48
Novičar iz raznih krajev.
Francozki vladni časnik „Moniteur"je 5. dan t. m. razglasil imena pooblastencov tistih vlad, ktere bojo na-dornestovane v Parizu pri zboru, kteri se bo začel 20. dan t. m. za dosežbo mirne sprave. Vsaka teh vlad, zunaj sardinske , bo imela dva zagovornika pri tem sila sila imenitnem zboru. Naša vlada je izvolila predsednika mini-sterstva grofa Buola, kteri bo krepak zagovornik od au-strijanske vlade osnovanih nasvetov, ki bojo podlaga zbo-rovega pogajanja; njemu na strani bo baron Hubner, ki je sedaj poročnik austrijanske vlade v Parizu; — fran-cozka vlada je izvolila za svojega namestnika grofa Va-levski-ga, ministra unanjih oprav, kteri je kot žlahtnik cesarja Napoleona navdan tudi skozi in skozi njegovega duha; njemu na strani bo baron Bourqueney, ki je sedaj poročnik francozke vlade na Dunaji, — oba se štejeta k miroljubni stranki; — angležka vlada bo poslala grofa Clarendon-a, svobodoljubnega ministra, in pa lorda C o w-ley-a, namestnika lorda Palmerstona v Parizu;— rusov-sko vlado bota nadomestovala grof Orlov, eden naj slav-niših prijatlov rajncega čara Nikolaja, mož od glave do nog staro-rusovske korenine, in pa baron Brun o v, nekdanji rusovski poročnik v Londonu in v razmerah francozke in angležke vlade dobro podučen, — uni vojsko-ljubne, ta miroljubne stranke; — sardinska vlada, ki se bo vdeležvala tega zbora le toliko, kolikor se turška vojska dotikuje laških zadev in bregov srednjega morja, bo poslala markija Massimo d1 Azeglio, učenega in svobodoljubnega moža, v zbor; — turška vlada pa pošlje ministra unanjih oprav Ali-paš a, namestnika staro-turške stranke in svaka sultanovega,   od kterega se pravi,   da je
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik.
vdan francozki vladi, in pa Mehemeda Djemila Bey-a, sina Rešid pašovega, od kterega se terdi, da je prijatel angležke vlade. Vidi se iz tega, da vse vlade so si izbrale krepke zastopnike. Med tako imenovanimi velikimi vladami, ki se bojo snidile v parižkem zboru, se pogrešuje le prusovska vlada; kakor je dosihmai samosvoja ostala, tako se tudi sedaj v zboru parižkem ne nahaja; morebiti bo še le po sklepu nemškega za-veznega zbora zedinjena z nemškimi deržavami stopila v to kolo, ki ima razsoditi konec vojske; 7. dan t. m. je imel v Frankobrodu zbor o ti zadevi biti. Malokdaj, dokler svet stoji, se je snidel zbor, v kterega rokah leže tako imenitni sklepi za celo Europo, kakor v rokah tega, ki se bo začel, kakor smo rekli, zadnje dni tega mesca v Parizu. — Od cesarja Napoleona, kteri, kakor je znano, po izgledu svojega ujca Napoleona I. veliko derži na srečne in nesrečne dni, ki so zaznamovani v zgodovini Napoleonske rodovine, pripovedujejo, da je unidan rekel: „Do 20. sušca bo mir sklenjen4'. 20. sušeč je namreč obletnica povratbe Napoleonove iz otoka Elbe, kjer je vjet bil, in velja od tistega časa za srečen dan v Napoleonovi hiši. — V tem, ko se še sliši, da na Rusov-skem ni vse zadovoljno, da se mir sklene po znanih predlogih, je pa na Turškem le en glas veselja, da bi bilo konec vojske, ktera jim je toliko nadlog na glavo nakopala. Ni tedaj čuda, da vse druge novice se sedaj memo te preimenitne nič kaj ne porajtajo. — Dunajski veliki škof in kardinal Raušer bo dal v Jeruzalemu prostorno hišo zidati za popotne katoličane, kteri pridejo iz našega cesarstva v sv. deželo. Zidala se bo ta hiša, za ktero je že zemljiše določeno, iz dnarja tistega zaklada, kteri stoji pod varstvom kardinalovim, in v enem letu bo gotova; za tega voljo gre v kratkem neki vradnik c. k. ministerstva za kupčijo in javne stavbe z dvema mojstroma iz Dunaja v Jeruzalem, da bo tu izdelal načertek hiše. — Z železnico iz'Bel i grada v Carigrad bo vendar le resnica; že se delajo priprave in, kakor se sliši, so stroški te 130 do 135 zemljop. milj dolge ceste na 50 do 60 milijonov gold. pre-rajtani. — Sedaj pa še nekaj za gospodarstvo zlo važnega: Na Francozkem je neki gosp. Fabre znajdel zdravilo, s kterim si upa ozdraviti vsacega smerkovega in červi-vega konja. Vojni minister je gosp. Fabru izročil dva smerkova, že konjedercu zapadena vojaška konja, in oba je nek ozdravil; med peterimi drugimi konji, ktere Faber ozdravlja, so trije nek že popolnoma zdravi, dva pa že tudi na poti k zdravju. Ministerstvo bo potem razglasilo Fabrovo zdravilo. Neizrečena dobrota bi to pač bila — al dokler ne vidimo sami smer kovin, res smer kovin konj ozdravljenih, bomo dvomili nad to novico, ker že enekrat se je priporočevalo „gotovo zdravilo c smerkovih konjr pa še danes ga — nimamo!