Iz pod Ptllja 20. junija 1868. Kakor za gotovo vemo, hc napravlja v Celju novo uiiteljsko drustvo. Prebiraje diušlvena pravila v načrtn nahajamo v njih dobro snov za vrli in temeljiti napredek v učiteljstvu. Poseben ozir se jemlje tudi na narodno iu muzikalno življenje pristopnikov, ter na zdatno podpiranje ueiteljskih vdov in sirot. Vse dobro in lepo. — Novo društvo namerjava pridobiti ni družbenikov iz vseh krajev štirske Slovenije. Ta misel je zelo vabIjiva, in namen društva je za obstanek in zvišanje učiteljskega stanii jako važen. Celje je tudi oziroma lege skoraj sredina štirsko-slovenekih krajev, dohod tje, pospesen po železnicab, malo težaven, mesto tedaj za občne učiteljskeskupščine celo pripravno. Čeravno po takem ua vspešnem in dobrem napredku namenjenega društva nikakor ne dvomimo, a vendar ae nain zdi to početje za porabno učiteljsko življenje premalo prikladno, ker bi se namreč oddaljeni učitelji pogostih razrednihzboiov zavoljo ponianjkanja čusa ter tudi zavoljo stroškov vdeleževati ne bi mogli. Občue Hkupščine morejo tudi pretresovati le Hkupne. občne zadeve, a ne vtegnejo se spuščati v raziaganje in porabno obdelovanje posamesnih predmetov; ravno to pa je za napredovanje učiteljev naj polrebnejse delo. Po našem razumenju je učit. drustva pravi iiainen ta: uriti «e vzajemno, ter podpirati slabeje učitelje manj 8 teorijo, nego z djansko učbo v ra/.nih šolnkik vednostih, in tu zvrševati je mogoče le v pogostih nhodih. Bilo bi tedaj dobro, da bi se osnovala učiteljska društva tudi v užih krogih naše slovenske domovine. Za vzbodno podravsko okrajino labodske vladikovine ae nain zdi Ptuj v ta namen naj pripravnine mesto. Učilelji sosedi ae shajajo v svojih gospodarskih ter druzih poslih v Ptuj navadno po četertkih; lahko bi se tedaj utemeljil vedni mesečni sbod; darovali bi nekaj uric vzajcmnim pogovororn v Holskih predmetih, a potcin opravili svoja poHcbna opravila brez pnsebnega truda in nerednih putroškov, — v obcnih zadevab pa bi zdru/.ili se cnkrat ali dvakrat v letu s celjsko nkupščino. Geslo sedanjega časa je: ,;Naprej !" — Naprej tedaj nčitelji, a ne samo z besedo, nego tudi z djanjem! Pominlimo, kaj se nam je doslej vse očitalo, — ter združimo se k vzajemnemu podukn! Dašno življenje n« terpi prenehanja. Učenik, nehavši se učiti naslopi rakovo pot, in nebati bi moral tudi učiti. Vinik blizo Ptuja. Iz Maribora. Tukaj v lavantinski škofiji irnamo mlaji učitelji nmogo eilo. Ako se kaka učiteljHka služba oddaja, se kakor povsod, tako tudi takaj, za njo potegujejo stari in tnladi učitelji. Ako pa se zgodi, da med piosivci kterega mlajših učiteljev doleti ta sreča, da dobi službo in je samostalen, temu potem Bog pomagaj. Naj pred se pokažejo obrekljivi pisači po časopisih, in sicer naj raji taki, ki se ni.so nikoli kaj korisinega pisali. Taki pisarijo sedaj tako sirovo, da njib spisi morajo ž.aliti naj inanj otesanega človeka, koliko bolj pa učilelja, ki mu je treba zaupanja in spoštovanja pri Ijudeb, da more spešno spolnovati svoje težavne dolžnosti. — Že dvenia učiteljema se je sedaj pri nas (aka godila. Pervega je, žalibog! objedal celo iz med sobratov eden, kar pa mcuda sedaj že obžaluje. — Dopis iz Ormuža v ,,Slov. Gospodarju" 18. preteč. m. pa izhaja od neučitelja. Vprašamo ga le, kaj ta dopisnik inisli o prostem tisku; menda misli, da je prost tisk zato, da malovredni ljudje napadajo poštenjake, da jitn jemljejo dobro ime, poštenje in Ijubi mir! Sploh svetujemo temu g. dopisniku, da naj se za naprej raji kaj boljsega loti, kakor pa tega , da piše reči, pri kterih je pravi ,,zajec na bobnu", da poštene Ijudi pika in jim zavida kak boljši kosček kruha, ki si ga sami pridobivajo. P. Irgolič. Iz Velikovca na Koroškem. *) rf (Učitelji in dešelni sbor.) Nedavno so se pri nas zbrali učitelji velikovške in doberloveške dekanije, da so se pogovorili, kaj bi bilo zdaj v prid Ijudskemu učiteljstvu nasvetovati deželnemu zborn, in česa ga prositi. Sestavila se je ponižna prošnja, v kteri se v začetku popiuuje važnost učiteljskega Htanii, kteri se pa vendar tako slabo plačuje, da mu ni ne živeti, ue uinreti. Tirja se od njega zmiraj veča zmožnost in inteligencija na vse strani, kar je tudi vse prav; zato pa na drugi strani oni, ki družini, občini, cerkvi in državi dober, umen in zvest zarod odgajajo, imajo pravico zahtevati, da se jim njibovo materijalno stanjc zdatno poboljša, ker je potem pričakovati, da napno dušne svoje tnočf tako, da Ijudska sola vrlo napreduje. Zato so tu izbrani učitelji soglasno sledeče točke v svojo prošnjo na visoki deželni zbor vzeli: 1) Od vsacega, kdor se k učiteljskema stanu obrne, naj se tirja veča izobraženost, za že postavljene učenike »aj se pa napravijo šole za napredovanje in društva enakega namena, 2) Učnina (šolski denar) naj odpade in se na deželne davke (Landesumlage) razdeli, ker se po takem nič ne zgabi, temveč le v denarji pridobi. 3) Za vzdržanje ljudske šole naj donaša vsakdo, ali ima otroke, ali ne ; sej je šola za vse, posredno vsakemu knristi. Učiteljska plačila naj hc postavijo na 400, 500, in 600 gld. 4) »Solski čas za učenje mladine, kteri je do zdaj trajal le do 12. leta, naj se podaljša do 14. leta , *) Akoravno je naš prejšnji list prinoscl dopis o ravno tej reči, podamo svojim bralcem tudi pričujoči dopis iz ,,Nov." , ker je to za vse ljudske učitelje prav važna stvar. Vredn. ker se ravno v pridjanib dveh letih več da nloriti, kakor v vaeh prejšnjih zato, ker so učenci že zrclši, za poduk bolj izurjeni. 5) Za učence kmetijskega ali rokodelakega sianii, kadar iz šole stopijo , naj ae napravijo kmetijske ali obrtnijske šole; kajti to tirja sedanji čas vsak dan bolj. 6) Učitclje naj stavi deželna vlada. 7) Učiteljevo stanje v občini naj varuje deželna vlada, da se ne upa vsak potepuh čez učenika. 8) line ,,podučitelj" naj odpade, vsak učitelj naj ima aktivno in pasivno volilno pravico. 9) Za šolske inšpektorje in .svele naj se tudi učitelji postavijo in volijo. 10) Kadar se v deželi o imenitnih pedagogičnih rečeh posvetuje, naj se v tak posvet pokličejo tudi izvrstni učitelji. 11) Šolske knjige naj posebno na doinačo deželo ozir imajo in naj se od izvoljenih učiteljev izdajajo. — To so naj imenituejše točke omenjene peticije, ktera bo zdaj romala tudi k drugim učiteljem, ki v našem shndu niso bili pričujoči. — Tudi v drugih dekanijah se bode taisto storilo in posebno bo to ree koroško učitelJMko društvo v roko vzelo. Bog daj , da bi bili uslišani! Iz Ribliice. Zeld nas je presunila nesreča, ki se je lii pripetila. — Vr nedeljo 14. t. m. po kerA. nauku gremo vsi trije učitclji v Dolenjovas novemu sosedu učitelju k godu srečo vošit. Prav prijateljsko smo He radovali, in med drugimi pesinicami zapojemo tudi nadgrobnico: ,,.Iamica tiha". Kdo bi bil mi.slil, da si jo kdo zmed na.s sam sebi poje! Zdravi in veseli gremo dorau in vsak sebi počivat okoli 10 ure. — Ali oh! drugo jutro po sv. inaši rni pove dekla, da je za hišo pri vodi dobila obleko podučiteljevo. — Neizrckljivi slrah nas sicer prešine, ker ga doma nikjer ni bilo, pa vendar ni ae nismo mislili tega, česar smo se kmali prepričali. — Šli smo ga iskat in, oh groza! na.šli smo nesrečnega J u rj a B aj t a v vodi pri farovžu v verbovji — mertvega. — Spravili sino ga precej na suho, ter poskušali vse zdravniške pomoči do 4 popoldne, pa vse zastonj. — Ogibuje se mnogo o tej grozni nesreči, ali dragače ne more biti, kakor tako, da je obožček se mialil iti kopat, pa da ga je kerč prijel, in je utonil. — Kakšen jok je bil v šoli, in kako serčno obžaluje to nesrečo vsa fara, ne morem povedati, pa tudi po pravici, kajti naša šola je z rajnim Jurjem zgubila prav pridnega, skerbnega in pobožnega učenika. — Spieinili sino ga drugi dan dopoldne na pokopali.šče lepo, kakor sc spodobi verlemu učitelju. Bog iiiu daj večni raj! Joi. R. Iz pod GrintOVCa. V ,,Tov.", v ,,NTov." in tudi po drugih časopisih beremo, da so učitelji na Koroškem deželuetna zboru podali piošnjo, v kteri prosijo, da bi ae jim njihov žalostni stan zboljšal. Pregovor pravi : ,,Svet stoji na prošuji"; — kaj pa mi učitelji na Kranjskem ? Ali nam je vse prav in po sreči, da smo tihi? Ali nimamo enakih ali še buj.šili potreb od učiteljev koroških? Združimo Me tudi mi, posvetujmo se in »estavimo prošnjo. da jo hc to jesen pošljemo deželnemu zboru, kajti, če si sumi ne boino pomagali, bo naša slaba reč berž ko ne vedno na enem in istem kraji, akoravno bonio imeli svetovalcev iu zapovednikov (pri nan pravijo: „pošthiialcev") na kupe. Kaj pomaga učitelju še tako dobra šolska postava, če inn pa ne boljša njegovega žalnatnega stana! če se nibče ne incni za to. ali iina učitelj kaj djati v lonec, ali ne, ali je kterikrat lačen ali žejin, kakor drugi Ijudje! — Moja misel je ta le: Snidimo ee letos jeHenski čas v Ljubljani, in pusvetujmo se, kaj in kako, in potem precej uapravimo prušnjo do deželnega zbora. Po drugih deželah imajo učitelji evoja društva in zbore, pri nas pa smo še vedno zaspani. — aUč. Tovarš" je že večkiat govoril o tetn, kaj nam je treba, upamo, da nam bo tudi sedaj v tej reči naš pomočnik *). Ko bi pa skupnega zbora v Ljubljani (morda zavoljo kakih nedostojnih zaprek) ue bilo, pa naj bi ee učitelji pri svojib okrajnih zborih vsi zedinili v to, da bi v tem namenu napravili in poslali prošnjo do deželnega zbora. Cas je sedaj za (o. Potrudimo se ! —o— Iz Ljubljane. 33. preteč. m. so pokopali Gregorčeka Riharja, mladega orglarja stolne cerkve, kteri nani je, akoravno še mlad, vendar tudi že zapustil nekaj prav mičnih napevov. Prezgodaj nam je tedaj tudi tega veliko obetavnega zvestega Riharjevega učenca pobrala nemila smert. — Naj počiva v miru! — Po višjem ukazu 33. rnaja t. I. iinajo učitelji srednjih šol pravico , da si morejo ne le iz knjižnice svojega kraja, temuč tudi iz knjižnic drugih krajev domačega cesarstva izposojevati knjige, ki jih potrebujejo za svoje zuanstveno izobraževanje ali za druga dela. Ali bi ne bilo prav in tudi prav koristno, ko bi se ta dobrota privošila tudi nčiteljem ljudskih šol? — Češki šolski list: ,,Narodni škola" vabi za jesenski čas vhc Ijudske učitelje iz slovanskega Ceškega, iz Moravije in Šlezije na veliki učiteljski zbor v Prago. Nemški avstrijski ačitelji pa »i> že tudi določili, dabodo 35., 36. in37. avgusfa t. I. zborovali v Bernu. Tedaj bouio imeli letos v Avstriji dva velika učiteljska zbora, encga slovanskega, drugega nemškega. Prihodnjič bomo povedali kaj več o leh zborih.  *) Gotovo iz serca rad! Vredn.