Acrocephalus 32 (150/151): 215−239, 2012 227 na notranji strani zgornje polovice kljuna (Svensson 1992). Vsekakor gre za možni primer znotrajvrstnega plenjenja pri sivi vrani, ki po vsaj meni dostopni literaturi ni poznan, med vrani Corvidae pa je znan zgolj en primer znotrajvrstnega plenjenja pri morski vrani Corvus caurinus iz Severne Amerike (Andersen 2004). Dne 28.2.2012 sem se vrnil na to mesto, da bi videl, ali so se vrane s kadavrom dejansko pričele tudi prehranjevati, kar bi bil svojevrsten primer kanibalizma, a kadaver je bil po dveh dneh nedotaknjen. V tem primeru torej ni šlo za kanibalizem, pri čemer pride tudi do dejanskega zaužitja istovrstnega osebka, pač pa najverjetneje za umor, pri katerem do zaužitja pokončanega osebka ne pride (Tome 2006). Odgovora na razlago možnosti, da bi opazovana vrana pulila perje iz že mrtve ptice, pa nisem našel. Al Vrezec, Pražakova 11, SI−1000 Ljubljana, Slovenija, e−mail: al.vrezec@nib.si Krokar Corvus corax in skobec Accipiter nisus Raven & Sparrowhawk – one individual of the former, probably a non-territorial bird, and the latter chasing each other for 10 min on 6 Mar 2012 near Pokojišče on Menišija plateau (UTM VL48, central Slovenia); most chases were initiated by the Sparrowhawk, but the Raven, which appeared to be merely playing, also launched several attacks and afterwards even harassed a Buzzard Buteo buteo gliding nearby. Dne 6.3.2012 sem opazoval krokarje na Pokojiški planoti. Malo pred 9. uro zjutraj je mojo pozornost pritegnil krokar, ki ga je preganjal skobec. Ptici sta se intenzivno preganjali po zraku precej časa, saj sem ju opazoval približno 10 min, morda pa se je preganjanje začelo že prej. Čeprav je bil večino časa skobec tisti, ki je napadal, je občasno vračal napade tudi krokar. Največkrat se je skobec dvignil nad krokarja in potem strmoglavil nanj. Krokar se je v odgovor spretno odmaknil, vendar ni zbežal, ampak se je z iztegnjenimi nogami spustil za skobcem, ki je švignil mimo. Med opazovanjem sem dobil občutek, da je preganjanje za krokarja bolj zabava kot kaj drugega. Krokar bi se večkrat zlahka umaknil, a ko se je skobec nekoliko oddaljil od njega, je bil krokar tisti, ki je poletel nazaj proti skobcu in s tem izzval nove napade. Kmalu po tem, ko sta se ptici razšli, sem opazil, da je v bližini en krokar (verjetno isti kot prej) nekajkrat napadel še kanjo Buteo buteo, ki je prijadrala mimo. Glede na datum opazovanja pri skobcu ni šlo za branjenje gnezda. Enako verjetno velja za krokarja, čeprav čas opazovanja sicer ustreza gnezditvenemu obdobju. Glede na to, da sem malo pred tem na istem mestu skupaj opazoval štiri krokarje, namreč domnevam, da je bil tudi opazovani krokar eden izmed neteritorialnih osebkov, ki sem jih tiste dni večkrat opazoval, ko so se v jatah do 70 ptic klatili po Menišiji. Najbližje znano gnezdo krokarjev je bilo od mesta opazovanja oddaljeno približno 2 km. Tako kot mnogi drugi vrani so tudi krokarji znani po tem, da se pogosto preganjajo z različnimi vrstami ujed (Ratcliffe 1997). Pri opazovanem primeru je zanimivo predvsem dejstvo, da je intenzivno spopadanje krokarja in skobca, ki je moralo biti za obe ptici energetsko precej potratno, trajalo tako dolgo. In to kljub temu, da ni bilo nobenega očitnega razloga za spopad, kot na primer v obliki gnezda ali hrane. Miha Krofel, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Večna pot 83, SI−1000 Ljubljana, Slovenija, e−mail: miha.krofel@gmail.com Skalna lastovka Ptyonoprogne rupestris Crag Martin – one pair observed on 28 Jun 2011 under the Črni Kal Viaduct (UTM VL14, SW Slovenia), indicating probable breeding, although no nest was found. Breeding has not been registered in this part of Slovenia so far, with the nearest published nest-sites situated ca. 40 km away in NE direction. Na mladinskem ornitološkem taboru v Rakitovcu smo največ pozornosti posvetili pticam, ki se zadržujejo v skalnih stenah Kraškega roba. Dne 28.6.2011 smo se peljali v smeri Ospa pod viaduktom Črni Kal. Med iskanjem morebitnih gnezd rdečih lastovk Cecropis daurica smo opazovali par skalnih lastovk, ki se je spreletaval pod viaduktom. Gnezda kljub iskanju nismo našli. Za skalno lastovko je značilno, da se je sočasno s širitvijo areala v minulih desetletjih povečala uporaba viaduktov, mostov in stavb za gnezdenje (Sackl & Šere 1997). Po pregledu literature smo ugotovili, da gnezdenje v tem delu Slovenije še ni bilo zabeleženo, najbližje objavljeno gnezdišče vrste pa sta viadukta Unec in Ravbarkomanda pri Postojni (Šere 1997), oddaljeni vsaj 40 km v smeri proti SV. Jure Novak, Velika Pirešica 27k, SI−3310 Žalec, Slovenija, e−mail: jurenovak15@yahoo.com Matej Gamser, Na griču 3, SI−3202 Ljubečna, Slovenija, e−mail: matej.gamser@gmail.com Alen Ploj, Rošpoh 10e, SI−2000 Maribor, Slovenija, e−mail: ploj.alen@gmail.com Tilen Basle, Koroška cesta 178a, SI−2351 Kamnica, Slovenija, e−mail: tjulentil@gmail.com Taščica Erithacus rubecula in Ščinkavec Fringilla coelebs Robin & Chaffinch – observation of kleptoparasitism among two passerines on 4 Feb 2012 near Pokojišče on Menišija plateau (UTM VL48, central Slovenia);