33. številka. Ljubljana, v ponedeljek 10. febrnvarja 1902. XXXV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele aa vse leto 25 K, za pol Ista 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. ministru jako ostre levite. Prva sta govorila proti dovolitvi Formanek in Za-zvorka. Posl. Daszvnski je interpe-liral zaradi znane afere nadporočnika Mattachi ch-Kegl e vicha in prince-s i nje Louise Koburške. Dokazal je, da je bil Mattachich žrtva za lahkomiš-ljeno princesinjo, da je njegova šestletna obsodba največja krivica ter je zahteval revizijo procesa. V svoji interpelaciji ni prizanašal niti kroni, temuč navajal, da se je pravni zastopnik princa Koburškega hvalil s cesarjevim pooblastilom. — Nadalje navaja isti poslanec več kričečih slučajev iz 10. voja v Przemvslu, kjer poveljuje znani general Galgoczv. Dokazal je n. pr., da je bil neki vojak obsojen v petmesečno ječo, ker je dobival pisma od prijatelja, socialnega demokrata iz Amerike. — Posl. M ali k je izjavil, da bo njegova stranka proti predlogi, ker se vlada vedno ni podvrgla zakonitemu odobrenju onih odredeb, ki si jih je sama dovolila s § 14. Ko je še govoril posl. Pospi šil pro — izbran po žrebu — se je obravnava prekinila. Prihodnja seja bo v četrtek. Iz proračunskega odseka. Proračunski odsek je razpravo o proračunu dovršil in ostane le še obravnavanje finančnega zakona. Odsek deluje jako počasno, a vendar-le. Nada Koerber-jeva, da se proračun že do konca 1.1901 dožene, se ni izpolnila, a tudi strah črno gledih pesimistov, da se parlament razpusti in odpravi, se ni uresničil. Gotovo pride že marec, predno se v oktobru predloženi proračun dožene in dovrši, a da ae sploh dožene in dovrši, je za vlado in parlament glavna stvar. Koer-berju, ki baje nima večine, se ne godi slabo. Vzlic temu, do so se vse stranke izjavile, da se njih glasovanja ne sme smatrati izrazom zaupanja, se je dispozi-cijski fond vendar le dovolil z 22 glasovi proti 17. Nadvojvoda prestolonaslednik v Petrogradu. 7. t. m. ob 3. popoldne je dospel nadvojvoda Fran Ferdinand v Petrograd, kjer ga je sprejel car Nikolaj z velikimi knezi ter z najsijajnejšim spremstvom. Petrograd, zavit v belo snežno odejo, je ves v zastavah, in občinstvo je prirejalo prestolonasledniku najviharnejše ovacije. Vsi petrograjski listi so prinesli simpatične članke, s katerimi pozdravljajo zastopnika »najpopularnejšega vladarja Evrope«. Listi pišejo o iskrenem prijateljstvu Rusije in Avstro-Ogrske ter o solidarnosti politiko na Balkanu. Splošno se naglasa, da ima prestolonaslednikov poset dokaj daleko-važen pomen ter da nikakor ni le dvorne in vojaške formalnosti. Listi pišejo o novih sadovih rusko-avstrijske pogodbe ter o velikem vplivu prijateljstva Rusov in Avtrijcev na evropsko, zlasti pa na orient-sko politiko. »Svet« piše, da tvorijo večjo polovico avstrijskih državljanov Slovani, j katerim je nadvojvoda radi svojega za-I kona s češko grofico Chotkovo jako sim-| patičen. Sprejem prestolonaslednika je bil najlepši in najprisrčnejši, kar beležijo avstrijski listi s posebnim zadovoljstvom. Vojna v Južni Afriki. Iz Bruslja poročajo, da je dobil 7. februvarja Krtiger uradno poročilo cchalk-Burgerja, ki slika položaj Burov kot jako ugoden. Poročilo je bilo pisano koncem decembra. Takrat je znašalo število Burov na bojiščih 20.000 mož. Holundci iz Kaplandije in Buri iz Natala se se vedno pridružujejo Transvaalcem 'in Oranjcem. Schalk Burger trdi, da vlada med vsemi burskimi voditelji največja zmagovitost ter da se morejo vojevati še več let. V bruseljskih krogih je zbudilo to uradno poročilo nove nade. Krtiger zagotavlja, da burski generali sami mirovnih pogajanj ne bodo začeli, ker se je sklenilo, da se sme začeti pogajanje le tedaj, če je s tem zadovoljna burska vlada in bursko Celje. V soboto so jugoslovanski državni poslanci izdali komunike, v katerem pravijo: »Po več nego jednournem posvetovanju z ministrskim predsednikom so jugoslovanski poslanci spoznali, da za sedaj vladne namere niso take, da bi morali rabiti najskrajnejša sredstva.« V domačo slovenščino prevedeno pomeni to, da jugoslovanski poslanci za sedaj ne nameravajo delati obstrukcije, s katero so grozili. Ne vemo, kaj jim je ministrski predsednik obljubil in odkrito povemo, da nas to tudi nič preveč ne zanima, ker na take obljube, dane med štirimi očmi, nismo nikdar zidali, ker take obljube niso bile še nikoli izpolnjene. Ker so pa jugoslovanski poslanci razglasili sklep, da se za sedaj ne mislijo oprijeti obstrukcije, je gotovo umestno, da si razjasnimo položaj, v katerem se nahaja celjsko vprašanje, ker bo potem lahko presoditi sklep jugoslovanskih poslancev. Proračunski odsek je sprejel Sturg-khovo resolucijo s 25 proti 22 glasom. "Večina ni bila znatna, ali z ozirom na ostro nasprotovanje Slovencev in zlasti z O7>om na 'zjavo Cehov, da bedo s Slovenci solidarni tudi v slučaju obstrukcije, pomeni ta sklep vendar občuten poraz ne samo Slovencev, nego tudi Cehov. Ta poraz je posebno eklatanten vsled izjave, ki jo je podal naučni minister pred glasovanjem o Stiirgkhovem predlogu. Minister je obljubil, da vzame vlada to resolucijo v najresnejši pretres. Vlada ima torej najboljši namen, ugoditi zahtevi nemških strank, ako tudi zbornica sprejme Stiirgkhovo resolucijo. Slovenski poslanci so silili na to, da naj vlada izjavi, da resolucije ne izvrši, dokler se glede spodnještajerskega slovenskega šolstva ne doseže sporazumljenje med Slovenci in Nemci, da torej vlada v tej LISTEK. Na slovanskem jugu. PiSe Antonija K — c. II. V Oseku, Zemunu in Belem-gradu. Odločiti smo se morali za nadaljnje potovanje. Dne 17. avgusta smo se odpeljali z vozom v Osek. Vožnja je dolgočasna, nikake zanimivosti, obširna ravan, polje, obsojano s pšenico in koruzo, pol ure dolge ali še daljše slavonske vasi z nizkimi hišicami in z jatami gosi. Osek je mesto z 20.000 prebivalci. Važnost mu daje promet na Dravi ter je pravo pristanišče z ladijami in parniki. Tu se naklada razno blago, žito, les in ae prevaža proti Budimpešti in dalje proti Belemugradu. Mesto je tudi zgodovinsko važno. Pri Oseku je n. pr. zbral na povelje Ferdinanda I. leta 1534. kranjski ple-menitaš Kacijanar 24.000 mož zoper Turke, a bil je poražen in njegova vojska uničena. Turki so dolgo dobo gospodovali v Oseku. Velike trdnjave stoje še danes kot priče, da so se ondi bojevali kruti boji za njegovo osvoboditev. Mesto ima široke ulice, lepe hiše in živahno kupčijo, katera pa je skoraj vsa v židovskih rokah. Škoda, da je hrvatski narod v stoletjih boja zanemaril trgovino ter se je je polastil žid, ki zadevi ne misli jednostranako postopati. Take izjave niso dosegli. Naj je ministrski predsednik obljubil karkoli, stvar je taka, da moramo biti pripravljeni na razpust celjskih razredov, ako tudi zbornica stori, kar je storil proračunski odsek in sprejme Stiirgkhovo resolucijo. Z ozirom na to izgubi vso vrednost sklep proračunskega odseka glede opavske, češke in pazinske hrvatske gimnazije. Vsega hkrati pač tudi Nemci na morejo doseči. Veseli pa in zadovoljni so, da so zmagali vsaj glede Celja, ker upajo, da korak za korakom dosežejo tudi druge svoje zahteve, glede srednjega šolstva, da koder mogoče ubijejo slovenske srednje šole ali jih vsaj odstranijo iz tacih krajev, ki jih Nemci zase reklamirajo. In mož, ki je zasnoval ta roparski pojezd in organizoval to vojno zoper slovenske kulturne zavode, ta grof Stiirgkh velja sploh kot bodoči naučni minister v parlamentarnem ministrstvu, ki naj sledi sedanjemu birokratičnemu ministrstvu. Stiirgkh je v »višjih krogih« silno priljubljen in lahko računa na to, da doseže svoj cilj. Ako tak kandidat nastopi na ta način proti slovanskim kulturnim ustanovam, potem ni težko uganiti, da morajo tisti »višji krogi« imeti posebne simpatije zs take protislovanske naklepe. Celjsko vprašanje je odloženo za toliko časa, da pride na razpravo v parlamentu in zdi se nam, da hočejo jugoslovanski in češki poslanci po stališču, ki ga takrat zavzame vlada in po parlamentovem sklepu, uravnati nadaljno svojo taktiko. V IJ ubijani, 10. februvarja. Državni zbor. V soboto se je vršila 88. seja državnega zbora, ki je bila posvečena skoraj izključno militarizmu. Preden je namreč zbornica dovolila letošnje vojaške novince, brala je vojni upravi, oziroma vojnemu je posredovalec glede prodajo in kupovanja. V gmotnem izkorišča Hrvate žid, v narodnem oziru pa jih zatira Madjar. No, Hrvat je znal braniti svojo svobodo proti Turčinu, otresel se bo tudi teh svojih zatiralcev. Lepa nova cerkev je pravi kras mesta; bila je lansko leto posvečena. Mestni park z lepimi nasadi je prijetno sprehajališče. Ko smo ogledali glavne zanimivosti, odločila sem se, da posetim Beligrad. Po kratkem odpočitku sem ae odpeljala na kolodvor. Tu ti zveni na ubo madjarska govorica in opominja, da si v Madžariji. Vožnje proti Belemugradu ne bom opisovala. Dne 18. avgusta sem dospela v Zemun in poiskala župnika v bolnišnici. Imela sem namreč od semeniškega profesorja iz Djakovega priporočilo in prosila, da nam blagovoli razkazati Zemun in znamenitosti v Belemgradu. Prijazno naju je sprejel gospod župnik. Prvo je povprašal, ali imava pasuš (popotni list) v redu. Jaz sem si ga preskrbela v Ljubljani; moj spremljevalec imel je od djakovske policije pač neko domovinsko pravico, ali župnik je rekel, da za stroge srbske naredbe ne zadostuje. V Srbiji so namreč nastale vsled atentata na razkralja Milana stroge razmere. Vsakdo se mora izkazati s pasušem, ako policija ne najde vsega v redu, ga zapro in amatrajo za anarhista. Župnik je torej svetoval, naj si moj spremljevalec preskrbi pri zemunski policiji podpis, potem ga puste v Beligrad. Začel se je pravi križev pot. Uradnikov pri policiji ni bilo doma, oni, ki je bil, pa ni hotel. Ako bi bila Madjara, bi kmalu vse dosegla, ali za Slovenca je potrpljenje dobro. Odločila sva torej počakati do popoldne, da pridejo v uradnih urah gospodje in podpišejo. Med tem nama je župnik preskrbel dečka, kateri nam je razkazoval zemunske znamenitosti. Ogledala sva si lepo bolnišč-nico, razne cerkve i. dr. Kraj ima še mnogo spomenikov nekdanjega turškega nasilstva. Potem sva šla na hribček gledat stolp, ki je postavljen v spomin lOOOlet-nice prihoda Madjarov. Stolp je krasen in z njega se uživa prelep razgled na Beligrad. Na vrhu razprostira madjarski orel svoje peruti in ponosna Madjarka kaže sosedom, da jim v obližju biva mogočen narod. Popoldne smo nadaljevali isto pot. Pridružil se je župnik in osebno posredoval, da bi dobil g. Rus potrebno potrdilo. Ali bilo je zaman. Bil je cesarjev rojstni dan: nižji uradniki niso smeli, višjih pa ni bilo v pisarno. Odločiti sem se torej morala, da odpotujem sama. Župnik je bil tako prijazen in mi dal potrebna navodila, naj vzamem postreščka, ki mi bo pokazal vse. Strogo pa naj ae pazim, izreči kako kritiko, ker je polno vohunov, kateri pazijo na vsako besedo. Parniki prevažajo vsake pol ure od enega nabrežja do druzega. Sedla sem torej v parnik, da me prepelje v Beligrad, moj spremljevalec pa je ostal v Zemunu. Ko stopiš na srbska tla, obkoli te takoj straža; pokazati moraš svoj popotni list ali pasuš, potem te odpošljejo v leseno lopo, ti vzamejo pasuš in vele iti na policijo. Tamkaj moraš čakati, da prideš na vrsto, ko se napravi zapisnik. Srpo pogledajo tebe in tvoj pasuš, vprašajo, kdo, kaj in od kod si? Ko si opravil, in ako je našel dotični policijski uradnik vse v redu, ti vrnejo pasuš in oditi smeš. Oproščena vseh sitnosti, sem poiskala postreščka, se pogodila radi plačila in — urno na pot. Prvo pozdravljaš staro znanko Savo, ki hiti v naročje sestri Dunavi. Neizmerno široko strugo si je izvolila za svoj pot, prosta hiti naprej. Na severoza-padu v daljini zagledaš Truško goro, nasproti beli Zemun, na severoiztoku preko Dunave ravni Banat. Pred tabo leži Beligrad z velikanskimi trdnjavami. Zamisliš se v minole dni krutih bojev za križ in slobodo zlato. Lavdonov fort, imenovan po avstrijskem junaku, spominja te lepe narodne pesmi »Za gradom teče rdeča kri, Da bi gnala mlinske kamne tri«. Tužne dneve je doživel Beligrad za časa turškega gospodarstva, ali srbska prestolnica ae danes dviga vrhovno poveljništvo. Oba faktorja morata vedeti in soglašati o tem. Dokler torej Burom v Evropi ne bo možno brzojavno dogovarjati se z Buri na bojiščih, tako dolgo o miru ne more biti govora. V »Fortnightlv Revievv« je izračunil na podlagi uradnih podatkov Morgan Browne, da velja Angleže poprečno vsak konj okoli 1000—1250 frankov ter da veljata konjenik in konj na teden 2250 frankov. Konj se je poslalo tekom 2 let 242.311 v Južno Afriko. Razen teh pa je bilo že ondi na razpolago 140.000 konj; torej skupaj okoli 382.311 konj. O burskih oddelkih se poroča, da so razdeljeni takole: V Oranju: na severovshodu pri Vrede- Harrismithu pod Wesselom 790 mož, pri Heilbronu-Kronstadu pod Hatting-som 1000 mož, pri Bethlehem - Ficksburgu pod Prinsloom655 mož in pri Ladvbrand-"NVinburgu pod Frommannom 350 mož. — Na severozahodu pri Frankfortu, Hoopstadu in Booshofu pod Badenhoratom 520 mož, na jugovshodu pri "VVeepenerju, Betuliji in Roux, končno na jugovshodu pri Fauresmihthu in Jacobstalu pod Nien-whoutom 320 mož; skupaj v Oranju 4450 mož. V Transvaalu ao poleg Kit-chenerja: Botha na vshodu v približno 2500 možmi. Delarev na zahodu s 1000 možmi. V Kaplandiji operira v raztresenih oddelkih najmanj 1000 mož : v vsem teritoriju Burov torej 9950 mož. Najnovejše politične vesti. Delegacije se baje snidejo maja, dočim bodo zasedanja deželnih zborov šele v juniju t. 1. — Državnozborski mandat jo odložil Cviklinski, ker bo v nekaterih dneh imenovan dvornim svetnikom v naučnem ministrstvu. Tudi poslanca Romanowicz in K o z 1 o w 8 k ; hočeta kmalu odstopiti. — Iz vse-nemške zveze je izstopil posl. Pa-cher. — Spravne konference se za sedaj opuste, ker jih baje vlada lahko pogreša. — Prade — utrujen. Posl. Prade, ki je ravnokar izstopil iz nemške ljudske stranke, namerava odložiti državnozborski mandat ter se hoče povse posvetiti strankinim zadevam na češkem. — Princ Viktor Napoleon je poslal generalu Thomassiju svoj politični program ter izjavo, da je na razpolago francoskemu narodu. — V varstvo predsednika in vladnih organov sploh proti anarhistom je sklenila zbornica ameriških zveznih držav poseben zakon. Zakon se bo pa tudi raztezal v varstvo vladarjev med civiliziranimi narodi sploh. — Dar našega cesarja angleškemu kralju Edvardu povodom kronanja bo cesarjeva slika, ki jo izdeluje ogrski slikar Benczur. — Tavšanović — umrl, Hudo preganjani vodja srbskih radikalcev. bivši trgovinski minister in predsednik skupščine, Košta Tavšanović je umrl v Reki. — Grška opozicija dela na vse načine, da se zbornica razpusti in ustava izpremeni. in napreduje. Izginili bodo kmalu sledovi turškega barbarstva. Ugodna lega daje mestu posebno važnost glede trgovine. Beligrad šteje 60.000 prebivalcev. Od tu sva šla v park z lepimi nasadi in s prijetno senco; med zelenjem na črnem granitu stoje doprsni kipi srbskih slavnih mož. Krasna je Mihajlova ulica: široka, električno razsvetljena,električna železnica, krasne prodajalne, vse te spominja, da si v modernem mestu. V Milanovi ulici je kraljevi dvor (konak) in vsa ministrstva. Pred kazališčem stoji spomenik kneza Mihajla. Na raznih trgih so stali slavoloki v spomin kraljeve poroke in v vseh izložbah so bile podobe kralja in kraljice Drage. Videla sem tudi mesto, kjer se je izvršil atentat na Milana. Ugajale so mi srbske dame v lepih narodnih čepicah, ali s tužnim srcem opazuješ, kako cvete vohunstvo in denunci-jantovstvo. Vsak korak te premeri redar in vede se kaj ošabno. Kruto nasilstvo Milanovega vladanja opazuješ povsod. Škoda, da ni bilo mogoče pogledati še drugih znamenitosti. Treba je bilo iti, da ne zamudim parobroda. Zopet ista pot na policijo skozi stražo, šele na parniku se čutiš rešenega. Solnce je zatonilo, mrak je legal na zemljo, nebroj luči je zažarelo v Belemgradu, šumenje vode, tihi mir, jasno nebo nad teboj, vse to te očara, da kličeš: Na svidenje! Dopisi. Iz Vipave. K vipavskemu poštnemu okoliša prišteva ae oaem občin z 12 kraji. Za vae te občine in kraje dovolilo je c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu s prvim avečanom t. 1. poštne nabiralnike in tri deželne pismonoše, kateri vsaki dan vse občine in kraje imenovanega okoliša prehodijo ter po pošti došla pisma in male pošiljatve dostavljajo, druge pa zopet k pošti donašajo. Te nove poštne naprave je tukajšnje ljudstvo jako veselo in hvaležno. Zato bodi i na tem mestu izrečena najprisrč-neja zahvala vsem onim, ki so k tej novi napravi kaj pripomogli; osobito veljaj pa iskrena zahvala visokorodnemu gospodu c. kr. dvornemu svetniku Moricu Feli-cettiju pl. Liebenfelsu in preblag, gosp. višjemu poštnemu komisarju Frančišku Hummelu v Trstu, kakor tudi blagi gospej Karolini Maverjevi, c. kr. poštarici v Vipavi, ki se je veliko potrudila, da je za službo deželnih pismonošev dobile poštene in zanesljive može. Iz Gradca. Ob številni udeležbi zavednih Slovencev in sorodnikov smo 8. t. m. dostojno pokopali g. Janeza Ster-leta, c. kr. okrajnega sodišča kancelista v p. Umrl je v starosti 73 let. Pokojni je bil rodom iz Št. Petra na Pivki, doslu-ženi topničarski narednik in je živel mnogo let v Kamniku, kjer je bil pri deljen c. kr. vojaški smodnikarni. Bil je obče priljubljen zaradi svoje vljudnosti in postrežljivosti, bil je pa tudi zaveden rodoljub, ki je rad podpiral in pospeševal vsako narodno stvar in z veseljem sodeloval pri narodnih napravah. Naj počiva v miru in bodi mu ohranjen časten spomin! Iz Ptuja, »Vse doseže, kar mu drago — On, ki daje kruh na vago, — Vse doseže pek — župan. — Bogme, vse doseže naš slavni ptujski župan, pek Or-nik. Samo ziniti mu je treba in mestni očetje prikimavajo navdušeno vsakemu predlogu, ki pride iz ust visokega gospoda župana. Ni se torej čuditi, da je ptujsko mesto pod njepovo egido velikansko napredovalo — namreč v dolge h. Naš župan ima to slabo navado, da v vsem posnema druga mesta. Če delajo druga mesta dolgove, zakaj bi jih ne delal tudi Ptuj, misli si gospod Ornik, in če druga mesta zvišavajo občinske doklade, zviša je lahko tudi Ptuj po njegovem mnenju. In ko se je ustanovil v Celji »S t u d e n t e n h e i m«, ni dalo miru našemu županu, dokler ni tega tudi v Ptuji dosegel. A navzlic temu, da ptujski »Studente nhe i m« ne uspeva, navzlic temu, da ni domačih gojencev in da so morali loviti po nemških krajih najslabši materijal za ta zavod, vbil si je naš župan v glavo, da se rnora v Ptuju sezidati zraven ljudske in m< ščanske dekliške šole tudi »Ma, d c h e n h e i m«. In tudi to je dosegel, da si je ogromna večina prebivalstva proti temu, kajti očividno je, daje v Ptuju n. pr. tovarna za kislo zelje bila veliko bolj potrebna, kakor pa omenjeni »Madchenheim«, v katerega bodo najbrže haložki viničarji dajali svoje hčerke. — Gospodu županu Orniku, katerega predniki niti nemški niso znali, ima se Ptuj tudi zahvaliti, da se je neka ulica prekrstila v »Bismarckgas8e», katero imenujejo Haložani »prajzovska gasa«, kati v tej ulici stanujejo sami Prusi, kakor: Kolenc, Kazimir, Zadnik, Zelinšek itd. in kar je posebno značilno tudi znana »giftna krota« izhaja v tej »prajzovski gasi«. Ker nekatera mesta v zadnjem času kar po vrsti imenujejo častne meščane, moral je je seveda tudi naš župan v tem posnemati in po njegovi inicijativi je bil v občinski seji dne 21. januvarja t. 1 voljen častnim občinskim meščanom dr. Gustav Kokoschinegg (t. j. slovenski Kokošinjek), najbrže radi tega, ker je isti preprečil, da ne dobi Ptuj tako zaželjene železnice do hrvaške meje pri Rogatcu. O zaslugah tega najnovejšega častnega občana piše zadnji ptujski »Deu-tsches Wochenblatt«: „Dr. K o ko (t. j. Kokoschinegg) je za Ptuj mnogo žrtvoval. Kot mnogoletni deželni odbornik je ravno tako, kakor njegov kolega Schmiderer, prejel od dežele že 50.000 gld. in je kot milijonar celo ob neki priliki daroval 5 gld. za narodne namene. Pri tem aeje seveda atraino trudil. Ker ae je torej gos p. Kazimir j u naročila umetniška izvr-šitev častnega diploma, priporočali bi mu, da dotično zaslugo primerno simbolično označi. Kako bi bilo z naslanjačo, na kateri leži velika denarna vreča?« Mi amo mnenja, da bi se tudi zasluge našega ptujskega župana dala primerno naslikati in sicer v podobi peka s praznim zemeljskim koiom na hrbtu, kjer bi prazen koš predstavljal seveda izpraznjeno mestno blagajno. Populus. Izpred sodišča. Preteklo soboto je predsedoval gosp. dsželnosodni svetnik Andoišek slede čim obravnavam : 1 Ižanska kri. Svoječasno smo poročali o tej obravnavi, ki se je takrat preložila. Toženi Anton Štrukelj iz Iga je sunil Matijo Šivca tako nesrečno v trebuh, da je istega težko ranil. Stepli ao se radi dedščine. štrukelj je dobil dva meseca težke ječe z 1 postom vsak mesec in plačilo stroškov. 2. Falsifikator. Navihan ptiček je 1. 1846 rojeni in v Stari tabor pristojni Frano Kadoch. 6. novembra so ga stražniki prijeli radi beračenja. Nekdo mu je dal star krajcar, na kar je ošabno odgovoril: »Starega ne maram, dajte mi novega«. Ko so ga prijeli, je dejal, da namerava iti k trapistom v Banjaluko. V zaporu se je izkazalo, da je mnogo javnih dokumentov falsificirah Kako predrzen je bil pri tem, je razvidno iz tega, da je ponaredil n. p. legitimacijsko knjižico, glasečo ae na ime Ferencz Lihne iz Mohasca, ako ravno ni znal ogersko. Klatil se je po Bavarskem, Koroškem in končno ga je dosegla usoda pri nas na Kranjskem. Mož, ki je po svojem stanu črevljar in ki govori le nemško, je bil radi istega zločina že predkaznovan. No, pri tej obravnavi je dobil 8 mesecev ječe in izreklo se je dovoljenje ga oddati v prisilno delavnico. Ko naznani sodnik sodbo, zamahne toženec z roko in prične govoriti: »Naredite, kar hočete. . .. Jaz nisem zadovoljen s prisilno delavnico in bodem re-kuriral.... Bodemo videli, če ni nobene pravice na svetu«. 3. Amerikanci. 16 1. stari posest nikov sin Janez Kuzme iz črnomaljskega okraja je tožen, da jo je hotel popihati v Ameriko, ne da bi bil zadostil vojaški dolžnosti. Ravno tako 1. 1883 v Zadahah rojeni Jože Judnič, kije bil tako »brihten«, da si je zašil denar v ovratnik. Za to svojo »brihtnost« je bil obsojen na 14 dni zapora in 10 kron globe. Janez Kuzme pa je bil oproščen, ker pravi, da je hotel priti pravočasno nazaj. Tudi je imel svoje 400 K kar »po domače« v »varžatu«. 4 Ustreljen stari oče. L. 1878 rojeni in doslej nekaznovani hlapec Janez Smrekar iz Javra v občini Dobrunje je prišel 5. decembra m. 1. od vojakov »na urlauba. V domači gostilni je visela puška, »ker je bilo na samem«. Omenjeni dan pa so jo vzeli doli, ker so belili sobo. Puška je šla iz roke v roko navzočih fantov in končno jo je dobil toženec Smrekar, ki je mislil, da ni nabasana. Prijel je za petelina in — strel poči ter zadene starega očeta Janeza Habiča 8mrtnonevarno. Starček je tudi radi tega umrl. Smrekar je bil tožen in radi ne previdnosti ravnanja z orožjem obsojen na 14 dnij zapora. Stari Habič pa je le mrtev. Dnevne vesti V Ljubljani, 10. februvarja — Osebne vesti. Predstojnik računskega oddelka pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, računski svetnik gosp. Anton Svetek, je dobil naslov in značaj višjega računskega svetnika. — Imenovani so notarski kandidatje gg.: dr. Julij Justin v Črnomlju notarjem v Senožečah, Ivan Gregorčič v Ribnici notarjem v Žužemberku in dr. I v. VVinkler v Krki na Koroškem notarjem v Tržiču. Ali je dr. \Vinkler slovenščine v besedi in v pisavi popolnoma zmožen? — Žegnani pobalin, ki vodi »Slovenca«, si je v soboto dovolil naslednjo infamijo: »Liberalci se trudijo, da bi pridobili tudi ženske za svoje gnile nazore. Izpridene ženske, ki nimajo čustva za čast in poštenje — te lahko dobijo, ali bolje: še dobiti jih ni treba, ker jih že imajo — a poštenih žensk v liberalni tabor dobili ne bodo« — Tisto ženstvo, ki stoji v liberalnem taboru, je torej po »Slo- vencu« izprijeno in nima čustva za čast in poštenje. Tako si dovoljuje v škofovem glaailu pisariti žegnani pobalin, ki je šele pred kratkim radi insui tiranja poštenih dam prejel zasluženo plačilo. Telesno pohabljenih ljudi se sicer nihče ne dotakne, ali tega kruljavega že-gnanca bo vendar treba enkrat s pasjim bičem naučiti, kako ima govoriti o poštenih in častivrednih ženskah. — Iz črnega brloga. Škandalozni slučaj župnika Mittendorferja je »Slovenca« napotil, da je moža proglasil za — liberalca, češ, če rečemo, da je liberalec, se ga otresemo. Pa ne pojde! Kar je župnik storil in govoril, to je po moralni teologiji sv. Liguorija vse dovoljeno, zato sme mož tudi še danes ma-ševati in podeljevati sv. zakramente. »Slovenec« pravi, da je cerkvena oblast proti Mittendorferju storila, kar je mogla. To ni res, kajti še duhovniških funkcij mu ni prepovedala, in to je vendar najmanj, kar se more od nje zahtevati. Torej nič se ne zvijajte, možje katoliški, Mittendorfer je Vaš in ostane Vaš, ker je sad Vašega sistema! — »Slovenec« se silno čudi, kako smo liberalci mogli 1. 1896. socialnemu demokratu Pernerstorferju, ko je govoril na Virantovem vrtu, pritrjevati, dasi je Pernerstorfer bil takrat kakor tudi letos proti celjski gimnaziji. To je čisto naravno. Na Virantovem vrtu se n i govorilo o celjski gimnaziji, niti o narodnostnem vprašanju sploh. Kar je Pernerstorfer na Virantovem vrtu povedal, je bilo vse pametno in resnično, in zato smo mu pritrjevali, kakor pritrjujemo vsakemu, kdor kaj pametnega in resničnega pove, in nasprotujemo vsakemu, kdor pove kaj nespametnega ali neresničnega. To je naše stališče. Katoliško to seve ni, kajti pravi katoličan pobija vse, kar pove in stori nasprotnik, tudi če je še tako pošteno in pravično. Kam bi tudi katoliške stranke prišle, če bi tako ne postopale. — Obsojen župan. Iz Lukovice se nam poroča: Klerikalni župan v Dobu, Jože Kuhar, desna roka zaradi svoje lenobe znanega župnika Cemeta, je bil dne 30. januvarja t. 1. pri c. kr. okrajnem sodišču na Brdu radi častikraje obsojen na skupno globo 210 kron in na povrnitev vseh sodnih troškov, ki bodo tudi izdatni. — Nedeljski počitek. Piše se nam: Slučajno sem šel že parkrat ob nedeljah skozi Breg pri Vrhniki, a vsikdar, ob vsaki uri sem videl odprto prodajalno ondotnega uzornega katoličana. Ako velja nedeljski počitek za druge, zakaj bi ne veljal tudi za tako unete katoličane? Uzorni katoličan na Bregu pri Vrhniki si menda misli: Na dan volitve javno pristopiti k obhajilu ali na pepelnico se pustiti pepeliti, to se že stori za vero, a ob nedeljah ob postavni uri svojo prodajalno zapreti ter svojim uslužbencem dati malo prostega časa, to nič ne nese, torej se lahko opusti. Kaj pravite, gosp. Kobi, iz Brega pri Vrhniki, ali je tak mož katoličan iz prepričanja ali iz do-bičkarije ? — Zahvala podkrajskemu župniku. Piše ne nam: Dne 3. svečana vršila se je v Podkraju poroka neke liberalne dvojice. Navzoči svatje so bili seveda tudi vsi narodne stranke. Pri nas, kakor mislim, da tudi drugod, se vrši ob tej priliki navadno darovanje ali »ofera za gospoda duhovnika. No, naš gosp. župnik Mezeg je bil tako prijazen, da je o priliki poroke naprednjakov to darovanje odklonil, za kar se mu na tem mestu prav toplo zahvaljujemo. Ker dandanes se krajcar težko prisluži in je dobro, kjer se ga mora hrihraniti. Torej še enkrat srčna hvala, da se je odpravila ta razvada. Liberalec. — Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v torek ae bo začela predstava že ob 5. pop: igrala se bo pustna gluma »Vrban Debelu h ar« ob izdatno znižani vstopnini. Vrbana igra g. rež. Verovšek. — Slovensko gledališče. Igra »V Ljubljano jo dajmo« ima že stare pravice na slovenskem odru. Taka igra se odteguje kritiški lupi; včasih morda je delala pri nas »furore«. Sicer pa mora tudi primerjajoča kritika priznati, da ta Ogrinčeva igra s svojimi robatimi dovtipi in preprosto tehniko ni med najslabšimi slovenskimi proizvodi te vrste, — prištevati jo moramo vaaj relativno med boljše. Igralo se je včeraj popoldne prav predpustno, ležerno, govorilo vse mogoče slovenske in neslovenske dijalekte. Vsekakor boljši je bil »Krojač fips«, izšel iz slavne fabrike Kotzebue, prednika Nestrovevega, — ravno tako znana burka s priposestvovanimi pravicami, kjer nima kritika ravno tako nič opraviti in govoriti. Gosp. Boleška je skrbel za to, da se je občinstvo smejalo in ploskalo. — Zvečer smo videli zopet po nekolikem premoru, ki nam. je dobro del, »Revčka Andrejčka«, ki je jedna najpopularnejših prikaznij na gledališkem odru. Pri takih ljudskih igrah kot je »Revček« Morreja, kolege Coste, čegar TOletnica se zdaj prav prisrčno slavi, Anzengruberja i. dr. ima veliko besedo občinstvo; in to je povzdignilo na ščit ravno »Revčka Andrejčka« kot jedno mej, priljubljenejših ljudskih iger. Ljudstvo se zabava tudi pri 4.—5. predstavi in posluša s slastjo kuplete starega »Andrejčka«, ki mu je prirastel k srcu. In to je glavno! Gledališče je bilo skoro razprodano vzlic neštetim predpustnim veselicam, — predpust škodi samo boljšim, finim igram. Nekaj le nas je interesiralo pri včerajšnji predstavi: vloge v »Revčku Andrejčku so bile v povse drugih rokah, kot smo jih bili navajeni dosedaj videti. Vsi vemo, da je bila ta včasih jedna najboljših predstav, pri kateri so sodelovale skoro izključno same domače moči. Borštnik je bil kot »Andrejček« pač neprekosljiv, ustvaril je z njim umetniško samostojno povse imeniten, svoj tip; Verovšek pa je bil originalna kmetska grča — oče Jeklen. Včeraj pa je bil Verovšek »Andrejček«; napravil je iz njega več kot smo pričakovali, nasprotno pa g. Dobro-volny kot oče Jeklen manj. Dobra sta bila gdč. Ruokova in g. Devl ter g. Danilova in g. Danilo. Pa kaj bi kri-tikoval še druge?! Konec predpusta je, in ta zahteva svoje pravice in še — »Vrbana Debeluharja«. Oblak. — Dopolnilne volitve na Goriškem. »Soča« piše: Prof. Ivan Berbuč je bil takoj po novem letu pri namestništvu v Trstu in moledoval, da bi razpisalo nove volitve na Krasu in na Tolminskem s — starimi volilnimi možmi. Ker pa deželni zakon ne pozna takega postopanja, Berbuč ni dobil zaželjenega zagotovila: pač pa smo bili mi obveščeni, da se bodo vršile povsem nove volitve, torej volitve novih volilnih mož. Klerikalci niso mirovali. Spustil se je v beg tudi dr. Gregorčič, — in zdaj zopet čujemo, da utegnejo voliti stari volilni možje, česar zaman iščemo v deželnem zakonu. Za danes ne rečemo drugega. Vlada naj pazi, kaj dela!! — Starosta v goriškem deželnem zhoru italijanski poslanec pl. Dottori, je odložil mandat. Zastopal je gradiške kmečke občine dvainštiri-deset let. — Himen. Gosp. Makso Bradaška c. kr. finančni računski asistent in gdč. Minka Bradaška roj. Zamejic sta bila poročena dne 8. svečana. Čestitamo ! — Bohinjski železniški predor. Dela za približno G300 m dolgi, dvotirni predor pri Bohinju so razpisna v Wiener Zeitung«. Ponudbe je poslati do 8. marca ravnateljstvu za zgradbo železnic na Dunaju. Pogoje in druge podrobnosti se izve tudi pri ekspozituri za trasiranje v Jesenicah. — Toplice na Dolenjskem. Iz te slavnoznane domače kopeli se nam piše: Knez Karol Auersperg podaril je za rekonstrukcijo našega vodovoda (Toplice-Podturn-Selo) znatni prispevek po 6000 K. Le-ta prispevek znaša 25% projektova-nega troškovnoga proračuna po 24.000 K. — Pokritje ostalega stavbinega kapitala je že zagotovljeno, kajti dežela Kranjska prispeva s 25%, poljedelsko ministrstvo z 20% in 30% prispevka pa ima nositi ko-pelna občina topliška. Komisijonalni obhod se v kratkem zvrši ter se bode, kakor Čujemo, pričelo z vodovodno gradbo pravočasno v poletji, tako, da se bode, če le možno, izročil vodovod že s 1. majnikom 1902 prometu. Ne glede na sanitarno stališče, ki je pred vsem glasno klicalo po napravi dobrega vodovoda, pozdraviti moramo novo podjetje prav iz arca, ker smo bili v očigled slabemu staremu vodovodu večkrat prav občutno prizadeti, vsled po- manjkanja voda. Preložitev ceate Straža -Toplice bode v kratkem dokončana atvar, kajti za izvršitev iste potrebujemo le še najvišje sankcije dotičnoga zakona, kojo pa pričakujemo v najbližjem času. Tako bodemo dosegli dve občekoriatni in obča-udobni novi napravi, kateri bosta sigurno pomogli, da se naše starodavno in zdrav niško priznano ter priljubljeno domače kopališče čim najbolj povzdigne in razcvete. Oskrbništvo kopeli same pa stori, kar more, da ustreže v vsakem obziru stavljenim zahtevam, vsled česar naj velja tudi v tem pogledu, da se držimo domačih naprav in ne nosimo novcev na tuje. — Iz dolenjskih Radeč ae nam piše : Tukajšni, po večini klerikalni občin ski odbor imenoval je knezoškofa Bona-venturo Jegliča častnim občanom radeikim; torej ima škof pravico voliti v obč. zaatop. Prav skrbi nas, da bi se tudi on kot cerkveni knez v te volitve vtikal ter poslal pooblastilo; kajti v tem slučaju je 1. razred v nevarnosti za liberalce. Vse mogoča pa je, da se bo visoki cerkveni dostojanstvenik tudi v to vtaknil, kar bi ne bilo zanj častno, če ae še v Radečah naseli, potem tudi ni izključeno, da bi ne bil voljen radeškim županom. Seveda bi bila potem občina »brez« naklad in bi gotovo nikdar toča ne pobila, ako bi bil še Šusteršič za »gmajnskega šribarja« — ki bi morda bil boljši kot zgubljeni Škof, ki je, ko je galico prodal, zginil; ta bi pa lahko žlindro prodajal. — Kaplan Žuat naj bo za policaja in »cuštelerja«, ker je itak vedno na cesti, ter leta ob volitvah po hribih tako kot ranjki lovski pes »Pekas«, da je od samih skrbi že kar plesniv. — Iz Mozirja se nam piše: Dne 3. svečana t. 1. se je poročil g. Anton T u m še k ml. iz Nazareta z gospodično Anico Goričar iz Mozirja. Ženin in nevesta sta iz jako odličnih narodnih rodbin. Ko prideta s potovanja, prevzameta trgovino na Rečici. Čestitamo! — Poziv p. t. amater-fotografom in drugim prijateljem slikanja na Kranjskem? Na 7. septembra t. 1. v Znojmu na Moravskom od dru štva za varstvo avstrijskega vinstva prirejenem avstrijskem vinarskem shodu se namerava prirediti med drugim tudi poučen in zabaven večer, na katerem naj bi se razkazovale tipične in mične sličice, (predstavljajoče nošo, trgatev, delavce pri raznem delu, življenje iz boljših časov itd.) iz ljudskega vinogradniškega življenja na Kranjskem. Stroški za te slike, ki jih je napraviti najkasneje do konca avgusta, se bodo na zahtevo povrnili. Če kdo čč. gg. grasčakov in drugih posestnikov take majhne slike že ima, naj jih blagovoli za ta čas posoditi, in potem se mu zopet povrnejo. Ponudbe in slike je poslati potov, učitelju Fr. Gombaču v Ljubljani, ki daje tudi natančnejša tozadevna pojasnila. — ,,Katoliški dom" kaže že tudi na zunaj, da zori za — boben. Žlebove na strehi ne popravljajo že zdavno več, tako, da so pasantje primorani pri južnem vremenu, ko se sneg na blagoslovljeni strehi taja, hoditi po sredi ceste ali pa z odprtimi dežniki. — „Poštne uradnice". Z ozirom na članek, ki smo ga priobčili pod tem naslovom dne 7. t. m., izjavljamo resnici na ljubo, da ga ni spisala gdč. Pavla Tertschek poštna manipulantinja v Ljubljani in da sploh ni s tem člankom v nobeni zvezi. — Ustrelil se je v Beljaku on dotni usnjarski tovarnar Brandt. Star je bil šele 35 let. — Iz graščinskih ribnjakov na Igu se pripeljejo v sredo, t. j. na pe-pelnico, krasni krapi in ščuke na ljubljanski ribji trg. Prijateljem priporočamo, da si te lepe ribe ogledajo. — Na predvčerajšnji semenj dne 8. t. m. je bilo pripeljanih 615 konj in volov, 163 krav in 60 telet. Skupaj 938 glav. Kupčija je bila jako živahna, ker je prišlo veliko kupcev iz ptujih dežel. — Prijeli so v Pontebi nevarnega tata Franceta Zupanca iz Duplice, ki je meseca oktobra m. 1. ušel iz zapora v Gradiški in je mej tem časom izvršil več tatvin. Med eskortiranjem v Ljubljano jo je hotel v Trbižu popihati, a se mu ni posrečilo Dobro uklenjenega so prepeljali v soboto svečer orožniki v Ljubljano in ga izročili sodišču. — Mrtvega ao našli v soboto zvečer na Verhovčevem dvorišču na Poljanski cesti mestnega delavca Alojzija Fuchsa. Snopa ga je ubil. — Popadljiv pes. Na Karlova k i cesti ima poseatnica Marija Ahlin velikega črnega psa, ki se večkrat sname z verige in pride na cesto ljudi napadat. Pred kratkim je popadel nekega atotnika, v soboto ponoči pa je popadel potovalca Luko Zajca in mu raztrgal havelok. Zaje je streljal na psa, pa ga ni zadel. — Izgubljene reči. Na Poljanski cesti je izgubila neka natarica srebrno žensko uro. — Na Starem trgu je izgubila vdova C. R. denarnico s 20 K. — Na „Slavčevi" maskaradi našel se je srebrn braselet. Kdor ga je izgubil zglasi naj ae v upravništvu »Slov. Naroda«. Na tej maskaradi pa sta bila izgubljena tudi dva zlata braseleta in širok višnjev trak s arebrnim monogra-mom. Dotičniki, ki ao našli te stvari se, prosijo, da jih oddajo v našem upravništvu. ' Najnovejše novice. 13 mladih anarhistov ao zaprli v Libercih. — Trojni samomor je izvršil učitelj Karol Mrzvglod v Lvovu. Najprej je izpil mišico, ker pa je strup deloval prepočasi, si je pognal kroglo v prsi, a končno se je še obesil na kljuko. — Na čaat nemškemu princu je priredila v Newyorku »Staatszeitung« diner ter razposlala časnikarjem 1400 vabil. Kuvert bo veljal 25 dolarjev, a vse stroške bo poravnal imenovani list. — Nemški cesar in špiriti s ti. Nemški cesar je sporočil policijskemu predsedniku, da osebe, ki se pečajo s spiritizmom, nimajo pristopa na dvor. — Cesar na lovu. V GftdOllč bivajoči naš cesar je ustrelil v soboto na lovu divjega mrjasca in divjo svinjo. — Na ve šal a so obsodili dunajski porotniki kočijaža \Vallischa, ki je ustrelil svojo ljubico. Usmrtiti se je hotel istočasno pač tudi sam, pa se je le stabo zadel. — Izročitev Schmida, ravnatelja propale nemške akcijske družbe, je dovolila francoska vlada. — 80 milijonov mark hoče zahtevati nemška vlada od zbornice, da kupi vvestfalske rudnike. ' Cesar Viljem II. — Česar ne dosežeš s silo, dosežeš s spletkami. Princa Adalberta je poslal v Trst, princa Henrika pošilja v Ameriko, sultanu je ravnokar poslal prisrčno brzojavko, batjuški pa sabljo. In vse to se imenuje — nemška politika. * Sult. svak obsojen k smrti. Politični begunec sultanov svak, paša Mah-mud Dhammad je bil te dni z dvema tovarišema in contumaciam obsojen k smrti. Obsojenec je osmanskega rodu, soprog sultane Zenihe, hčeri 1. 1876 s prestola pahnjenega sultana Murada in polsestre sedanjega sultana. Mahmud Dhammad je bil nekaj časa poslaniški ataše v Parizu, potem je živel v Carigradu. V nemilost e padel že pred 12 leti, ker je podpiral Angleže proti Nemcem ter deloval za koncesijo železnice v Bagdad, kar se mu pa ni obneslo. Sultan mu je koniisciral vse palače ter ga z ženo vred pregnal. Pozneje se je pisalo, da je Mahmud zapleten v zaroto proti sultanu. Sultanov svak je bežal iz kraja v kraj ter je bil te dni obsojen na smrt. Ali opravičeno, seveda ni znano. Mahmud Dhammad je baje jako izobražen mož. Društva. — Bežite, bežite kača gre! Tako so včeraj vpili vinetski| paglavci ko so iz »rotovža« pripeljali velikansko morsko kačo, da se malo »prelufta«. No, je pa tudi pravi »monstrum«, da kaj ta-cega še celo najstarejši vinetski purgarji niso videli. Pri tem sprehodu se je kača pač malo prehladila, kašlja, pa ji je bilo hitro pomagano, »višji« živinozdravnik ordiniral je 150 kg »fijakerpulvra« in zve čer je že mirno spala; temperaturo ima normalno, torej nič skrbi za pustni torek! Naprošeni smo opozoriti, da vstop na galerijo kakor v dvorano pred 7. uro na pustni torek ni pripuščen. Ker je zanimanje za to velikansko maskarado splošno in je torej pričakovati velike udeležbe, je odbor ukrenil, da bodo si. občinstvu vsi prostori v»Nar. domu« na razpolago tako se bode serviralo nele v restavracijskih prostorih na desno in levo pri vhodu te-muč tudi v mali dvorani in vseh stranskih prostorih v I. nadstropju in na galeriji v Sokolski dvorani. Valed policij- ske naredbe je v dvorani kakor na galeriji ostro prepovedano kaditi. — — Mestni magistrat ljubljanski je vsem prebivalcem na dnu morja za letošnji pustni torek prepovedal kaditi tako v telovadnici kakor tudi na galerijah. Prepoved se ni izdala samo zategadelj, ker pod vodo itak nobena smodka ne gori. temveč iz javno-varnostnih o žiro v. Slavno občinstvo naj se torej blagovoli ozirati na to prepoved. Sicer pa tudi kadilci ne bodo prikrajšani, ker jim bodo v to svrho prepuščeni vsi čitalniški prostori, sosebno mala dvorana — vse to nad morjem, torej na suhem. — Ljubljanska čitalnica. Zaključni venček, ki se je vršil v soboto v veliki dvorani »Narodnega doma«, je bil veleanimiran in prijeten. Plesalo je 40 parov. Dame so se odlikovale z elegantnimi toaletami. Ples je trajal do zgodnjega jutra. Meščanska godba je pridno svirala. — Elite-maskarada v »Narodnem domu« (paviljon) je bila nadaljevanje maskarade pevskega društva »Ljubljana«. Paviljon je bil nabito poln in na plesišču se je vse trlo maskirancer in kostumiran-cev. Boj s korijandoli in serpetinami je bil živahen. Plesalo se je vzlic tropični atmosferi navdušeno. — Akad. tehnično društvo „Triglav" v Gradcu ima v sredo, dne 12. t. m. I. izredno zborovanje v društvenih prostorih ob 8. uri zvečer s sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja. 2. Razprava o slovanskem srednjem šolstvu s posebnim ozirom na celjsko gimnazijo. 3. Slučajnosti. Telefonska in brzojavna poročila. Gradec 10 februvarja. Prelat Karlo n je včeraj v starosti 67 let tu umrl Bil je vseskoz konservativen, a častivreden mož. Od leta 1873 do leta 1900. je bil državni poslanec in deželni poslanec štajerski. Bil je tudi član deželnega odbora štajerskega, Bil je jedini klerikalec, ki je res zvesto stal na strani desnice in se do zadnjega ustavljal, da so nemški klerikalci krenili k levici. Dunaj 10. februvarja. V soboto je izdal dr. Šusteršič komunike, da za sedaj jugoslovanski poslanci nimajo vzroka, porabiti za Celje najskranejših sredstev. Izdal je ta komunike najbrž zategadelj prav pozno, da bi več ne mogel priti v rSlov. Narod". Vsebina Šusteršičevega komunikeja nikakor ne odgovarja dejanskemu stanju, kajti celo Šusteršičevi somišljeniki priznavajo, da je Korber govoril vseskoz dilatorično, tako da njegova izjava ni nikogar zadovoljila. Šusteršič je sedaj začel mešati, prej je pa vse delo in vso skrb prepustil Robiču, katerega so podpirali Povše, Berks in Žitnik. Dunaj 10. februvarja. Češki in poljski socijalnodemokratični listi napadajo jako ostro Pernerstorferja, ker je glasoval za Stiirghovo resolucijo glede Celja, in očitajo vodstvu soc. demokratične stranke, da stoji v službi nemškega nacijonalizma. Dunaj 10. februvarja. Ministrski predsednik Korber se je odpeljal danes v Pešto, kjer ostane tri dni. Zasedanje delegacij bo meseca maja, vsled česar se deželni zbori sklicejo šele meseca julija. Dunaj 10. februvarja. Neki listi prijavljajo senzacijonalno razkritje glede potovanja nadvojvode Frana Ferdinanda v Petrograd. Nadvojvoda je hotel, naj bi ga spremljala jeden avstrijski in jeden ogrski kavalir. Izbral je kot ogrskega spremljevalca grofa Zichvja. Minister a latere grof Szechenvi je proti temu protestoval, ker ni nič opravil , je prišel ministrski predsednik Szell ter interveniral najprej pri grofu Goluchovvskem, potem pri nadvojvodi in naposled pri cesarju. Szell se je postavil na stališče, da nikakor ne gre, da bi Ogrsko zastopal vodja opozicijo-nalne stranke. Zichy je namreč vodja ogrske klerikalne stranke. Nadvojvoda je izjavil, da vzame samo Zichvja ali pa sploh nobenega ogrskega kavalirja. Minister grof Szechenvi se je oglasil pri nadvojvodi za avdijenco, pa najprvo ni bil sprejet, a ko je avdijenco izposloval, je izvedel, da ne opravi ničesar. Nadvojvoda je poklical grofa Zichvja k sebi ter ga prav posebno odlikoval. Kakor znano, ni šel z nadvojvodo noben ogrski kavalir v Petrograd. Sodi se, da, ako je to poročilo resnično, bo imela stvar posledice. Pojasnilo.*) Leta 1875. v Zagrebu rojeni, sedaj v Lescah bivajoči kleparski mojster Franc Žužek, kije bil obdolžen, da je svojega učenca Janeza Muleja dne 12. avgusta tako tepel, da je zbolel, je bil dne 24. januvarja pri deželnem sodišču oproščen, ker se je skazala laž Janeza Muleja in njegovega očeta, katera sta slednjega obdolžila le iz maščevanja. Franc Mulej je namreč izgubil neko civilno pravdo v Radovljici, ter ae hotel odškodovati z maščevanjem, katero mu je tudi spodletelo. (377) Franc Žužek. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le tolike, kolikor določa zakon. IVUteorologično poročilo. Viiina nad morjem 308-3 m. Srednji nrmčni tl.k 7S«'0 mm. Štanjel Čas opa- baro- j zovanja {metra I Iv mm si Vetrovi Nebo H O o« 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7244 728 2 7278 6*1 si. zahod 37 53 si. j zahod »1. jsahod oblačno oblačno oblačno 10. 9. svečer 7. sjutraj 2. popol. 726 6 7244 7247 2-7 sr.szahod dež 41 5-4 Srednja temperatura in 3 99, normale: —0 9° in si. sever brezvetr. sobote in —0-84. dež dež S S co nedelje 56° Dunajska borza dne" 10. februvarja 1902. Skupni državni dolg v notah .... 101 25 Skupni državni dolg v srebru .... 10110 Avstrijska zlata renta....... 12130 Avstrijska kronska renta 4% .... 98*75 Ogrska zlata renta 4»/0....... 120'05 Ogrska kronska renta 4°/0..... 97-75 Avstro-ograke bančne delnico .... 1644"— Kreditne delnice......... 699 50 London vista.......... 239 50 Nemški državni bankovci za 100 mark 117 22 20 mark............ 23 43 20 frankov........... 19 04 ItalijansKi bankovci........ 93-20 C. kr. cekini........... 1131 Zahvala. Podpisana izrekata povodom smrti gospodične Marije Novak na izraženem sožalju, preč. gosp. proštu Fran Dovganu in č. g. kaplanu J o s. Novaku za cerkveno opravilo, kakor tudi vsem p. n udeležiteljem sprevoda v svojem in v imenu sorodnikov najsrčnejšo zahvalo. (374) V Metliki, dns 6. februvarja 1901. Amalija Burnik, Val. Burnik, sestra. nadučitelj, svak. Vabilo občnemu zboru moških udov pogrebnega društva „Marijine bratovščine" V Ljubljani kateri bode zboroval -v nedeljo, dne 16. t. m. ob 10. uri dopoludne v mali dvorani „Mestnega doma" na Franc Jožefovem trgu. Dnevni red: (373) 1. Poročilo predstojnika. 2. Čitanje zapisnika lanskega poslednjega občnega zbora. 3. Volitev 3 odbornikov in 3 računskih preglednikov. 4. Posamezni nastveti članov društva. K temu zborovanju vabi vse cenjene ude društveni odbor „Marijine bratovščine". 1 (S lil »cricv vrelce Najbolj* učinkujoča ialaao-arsanasta voda proti slabokrvnosti, iensklm bolsznlm, živčnim in kožnim bolsznlm itd. — Dobiva se v vseh prodajalni cah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah, HENBIK MATTONI, Dunaj, o. In kr. avatr. dvorni In komorni založnik. Odda se takoj lepa meblovana soba • posebnim vhodom. Na željo se dobi tudi hrana. 356—2 Kje? pove upravništno »Slov. Nar.«. Popović & Kovač sprejmeta za mesarsko obrt v Cerknici pomoćnika kateri mora vložiti najmanj 100 kron kavcije. Ponudbe direktno na Janko Popo-viča v Cerknici. (367—2) Radi opustitve obrti se proda po nizki ceni več polovnjakov starega Bizeljca in Dolenjca. Naslov se izve pri upravništvu »Slov. Naroda« (332—3) spretnih delavk za izdelovanje papirnih predmetov aprejme ▼ trajno službo (345—3) Josip Petrič tovarna papirnih izdelkov v Ljubljani. V najem se da na več let dobra trgovina z gostilnico. Ponudbe pod „Trgovina 4000" na upravništvo »Slov. Naroda«. (343 - 3) Deske in tramove kupuje po ugodni ceni in proti takojšnjemu plačilu (293-8) Anton Deghenghi lesni trgovec „ pri Hgovcu" v tjubliani, Dunajska cesta. Velikanska pesa kraški zgodnji grah in pritlikovec kakor tudi zanesljivo kaljiva vsakovrstna semena pri (378—1) Petru Lassnik-u v Ljubljani Marijin trg št. I. Gorski Resen list za pustni torek. Jzide povodom „Sokolove maskarade" Cts. kr. avstrijski <& državni žttanlct. ob 10. uri zvečer (378) A ter se bode dobival na maskaradi in po maskaradi. ^1 Jfa»3»N i i^sa— i i ^W il Glavna agentura za £ j ubijano neke ugledne tuzemske zavarovalne cliružrbe W se na novo odda, mi Oziralo ae bode le na vplivne osebe, ki imajo mnogo znancev ter zveze a celo deželo. Že obstoječi, jako znatni delokrog ae iatemu izroči, in a tem so takoj združeni dobri dohodki. Ponudbe pod: „Inland 845" naj se pošiljajo na Rudolfa Mosse, Dunaj I., Seilerstatte 2. (365-i) Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod ls LJubljan« ju*, kol. Proga čoi Trfcii, Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno , čez Selzthal v Aossee, Solnograd, 6ez Kleln-Reining v Steyr, v Line na Dunaj vis Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selztbal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregeuc, Curih, Genovo, Pariz, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 16. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga T Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v LJubljano juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzna, Prage, .direktni vozovi I. in U. razreda), Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 'L. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak 2 Du-nuja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga is Novega me it a, in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod lz LJubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 38 rc. zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 85 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Frihod v Ljubljano drž. kol. Is Kamnigs.. Mešani vlaki: Ob 6. uri 4.J m zjutra.;, ob 11. uri 6 in dopoludne, ob o. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 in zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1) Vsak dan sveže ln fine pustne krape priporoča slaSčičarnica (2872-9) 13. Zlirloiscli-a Ljubljana, Kongresni trg. 3 lepi kostumi se prodajo po ceni. 359-2 Vpraša se: Žabjak št. 6, I. nadstr. Ugodno se proda v nekem trgu na Spodnjem Štajerskem, kjer je rudokop (326—5) hiša z gostilno in trgovino mešanega blaga z zraven spadajočim hlevom za 14 konj in vrtom. Hiša je v prav dobrem stanju blizu cerkve. — Več pove upravništvo »Slov. Naroda« pod: L. K. št. 5000. i I i § i prc5clitci» mesnice. Uljudno naznanjam, da sem se s svojo me$nie© <$> preselil iz Lingerjevih ulic št. 1 na poljanske ceste $t. £5. Prodajal bodem najboljše ♦ • volovsko meso. » ♦ C «- z sprednje meso 1 kg. 46 kr. — 48 kr. zadnje meso . 1 kg. 54 ,, — 56 „ na dom poslano 1 kg. 60 ,, Prodajalo se bode ves dan. S spoštovanjem (358—2) fin\on Slovša. * i S i I *: m 1 i S^rcadio Snrico J^onfioli uradni^ c. %r. tobačne tovarne J^delica J^onfioli rojsna Jfokalj rojena poročena. /Lj'ubijana, dns 9. svečana t902. (375) Služba vrtnarja. Podpisano vodstvo išče poštenega, treznega, delavnega, zelenjadarstva in cvetličarstva popolnoma zmožnega oženjenaga vrtnarja, kateri mora znati dobro slovenski pisati. Plača znaša 800 kron, nadomestek za kurjavo in stanovanje pa 40 kron na leto, ali skupaj 70 kron na mesec. Vrhu tega dobi vrtnar od skupička za iz šolskega vrta strankam odprodano zelenjavo in cvetlice 10°/,. Stanovanje, obstoječe iz kuhinje in dveh sob, mu je prosto, prosta tudi poletna zelenjava. Prednost imajo prosilci brez otrok. Ker je službo koj po veliki noči nastopiti, pošljejo naj prosilci svoje lastnoročno pisane, nekolekovane, pač pa s spričali opremljene prošnje prej ko mogočo podpisanemu vodstvu. Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem- mestu na Dolenjskem, dne 8. februvarja 1902. (371—1) Izdajatelj in odgovorni urednik: Ante Beg. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.