Poštnina plačana v gotovini MctnbOI* STGClS 19. septembra 1934 Stev. 212 Let6 vlli cxv-) ’ _____-. _ ^csss^jmrmsmmm Cena 1 mn Ti% d® VECERNIK Urecfniit^o in uprava: Maribor, Goaposkaul.il / Talefon uredništva 2440, uprava 2455 THF* BjBS* Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase d| A ' sprejema tudi oglasni oddelek ,Jutra" v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.409 / x ■HHHnHMBOH JUTRA’ Garancija aosfrijske mMnul Po sprejemu sovjetske lusiie v Društvo narodov stopa zopet v ©spredla pro&Bem Avstrije in celokupnega Podonavja Hr^a Pryštva narodov Dasi so na sedanjem zasedanju Društva narodov na tapetu razmeroma mnogo važnejša vprašanja, kakor so bila na zadnjem, se splošno zanimanje za razprave ne more dvigniti do one višine, ki smo jo poznali nekoč, v prvih letih obstoja in delovanja te vrhovne mednarodne institucije. To je dokaz pešanja moči in s tem pomena Društva narodov. Pa tudi na samih sejah zasedanja se kanejo kaj čudna razpoloženja. Zdi se, ko da nihče izmed zbranih delegatov ne niara jasno opredeliti svojega stališča in čaka zato, naj prej spregovori kdo drugi. Tako se je prve dni dogajalo, da se seje plenuma niso mogle vršiti zaracli tega, ker se nihče ni oglasil k besedi. Zares, nenavaden položaj! Kakor da ne bi bilo toliko perečih in velikih mednarodnih problemov, ki zanimajo vse in nujno čakajo rešitve! Toda praksa se je v zadnjih letih razvila tako, da se ti pereči in veliki problemi ne rešujejo več v plenumu, ampak kvečjemu še po h o-t e 1 i h, sicer pa v zunanjih ministrstvih in poslaništvih velesil. Vzhodni pakt, Avstrija, Podonavje, sporazumevanje med Parizom in Rimom, vse to, o čemer bi morala spregovoriti svojo besedo tudi Ženeva Društva narodov, je ostalo iii bo ostalo iz nje izločeno. Ta nova praksa »h o t e 1 s k e g a« reševanja nujnih in velikih vprašanj mednarodnega političnega življenja, kakor ‘Udi obdelovanja zadev, ki so na programu zasedanja samega Društva narodov, je vzbudila prav te dni tudi že prvo nezadovoljstvo in odkrito kritiko držav, ki niso velesile. Tako so n. pr. mnogi nastopili neprikrito proti temu, da so se najvažnejša pogajanja med diplomati zaradi povabila in sprejema Rusije v Društvo narodov vršila ne v odsekih ali v plenumu Društva narodov, marveč v hotelskih sobah zunanjih ministrov in delegatov velesil. Tam je bila po dolgih naporih dosežena potrebna večina za povabilo, tam se je stiliziralo povabilo samo in tam se je določil ves formelni postopek. Velesile so s tem dokazale, da se znajo spretno »na leigalen način« izogniti načelom demokracije, na katerih je bilo Društvo narodov zamišljeno, ustanovljeno in organizirano. Enakopravnost držav, malih in velikih, je torej v bistvu samo lepo zveneča fraza. Mirno tega je pa na vsakem koraku mogoče v Ženevi opaziti, da hodijo diplomati okoli vseh težjih vprašanj kakor maček okoli vrelo kaše in so najsrečnejši, če jih morejo izločiti iz razprave. Vse se namreč zavedajo, da po odpravi demokracije v Nemčiji, Italiji in Avstriji, po odhodu Nemčije in Japonske in po polomu v Mandžuriji Društvo narodov nima več tiste avtoritete, ki jo je imelo nekoč in zlasti nima nobene e.k s e k u t i v n e moči. Zato se zdi diplomatom bolj modro ne delati kakšnih sklepov, ki se ne bi dali v praksi izvesti in ne zavzemati dokončnih preciznih stališč, ki bi lahko pomenila razdor in ogražanje obstoja te mednarodne institucije. Poljski zunanji minister Beck, ki je pokazal več poguma, kakor vsi sedaj v Ženevi zbrani delegati skupaj, je sicer postavil glede zaščite narodnih manjšin ultimatum, a decidiranega odgovora ni dobil ne v debati, ne v skicah. Namesto da bi bilo Društvo narodov o njegovem predlogu sklepalo in sklenilo:1 ali se Poljski ugodi in se zaščita razširi na vse, ali pa se ukine za vse, odnosno se nič no spremeni in ostale vse pri starem, so govorili posamezni ■. ;i ,-;itno K' ♦eoriji in teo- ŽENEVA, 19. septembra. Po sprejemu sovjetske Rusije v Društvo narodov stopa zopet v ospredje vsega zanimanja mednarodne diplomacije vprašanje sporazuma med Francijo in Italijo, v teni kompleksu pa zlasti zadeva Avstrije in Podonavja. Kakor se doznava, je italijanski delegat baron Alojsi predložil angleški in francoski delegaciji že takoj ko je prispel v Ženevo italijanski načrt o rešitvi vprašanja avstrijske neodvisnosti. Po tem načrtu bi se Francija, Anglija in Italija obvezale garantirati avstrijsko neodvisnost, uporabiti v ta namen vsa prikladna sredstva in dogovor zaključiti tako, da bi bil omogočen pristop k paktu vsem ostalini zainteresiranim dr žavam. Barthou ie baje ta načrt odobril, onemogočil pa ga je sir Simon, ker An-1 glija ni pripravljena prevzeti nobenih | novih garancij na kontinentu. Taka re- j šitev pa tudi ne bi ustrezala državam male antante, ker bi jih postavila pred dovršeno dejstvo. Zaradi tega se bodo pogajanja sedaj nadaljevala in bo, kakor se zatrjuje, v kratkem v Parizu zadevna konferenca. V začetku oktobra bodo prispeli v Pariz romunski kralj Karo!, ministrski predsednik Tatarescu, zunanji minister Titulescu in jugoslovanski zunanji minister Jevtič. Ostale zainteresirane države bodo zastopali njihovi poslaniki. Glede stališča male antante je znano, da zahteva še vedno rešitev avstrijskega vprašanja na široki bazi, ki ne bo dovoljevala nobeni velesili posebnih privilegijev. Garancija neodvisnosti pa mora biti mimo tega taka, da bo poleg Anschlussa izključevala tudi vrnitev Habsburžanov. Avstrijski kanceiar dr. Schuschnigg, katerega bivanje v Ženevi je bilo v prvi vrsti posvečeno vprašanju avstrijske neodvisnosti, je v svojih razgovorih obrazložil zainteresiranim diplomatom svoje stališče in se včeraj vrnil na Dunaj. Nadaljnje razgovore bo v njegovem imenu vodil avstrijski zunanji minister Berger-Waklenegg. Pa turili francoski zunanji minister Barthou bo danes odpotoval v Pariz, kjer bo ostal nekaj dni. a se bo nato vrnil sem, da nadaljuje razgovore o paktu za avstrijsko neodvisnost. Po »stopu Rušile o Društvo Ufrodoo GLASOVANJA ZA SPREJEM. GOVOR VODITELJA RUSKE DELEGACIJE. ZANIMANJE V ŽENEVI. ŽENEVA, 19. septembra. Pri včerajšnjem glasovanju za sprejem Rusije v Društvo narodov je bilo z.a Rusijo oddanih 39 glasov. Proti so glasovale: Švica, Portugalska in Nizozemska, do-čim se jih je sedem vzdrževalo glasovanja. Za sprejem Rusije v stalni svet je glasovalo 40 držav, 10 se jih pa je vzdrževalo glasovanja. Ko so ob 19.15 uri vstopili v dvorano ruski delegati, so jih navzoči sprejeli v velikim navdušenjem. Delegate je najprej pozdravil predsednik Sandler, kateremu je odgovoril retičnem pravu. Problem je torej ostal nerešen: Poljska ni dobila odgovora in kakor vse kaže, ga tudi ne bo dobila. Vse se bo nekje pokopalo v Kori besed in aktov. Poljska se s tem seveda ne bo zadovoljila in bo svojo napoved izvršila, svet se bo pa tudi potem vrtel dalje kakor prej. Edini rezultat tega zasedanja Društva narodov bo menda sprejem sovjetske Rusije. Bo pa to tudi res pozitiven rezultat? Saj Društvu narodov vendar ni končni namen razpravljati o sprejemanju ali odklanjanju kake nove članice? Potem bi bil n. pr. tudi namen kakega pevskega društva razpravljati o članskih 1 zadevali, namesto gojiti peitjo! V tem se ruski zunanji komisar Litvinov, ki je govoril v angleščini skoraj pol ure. Zahvalil se je članom za povabilo in dodelitev stalnega mesta v svetu ter govoril nato o problemih mednarodnega življenja. Naglasil je, da bo sodelovanje Rusije v Društvo narodov posvečeno prizadevanj« za ohranitev miru. Zanimanje za prihod Rusov je bilo nenavadno veliko tudi v vsej ostali Ženevi, kjer je bilo na ulicah vse. Švicarske oblasti so imele mnogo posla z vzdrževanjem reda in ukrepi varnosti za Ruse. pa vidi vsa kriza Društva narodov, in popolnoma razumemo tiste, ki vidijo v njem bolnika. Toda njih zaključka, naj se zato razide, vendarle ne moremo osvajati. Res je, da je Društvo narodov tako, kakršno je sedaj, brez prave cene, toda vsaj formelno vzdržuje še vedno enakopravnost vseh držav. Ako bi se razbilo, tudi te načelne enakopravnosti ne bi več bilo! Velesile bi potem tudi načelno prevzele vso oblast nad mednarodno politiko. I>okler pa Društvo narodov vendarle še živi, moremo še vedno upati, da bo nekoč prebolelo sedanjo krijo in postalo to, kar si želimo, da bi bilo. -r. Francoski bojevniki za sporazum z Nemčijo PARIZ, 19. septembra. Narodni poslanec in voditelj največjega društva francoskih frontnih bojevnikov, Jean Goy, je napisal v »Petit Journalu« serijo člankov o možnosti nove vojne in se v njih zavzel za direktna pogajanja med francoskimi in nemškimi bojevniki, četudi morda ne bi rodili pozitivnih uspehov. Francoski frontni bojevniki so absolutno proti vsaki preventivni vojni, vendar pa mora biti Francija zaradi sedanjega izredno napetega položaja, zlasti v srednji Evropi, stalno pripravljena na vsako eventualnost. FRANCOSKI GLAS PROTI ITALIJI. PARIZ, 19. septembra. Leon Bailby piše v listu »Jour« o francosko-italijan-skih pogajanjih za prijateljstvo in pravi med drugim: »Govori se sedaj zelo veliko o možnosti italijansko-francoskega prijateljstva it: celo zavezništva. Toda nič ne bi bilo bolj nevarnega kakor prevelik korak v tej smeri, ker bi bil poln opasnosti. Francija ima siuer resno voljo sporazumeti se s svojo vzhodno sosedo in pripravljenost za to se kaže tudi v Italiji, toda beseda »zveza« se vendar mora opustiti. AVSTRIJSKI PROCESI. DUNAI, 19. septembra. Zasliševanje dr. Rintelena in zaprtih policijskih funkcionarjev se vrši z nenavadno brzino. da bo najbrže že v najkrajšem časm določena razprava. V četrtek bo razprava proti redarjema Grilkeju in Nikischu, ki sta sodelovala pri napadu na Ravag, tudi še ta teden pa bo razprava proti lastnikom tovornih avtomobilov, na katerih so vstaši napadli kancelarjevo palačo. GIL ROBLES ZAHTEVA VLADO. MADRJD, 19. septembra. Včeraj je voditelj španskih katoličanov Gil Robles obiskal predsednika republike Zamoro in se z njim dolgo časa razgovarjal. Gil Robles je Zamori obrazložil sedanji položaj in naglasil, da bo Španija zašla v novo državljansko vojno, ako se takoj ne ukrene vse potrebno, da se to prepreči. Zahteval je zaradi tega odstop sedanje Samperove vlade in sestavo nove iz vrst desničarjev. ULTIMATUM VANČI MIHAJLOVEMU. SOFIJA, 19. septembra. Po vesteh iz Carigrada spremljajo Vančo Mihajlovega in njegovo ženo še vedno detektivi turške redarstvene oblasti. Mimo tega pa mu je bil tudi dostavljen odlok, po katerem se mora v teku treh dni izseliti iZ Turčije, ali pa bo interniran v določenem .krajii, katerega ne bo smel zapustiti. ileuaren rszoal ameriške s*aoke POLOŽAJ SE STALNO POOSTRUJE. - OBSEDNO STANJE V GEORGIJI. KONCENTRACIJSKA TABORIŠČA. WA5H1NGT0N, 19. septembra. Po- ložaj v stavki tekstilnih delavcev se je včeraj znatno poslabšal. Popustiti nočejo niti delavci niti delodajalci, zato je edino upanje še Rooseveltovo posredovanje. Najbolj napet položaj je v Georgiji, kjer je moral guverner proglasiti obsedno stanje. Razen tega je bilo urejeno tudi koncentracijsko taborišče, v Vzrok vstopa Rusije v Društvo narodov DUINAJ, 19. septembra. O francosko-ruskih oduošajih po vstopu sovjetske Rusije v Društvo narodov piše Pertinax v »Echo de Pariš«, da je Rusija storila ta korak zato, da bo mogla skleniti s Francijo obrambno zvezo. Moskva je že katero se odpošljejo vsi stavkujoči, ki so aretirani zaradi neredov. Doslej so jih internirali že preko 200. Poostritev je povzročilo tudi to, da so delodajalci sklenili za vsako ceno obratovati s stavkokazi. Zaradi tega so delavci sklenili zasesti vse dohode do tovarn. Možnost novih krvavih spopadov je torej zelo velika. poprej ponudila Franciji vojaško zvezo, bilo pa ji je odgovorjeno, da mora poprej stopiti v Društvo narodov, ker bi sicer Francija mogla priti v položaj, da bi s tako zvezo kršila pravne temelje locarnske pogodbe. V Moskvi so to uvideli in pristali na vstop v Društvo narodov. Sedaj torej ni nobene ovire več za sklenitev take zveze. Dnevne vesti Nedeljski izlet v Prekmurje prestižno vprašanje VSI NA PROSLAVO PETNAJSTLETNICE OSVOBGJENJA SLOVENSKE KRA IINE. če bi bilo kdaj umestno tudi na zunaj pokazati, da smatramo Slovensko Krajino za našo, bo to v soboto in v nedeljo 22. in 23. septembra 1934. čim več nas bo ta dva dneva v Murski Soboti in v Dolnji Lendavi, tem večji vtis bomo napravili na domače ljudstvo, ki bo videlo v »prišlekih« kri svoje krvi, tem večji pa bo tudi občutek poparjenosti nelojalnežev in špicljsv z onstrar. meje. Drugi narodi, zlasti veliki, bi tako pomembno proslavo, kakoršna bo nedeljska, spremenili v pravcati narodni tabor in bi se ne izkazali le po številu, marveč tudi po zunanjosti, t. j. z zastavami, narodnimi nošami in oblačili, z narodno pesmijo in narodnimi plesi, s čimer bi ob taki važni priliki, ko gre za kategorično izjavo narodne volje, tudi na zunaj dokazali svojo suverenost nad prekotnejni-mi apetiti. Zato pa mora biti naša nedeljska proslava pravcati narodni čilim. Pa tudi z ljubeznivim nastopanjem na- pram domačemu prebivalstvu si' moramo ta dar. pridobiti njih srca, kajti prekmursko deželico ne obišče vsak dan Cosyns, še manj pa je proslava 15-letnice osvoboditve vsakdanja." Dolžnost vsakega posameznega udeleženca bodi, da si s taktnim nastopom pridobi simpatije tamkajšnjega ljudstva. V slovenskem inteligentu ne sme pričakovati oholosti nekdanje madjarske ja-re gospode, temveč mora spoznati in ceniti povezanost in demokratičnost naših izobražencev z ljudstvom. Skrbeti moramo torej, ko bo prekmursko ljudstvo prvič videlo toliko slovenske in jugoslovanske inteligence, da bo še dolgo zajemalo iz nedeljskih vtisov moralno moč in pomoč, Prepričani smo zatorej, da bo nedeljski posebni vlak zlasti iz Maribora ponesel s seboj armado narodnega občinstva v ltašo prelepo, ravno — Slovensko Rusijo! t Ivan Senica. Davi ob pol 7. uri je .a svojem stanovanju v Prečni ulici št. 3 po težki in mukepolni bolezni umrl v starosti 62 let upokojeni policijski pristav in dolgoletni ter zaslužni tajnik Mariborskega slovenskega obrtnega društva g. Ivan Senica. Pokojnik jc bil po rodu iz Kozjega in je posvetil svoje življenje policijski službi. Dolga leta je služboval v Opatiji, kjer kljub Hudemu avstrijskemu pritisku ni mogel zatajiti narodnega prepričanja in .se je že tam kot policijski uradnik zelo uspešno udejstvoval v raznih narodnih društvih. Ob prevratu je prišel v Maribor in je bil pr- vi med slovenskimi policijskimi uradniki. Kot strokovnjak v policijski službi jc s svojo sposobnostjo veliko pomagal pri organizaciji slovenske policijske službe v takrat tako hudo ogroženem Mariboru. V službi strog in objektiven, kot človek pa odkrit in iskren značaj, tak Je bil pokojni Senica. In prav zaradi svojega značaja si je pridobil velik ugled in ogromno število prijateljev in znancev; Sovražnika ni imel. Nekaj let je še služboval kot policijski pristav v Mariboru, nato pa jc stopil v zasluženi pokoj. Toda žilica mu ni dala miru. Lotil se je z uspehom najtežavnejšega dru-štveno-strokovnega delovanja in posvetil vse svoje moči mariborskem« obrtništvu. Dolgih 10 let je bil tajnik. Mariborskega slovenskega obrtnega društva, in si je pridobil za napredek obrtniškega stanu nevenljivih zaslug. Najbolj pa mu je bil pri srcu obrtniški naraščaj, za katerega je ves živel. Prizadeval si je, da bi dobil Maribor tako potrebni vajeniški dom, vendar pa mu to ni bilo dano dočakati. Pod okriljem Slovenskega obrtnega društva je ustanovil godbo in tamburaški zbor. izleti, ki jih jc prirejalo društvo, so bili njegovo delo. Prav tako pa je posvetil tudi vse svoje zadnje moči vajeniški in pomočniški razstavi ob priliki letošnjega Mariborskega tedna. Z njim je naše slovensko obrtništvo izgubilo moža. ki mu bo težko najti naslednika. Za pokojnikom globoko žalujeta dva sinova, ki sta oba bančna uradnika i hčerka edinka, ki je poročena s pomorskim kapetanom zdravnikom dr. \ntejem Štorom. Pogreb dragega pokojnika bo v petek 21. t. m. ob 15. uri z mrtvašnice na pobreškem pokopališču. Bodi mu ohranjen časten spomin, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje! Iz poštne službe. V Podčetrtek je premeščen poštno-brzojavni manipulant Anton Tušek iz Maribora. Poljsko odlikovanje ministra dr. Novaka. Predsednik poljske republike je odlikoval našega ministra za socialn. nolitiko in narodno zdravje g. di. 1 rana Vovaka z redom »Polonic Restitutc* I. stopnje. Visoko odlikovanje jc flf8*mu ministrm slovesno izročil poljski posla-K»k v Beogradu. Odličen poljski gost v Mariboru. V petek 21. t. m. obišče naše mesto poljski parlamentarec iz Krakova g. dr. Tadej Dyboški. Njemu na čast bo v petek 21. t. m. ob 18. uri sestanek v kapelici Grajske kleti, na katerega so vljudno vabljeni vsi prijatelji poljskega naroda. Deložacija. Prebivalcem in pasantom Vrbanove ulice se je nudil včeraj zjutraj mučen prizor. Hišni posetnici A. Hudo-vernikova in Eli Veitzova sta odpovedali mestni ubogi. 72-letni J. Jarčevi, stanovanje. obstoječe iz skromne sobe s štedilnikom. Ker mestna uboga Jarčeva ni v določenem terminu izpraznila stanovanje, so prišli uradni organi in na zahtevo obeh omenjenih posestnic znosili pohištvo in vse ostalo na cesto, kjer je morala reva prenočevati in so jo nekateri dobri ljudje vso noč stražili, da ji niso tatovi ničesar ukradli. Jarčeva je bila dolgih 28 let služkinja pri nekem občinskem gradbenem itiženjerju, pa je morala zaradi visoke starosti službo zapustiti. Odvisna je bila od pomoči svo-iega bivšega gospodarja, mestne občine in dobrote drugih ljudi. Za skromno sobo s štedilnikom je plačevala na mesic 150 Din, in ker je zaostala z najemnino, sta ji omenjeni hišni posestnici odpovedali stanovanje in jo vrgli na cesto. Ubogo revo je vzel v zaščito mestni so-cialno-politični urad. Pričakovati pa ie. da sc bo našlo v Mariboru zlato srce, ki bo onemogli starki lajšalo zadnje dni njenega življenja. Redni občni zbor Olepševalnega društva za magdalensko predmestje bo v soboto 22. t. m. ob 20. uri v gostilni Julija Vernik na Tržaški cesti z običajnim dnevnim redom. Rdeči križ Krčevina -Košaki priredi v nedeljo 23. t. m. v gostilni Welle v Košakih trgatve n o veselico z godbo. petjem in razno drugo zabavo. Začetek ob 15. uri. Dohodek za uboge šolarje. Ljubitelji gledališča bodo letos prav cesto zahajali k predstavam, ker sc obeta res zanimiva in močna sezona. Polovico na vstopnini sl bodo prihranili, če se prijavijo za gledališkega abonenta Torej dve prednosti ima gledališki abonent: 50 odst. prihranjene vstopnine, poleg tega pa vidi vse uprizoritve letošnje sezone, dočim bi morda neabonent izpustil marsikatero priliko. »Zakaj hodim v gledališče?« V sobotni številki našega lista smo razpisali pod' tem naslovom nagradno anketo, da oživimo zanimanje za naše narodno gledališče. Za tri najboljše odgovore s polnim podpisom je uprava Narodnega gledališča v Mariboru pripravljena odstopiti tri brezplačne abonmane za dobo 3 mcsecev. Odgovore sprejema uredništvo Večernika« v Mariboru, Gosposka ulica 11, do vključno 26. t. m. Odgovori morajo biti opremljeni s šifro, ki jo naj nosi'tudi zaprta kuverta i naslovom anketnega udeležene; Iz mariborskega pododbora Združenja rezervnih častnikov. Mariborski pododbor Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov ima na razpolago 30 legitimacij za pooblaščeno , vožnjo na slavnosti, ki bodo v ČaČku od 20. do 26. t. m. Deset legitimacij ima za brezplačno, 20 pa za polovično vožnjo. Reflektanti naj se javijo na državni trgovski akademiji pri predsedniku mariborskega pododbora prof. Škofu. Pozivam vse četne in bataljonske komandirje, da se udeležijo sestanka v četrtek 20. septembra ob 20. uri v društvenih prostorih N. O. — Podčelnik. Mariborska jadralna letalska skupina ima svoj redni sestanek v četrtek 20. t. m. v meščanski šoli (Krekova ulica) ob 18.30 uri. Tujsko-prometno društvo v Kranjski gori prireja za jesen 1934 s pomočjo banske uprave šesttedenski kuharski tečaj, zvezan z enotedenskimi tečaji za vse druge panoge delavnosti obratov in oseb, ki žive od tujcev. Tečaj se prične 22. oktobra in traja do 2. decembra. Poučevale se bodo vse panoge kuharstva, razen tega pa tudi serviranje, garniranje, sestavljanje obedov, razkosavanje itd. Vpisnina za ves tečaj znaša 800 Din. V tej vsoti je vključena hrana in učni-na. Prijave sprejema Tujsko-prometno društvo v Kranjski gori do 15. oktobra 1934. Vse nadaljnje informacije pri »Put-niku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. int. 21-22. Opozorilo! V zvezi s tragično smrtjo trgovskega poslovodje Božidarja Ku-merja, o kateri smo tudi mi poročali, razširjajo zlobni ljudje razne ncosnovane in celo za razne ljudi kompromitirajoče ter izmišljene govorice, pa še celo take, ki žalijo čut pietete do nesrečnega pokojnika. Ker te govorice absolutno niso resnične, opozarjamo zlasti prebivalce Tezna, naj takih vesti ne razširjajo, ker bo oče nesrečnega pokojnika primoran vsakega sodnijsko zasledovati. Na radovljiški progi prekucnjeni lokomotivi. V Maribor so pripeljali iz Radovljice obe lokomotivi, ki sta se pri železniški nesreči prekucnili v jarek. Obe lokomotivi je precej časa dvigalo osebje mariborske železniške delavnice in je bilo delo 'silno težavno, ker sta ležali v jarku tik nad Savo. S posebnimi dvigalnimi napravami so dvignili posamezne dele na progo ter jih naložili na vagone. Delavci so delali dan in noč. Obe lokomotivi bodo v mariborski delavnici popravili in bo' popravilo trajalo najmanj pol leta. K. D. »Triglav«. Otvoritev plesne šole bo v soboto 22. septembra v gornji mali dvorani Narodnega doma pod vodstvom diplomiranega plesnega učitelja gospoda Lud. Simončiča. Vaje bodo redno vsako sredo in soboto od 20. do 23. ure. Združenje obrtnikov. Združenje urar--jev, zlatarjev in sorodnih strok, Združenje .slaščičarjev in medičarjev in Združenje obrtnikov sodarske stroke vabijo svoje člane, da se udeleže v petek 21. t. m. ob 15. uri z mestnega pokopališča pogreba zaslužnega tajnika g. Ivana Senice, policijskega uradnika v pokoju. Radio Ljubljana. Spored za četrtek 20. t. m. Ob 12.15: nekaj okroglih za boljšo voljo na ploščah; 12.50: poročila; 13: čas. razni plesi v koncertnih priredbah tni ploščah; 18: »20. september 1908'<: 18.20: pogovor s poslušalci; 18.50: plošče po željah: 19.10: Jakob Griin in naša nacionalna poezija: 19.30: literarna ura: 19.50: čas. jedilni list; 20: koroška ura; 20.20: koroške narodne pesmi na ploščah; 20.40: radio-orkester; 22: čas, noročila, harmonika. Narodno gledališče Vstopnino za trinajst gledaliških predstav si prihrani neabonent-uradnik, če se abonira na sedež v najboljši loži. Abonenta-uradnika stane vseletni abonma na sedež v najboljši loži 343 Din (to vsoto odplačuje v sedmih mesečnih obrokih po 40 Din), dočim dobi neabonent za omenjeno vsoto le 9 glasbenih predstav. Ker je letos v abonmanu 22 uprizoritev, si abonent na omenjeni loz-ni sedež torej prihrani 13 gledaliških predstav. Iz tega je razvidno, kako izredno veliko prednost ima razpis gledališkega abonmana zlasti še za ložne abonente. Reflektantje na boljše ložne sedeže naj se prijavijo čim prej, ker je letos zanimanje za abonma izredno veliko! Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz JoseSove« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nili dežel slave »Franz Josefovo« vodo kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. za vse osnovne, meščan-"Jv ske in srednje šole kupui v knjigarni Tiskovne zadruge, Aleksandrova c. 13. Tudi na obroke 3575 Grajski kino. Odi danes srede dalje zabavna. humorja polna veseloigra »Maži-ček, kaj pa sedaj?« Hermann Thimig. lierta Tiele. Fritz Kempers, Theo Lin-sen. Kino Union. Danes zadnji dan »Pesem sveta«, film prekrasnega petja s svetovnim tenorjem J. Schmidtom. Jutri premiera največjega remek-dela »Douaumout Verdun«. Kot dopolnilo velika senzacija »Baer—Carnera«. film o boju za svetovno prvenstvo v boksanju. ____ . Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, čivenili bolečinah v kolkih, usedu (He-\ .nschi.K.sl se uporablja naravna »Franz .Josefova« voda z velikim pridom pri ■ ■ Tedanjem izpiranju prebavnega kanala. Kmetijska razstava v Mariboru. Dne 29. in 30. septembra ter 1. oktobra t. 1. se bo vršila v prostorih »Uniona« kmetijska razstava, združena s sejmom, ki bo vsebovala najvažnejše kmetijske- panoge okrajev Maribor levi in desni breg ter mesta Maribora. Razstavljeno bo v veliki množini najžlahtnejše in najlepše sadje, vino različnih letnikov, poljski pridelki, lesni izdelki, med in vosek, zelenjava. cvetlice in okrasne rastline ter štajerske kokoši. Razen tega bo na razstavi poučni oddelek za vse panoge, 'la razstava ni važna samo za kmečke gospodarje, ampak tudi za ostalo občinstvo, posebno za trgovce s sadjem in trgovce z, delikatesami ter gojitelje cvetlic. Zaradi tega vabimo razen kmetovalcev tudi ostalo občinstvo, da obišče to razstavo in s številnim obiskom dokaže, da upošteva kmečki stan, kakor tudi njegov trud in stremljenje za napredkom. Za polovično vožnjo na železnici je zaprošeno. Mednarodne rokoborbe v Unionu. Danes se borijo Črna maska : Fischer, Belič : Markovič in Czaja ; Kawan; vse tri odločilne. Stare obveznice loterijske rente-Stranke, ki-so izročile davčni upravi za mesto Maribor stare obveznice 2lA%-ne državne loterijske rente za vojno škodo v zameno v času od' 19. do 24. avgusta 1934, se vabijo, da takoj dvignejo pri lej upravi nove obveznice osebno proti pri-znanici in oddaji ustreznih izvirnih re-verzov, in sicer v času od 8. do 12. -ure. Tudi ostali imetniki reverzov naj nove obveznice takoj dvignejo. Po nesreči ga jc ustrelil. Včeraj popoldne sc je igral s samokresom v Sokolski ulici stanujoči 19-letni nožar Avgust Čeh. Samokres je bil nabit in je Čeh ravnal z njim tako neprevidno, da se je sprožil. Izstrelek jc zadel njegovega nečaka Franca v levo koleno. Poiskati je moral zdravniške pomoči v bolni'’ nici. Današnji trg jc bil srednje založen. Kmetje so pripeljali 10 vozov poljskih pridelkov in 12 vozov sadja. Cene blagu na današnjem trgu se niso mnogo spremenile. Prccej ie bilo na trgu perutnine. Prodajali so: kokoši po 20 do 30 Din, race po 20 do 25 [lin. gosi in purane po 30 do 35 Din, par piščancev pa po 10 do 20 Din. Tudi lesene robe ie bilo precej na današnjem trgu. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazai toplomer 10.2 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 12.8 stopinj C; barometer jc kazal pri 17 stopinjah C 711.8, reduciran na ničlo pa 739.8; relativna vlaga 90. Vreme je'oblačno in tiho. Vremenska napoved pravi, da se bo vreme poslabšalo. SDomimake CMD V M 3 ribo r u, dne 19. IX. 1034. T?xaBS«SE»K5SPr" ^rnssnHi Mariborski »V e č e r n i k« Jutra uh—■—w Stran 3. Nova planinska postojanka PLANINSKI DOM PRI SV, TREH KRALJIH NA POHORJU PR F D OTVORITVIJO. Zeleno Pohorje .je vse posejano s planinskimi kočami ter domovi. Vse te planinske postojanke leže ob glavni prometni črti od Maribora preko pohorskega grebena do Slovenjgradca tako. da imaš od ene do druge po .3 ure, razen nekaterih izjem. Čim dospeš na višino okrog 1000 m, stopaš polagoma navzgor, da tega .skoro ne opaziš, kakor po promenadi. Od tega glavnega grebena pa se približno v sredini odceplja skupina Velikega vrha (1347 m) s Podvrhom ter sc Polagoma znižuje in prehaja v slovenjebistriško gričevje. Bistri potoki so skupino globoko razorali v več grebenov, ki vsi leže v smeri njih toka. Na njih oblih vrhovih in grebenih leži na sivem grar.itu rodovitna zemlja za pohorske gozdove, obširne travnike in njive, nižje na ilovnato-apnePastem pasu pa vinske gorice. Tako imajo mnogi kmetje svoje kmetije v vseh treh legali, vinske gorice, polja in planinske gošč-.' s svojimi vijoličasto pisanimi tratami. Vsa ta skupina je bila do malega skoraj neznana, čeravno skriva v sebi naravne lepote, zgodovinske dobe in njih spomenike, kakor morda nobeden del našega Pohorja. Tako so odkrivali predvsem štiri prazgodovinska gradišča na Tinju g. VVai-*er Schmid ter drugi; ob Bistrici so odkrili mramornat kamnolom iz rimske dota, saj so vsi ohranjeni rimski spomeniki v Celju. Ptuju in po Pohorju od tod: tako je nekaj zazidanih v cerkev in zidove okrog njih na Tinju in Šmartnu. Nad bistriškim šumom se dviga Aučniko vo gradišče s še ohranjenim pol metra v-’sokim zidom. Vsa tla na vidnih terasah pojo tvoj korak — saj so baje v prejš njih stoletjih odkrili precej strm rov s stopnicami in ga spet zasuli. Rov je bate peljal strmo navzdol k potoku, od koder vodi še danes nekaj dobro vidnih, umetno izdelanih kamenitih stopnic tik do skale, od tam pa ni več sledu. Kdo Jih je zgradil, kdaj in čemu? In nad Keb-liem ležita razvalini dveh gradov, last nekdanjih gospodov kcbcl iških. Tik pod [drugim ie ob potoku vodila navzgor mi-1*1° cerkve Sv. Treh kraljev rimska cesta do glavne pohorske ceste, ki je baje ; Vodila no vrlm pohorskega grebena. Del te ceste ..je dobro viden za »Planinskim domom«. ]