-M*** «tuMl U .m Naslov — Addres«: nova doba 6117 St. Clair Afe. Cleveland, Ohio. (Tel. Henderson 3839) ztzshGzzt, iil Kfi Wt “lij (NEW ERA) u Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo število, toda 25,000 hi so slišalo še ltpše! ZJ URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE ~ OFFiCIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION As Sccond Class Matter April lf>th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted';for mailing at special rale of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. . 27 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JULY :>,RD 1929 — SREDA, 3. JULIJA 1929 VOL. V. — LETNIK V. A zjava Neodvisnosti tu ^JVažnejši dokument v zgodovini te velike republike, ki je znana sve* dok menom Zedinjene Države Ameriške, je “Izjava neodvisnosti”. Ta P°ve^a^ in še danes pripoveduje svetu, zakaj je nastala revolu-Ijjt •12 j^ere se je porodila neodvisna država, ta dokument je njen rojstni enem pojasnilo, zakaj je dežela v teku 153 let svojega obstanka e«ovaIa več kot katera druga državna tvorba na svetu. W 2^ava neodvisnosti je vredna, da bi jo večkrat in s premislekom čitali, ifi sim°re v na®^'1 srcili vzbuditi le vero v zmago svobode, pravice in resnice, »a “u- za e^akost in Človekoljubje. Izjava neodvisnosti bi morala biti napoka * ” pesem *al, 1 lia varnost in sre-v) m s*t'er veleva, da se .e ne Spreminja jo iz ,Cv' in .in mimoidočih razlo-5 liud«*vuSn^a nas tudi uči- V ■--- ti- ■ J*b fo, ' *U %. ra jši t rpi krivice, 11H |)j V n,(:re trpeti, kakor , ,Sani° jemalo pravico S > oblik, f,vice da če 0.1t;a jn la zlorabljanja brez i ?-a is,ra^a’ ki gredo veno- lni Sni°trom, namen, 1 ^^Poif10 narocl absolutne-& I*;,,/01.11’ tedaj ima ljud- 1,'^’ (1,1 Z in 1° njegova dol-,111 (1;, . tril»oglavi tako vla-v ^ Sv„UStanovi boljše bra- 4 la n 'K). bodočo varnost, n ", S0 P°trPež>jivo •'eisJKniJe 5n tak0 je razpustil je ponovno postavo-dajne zbore, ker so se moško upirali njegovim napadom na pravice ljudstva; ko so bili zbori razpuščeni, ni dolgo časa dovolil novih volitev, in tako je bilo ljudstvo brez zakoncdajstva prepuščeno samo sebi sebi; kolonije so bile izpostavljene nevarnosti invazije od zunaj in nereda v notranjosti; trudil se je, da bi preprečil rast prebivalstva v državah s tem, da je oviral zakone o naturalizaciji priseljencev, omeje- i val priseljevanje in povzročil krivične pogoje za dobavo zemljišč; oviral je administracijo justice s prepavedjo zakonov za ustanovitev sodnih oblasti; podvrgel si je sodnike, da so bili samo od njega odvisni in so le pobirali plače; uvedel je nebroj novih uradov in poslal semkaj cele roje uradnikov, ki-.«o. nadlegovali ljudstvo in se redili na naše stroške; v mirnih časih je imel med nami stalne armade brez dovoljenja naših posta vodajnih zborov; vojno oblast je dvignil nad civilno cblast in jo naredil po-polnnma neodvisno. Dalje je gazil našo ustavo in naše zakone s sledečimi krivičnimi čini: Namestil je med nas večja števila oboroženih čet; ščitil je vojake s sleparskimi sodnimi razpravami pred kaznijo za umore, ki so jih izvršili nad prebivalci teh držav; zapiral je našo trgovino z ostai’im svetom; nalagal nam je davke proti naši volji; odrekel nam je pravico do porotne obravnave v neštetih slučajih; transportiral nas je čez morje in tamkaj gnal pred sodišče za izmišljene prestopke; v sosedni angleški provinciji je odpravil svobodni sistem angleškega prava in uvedel samo-eiino vlado z razširjenimi mejami, kar je imelo namen, da po enakem vzoru uvede absolutistično vlado tudi v naših kolonijah ; odvzel nam je svoboščine (charters) in zatrl najboljše zakone, s čimer je rušil temeljno moč naše vlade; suspendiral je naše postavo-daje in si vzel moč, da nam on daje zakone; odpovedal se je tukajšnji vladi s tem, da nam je odrekel [zaščito in nam napovedal vojno; repal je naša morja, napadal naša obrežja, požigal naša mesta in morii naše ljudi; ravno v tem času je poslal semkaj veliko armado tujih najemnikov, da dovrši delo moritve, razdejanja in tiranstva, katero je že pričel z največjo perfidnostjo in krutostjo, ki nima para v najbolj barbarski dobi in ki nikakor ne pristoja . glavi civilizirane države. * Prisilil je naše državljane, katere je vjel na morju, da so --------— ---------f-.------------ KRATEK IZLET V PENNSYLVANIA (Nadaljevanje) if* Slovensko pevako in izobraževalno društvo “ijled” v Cone-maughu pa me jefzelo prijetno presenetilo še v tokem oziru. To društvo tvorijo|danes, če ne po večini, vsaj v pt-ecejšni meril naši tu rojeni fanffie in dekleta. Na to dejstvo smejo biti ponosni ustanovitelji dJuštva in vsi tisti, ki so pri dnuštvu sodelovali kadarkoli. N<^cateri so aktivni pri društvu ši danes, mnogo izbornih moči ;j>a je zunaj.i (O tem sem imel priliko se prepričati na “prosti- zabavi” po' koncertu). Ne poznam razmer,j zato sc ne smatram kompetent-i nega Razpravljati ali vpraseva-: ti zakaj je tako. Sodim pa, da je! delo vseh, to je tistih, ki so bili j aktivni nekdaj, in tistih, ki de-1 lujejo danes pri društvu, obro-j dilo krasen sad. Kaj more biti lepšega kot zavestma so zainteresirali tu rojeno / slovensko; mladino za našo lejpo slovensko: pesem! Slovenska pese mi je najlepši odsev naše rodne •]«oinovinc, je • najbolj resnični «dme\ vsega i dobrega in lepega, kar se poraja v pristnem slovanskem srcu. v mehki in pošteni slovenski duši. Skupina, ki more pridobiti in navdušiti našo turojeno slovensko mladino «a slovensko pesem, jo indirektno pridobi tudi za naše podporne organizacije in druge naše gospodarske! ki bodo " ^Užnji, bo-j dočnosti odvisne od naše mladi-! ne. Naša turojena mladina nei čita naših listov, ne udeležuje se naših sej, ne more razumeti naših problemov in mnogokrat ne razume dobro niti našega jezika. Toda ta mladina popolnoma razume našo pesem, če ne po besedah, vsaj ■ po melodiji. Naša pesem ji pove, da je njen prostor pri nas, pri naših podpornih organizacijah in drugih naših gospodarskih ustanovah. Iz tega izhaja, da skupine, ki gojijo lepo slovensko pesem in ki morejo zanjo zainteresirati našo turojeno mladino, vršijo| nele kulturno delo, ampak tudi delo, ki je izredne važnosti za naše podporne organizacije, za naše narodne domove itd. To delo vrši pevsko društvo Bled v Conemaughu v toliki meri in s takim uspehom, da me je prav prijetno presenetilo. Da je moglo toliko število turojene mladine zainteresirati za slovensko pesem, bodisi, dr. je aktivna pri petju, bodisi da poseča pevske prireditve, je v resnici vredno priznanja. Zanimivo je slišati, da na-j stopata med pevci na odru ma-j ti in hči, kakor tudi, da je iz-^ govorjava tako dobra. To se 1 tiče tistih, ki so nastopali v sa-I mospevih prav tako kot onih, ki so nastopali v zboru. Dru-! štvo Bled je lahko ponosno na i svoje moči. kakor tudi na svoje številne prijatelje med mladino in starejšimi. Slovenska Moxham godba, j ki uživa v naselbini in okolici | dober ugled, sestoji tudi po večini iz turojene slovenske mladine. Hrvatsko prosvetno društvo “Rodoljub” je tudi prispevalo i k pestrosti koncertnega pro-] grama s par popevkami. Ugajala mi je posebno tista lepa naša “Dobro jutro, zlato jutro, dober dan, ti beli dan!” Dasi je pevovodja Nemec po narodnosti, zapeli so pevci Rodoljuba to lepo Župančičevo ( pesem tako z občutkom, da (Dalje na 2. atraol). ONSTRAN EKVATORJA Na oni strani ekvatorja ali ravnika, kjer imajo jesen, ko je pri nas pomlad in obratno, se širi večje število republik, med katerimi sta največji Brazilija in Argentina. Brazilija sega deloma še severno preko ekvatorja, dasi le s primeroma majhnim delom. V različnih deželah Južne Amerike biva tudi znatno število Jugoslovenov, med temi nedvomno največ Hrvatov. Po zadnjih statističnih podatkih je v Braziliji registriranih 56,000 v Argentini ' pa 66.000 Hrvatov. Koliko je tam Slovencev, Srbov in Bolgarov, je težko soditi. Slovenci se posebno zadnje čase precej naseljujejo v Argentini. Argentina se nahaja skoro najbolj na jugu ameriškega kontinenta. Samo “rep” izredno dolge, pa ozke republike Chile sega še nekoliko dalje na jug. V mestu Buenos Aires, Argentina, izhaja list “Gospodarstvo”, ki spada nedvomno med najbolj nenavadne in zanimive jugoslovenske liste. Slovenski časniki v Zedinjenih državah Severne Amerike, vsaj nekateri, prinašajo nekaj štiva v angleškem jeziku, in po potrebi tudi v hrvaščini. Argentinski list “Gospodarstvo” pa izhaja kar v štirih jezikih: španskem (kaštelanskem), srbohrvatskem. slovenskem in bolgarskem. Ena zadnjih izdaj omenjenega ItsCT'rffiW liusmHWiWr: ■ logo s slikami iz Argentine, Jugoslavije, Češke in Poljske. Izmed slik iz Jugoslavije je vredno omeniti Beograd, Split, Triglav in Plitvička jezera. Slovenska farmerska naselbina v Argentini se nahaja v “La Llave”, Mendoza. Iz opisa se more posneti, da je naselbina še mlada in da se imajo naselni-ki boriti s početnimi potežko-čarni, toda upajo na dobro bodočnost. V slovenski sekciji lista je za nas’ posebno zanimiv članek o Slovencih v Severni Ameriki. Urednik pravi: "Kaj zmore smotreno skupno delo, pokazali 1 so naši rojaki, ki so v Severni Ameriki znali ustanoviti mo-i gočne organizacije, ki jim slu-! žijo res na čast.” Nadaljujoč omenja urednik S. N. P. Jednoto in Slovensko i Soc. Zvezo. Posebno simpatično pa piše o J. S. K. Jednoti. V; celoti navaja resolucijo spreje-j to na XI. redni konvenciji JSKJ v Chicagu, ki se glasi: “Konvencija se zaveda, da je JSKJ bratska podporna organizacija in kot taka ni verska niti politična. V J. S. K. Jednoti je za^ sigurana vsakemu članu popolna osebna svoboda glede verskega ali političnega prepričanja. Ime “katoliška” ne pomo nja, da morajo biti člani te jed-note katoličani ali nekatoliča-- ni; zatorej se smatra vsakega člana za dobrega, ako spolnuje , ustavo in pravila, ne glede na j stan, vero ali politično prepri-j Čanje. Vsi člani in članice smo ! bratje in sestre, združeni v tej ! organizaciji le za ono, kar nam ustava in pravila določujejo; zato se ne sme prezirati nobenega člana ali članice. “Zatorej sklepamo, da glasilo jednotc ne sme priobčevati v uradnih kolonah dopisov ali člankov, tikajočih se vere ali politike, prepričanja ali nazira-nja članov, oziroma članic in žaljenj glede vere in politike. “Sklepamo nadalje in priporočamo vsemu članstvu jedno-(Dalje na 2. strani) se morali oborožiti proti svoji domovini in da so postali rablji svojih bratov in prijateljev, ali da padejo od njihovih rok. Izzval je med nami vstaje in nahujskal proti nam krvoiočne indijanske divjake, katerih vojskovanje je zverska moritev starčkov in dece, moških in j žensk. V vsakem slučaju teh naštetih krivic smo se pritožili na naj-ponižnejši način, toda vsaka naša pritožba in prošnja je obrodila še več krivic. Vladar, čigar značaj ga v luči omenjenih krivic označuje zatiranja, ni sposoben, da bi vladal svoboden narod. Nismo hoteli delati nobene krivice našim britanskim bratom. Svarili smo jih neštetokrat, da naj si ne prilaščajo neopravičene oblasti nad nami; opozarjali smo jih tudi na okol-ščine naše emigracije in naselitve v teh kolonijah. Apelirali smo na njihovo prirojeno pravičnost in velikodušnost; sklicevali smo se na sorodne vezi med nami in jih prosili, da naj nehajo s krivičnim prilaščanjem oblasti, ki bi moralo pretrgati te vezi. Ali tudi oni so bili gluhi za naše pravične glasove in niso se ozirali na naše krvno sorodstvo. Zato moramo danes tudi njih, ki obsojajo našo ločitev, smatrati za to, kar velja za vse ostalo človeštvo; za sovražnike v vojni in prijatelje v miru. Zaradi tega izjavljamo mi zastopniki Zedinjenih držav ameriških, zbrani v generalnem kongresu in kličoči najvišjega Sodnika za pričo naših čistih namenov, in slovesno proglašamo v imenu vsega dobrega ljudstva teh kolonij, da so te Združene kolonije od danes in da imajo pravico biti SVOBODNE IN NEODVISNE DRŽAVE, da so proste vsakega poda-ništva do britanske krone, da ?o popolnoma pretrgane vse politične vezi med njimi in Veliko Britanijo in da imajo te kolonije kot SVOBODNE IN NEODVISNE DRŽAVE od danes za-naprej vso moč napovedovati vojno, sklepati mir, ustanavljati zveze, voditi trgovino ter storiti in vršiti vse, kar imajo pravico storiti NEODVISNE DRŽAVE. Da izvedemo ta svoj proglas in zaupajoči v božjo Previdnost se zavezujemo, da smo pripravljeni žrtvovati svojo čast, imetje in svoje življenje. JOHN HANCOCK, predsednik kongresa. I (Sledi 55 podpisov zastopni-j kov iz vseh prvih trinajstih držav). -------o------- LETALCI NAJDENI Štirje španski letalci, ki sc se dne 20. junija podali s hi-• droplanom Numancija prot: , New Yorku, so izgubili smer ir i so morali vsled pomanjkanji ■ gasolina pristati na morju ne i kako sto milj od Azorskih oto i kov. Dne 29. junija je izstra dane letalce našel angleški aero , planski parnik “Eagle” in jil > odpeljal v Gibraltar. GLASOVI Z RODNE GRUDE da n ii t’ tei* '.J ■ J l!’1 ifiP1 / K-!>c. oblik, katerih je ■ lyice . C(^a če dokazujejo in ^ 2^orabljanja brez .l.lr ?.a K,ra^a’ ki gredo veno-Nvtž . botrom, namen, of?1' Ii11 'kshft,6'0 narod absolutne- se’ l" •££"> !«hJ ln» M-!- d,i Z in ic njegova dol-4 lil1" tir. da ustanovi ab- v H? -“» le™ dr-' predlagamo MS*: »vet,, sledeča '.'i'!1" je Ok .so „ . Pri2nanje zako-S ?a ki koristni in tV(> gov agU|j° ljudstva; 5' »^W..riem J' Pre' eh . najvažnejše jC^Vno si[ilk<)ne a,i iih ie I Hi-. ^ ni« pendiral in za-ili ,)rišli v veljavo; r^n uenieniH MZakone’ ki' so tl. okr,- k aginjj velikih I*'*ljavn’ 'n je sPoro' ic^th lina Zakone le te- P> WV° 0dre- «*«• ... |S ,r bi J . a v postavoda- riH” K,kriviea Za ' WfeT; ‘n Uar k ‘C ’^lv°dajna telesa IH l 0(1 iav'-,,>Ustc kraje, ■, Sou '1lb središč ir ,anjeni N. n tako n *ta jih Poniža 1 ’ prisUi pod svoje S Na cesti Kamnik-Kranj, ki križa železniško progo tik pred postajo Kamnik, je dne 11. junija od Homca prihajajoči kamniški vlak zadel enovprežni voz, na katerem so se vozili Ja-nez Hafner in njegov sin Anton iz Stražišča pri Kranju in mesar Ambrožič z Jesenic. Janez Hafner, ki je bil že 77 let star, je dobil take poškodbe, da je izdihnil, predno je prišel zdravnik. Njegov sin Anton je posledicam poškodb kmalu podlegel v javni bolnici. Edino mesar Ambrožič se je rešil s skokom v zadnjem trenutku. Vsi trije so se vračali s sejma v Kamniku. Kako da je prišlo do nesreče, se ne ve za gotovo. Voz se je bil pred progo ustavil, ko je voznik videl prihajati vlak, nakar je nenadoma zavozil na progo prav pred lokomotivo. Londonski “The Continental Film” je angažiral zagrebški “Stella film,” da izdela vrsto motivov z jugoslovanskega Jadrana. Režiser “Stella Filma” se je mudil v Dubrovniku baš v času, ko se je nahajal tamkaj Bernard Shaw, ki je za “Stella Film” napisal o našem narodu nekoliko simpatičnih besed, naslovljenih na “vse civilizirane! narode.” Pismo pravi med drugim: Angleži, Irci, Škoti, Američani in vsi ostali člani civili-‘•jsinroH* narodov, pri<#t» v milijonih v Jugoslavijo. Postopali bodo z vami kakor s kralji. | Narod je gostoljuben, duhovit j in prisrčen. Vsako mesto je slika, vsako dekle filmska' zve-| zda. ----- Te dni se je po petnajstih letih vrnil neki Steva Vujič domov v Sento i/. ruskega ujetništva. Njegova rodbina ni dobila od njega ves čas nikakega sporočila in je opravičeno domnevala, da je pogrešanec že davno umrl. Vujič je do leta 1927 živel v Krasnojarsku, potem pa v Moskvi. Pravi, da je še danes mnogo jugoslovanskih ujetnikov v Rusiji. Mnogi bi se radi vrnili ,a nimajo sredstev niti za potni list!, še manj pa za potovanje. V Malem Lošinju sta slavila nedavno zlato poroko zakonca Rizzijeva, ki sta zbrala ob tej i priliki okoli sebe vse svoje po-i tomstvo: nič manj nego 17 sinov in hčera pa 49 vnukov in vnukinj. Poleg teh se je ude-j ležila te redke slavnosti še poldruga stotina snah, zetov in njihovih sorodnikov, tako da je bila mestna stolnica precej na-! polnjena, ko je vsa ta velika j rodbina in zveza rodbin po bi-čajni ceremoniji sprejela obhajilo, kakor sta si slavljenca želela. Rizzi je po poklicu brodar in se je iz naj skromnejših razmer povzpel do precejšnjega bogastva. Prvi se je odzval pozivu za pomoč pogorelcem francoski konzul v Ljubljani. Pozivu g. velikega župana na prebivalstvo ljubljanske oblasti za zbiranje prispevkov za pogorelce se je kot prvi odzval g. E. Neu-ville, francoski konzul v Ljubljani, z darom 500 Din. V Krškem je premini g. Franc Gregorič, ugledni krški meščan, posestnik in vinski trgovec. Dosegel je visoko sta rost 77 let. VSAK FO SVOJE Predsednik Hoover, ki ima že po navadi precej dobrovoljen obraz, kaže na eni zadnjih slik naravnost božanski izraz zadovoljstva v obličju. Pa ima tudi dovolj vzroka za to. Kongresa. ki je odšel na poletne počitnice, se je lepo odkrižal za tri mesece. Takoj po njegovem odhodu pa je poklical v Belo hišo zobozdravnika, ki mu je izpulil boleči zob. Tako se je enega “trubla” iznebil začasno, druzega pa za vedno. Bržkone je parkrat krvavo pljunil za njima, namreč za zobom in za kongresom. * Nedavno je tam sredi zelenih štajerskih goric prišlo do tožbe, ko je neka vinarska zadruga prodajala bezgovo vino, oslajeno in odišavljeno — za muškatelca. Tako potegniti se niti v “suhi” Ameriki ne damo, pa da bi se dali rojaki, ki so z vinsko trto v takih diplomatič-nih zvezah kot Lahi z makaroni in polento! ♦ Kako se časi in okusi menjajo! Mi sovražimo in pobijamo muhe kot gnjusni mrčes. Naši predniki Indijanci, bivajoči na našem jugozapadu, kjer je vedno dobra letina za muhe, so pa nabirali sočne ličinke muh in pekli iz njih potice. Te potice so imenovali “kučabi”; mi bi Iia še vse kaj druzega rekli, čo bi nam jih kdo ponujal. Angleški poslanik v Washing- tonu si je dovolil na račun svojega naslednika in svojih tovarišev imenitno potegavščino. Vaj prej je izjavil, da se bo od-/ekel pravici uvaževanja opojnih pijač za poslaniško osobje, ako bi ameriška vlada tako želela. Ker se Mr. Hoover ni ganil, je šel poslanik še dalje in izjavil, da ne bo več podpisal listin, katere so potrebne, da se dovoli uvoz opojnih pijač za poslaništvo. Ker velja angleški poslanik za nekakega patriarha med svojimi tovariši, je menda pričakoval, da mu bodo ti sledili in se njemu na ljubo odpoveda-; li poslaniški imuniteti, v koli-| kor se tiče dobave in uživanja I opojnih pijač v naši trezni Ameriki. Toda drugi poslaniki so niso zmenili za vsa ta namiga-vanja, in je ostalo le pri osuše-nju angleške poslaniške kleti. Pravzaprav pa angleški poslanik ni položil kakšne posebne žrtve na altar ameriške prohibicije, ker pač pričakuje, da ga bo nova angleška vlada itak kmalu nadomestila z drugim. Kaj ga briga, če po njegovem odhodu pokajo v angleškem poslaništvu šampanjske steklenice ali ne. Saj bo žejen njegov naslednik, zastopnik delavske vlade v Angliji. Za termin sedanjega poslanika pa bodo gotovo zadostovali skladi steklenic, ki so še naloženi v kleti angleškega poslaništva. Na čehoslovaškem so prišli na sled vohunski aferi, ki je tamkajšno javnost precej razburila. Kapitan v čehoslova-| škem štabu, bivši avstrijski ! podčastnik, Jaroslav Falout, je prodajal važne vojaške listine v j Nemči jo. Mož si ne more poma-: gati, če je Falout že od rojstva, toda čehoslovaška vojaška uprava bi morala vedeti, da ne kaže spuščati na važna mesta Fa-loute ali falote. * V mojih otroških letih sem poznal možaka, ki se je več-(Dalje na 2. strani), . ; , GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc, Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. V. 3 NO. 27 IZLET V PENNSYLVANIA (Nadaljevanje iz 1. strani) sem se čudil. Pozneje sem zvedel, da je več pevcev omenjenega pevskega društva doma iz idilične Bele Krajine, drugi pa samo preko Kolpe. No, in pesnik Oton Župančič je odlični sin Bele Krajine. Dve pesmi je zapelo tudi Srbsko cerkveno pevsko društvo, od teh eno slovensko, namreč “Ko dan se zaznava.” Petje izborno in slovenska izgovorjava nenavadno dobra. Na odru pred občinstvom pa so stale srbske devojke, kot vile z rodopskih planin. Zelo izraziti srbski tipi, dasi je večinoma vse rojeno in vzgojeno v Ameriki. In k temu slovenska pesem! Če to ne izraža na najlepši način nekake ameriške Jugoslavije, potem ne vem, kaj bi jo predstavljalo. Na kaj takega človek redkokdaj naleti, zato ga toliko bolj veselo iz-nenadi. Program koncerta v celoti je gotovo moral zadovoljiti vse posetnike. Veliko zanimanje mladine za istega je pa name napravilo še posebno dober vtis. Za svojo osebo sem pre pričan, da je baš slovenska pesem eno najboljših sredstev, s katerimi moremo privezati našo turojeno mladino na nae in vse, kar je našega, predvsem na naše podporne organizacije in druge naše gospodarske ustanove. I O priliki koncerta in na pikniku drugi dan sem imel priliko pozdraviti lepo število mojih starih znancev in prijateljev, toda neprimerno večje je bilo število novih znancev in prijateljev. Nekaterih imena so mi bila znana že preje, nekatera sem si zapomnil pri tej priliki, imena vseh zapomniti j si je pa tudi zame preveč. De- j ležen sem bil toliko vsestran-j ske naklonjenosti in gostoljub-j nosti, da mi je žal, ker ne' morem vseh, ki so1' ml' bili tako prijateljsko naklonjeni, navesti po imenih. Da bi imenoval nekatere, druge pa izpustil, ne bi bilo pravilno in pošteno. Torej naj bo izražena na tem mestu vsem skupaj moja naj-prisrčnejša zahvala. Kratek izlet med pennsyl-vanske griče me je uveril. da ima tudi ta država mnogo naravnih lepot in mikavnosti, pred vsem pa, da je mehka duša in dobro srce Slovenca isto, pa naj živi v kateri koli državi naše velike Unije, in menda kjerkoli na svetu. Odmev pristnega slovenskega srca j-j kot odmev slovenske pesmi: večno lep in plemenit. A. J. T. ,0------------- ONSTRAN EKVATORJA (Nadaljevanje iz 1. strani) te, da dopisuje v glasilo za dobrobit in izboljšanje organizacije; za izobrazbo in povzdigo članstva ter za izboljšanje našega bednega položaja.” član-kar, tajnik Pishler, dodaja temu sklepu: “Za politično ali versko propagando ni prostora v tej organizaciji, kdor želi biti v takih stvareh aktiven, se mora poslužiti organizacij, koje služijo takim namenom.” Urednik “Gospodarstva” dostavlja k temu: “Ko človek čita gornje stališče, ki je organizaciji prineslo tako lepih plodov, se nehote spomni na nesrečno staro domovino, ki :;e zdi da je bila samo zato osvobojena s tako nadčloveškimi napori, da jo bodo na novo križali podivjani in brezvestni politiki. Nehote si človek zaželi, da bi v naši Narodni skupščini narodovi zastopniki postopali po načelih, po katerih se ravnajo naši izseljeni delavci in kmetje, združeni v amerikanski J. S. K. Jednoti.” Urednik omenja dalje XIII. konvencijo, Peruškovo razstavo in šubljev koncert in rast in splošno stanje J. S. K. Jednote. Omeni tudi jubilejno izdajo No- DROBNE VESTI IZ CLEVELANDA ATLANTSKE CVETKE V sredo 3. julija zjutraj je dospel v Cleveland dr. Leonid Pitamic, jugoslovanski poslanik v Washingtonu. V četrtek 4. julija zvečer se bo vršil v po-čast njemu in slikarju Božidaru Jakacu slavnostni banket v Slovenskem Narodnem Domu. Na ta banket so kot reprezentanti naših podpornih organizacij povabljeni glavni predsedniki vseh naših večjih Jednot in Zvez, namreč Slovenske Narodne Podporne Jednote, Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, Jugoslovanske Katoliške Jednote, Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze in Slovenske Dobrodelne Zveze. * V nedeljo 30. junija je dospel na obisk v Cleveland sobrat Anton Zbašnik, glavni predsednik J. S. K. Jednote. Vrnil se je domov v Pittsburgh v pon-deljek 1. julija. # Poročila sta se dne 29. junija Miss Leopoldina Tolar in Mr. Frank Sajovec, oba iz Clevelanda. Nevesta je hčerka sobrata Louis Tolarja, marljivega društvenega delavca, ki ja koti delegat zastopal društvo ft. 71 JSKJ na lanski konvenciji. * V uredništvu Nove Dobe se je oglasil pretečeni teden so- j brat Anton Jerina iz Claridge, Pa., blagajnik društva št. 401 JSKJ in znan trgovec z mešanim blagom. Mudil se je na obisku v Detroitu, kjer ima dva sina in eno hčer, potem v! Clevelandu pri sestri Mrs. [ Frank Leskovec na 6303 Glass' Ave. Obiskati namerava še j prijatelja farmerja Ant. Šajna v Jamestownu, Pa., predno se1 vrne domov v Claridge, Pa. ve Dobe in posebno pohvali v isti priobčeni spis “Slovenci, kje so naše meje”. ' Laskave besede o nestrankarskem stališču naše organizacije, katere prihajajo od rojaka iz skrajnega juga ameriškega kontinenta, morajo pač z veseljem in ponosom navdati vsakega dobrega člana J. S. K. Jed-; note. To nam mora vzbuditi j spoštovanje do vseh, ki so pri-: pomogli. da je organizacija za-! vzela tako smernico, in tistih, ki ! se trudijo, da jo na tej poti tu-j di obdržijo. Končno nam more I biti to tudi v izpodbudo, da gre-! mo še z večjim navdušenjem na delo za večjo J. S. K. Jed-! noto. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) krat tako nazobal črešenj ali najedel štrukljev, če je prišel do njih, da je bil potem bolan. Kljub temu ni nihče predlagal prohibicije za črešnje ali štruklje. * Profesor R. E. Rogers v državi Massachusetts je nedavno priporočal študentom, da naj bodo visoko leteči in prezirlji-' vi in da naj se smatrajo za ! boljše od povprečnih ljudi, j Če pogledate na zemljevid, videli boste, da je država Massachusetts pomaknjena precej daleč proti frakarski Evropi in j tako so tudi ideje omenjenega I profesorja. * I V Pennsylvaniji bi se bila i imela pretečeni teden poročiti j Mr. Pittsburgh in Miss AUe-igheny County. Zlahta je zelo j nagovarjala, toda kolikor je bi-;lo ljubezni, je bila gospodarska in politična. Potom združenih gruntov bi postal Mr. Pittsburgh veleposestnik, zato je pri poročni ceremoniji glasno rekel “ja.” Nevesta pa se je skujala baš na poročni dan in povedala to z odločnim “ne.” | Bržkone se ji je zdelo, da ženin preveč kadi! A-~j~ Praznik neodvisnosti. / ------- Vsako leto na dan 4. julija obhajamo praznik Neodvisnosti, ki je rojstni dan te velike, iz 48 držav obstoječe republike. Kakor se ob rojstnih dneh posameznih znamenitih ali nam dragih oseb spominjamo le njih dobrih del in dobrih lastnosti, tako je pravilno, da se o priliki praznovanja katere koli obletnice te republike domislimo njenih dobrih strani in lastnosti. Prav je, če se ob taki priliki domislimo in sami sebi priznamo, da nas priseljencev ni nihče klical v to deželo, ampak smo prišli prostovoljno, upajoči pač tu najti boljše življenjske pogoje kot v stari Evropi. V koliko smo bili v tem uspešni, je drugo vprašanje, toda, če hočemo biti pošteni, moramo priznati, da smo imeli že skoro vsi prilike se vrniti tja, odkoder smo prišli, če bi si bili upali tam ustva-; riti boljše življenjske pogoje kot tu. Da smo ostali tukaj ali da smo se po začasnem obisku stare domovine zopet) vrnili semkaj, dokazuje, da se zavedamo tu gotovih prilik in ugodnosti, na katere tam ni bi mogli računati. Ker smo si, posebno Slovenci v veliki večini, pridobili tu svoje državljanske pravice, je to ponovni dokaz, da je Amerika dežela naše lastne izbire in kot taka vredna naše lojalnosti in ljubezni. S tem seveda ni rečeno, da moramo biti kimavci in se brezpogojno strinjati z vsakim posameznim delom obstoječega sistema. Država ni mrtvo telo, ampak živ organizem, ki se mora v gotovih ozirih vedno izpreminjati kot zahtevajo potrebe. Na vsakem živem bitju se pojavijo škodljivi parasiti, na vsakem vrtu ali polju se naseli nadležni plevel. Ako smo res dobri državljani te republike, bomo skušali po svojih zmožnostih pripomoči, da bo v tej deželi vedno več svobode, več tolerance, več človekoljubja in vedno več blagostanja za široke ljudske mase. Ako smo res dobri državljani, borne skušali pripomoči, da postane ta dežela v vseh ozirih najboljša na svetu. Ni treba, da hodi-mo-tozadevno vsi po isti poti, kajti k istim ciljem vodijo navadno številne ceste. Res ni vse tako kot bi želeli v tej deželi, toda kje na svetu je vsakemu vse povšeči? Vsako pošteno delo pa je tu spoštovano. Spoštovane so zmožnosti, spoštovani so nazori glede politike, vere, narodnega gospodarstva itd. To velja vsaj za večino ameriškega naroda. Izjeme, katere je seveda tudi najti, pa le potrjujejo pravilo. Tudi Slovenci, kakor majhen narod smo, prispevali smo k veličini te dežele svoj delež. Mi priseljenci večinoma z našim delom, naša mladina pa s svojimi prirojenimi zmožnostmi in dobrimi lastnostmi. Širokogrudna Amerika ne zatira našega jezika, ne nasprotuje našim narodnim domovom, našim podpornim in kulturnim organizacijam, ampak jih mnogokrat celo podpira, ker hoče živih ljudi in ve, da je duševno udejstvovanje možno le potom materinega jezika, in ker se zaveda, da bo končno to v korist dežele in velikega ameriškega naroda, ki je sestavljen iz vseh narodov sveta. To je vzrok, da odkritosrčno ljubimo našo adoptirano domovino in da je njen največji praznik, četrti julij, tudi naš največji praznik. Od oficijelnega rojstva te republike je minilo 153 let. Očetje te republike takrat gotovo niso nič vedeli o malem slovenskem narodu, toda njih delo je bilo pošteno, človekoljubno in plemenito, zato se med drugimi Američani klanja njihovemu spominu tudi četrt milijona ameriških Slovencev. ---------o-------- Večina rastlin in živali potrebuje za. razvoj in zdravo rant mnogo solnca. Ne pozabimo, da, ima naše telo iste potrebe, in privoščimo ni. solnca — kadar in dokler sije. * £ * Kakor potrebuje solnca naše telo, tako ga potrebuje naša duševnost. — solnce jasnili misli in odkritega prijateljstva. * * * Vsaka- ura, katero si brc: potrebe zagrenimo s sovraštvom, škodoželjnostjo, pretirano skrbjo, nevošljivoslju in jezo, pomeni, da smo si toliko prikrajšali naše življenje. * * * Ljudje smo družabna bitja, torej moremo najti življenjsko srečo le v primerni družbi. Vsaj za veliko večino ljudi velja to pravilo, človek, ki je tolco sam vase zaljubljen, da pozna, ljubi in spoštuje le samega sebe, bo kmalu ostal sam. * * * Z domišljava, ki. vidijo sami v sebi višek popolnosti, ni vred* no resno debatirati. Pomilovalni nasmeh je navadno najboljši odgovor, čas pa zanje najboljši zdravnik. Pustimo jih, naj se napihujejo, pa bomo najbrže dočakali, da se razpočijo kot mehurček iz milnice. (Za N. D,—V. J. Valjavec). Pa ne bom opisoval Atlantik niti ne bom napisal geografič-110 ali oceangrafočno znanstveno razpravo o Atlantiku, katerega polovico si prilaščajo republike našega kontinenta, dočim je druga polovica nekako evrop-sko-afriška, dasiravno je morje vedno le morje in kot tako ostane seveda mednarodno. In mednarodno je morje le v kolikor pridejo ljudje v poštev, dočim je ribam, ki so prave prebivalke morja, prav vse jedno kake mislijo ljudje o morju, dasiravno ne vedo, čemu baš ljudje na-zivajo vodo med našim in evropskim obrežjem Atlantik. In ribe tudi ne vedo, da so ljudje, ki si prilaščajo nekako prvenstvo vsega stvarstva na svetu, ta Atlantik omejili in da so mu odbrali natančne geografične meje, tako da severno od polarnega kroga sploh ni več Atlantik, in da tam doli, kjer je Falklandsko otočje, njegove meje po ljudskem mnenju prenehajo. In ker so ljudje v svojem izrednem znanstvu in nadkriljevanju vseh drugih stvorov narave, postavili tako natančne meje vsem morjem, je povsem naravno, da skušajo sedaj dognati, st li atlantske ribe razumejo s svojimi pacifičnimi in polarnimi rojakinjami, tako da žive v miru, kadar pridejo v medsebojno dotiko tam pri Panami in v Magellanovi ožini, ali pa žive natančno po načelih svoje ribjo mednarodne pogodbe. In kljub temu, da Atlantik ni naš, temveč ribji in da ga ljudje izkoriščajo le v kolikor pride plovitba v poštev, bi bres Atlantika in plovitbe na njegovi površini, ne mogel napisati te štorije; baš vsled tega ga ljubim, cenim, spoštujem in obožujem, kadarkoli zrem na nje gove nepregledne vode t— dasiravno je njemu prav vse jedilo' ako ga hValim ali pa ne — kajti on ostane vedno le Atlantik in to bode tudi ostal, še potem, ko se vsi ljudje, kar na? biva na njegovih obrežjih, sni demo v nirvani. Štirinajst let, katera sem prebil na Atlantiku -— skoraj vedno le v njegovih zalivih, na parnikih in jadrankah, — potovanje iz Texasa v Evropo in nazaj ter obobrežna potovanja “po opravkih”, vtisnila so mi v dušo toliko spominov, da bi lahko napisal tisoč in eno storijo, katere vse so se vršile na Atlantiku. Toda zadostuje naj, ako napišem teh par cvetk iz Atlantika. # sl« Ji« Doma je bil iz pokrajine Andes, tam ob columbijski meji in vsled tega so ga nazivali Andi-no. Ko je uvidel, da revolucija nosi več, kakor živinoreja, izbral si je par tovarišev in pričel z revolucijo, ki je bila vspeš-na. Tako je postal diktator in kot tak je prišel v Caracas za-jedno s svojim najboljšim prijateljem Gomezom, kjer sta vladala Zjedinjenim državam Venezuele dolgo vrsto let. Pa ni diktatorja na svetu, da bi mu diktatura ne oslabila živčevje in tako so mu končno zdravniki svetovali naj potuje v inozemstvo kjer so boljši zdravniki in tudi boljše podnebje. In bil je jedva tretji dan na Atlantiku, ko je Gomez, njegov najboljši prijatelj uvidel, da so njegovi živci za diktaturo sposobnejši. Vsled tega jo izdal povelje, da se prejšnji diktator ne sme več vrniti in da bo odslej v naprej on sam opravljal to naporno delo. Iz Evrope je dospel v new-yorško luko — in tam pri Rose Bank, kjer se prične uradno izpraševanje potnikov, ki so namenjeni v newyorsko luko, vprašal sem ga, kakor vsakega novodošleca, po njegovem poklicu. Dejal je da je predsednik Venezuele. In ko sem mu naznanil, da je Gomez prevzel pred- Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1898 Kat. Jednola Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5100 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, III. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Alinnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 418 East Camp St., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, P33 E. 185th St., Cleveland, 0. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn. 2. nadzornik: JOHN KUM5E, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, P»- 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Chicago, Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton, 0. D m- Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošili3*'/ naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na pf*' sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolni«1 spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. J Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in M membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Av Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovan0?! za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zS|aa tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se F. obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani Ji članicami. DR. LEONID PITAMIC, JUGOSLOVENS^1 POSLANIK V WASHINGTONU the ('hm ‘Hco of „ celej Of 5 v’ict( far: tive »tea, the Hej to b( : ocea< are ] they tion are the : to'aci shoii °Hly but, Gornja slika nam predstavlja dr. Leonida PitaniUfi slovanskega poslanika v Washingtonu, ki se mudi te ° obisku v Clevelandu,, drugem naj večjem slovenskem >ne ' svetu in največi slovenski naselbini v Ameriki. . , Dr. Pitamic je Slovenec, rojen v Postojni. Star ) j, let, in kot tak na jmlajši pooblaščeni minister J'U0° Novi poslanik je odličen pravnik, prominenten ^ zentant naše znanosti in preizkušen zastopnik .Jvgosh'1 ^ važnih internacij onalnih konferencah. Jug o slovenski j delegaciji v Parizu je bil dr. Pitamic prideljen kot mednarodna vprašanja. Leta 192J,, je bil tudi član ju(J°" piske delegacije pri ligi narodov. Napisal je celo mednarodnega prava v slovenskem, nemškem in fra, j| jeziku. Ob ustanovitvi slovenske univerze v Ljubiji'1 imenovan rednim profesorjem in je ostal na tem mcstU’ e/ 'riti J ni bil poslan v Washington, z izjemo nekaterih vmeS7l*Ji ko ga je vlada želela imeti na kakšnem drugem važnejjf Poslaništvo■ v Washingtonu spada med najvažneje matske pozicije Jugoslavije, zato je velikega pomena ~-l{ in za, tukaj naseljene Jugoslovane, kakšna oseba ~aXl mesto. Prepričani smo, da je Jugoslavijo z dr. Washington-!' odlično zastopana in da si bo mladi J pridobiti simpatije ameriških Jugoslovanov, pri čemi11' predniki niso bili preveč srečni. Končno upamo, da se bo dr. Pitamic med cleVC','- J Slovenci počutil domačega, kot brat med brati. ------------------------------------------------------------------ sedništvo, zrl je par trenutkov Bil je pravi, toda °'-‘j na Atlantik in govoril nekaj vijak zagorelih lic in vslet / andinskem narečju. ve bele in lopo rassi10.^,/ Je li pri tem govoril o Atlan brade* izgledal je doSto,Jj{0 tiku ali prijatelju Gomezu, ne| no. Vsled starosti in ^ vem. Potem smo pluli dalje pro-j.ca napornega dela P0' ^ ti newyorsk i luki in v New Yor-; ni m solncemxje tudi j' ku so ga prekrcali na manjši živčevje oslabelo. F* . parnik, na katerem je odplul na mnml nn »w-i iz otok solza. Naslednjega dne je časopisje poročalo, da se je izkrcal na našem otoku predsednik Venezuele — Cipriano Castro, kateremu so odkazali sobo baš za spo menikom boginje Svobode . . . * * * —oi) moral po noči bežati iz ^ preko Tegucigalpe, °1^ srečno dospel do obre je tam v Curacao, kje? ‘ ^ svojo srečo ukrcal fl* . landski parnik, ki kacneje dospel v nevV,\ i(/ ko. Ko sem ga vpra& (Dalje ua 5. str8 ill hb, ;N II8' •S« lh*t ■ [lc4»i j K Sfu % Hi As: ffi: Jn Jud P* v % < s Ne Nt S v c the i 6 h K jgo privelege sacredly the entire year. ---------------------o------------ SLAV’S FIRST OPINION OF AMERICA te^VlEWED BE-°NGS to INTELLECTUAL CLASS M’ ^fore e|)ncePtion of America "’as ^ 'eft the old country jn schQS?C* on wbat I had read j° and seen in the mov- CePt w, ,Was a peculiar con-'nade NEW JUGOSLAV QUOTA EFFECTIVE NOW UP of one-third cher-KRealism, one-third busi-^iency, and one-thrid The American ^ fir'd democracy and equaled,,.6 imagination tre- 8lfe t0 ? y- I had a keen de- for ®arn the magic formula rnerican progress. Al-idG,^n the boat several of ^ a severe jolt when ? ,5. Cour>trymen gave me !lfe . lrnPses from everyday ^ Settjnrriei''ca- * iearned that ® a job the end would i ,+ ° means and that the I if°ve a rfe bonesty” might ! Ul'den instead of a '!. r siri °CUrnents from the i H bp e are not good, it was I!1 believ?Se pe°l)le -iust did V i m such things. Of eHa] bringing a whole > Tr\v.v^i ji i , ' urst feeling after ^ r 3is that of helpless- r d# I0$t* 10* V ,4” % «r8t ,~ |kat ther«.8608^ very quickly fuWas not in Amer- P j^e security, the re- »»%!! w K % t° and order and the orn lifr ^ toward a fellow >nd d iCcMn kU0"ked down’ \ jVt 8°0n K y home coun' 1 the... became /IS I: :ri i n & , a J ,,r“1: tall ',cw were: The moneyf..^ollars” and ^an ”*ch ’ e readiness d" ,o^ °A ^ -j nf.\ « i K1 i> I ’"A 'c V t%di thi%s f accePt ready-VfCate art; i orri clothes to > ^ r.. und business ef- C*1 1 UIJfj ^ L - >8s^tural ini^ammy songs; as SatUrity of tbe to the flShts, baseball Increased from (>71 to 845. Some changes were made in the immigration laws and became effective last Monday, July 1. They are the outgrowth of a five-year experience with the policy of selective immigration, and seem calculated to place a higher premium upon residence and citizenship in this country. The debated National Origins provision, became operative last Monday through the failure of Congress to move for its repeal. It, however, is not an act of recent legislation, but, in substance, goes back to the restrictive immigration law as drafted in 1824. Under it the total annual volume of immigration will be reduced by about 11,00, or from slightly less than 165,000 to approximately 153,000. The main effects of it will be a shift in favor of Great Britain, Jugosla-ia and a few other nations, with a substantial cut in the numbers admissible from Germany, and the Scandinavian countries. The Jugoslav quota has been increased from 671 to 845 persons annually. This was determined by the commission after coming to the conclusion that approximately 530,000 Jugoslav people are living in this country. There are no doubt are a greater number but since they are entered as Austrians, the quota for Jugoslavs is naturally reduced. TO BE CONSPICUOUS The temptation to shock, to be conspicuous, to be spectacular, to be dramatic, is the chief temptation of public speakers and writers. Thfiy are willing to sacrifice truth for the sake of being noticed. It is better to deal in commonplaces and be accurate than to deal in shocking dramatic statements, and miss the truth. crowds, dance marathons and beauty parades; American patriotism demonstrated by hand-clappin gin the movies when the flag is shown hoisted, in contrast to a patriotism based mainly on a love for the country as such, its language and traditions. I came to this country with a glorified picture of America as culturally and intellectually on a level with its material civilization. Since then I have discovered that it would be truer to call it a nation in the building. 4.--------------------------- After touring the country for two years as one of the leading dancers on a theater circuit, Miss Frances Martino-vic of Eveleth, Minn., known on the stage as Frances La Martin, has returned home for an extended visit with her mother. oOo Louis Slabodnik, 27-year-old member of our organization died recently at Ely, Minn., from a heart attack. oOo John Pecavar, 23, of Calumet Mich., died last week after a long period of tuberculosis. He is survived by two younger' brothers and a sister. oOo Karl Perko and Molly Re-povs of South Chicago were married last week. We wish to extend our heartiest congratulations to them. oOo Antonia Grbec and Anton Skerlj, both of Barberton, Ohio, were married recently. We wish them a happy trip on the “sea of matrimony.” oOo Mr. and Mrs. Dolcic of Girard, Ohio, entertained Dr. F. J. Kern, Vatro Grill, Ann Bergoch and Anthony L. Garbas, all of Cleveland, O., at their home last Sunday. oOo A baby boy was born to Mr. and Mrs. Anton Samec of Chisholm, Minn. oOo Mr. and Mrs. , Lubonier Pask-van returned from their honeymoon last week and will make Chisholm, Minn., their home oOo Ralph Lovsin, who has been engaged in the industries of Detroit, Mich., for the past year, has returned to his home in Chisholm, Minn., for a visit with his parents. oOo Rudolph Skul, of Joliet, 111., underwent a minor operation at St. Joseph’s hospital last week and is now receiving visitors at his home. ZBASNIK TO BE IN CLEVELAND, Sport Sense COMRADES DRUB GLENVIEW NINE BY 11—3 COUNT jBci7*e Fact*# Skoff, Divjak, Kaiser and Smith lead hitting for Comrades Brother Zbasnik, Supreme President of S. S. C. U. is expected to participate in the reception of Dr. Pitamic in Cleveland, Ohio. Brother Zbasnik is popularly known for his witty and clever afterdinner speeches and in all probability will be urged to express himself. Brother John Balkovec, member of the Executive Board and others from Pittsburgh, Pa., are also entertaining plans to be present at this occasion. ,—o--------------------- ZVON PICNIC Society Zvon No. 70, J. S. K. J., Chicago, Illinois, will have its annual picnic Thursday, the 4th day of July at Kegl Grove, Willow Springs, Illinois. The festivities will open promptly at one o’clock. Members are requested to be present and don’t forget to bring your friends. A splendid program of sports has been arranged to be enjoyed by both young and old. Fraternally yours, William B. Laurich. o---------------- PLACING FATHER Ben: “So your engagement to Eva is off. And I just thought she doted on you.” Lou: “Yes, she did. But her father proved to be an antidote.” In Commemoration Of The One-Hundred Fifty-Third Birthday Of Owr Nation Dedicated To Freedom And Equality DR. LEONID PITAMIC IS GUEST OF CLEVELAND SLOVENES Dr. Leonid Pitamic, the newly commissioned Jugoslav consul at Washington arrived in Cleveland, Ohio, this morning, Wednesday, July 3rd, and was greeted and welcomed by many Slovenes who awaited his arrival at the Pennsylvania Railroad station. A dinner reception in honor of Dr. Pitamic and the artist, Professor Božidar Jakac has been arranged for the Fourth 0f July. The supreme presidents of practically all the Slovene fraternal organizations are expected at the banquet to be held at the National Home. The two guests although engrossed in dissimilar work have proved themselves model Slovene representatives in their particular lines of endeavor. Dr. Pitamic plans to leave Cleveland sometime Saturday. A W A R D°S FOR SECURING NEW MEMBERS Has your lodge increased in size this last month? If it hasn’t there is no excuse that will “exonerate” you of the offense. It isn’t too late, however, to make amends, begin immediately to take significant strides toward some membership goal. Below are the awards that will be given to the industrious lodges. If your lodge now consists of 30 members, do you know that each member has to secure but one new member in order to have the Supreme Secretary send your lodge a check for $35.00. Let’s strive to double our membership and strength within the next two months. For 10 members .... . $ 15.00 For 15 members ~.... 20.00 For 20 members ......25.00 For 25 members ____ 30.00 For 30 members .... 35.00 For 35 members ..... 40.00 For 40 members —:... 45.00 For 45 members ......50.00 For 50 members 60.00 For 60 members ..... 75.00 For 75 members -.... 90.00 For 76 members .... 100.00 CROATIAN CONVENTION ADJOURNS The convention of the Croatian Fraternal Union which convened at St. Louis for two weeks was adjourned last week. The entire expense for the conduction of the convention amounted to $75,000. The delegates departed for a recess of four years after whole-heartedly joining in the songs, “Lepa nasa domovina,” and “Oj Sloveni.” JUGOSLAV PROFESSOR LEAVES COLUMBIA “U” Journalist and Lecturer in Languages to Return in Fall Vladislav Pavic, lecturer in Serbian and Croatian languages at Columbia University, one of the largest and most exclusive educational institutions of this country, recently left for Jugoslavia where he expects to visit Ljubljana, Belgrade, Zagreb and other large cities. Pavic attended universities at Paris and London where he won himself outstanding distinction as scholar of languages and journalism. While in the United States, he is often sought for' information concerning conditions in Jugoslavia. He also is the author of several works of poetry. Pavic is just another proof that men of our extraction are as brilliant and recognized as those of other nationalities. On Sunday June 23rd, the Waukegan Comrades traveled to Glenview and beat the Glenview nine by a lopsided score of 11 to 3. The hitting honors went to SkolT, Divjak, Kaiser and Smith. “Howie” Smith pitched a nice game, striking out ten men and allowing but five well scattered hits. The locals secured 18 safe hits, one of them a triple by “Babe” Divjak. Andy SkofT’s heavy hitting and Archdall’s brilliant fielding were the features of the game. On Thursday, June 27th, the Comrades were defeated by the Great Lakes Naval Training Station aggregation, one of the strongest teams in or about Lake County, by a score of 6 to 0. It was a pitchers duel, but errors in the outfield and break decisions by the umpire, hurt one of them a double right over the third baseman “Babe” Divjak, with two men on bases, but the umpire decided to call it a foul. Kaiser’s triple and Archdale’s double were the only hits for the Comrades. Due to the fact that this was a twilight game, only seven innings were played. . Earl McKinney, pitched/ a wonderful game for the Comrades. Comrades 2 G 0 0 2 1 0 0 0—17 Glenview 300 000 00 0—3 Second game: Great Lakes 1 1 2 0 2 0 “",-6 Batteries — McKinney and Kaiser; Swan and Schuman. John Petrovič. o------------- Always insist on constructive criticism in respect to your lodge. GREGORY PERUSEK Gregory H. Perusek, noted Slovene artist of Chicago, 111., who is at present visiting in Jugoslavia, for the first time, reports that it is excessively warm. Mr. Anton Kristan, prominent and influential politician, is directing Perusek to the many beautiful spots in Jugoslavia. Perusek is greatly impressed with Jugoslavia and believes it to be one of the most picturesque nations in the world. JUGOSLAV KING HAS NEW SON Queen Marie of Jugoslavia gave birth to a son at the royal palace last Saturday. He will be the third heir to Jugoslavia’s throne. Queen Marie of Roumania, mother of the queen o fJugoslavia, is visiting at the royal palace. THE GREAT DISCOVERY A discovery that every man ought to make some time in life—the earlier the better is that in his most cherished ideas and opinions he may be wrong. Some men never make the discovery, they are hard to deal with. Sooner or later they make costly mistakes. From the day you discover you may be wrong and admit the discovery, your judgment is likely to improve. SLOVENE LAD WINS FESTIVAL HONOR FAIRNESS There is nothing to which the normal man will respond more quickly or more pleasantly than to a spirit of fairness. The disposition to be fair, no matter what your beliefs, will get you and your lodge a long distance in this world. For the second year in succession a Chisholm boy carried off the honors at the annual Finnish Mid-Summer Festival held last Saturday and Sunday at Ely, Minn., when 10,000 people were in attendance. The Chisholm lad was Ralph Lov-shin, son of Mr. and Mrs. J. E. Lovshin of Chisholm, and a graduate of the Chisholm high school. By winning first in the four short events in the athletic competition Saturday afternoon, Lovshin again carried off the cup, a feat which he had already accomplished the year before. Lovshin .received his track training in the local high school under the direction of Harvey J. Roels, local tank mentor. Young Lovshin carried off 15 points, nosing out Robert Nicholas, of Ely, Minn., who had garnered 14 points. August Tarvuanen of Covington, Mich., was third, Edward Simons of Chisholm, Minn., took third in the five-mile race, which was won by Arnold Bouchard, of Gary, Duluth, in 29.29. Athletes from all over Northern Minnesota, Northern Wisconsin and Michigan, were entered in the various, events. Lovshin took first in the shotput, with a heave of 37 feet two inches; first in the broad jump with a leap of 21 feet eight inches; first in a heat in the 220-yard dash. Some Facts About Fishes. Following are some curious facts about fishes. While naturalists have generally accepted Cuvier’s view that the existence of fishes is silent, emitionless and joyless, recent observations tend to show that many fish emit vocal sounds. The anabas scandens, the climbing perch of India, quits the water and wanders over banks for considerable distance, and is even said to climb trees and bushes. At Tranquebar, Ilin-doostan, may be seen the strange spectacle of fish and shell-fish dwelling high on lofty trees. The perch there climbs up tall fan-palms in pursuit of certain shell-fish which form his favorite food. Covered with viscid slime, he glides smoothly over the rough bank. Spines, which he may sheatle and unfold at will, serve him like hands to hang by, and with the aid of side fins and a powerful tail he pushes himself upward. One species of fish, the sticklebacks, are known to build nests. There are several varieties of this fish, all natives of fresh water with one or two exceptions. They are found in the Ottawa River. The cyprindon is a sightless fish which gropes in the dreary waters of the Mammoth Cave : f Kentucky. The blind fish are so sensitive that the sound made by the dropping of a grain of sand on the water will cause them ’o dart away beyond reach. I hi r o'tl, ii e 1 i:o n of the Potato. The" history of the Potato ' affords a strong illustration of the influence of authority. For more than two centuries the use of this invaluable plant was vehemently opposed, at last, Louis XV. wore a bunch of its flowers in . the midst of his courtiers, and the consumption of the root became universal in France. The Dollar Mark, $. Writer,s are not agreed as to the derivation of the sign to represent dollars. Some say that it comes from the letters U. S. which after the adoption of the Federal Constitution, were prefixed to the Federal currency, and which afterwards in the hurry of writing were run into one another, the U. being made first and the S. over it. Others say that it is derived from the contraction of the Spanish word peso dollars; others from word peso dollars; others from the Spanish fuertes hard, to distinguish silver from paper money. The more probable explanation is, that it is a modification of the figure 8, and denotes a price of eight reels, or, as the dollar was formerly called, a piece of eight. It was then distinguished by the figures, 8-8. Antiquity of Tarring and Feathering. Tarr i n g and feathering, it seems, is a European invention. One of Richard Coeur-de-Lion’s ordinances for seamen was, “that if any man were taken with theft or picking, and thereof convicted, he should have his head polled, and hot pitch poured upon his pate, and upon that the feathers of some pillow or cushion shaken aloft, that he might thereby be known for a thief, and at the next arrival of the ships to any land be put forth of the company to seek his adventures without all hope of return unto his fellows.” If you fear to encounter the problem of getting new members do not expect to secure any. * * X'XYX'X'XX'XT XTXTXXXXTXXTXTXXX XTTXX XXXXXXXXX XXX XXX X^ GEORGE KOZJAK Slovenian Janissary, Fifteenth Century Story Of The Slovenian Home-Life. By JOSEPH JURClC English Version By John Movern jlliliilinnii^iikkiimxxxxmxxxixixxxxxxixxxxtiii; (Continued) The prevailing peril now caused the old Marcus to forget his illness; he conquered his old age and his illness and assumed the command of a small group of the cloister’s servants and instructed them how to fight as he used to do when a soldier. He realized, however, that this small army could not successfully defend the widely-spread walls against such a multitude of Turks. However, there was no mercy to be expected and consequently everything that a human being could possibly do had to be done to save one’s own life. The old Marcus was prepared for all eventualities. Especially he was ready to die. “Oh God! For one thing I have prayed to Thee, namely, that I may see him once more in this world! It was Thy Will. But now, if it be true that Thou hast so punished me that my son was sold by his uncle and that he is now among the savage Turks—Oh, horror! — I pray to Thee and beseech Thee kindly to cast upon him the light of wisdom so that he may again embrace his holy religion and recognize his father’s home, and then—that he may die!” Thus prayed Marcus Kozjak. The Turks were preparing to attack the cloister that very night. The janissaries put up their tents in the midst of the other Turkish soldiers’ tents and were preparing a dinner for themselves. A powerful man, the commander of the janissary army, sat alone in profund revery in his private and somewhat nicer tent than those of the other soldiers. During that day he had seen how many Christian children his comrades had captured, who were to become savage janissaries as he himself was, or, perhaps, still worse than his comrades were. In the meantime Marcus Kozjak was standing upon the high walls in the cloister, looking down upon the plain. Darkness had spread its gloom throughout the fields and hills. The fires in the Turkish camps were strongly blazing and thus sending mute but vivid messages to those that gazed at them from the walls of the monastery, telling them that their death was fast approaching. The foreigners were plundering and yelling throughout the country and,—Oh! There was no one at hand who could defend the province and drive the enemy away! “How long, do you thnk, we may still be able to defend ourselves against them?” asked an old but still robust monk of Marcus, the former soldier, who stood beside him. "Ah, not much longer; not much longer!” replied Marcus Kozjak, nodding his head. “Count our warriors behind the walls, then cast your eyes below and count the Turkish camps, and then you will soon realize that our last hour is fast approaching. We shall also have to fight with the most vicious enemy, namely, the janissaries. All the Turkish soldiers except the janissaries, who are the most savage of them all, have gone farther into the province, and now we shall have to face these savages. Were I now a young man, then brother, they would be welcome,” said Marcus with a semblance of courage. “Had I as powerful a right arm as I had in my youth,” continued Marcus, “and had I those servants with me now whom I had thirty years ago, I should not have to worry in the least. But what can I do under present conditions? Old age cannot be conquered. I have no one to live for in this world, anyway; He may take me at His Will. Oh! I have been visited with a horrible calamity in this world; I don’t think that any father ever met such a fate! My dear son, George, is among those unscrupulous enemies; he may be an enemy of his own home!” While he thus spoke, the cheeks of the dejected and sad father then the commander of the army in the cloister, became gloomy. The monk who accompanied Marcus began to converse about other subjects so that he might draw Marcus’ attention to something else and thus console his heart. “Where is now the Abbot and the rest of our fathers? They have overcome all hardships in this world, though if they are captives the worst suffering is still awaiting them. Oh, unfortunate people! Surely, they are all liable to perish; the province and our race is liable to be lost! Yet it might not be so; God will take care of our country and help us to regain freedom and peace!” Not very far from the place where stood the two monks, there was now heard a loud noise among the servants on guard. Upon inquiring what was the matter, Marcus Kozjak was informed by the servants that the very same gypsy who had been a prisoner .some time ago, had entered the monastery. But no onevsaw him whence he came, nor did anyone know how he had entered behind the walls. The servants thought to themselves, this wizard must have sneaked into the cloister in the same manner as the devil from hell does (may God save us from the latter), that is, through the keyhole of the big door. Marcus Kozjak was deeply moved as they brought before him the man who some time ago, had told him news such as was bound to shake the heart of any father, namely, that hi^ brother Peter had sold his son to the Turks. “How did you happen to come behind these walls, and what business have you in here?” asked Marcus of the gypsy. I—, i have a business of my own,” replied the gypsy. “Therefore I would advise you not to murder me, if you have any such intention. If you should do that the Turks would then choke every one of you to death in succession,” said the gypsy- The servants eagerly murmured to one another and many a man would have liked to raise his weapon and break the gypsy’s skull. “To convince you that I have not been sent in here by the Turks, I will show you this ring, which belongs to your Abbot. It Was he who has sent me here, with the message that you should at once leave the cloister and go out by the same way as 1 myself came in. Of course, if you prefer to stick your heads under the Turkish swords, then you just remain in here. I don’t care. Kut 1 still wish to tell Marcus Kozjak one thing,” privately,’' said the gypsy/ - It is understood that no one trusted the gypsy. “He is a Turkish spy; the Turks would like to get us out of here to be slaughtered, but we are not so foolish as to let any vagabond fool us,” thought the servants to themselves. Marcus Kozjak winked to the servants and others present to step aside. He thought this man would tell him nothing else but some news about his son, George. As soon as the sei’vants and others had stepped aside, the gypsy began to talk with Marcus, saying: “Your brother Peter is a mad beast. At first he sold your son to me so that I took him to Turkey, and then he betrayed me to the people and accused me of being a Turkish spy, so that they threw me into the water. But I was not so foolish as to let myself drown. I can now tell you where your son is. If I do that I am positive that you will not drown me just because I have procured him a fine position.” We can easily imagine how Marcus felt as he listened to the gypsy’s story. “Speak up, man, please! and I will give you all kinds of wealth; I will give you everything 1 have if you assure me that I shall see my own son again!” exclaimed Marcus to the gypsy. “You surely shall see him. If not before, you shall see him when he oversteps the ruins of these walls, because your son is the commander of the janissaries who are now besieging this monastery,” said the gypsy. When Marcus Kozjak heard this unexpected and happy, but nevertheless horrible news, he was full of excitement. “Because your brother has been so ungrateful to me that he caused me to be thrown into the river, for this reason I will also throw him into the water, and will bring your son back to you,” said the gypsy to Marcus, calmly as if he were telling an ordinary story. “God’s man, if you do this for me!” said Marcus in a sobbing voice, “then — then — 1 will give you everything you might ask me for — just bring back to me him whom I have for so many years been longing for! Well, I am going to the Turkish camps myself; God has created a heart in my son and his conscience will cause him to recognize his father. Indeed, I am going there, and if it is true what you have just told me, I shall find him there and then — let me die.” “If you go there they will immediately kill you or bind you. They may do what even before you have a chance to pick out your son from among the janissaries. Consequently, I give you this advice: leave the cloister this night and go with me up to the Castle Kozjak, where you will most likely still find your crooked brother, and I will bring you the janissary as tame as a lamb. I must, however, forget for a moment, that you have murdered my son,” said the gypsy, his forehead gathering into such a scowl that Marcus almost feared his new comrade. “But 1 have taken vengeance upon you and I must exterminate your Brother Peter,” said the gypsy. “My friend!” said Marcus mournfully, “I have never intended to do you any harm; if I have done you any wrong, 1 have not done it intentionally, and, if so, I have performed repentance. Furthermore, I will repay you, what can be repaid, for the wrong 1 have done to you; so please, do what you have promised me to db:” “ Beside the big door of the cloister, there was a small subterranean hole leading into the secret corner in the monastery from the big garden outside the walls surrounding the cloister. But no one except the Abbot and a few of the other monks knew of this secret entrance. The Abbot and a majority of the monks were not now in the cloister, and consequently no one in the monastery knew of this exit. However, the gypsy had learned from the Abbot how to enter the cloister through this long, deep underground passage leading into the monastery from the garden. Being deeply interested in seeing the people in the monastery and the wealth of the cloister saved, the Abbot had sent a message through the gypsy, telling the people that they should leave the cloister in case they could no longer successfully defend themselves behind the walls. The reason the Abbot sent this message through this man was, that no one but thin cunning and fearless gypsy would dare to undertake the task of sneaking through the Turkish camps to the monastery. Now that the gypsy had finally told Kozjak and the rest of the brethren in the cloister about this secret path, they could no longer doubt his good faith and believed that he would do what he had said he would do, because had he planned to betray them to the enemy, he could have easily brought the whole army of Turks behind the walls through the underground passage. (To be continued) 0-------------------- Phunology SHE WAS NO FOOL “Mary me; you look like a sensible girl.” “I will not. I’m just as sensible as I look.” HERITAGE FROM FATHER Teacher: “Where do we get our wool from, Henry?” Henry: “From the sheep.” Teacher: “Right! And what do we make out of the wool? (Silence). Well, what are your pants made of?” Henry: “Out of pa’s old ones.” FAIR ENOUGH “I am a woman of few words,” announced the haughty mistress to the new maid. “If I beckon with my finger, that means ‘Come’.” “Suits me, mum,” replied the girl. “I’m a woman of few words, too. If I shake me head, that means ‘I ain’t cornin’.” IDEAL SPORT Knicker: “There’s a fellow that is never bothered or troubled by his tenants. They never even kick about the rent.” Bocker: “Lucky fellow. Where’s his property?” Knicker: “A cemetery on the edge of the town.” LABOR SAVING “So Brown married an heiress!” “Yes,, he always was a great booster for labor-saving devices.” THE HECKLER Speaker: “I’ve a lot to say and I don’t know just where to begin.” Voice: “Why not at the end?” NO CHANCE TO SAVE Mike: “There’s no excuse for having financial troubles, You should save your money and pay your bills. Ike: “You’re crazy—how can you save money if you pay your bills?” Mike: “Until your debts are paid you should keep out only enough money for the necessities to life.” Ike: “How much is that?” Mike: “Well, what do you figure the necessities of life cost you?” Ike: “Eight dollars a quart.” ANOTHER FLIVVER The tourist rushed into the country store. “I wanna quart of oil, some gas, a couple of spark plugs, a timer, a five-gallon kerosene can and four pie pans.” “All right,” replied the enterprising clerk, “and you kin assemble ’er in the back room if you wanto.” DR. HRDLICKA DISCUSSES THE FUTURE OF MAN YOUTH REVOLTS By Ivan Mladineo GOODRICH CAMP OF CLEVELAND After presenting a stirring survey of human evolution, in an address last month before the American Philosophical Association, Dr. Ales Hrdlicka attempted to foreshadow something of man’s future in the light of his past. Since man came into existence some three hundred and fifty thousand— or more—years ago, Dr. Hrdlicka sees a continuous progress in mentality and physical adaptation and an increasing conquest of his environment as the main phenomena of human development. It has been a long, slow and uneven yet ever sustained progress. Dr. Hrdlicka disagrees with those biologists who contend that the limits of man’s physical and mental evolution already have been reached. Man is not yet perceptibly near the end of it, and the prediction is that during the next few thousand years his development will be i)^ some measure to the demands of the intellect. Man’s stature will increase, his features will become more refined and expressive, the sensory organs more effective. On the other hand, Dr. Hrdlicka thinks we may pay for this advance in the weakening of the muscles, teeth and hair, and in more functional disorders and mental derangements. Dr. Hrdlicka’s notable paper is a reminder of his signal activities and contributions to science. The esteem in which he is now held is in dramatic contrast to the volley of stones with which on his arrival in America he was welcomed, an immigrant in strange dress, by the boys of his neighborhood. While celebrating this year, his sixtieth birthday, Ales Hrdlicka can look back upon many years of life and work in America. As a youth of twelve he came over from his native country, Czechoslovakia. Before twenty-three he graduated from a New York college in medicine and at twenty-seven commenced his definite researches in anthropology. In 1898 the American Museum of Natural History in New York put him in .charge of important studies relating to man. In 1903 he was invited by the United States National Museum in Washington to organize a division of physical anthropol-logy and he has been curator in charge of this division to the present time. In this case, however, the “uneventful” life of a government scientist has been filled with explorations and investigations which have taken him to all corners of this country as well as to practically all parts of the six continents. This summer he will continue his researches in Alaska. The results of his travels and investigations are embodied in the collections of the National Museum as well as in numerous books and papers. Dr. Hrdlicka’s ,is another name to be added to the list of distinguished foreign born Americans who have done so much to enrich American life. 0------------- TOOK NO CHANCES The plumber’s wife took no chances. When he died, she buried his tools with him. THE DIFFERENCE The man who gives in when he is wrong is a wise man, but the man who gives in when he is right is—married. The success of the Jugo«'8' organizations in embrace within their ranks a large Pe|' centage of their co-nation^' has been the result of natuia development. Until lately 1,5 organization or high press'^ salesmanship has been used 'J1 securing membership. grants have joined upon advice of members, and becau®{ they needed protection. Dur*® the past several years organlza tions have been offering ine, pensive prizes to members ® lodges enrolling a certain i111111 ber of new members. With passiveness of in'1111 skih le za 1 sen-Clair ‘ko S] seni fcanti] N t, kdaj ’ di °Pi'a Nski 'seph gration, the future of the slav organizations depe^ upon the young people born America, and yet the presel1 0: membershhip from this soUrC 8eni c represents less than 25 P jNal cent, of their potential nufflbf ,, |i]» Many organizations find n creasingly difficult to them as members when parell‘‘ stop paying the dues for tl»® A foremost reason is the young people do not aPPj a'tan date the parental backgi’°u^ • hv There is a gap, a precipice , tween the parents and the ^ dren, each with different i®‘, ests and outlook. To inter the children in the orgvffi tions of their parents, the thers and mothers must ready to submit to ^ . j]3* changes. Youth is by the ure of things revolutionary-will not submit to the old der. It wants to arrange ters in its own way. Natuf' the older immigrants wish, retain within the organic ^ the spirit which first the group together. But 'v j does youth know of the „ tradition, the national I*8 even the language? ^ Books in English shoul" secured for the young Pe tellihg the story of their P^ and picturing the coUlw^p their parents’ youth. The ,e t ing should be followed trip to the old country, $ .y sible, the young person ^ only going to the village ot j parent’s childhood days- ^ also to other places whei'0^ may come in contact wit*1 youth of his age. If the people formed a club, could go in a group. I11 tion to enabling the bo)’s^ girls to visit places and ^ in contact with people. reached when traveling 'vl'j)< relative, it would reduce expense. Scholarships might be 0 ^ to talented boys and g*1 ^ try. study here or in another ^ It would create a b* ^ vision, and the students j their return would be helpful in the organizaciji men v e Why not tell the about the great •ed- their race has produce' ^ pecially those who have^ recognized in America- p' te - 0‘ itiy child would have a gre*' gard for the nationality, ff: parents, and consequen the parents themselves- ti1' h. Under no condition d° >aW writer favor a child be j. 1 a narrow nationalist, } ^ fc< does feel that a child 0 ^ The Goodrich Social Settlement, located in the midst of the homes of many Slovenes, has played a prominent part for the social development of Slovene children. Each summer the Goodrich camp maintained at Hudson, ‘Ohio, attracts many of the children and offers them all of the beauties of Goodrich Farm. Interesting programmes of activities are arranged, some of which Is boUnd to appeal to everyone. These activities are under a trained staff of leaders well experienced in the fine art of handling children. Swimming, hikes, nature study, camporaft, Indian lore, handicraft, hayrack rides, camp fires and stories, games, stunts, roasts, treasure hunts, form just part of the active program. The first trip to this camp was made last Tuesday. o------------------------ INCOGNITO Social Worker: “And what is vour name, my good man?” Convict: “999.” Social Worker: “Oh, but that’s not your real name.” Convict: “Naw, that’s only me pen name.” eign born parent come a good member ^ unless he honors his r ^ Proper knowledge of from which they come tribute to that honor- w'l*1 Ilk. 111 ■S, * to \ V v 1 S>1 ena 25 0 % let>je ; Jet, Jlal N ■<’ Si rS Sik Ho , ‘ s« % t* %• 6oi WISE BOSS _ J “What did the boss * you told him you s» night with the baby? ^ “He asked me if ( shc blonde or brunette.” K nil HIS WIFE Sambo: “Whas f ness, Rastus?” Rastus: “Ah laundry.” Sambo: “What’s of your laundry?” Rastu*: “Liza.” tli« ' i>i K'?« h- foV K N ,ve |N ! \ i Kit-, ^ S; DOPISI iek°č sem lca> da Barberton, O. slišal od starega tu>v, , ^ilo Pred mnogo AXrdancs razteza ~l"v ^iair cesta v Cleve-* - 0cvirje, stale da so ve- mlake- Nehote ‘’“iui* se mi dal vmisel> da ravno tam Do * f*Ve P°t°mci nekda- bJS mlakah Fih sekt le »- seveda mis se podečih ko-sekt. To seveda mis- m) sem ° ^ega’ ^er kakor h]ai se udobno vsedel na ibef' ako sl!°!lhcni voz> že me Je Sem S 10 u£riznil komar, 'antii^r1 in Polano irej Da bl Jih . . . !” 1 tukaj me poznajo! dSem Pa bil tam? V Sh« KoMstatr1' ta [daj K cimtelju .•eni* he111 tli«1 pf. )IT' , V d* 0 er«3' iiii*9' e ^ it v 'i e»s' h d u11 ir# -ati0® # raci" roja-No in posel, sem —^iju kolone nra vSVoje-” Akoravno je 110 dohn ČGv P°ludne, sem ‘ i'a2r., | v n&šega Toneta ve-pai.02eneSa še v uredni-in Oflp0zdravov, par vpra- Henig°V0r0V *n kili smo pa ,^en iz uredništva 'o se !?kov h°da in zna-va V Uredništvu št. 2.” v&e se^ °ficijelen prostor, bj §e mi je dopadel. Do-Nii ifa P° m°jih mislih tin! Uge.mu’ gotovo da 8ka J’ ki jih je rodila Tam so bila fila, v„-°Cena VSa oficijelna jje* Pozdravi in enake Stel w( ?ov°rjenjem sem že Covat nazaj k te' i, (]a onemoglo dušo. hit,.o nas Je moral Ton v h„ Zapustiti, moral ,Pl'etopl0 J e sobo uredni- pravila zahtevajo, mu ne morejo vsi člani do živega. Potem pa še to omenim, da smo večina delavci, ki delamo ves dan, da imamo edino priliko obisk vršiti zvečer par ur, le malo kdo med dnevom. Ta mali čas, ki imamo na razpolago, pa nam ni mogoče, da bi popolnega detektiva igrali. Edina rešitev je ta, da nas pravila prisilijo varčevati vsak svojo rezervo. To priliko je imela delegacija na zadnji konvenciji, in bi jo bila lahko v zadovoljstvo večini rešila, pa jo ni, ampak jo je zapeljala precej na stransko pot, da jo ne bo tako zlahka nazaj “prifura-ti,” vsaj na isto točko, kjer je bila ob onem času. Jaz mislim, da so imeli delegati dovolj izkušenj, in če jih niso imeli, je bila njih dolžnost, da si jih pri uče, predno se podajo na tako draga pota Končno pa niso delegat je krivi, ampak člani v splošnem, ker takšne pošljejo. Koliko več konvencij, toliko višji asesmenti; tako trdi sleherni. Ce se mu pove, da bo dosti dobil bolniške podpore in druge odškodnine, še malo ne vpošteva. Koliko jih je prejemalo po par mesecev podporo, da je marsikateri desetkrat več prejel kot pa dal; in ko je prišlo en dolar doklade, je znal vsakovrstne jeremijade in končno odstopil. Druge poti ni, kot bolniško lestvico popraviti, tako, da bo večina zadovoljna, in to kmalu, da ne bo prepozno. In popravijo naj jo tisti, ki so za sedajno delovali. Ivan Kapelj, tajnik dr. št. 71 J. S. K. J. j Salida, Colo.! ----- Kot nekdanji predsednik | nadzornega odbora in blagajnik ‘ neizplačanih smrtnin, sem se ' udeležil več konvencij J. S. K. 1 Jednote in sem videl vsake vr- J * ste delegatov. Za nekatere bi ;! bilo (boljše, da so doma ostali. 1 V največji vročini meseca julija s,q hoteli modrovati glede 1 naše blagajne in imena “kato- : liska.” Po naših pravilih, ki ■ so docela nepristranska, brez ■ vseh verskih - ali političnih pri- 1 devkov, to ime res ni na mestu, toda tam je. Toda ta nepri-stranost bi se morala vedno in : povsod vpoštevati in ne spravljati v Jednoto ali posamezna društva reči, ki ne spadajo tja, ampak v privatno življenje posameznikov. : Pri tukajšnjem društvu št. 78, katerega sem ustanovitelj, sem prišel neki dan na sejo. Ker ni bilo prvega predsednika navzočega, so me člani vprašali, če ne bi hotel jaz predsedovati, oziroma sejo voditi, mesto odsotnega predsednika. Seveda sem drage volje sprejel ta pqsel, držal sem se nekoliko zvi-šeno, in vodil sejo po pravilih J. S. K. Jednote. Ko je bil dnevni red seje izčrpan, sem tudi zaključil sejo, kot se zaključujejo po pravilih. Toda takrat je pa vzplamtel ogenj v strehi, ker nisem molil za zaključek. Marsikatero sem slišal in na nekatere tudi odgovoril. kot se spodobi, toda jaz. |sem vztrajal in vztrajam na stališču, da sem zaključil sejo j v smislu in duhu pravil J: S. K. j Jednote. Članek glavnega predsednika, | v katerem razpravlja o vzrokih primanjkljaja v dvadolarskem j skladu, je po mojem mnenju prav na mestu. On sodi, da jo premalo nadzorstva pri bolnikih, oziroma pri simulantih, in tega mnenja sem tudi jaz. Dostikrat so pregoreči člani za nabiranje novih članov krivi, da dobimo simulante. Samo, da dobe več članov v društvo, , pri tem pa so nič ne informirajo o preteklosti in značaju ■ kandidata, niti ga ne vprašajo, i za koliko je zavarovan že pri ■ drugih organizacijah. Ce je : pa član zavarovan za tri, štiri , ali pet dolarjev, bo bolan za i vsako malenkost, in tudi simu-; lant lahko postane, ker več “za-, služi,” če je bolan, kot pa i zdrav. Poglejmo na primer staro or- i ganizacijo Woodmen of the i World, kamor spada tudi precej i Slovencev. Ti lahko povedo kaj 1 plačujejo danes. Kar se tiče 5 bratskega prijateljstva, ga je i med našim članstvom povsod i nekaj, kjer se dobi nekoliko pi- i jače, ga je pa še toliko več. Na zadnji seji našega društva sem j vendar spravil skupaj nekaj j pravice. Rekel je eden: Naj j plača društvo ali Jednota, ti š moraš plačati kazen, kjer si i dolžan. Nekateri člani pa men- £ da mislijo, da je sedež Jedno- 1 te v Washingtonu, kjer se de- t la jo pravila za trgovce z opoj- i nimi pijačami. Naša organiza- 1 cija bi morala voditi samo pra- i vilno trgovino, namreč zavaro- 1 vanje za smrtnino in bolniško i podporo. Vsak naj plačuje za i kar se je zavaroval in zahteva, a da se mu izplača, kar mu gre, a kadar je do tega upravičen, s Prijateljstvo pa ne bi pri tem ne smelo igrati nikake vloge. t Louis Costello, j član društva št. 78 JSKJ. i t S pota. 1 V St. Mary’s bolnišnico v t Duluthu, Minn., se je zopet vr- i nil z Ely, Minn., Simon Ma- i rold. Prestal je težko operaci- i jo pred 6 tedni, toda zdravje i se mu je poslabšalo. V isti bol- i nišnici se nahaja tudi sobrat ] Prebil iz Chisholma, Minn. i Oba omenjena sta člana JSKJ. I Ga. šme iz Ely se dobro poču- i ti po prestani opetraciji. V St. s Louis County Hospital se na- I haja kakšnih 6 rojakov, delo- ' ma vsled onemoglosti ali bo- s lezni. 1 Matija Pogorelc. 1 White Valley, Pa. 1 Meseca januarja sem poro- s čal, da bo naše društvo št. 116 > JiSIvJ obhajalo 15-letnico in < ob enem razvitje za,stave na < dan 4. julija. Danes pa moram s poročati, da se je to za enkrat 1 izjalovilo, oziroma preložilo. 1 Na zadnji redni mesečni seii ! društva se je debatiralo, d.a-li se priredi veselica na dan 4. julija ali ne. Po daljši debati • je bil stavljen in soglasno : sprejet predlog, da se veselico preloži na soboto 27. julija. Dalje je bilo sklenjeno, da se dobijo za igrati na veselici 1 bratje Demshar iz Presto. Meni je bila poverjena naloga, da te godbenike preskrbim, 1 torej tem potom, sporočam, da sem jih dobil. Ti trije bratje Demshar so že prej dvakrat igrali tukaj, in so gotovo zadovoljili občinstvo, ker jih ponovno želi dobiti. Ker me je več članov in rojakov vpraševalo, če bomo imeli razvitje zastave, priporočam vsem, da vzamejo moje gornje poročilo vpoštev in namesto 4. julija pridejo v soboto 27. julija ob sedmi uri zvečer v Slovensko dvorano v White Valley, Pa. Več o veselici bo poročal pravočasno društveni tajnik. Pa na svidenje 27. julija! Jurij Previc, prcds. dr. št. 116 JSKJ. S pota. V mesecu juniju prinašajo i ameriški dnevniki slike bogatih j notfoporočencev, v sijajnih ob-| lokah in med rožami. Na istih j straneh pa so dostikrat tudi ; poročila o razporokah. Pravo j podlago srečnemu zakonu more dati le poštenost, obojestranska odkritosrčnost in zaupljivost in prava ljubezen. Bogastvo, častni naslovi in vse druge pritikline se pomagajo dosti. Nedavno se je poročil v Aurori, Minn., rojeni Slovenec z neko švedsko deklico, kar kaže, da ljubezen ne pozna nobe-■ nih zaprek. i Kot se ljubezen ne more ku-, piti niti s slavo, niti z i bogastvom, tako se z istim ne i da odkupiti smrt. Ko nastopi i čas, pride smrt po svoje, brez-i obzirna in nepodkupljiva. V - Virginiji, Minn., je preminila . splošno znana rojakinja Mrs. i F. Klinc. Družina Klinc se smatra že vrsto let za zelo pre- št. ^ % sva . e,1a v ‘ z Janko toni pre- 6,1111 del S-V°^ us°di- On ^ilskg U’ ^az Pa duhovom 1 vo^.Pokolenja in pa Osta«;?1 llaza-i v Barber- IJr lta * V i# b?1 f t* of.< V *M th 4 y° 'tn(! Wj ni1 pozdravljena! -k '"4 .Uljud^ost in lip-, A le f *«» ce ‘, Da k e’ ali‘si lahko °kar Za vsestransko v8® preskrb- - V na-i- iuliia 'neJ na svika- Pj- 1 Z(ili, ne bo &&V * £ ■“ hlit J , Ho J?orc se več f !* ri' morajo ,f 4Nl>ri>a««ko vr- rVjhtt80 '’»r«"sko **> Je tlio. ni''n?'lega vviU^]n:^° zmo2ni, 1-tJ ^ J.Vnese Podo- !>;/? ^ieak! UV‘ Nobe' hih v ati od na*’ v4\Si a sSmah takšni, ,ayuP I riJSki oro^ni- ' KS V d *, VCGpi 2 ve- i | h; J gem času le ,c °paterim Pa f^i, l Humni a rec>mo: KS »"\VS1 “Prt- ^ lla 4. Pavico ll1 ( Vf r°Vny °vPlm° pro' * bralu- ™ II i !l°Cejo , 1Inulantov 1,1 fc *crivičnen be c- možno. Pokojnica je za zabavo malo delala na vrtu pri hiši, nato je šla v klet, kjer je baje hladni zrak povzročil, da jo je zadel mrtvoud. Bila je doma iz fare Dobropolje, v Ameriko, in sicer na Tower, Minn., pa je prišla leta 1889. Druga slovenska družina, ki je zabogatela v železnem okrožju Minnesote, in sicer s prodajo piva na debelo, je bila družina Trampush. Družina je izumrla in vse premoženje je prišlo na tuje. Tako pada list za listom, revni in neznani prav tako kot znani in bogati. Premožnejše ljudi pač nekoliko bolj opazimo, ko se umaknejo s pozorišča, to je pa tudi vsa razlika. Več prvotnih slovenskih naseljencev je bilo prišlo do precejšnega premoženja, toda večina njih je že izginila s površja, nekateri celo brez vsega sledu. Zgodovina Slovencev v Minnesoti in Michiganu datira nazaj do prihoda prvih slovenskih misijonarjev, ki so prihajali v te kraje izpreobračat Indijance. Prvi misijonarji so prišli potom neke avstrijsko nemške misijonske družbe. Slovenskim misijonarjem so sledili drugi naselniki, predvsem krošnjarji, nato pa farmer ji in delavci za železne in bakrene rudnike. Med prvotne rojake, ki so večinoma s krošnjarenjem in drugo trgovino obogateli spadajo Vrtini, Štalcer, Rupe, Tomec, Gor-she it. Nekaj sledu je še o Vr-tinih, Rupe je umrl in tam ni več trgovine, Štalec je bil pozneje farmer v Iowi in je umrl v Chicagu. On je vsaj toliko storil za svoje otroke, da se čutijo še Slovence; njegova hči je prednica šolskih sester na farni šoli v Jolietu. Rupe je bil poročen z Indijanko, njegovi otroci niso znali slovensko in so se docela izgubili v morju ameriškega naroda. Isti proces se v večji ali manjši meri vrši med našimi naseljenci še danes, da-si ne tako hitro, posebno ne v večjih naselbinah. Mnogi tu rojeni otroci se zavedajo, da so Slovenci in se tega tudi ne sramujejo. Imajo pa tudi več prilike so podučiti o deželi, iz katere so se njihovi štariši priselili, ker dandanes morejo marsikje priseljeni Slovenci pokazati marsikaj dobrega, tako v gospodarskem kot v kulturnem ozjru. Hladni dnevi so tudi v Minnesoti’ minili, in lepa jezera vabijo ribiče in plavače. Dne 26. maja je utonil v jezeru rojak K. Zgonc iz Chisholma. Vozil se je po jezeru, in drugi dan so našli prevrnjen čoln, njega pa šele čez deset dni. Pokojnik je bil policist v Chisholmu, kjer uje za njim mati, vdova in več sorodnikov. V Ely, Minn., je umrl za su-šico rojak Louis Slabodnik, brat Leonarda Slabodnika, blagajnika na First State banki. Zapušča mlado vdovo in eno hčerko. Na večer 6. junija je v Washington višji šoli v Ely, dobilo diplome 83 gojencev višje šole in devet iz kolegija. Med gra-duiranci in tudi med odlikovanci je več mladih Slovencev in Slovenk. Matija Pogorelc. Oles, Mr. in Mrs. A. Kikel, Mr. in Mrs. J. Husich, Mr. in Mrs. S. French, Mrs. Jennie Cigolli, Mr. in Mrs. J. Dolcic, Mrs. Brajer in Blane, Mr. in Mrs. Yancar, Mr. in Mrs. Godech, Miss Frances Sijak, Mr. in Mrs. Lipor, Mr. in Mrs. Drevet. Obenem se tudi zahvalimo vsem, ki so prišli obiskat pokojnico na mrtvaškem doru in vsem, ki so se udeležili pogreba, ter vsem, ki so nas tolažili v dnevih naše bridkosti. Hvala tudi našemu župniku Father Coan za cerkvene obrede. Torej iskrena hvala še enkrat vsem skupaj! Tebi ljuba hčerka, draga nam si bila, veliko bolezni in trpljneja si prestala, a sedaj prišla je kruta smrt in pretrgala Ti nit življenja v najlepši dekliški dobi sedemnajstih let. Za Teboj žaluje oče, mati, bratje in sestre. Počivaj mirno v hladni zemlji, ki Te krije, zlato solnce bo sijalo na gomilo Tvojo, cvetlice sadili bomo mi, in s solzami v očeh jih bomo zalivali, iz ljubezni do Tebe, dokler se ne snidemo tam, kjer ni več trpljenja. Žalujoči ostali: Joe in Mary Cekuta, stariši; Joe, Edward in William, bratje; Mary, Sophie, Corlline in Virginia, sestre. Girard, O., 27. junija 1929. Ce lega, NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnih src naznanjavi, da je dne 31. maja preminul ljubljeni soprog, oziroma oče, IGNAC SPENDAL. Zbolel je 27. maja, 31. maja pa je že zatisnil oči za vedno. Pogreb se je vršil dne 2. junija ob veliki udeležbi prijateljev in znancev. Pokojnik je bil član društva št. 36 JSKJ in 168 SNPJ. Iskrena hvala za' lepe vence obema društvoma, dalje družinam : Jos. Strmec, A. Strmec, J. Brezovec, M. Rovanšek in V. Rovanšek. Hvala pogrebniku Martinu Baretinčiču za lepo urejeni pogreb in Rgy. A. .Miklavčiču za opravljene cerkvene obrede na katoliškem pokopališču sv. Roka v Morrell-ville (Johnstown). Ti pa, ljubljeni soprog in oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda! Žalujoči ostali: Spendal, soproga; adoptirana hči. Conemaugh, Pa., 24 ATLANTSKE CVETKE (Nadaljevanje iz 2. strani) tuje, dejal je, da ni doseljenec in da potuje v Pariz. Pri tem mi je dal svojo vizitko, na kateri sem čital: Santos Zelaya; pa ko sem se mu priklonil in ga nehote pozdravil kot predsednika republike Nicarague, podal mi je obe roki in izustil besedico “ex” . . . Potem je zrl na Atlantik in v njegovih očeh sem opa zil solzo, kateri so sledile še druge. In nadaljeval je s svojim begom proti Parizu ... * * # Dobil sem nalog in nemudoma sem moral odpotovati v Washington. In tam sem dobil zopet povelje, da moram potovati naslednjega dne z gotovim vlakom in v določenem vozu v New Orleans. In ob določenem času sestal sem se v obednici r njo, nakar sva potovala zajed-no v New Orleans in postala v tem kratkem času prav dobra prijatelja. V New Orleansu sem jo spremil na določen parnik, ki je bil namenjen Honduras. In na krovu sva sedela celi dve uri kar je zadostovalo, da mi je zaupala vse ono, kar sem itak žc vedel: Clementina Arias, hčerka pregnanega predsednika re publike Honduras, ki je dobila od njegovega naslednika dovo-ljenje, da se vrne v svojo domovino, v Santa Rosa, Copan. Uro kasneje je parnik zginil za južnim obzorjem in jaz sem odpotoval preko Galvestona. Tex., v Bremen in izrecno preko Berolina v Beograd, kjer me je čakalo pismo Clementine Arias . . . Terezija Josephine, junija ’20 NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je zn vedno zaspala naša ljubljena hčerka, oziroma sestra FRANCES CEKUTA, in sicer se je poslovila od nas 21. junija, po desetletnem hudem bolehanju. Nahajala se je ves čas bolezni v bolnici v Columbusu, Ohio. Rojena je bila 21. oktobra 1911. v Pittsburgh, Pa. Pogrebni sprevod se je vršil 24. junija iz hiše žalosti na katoliško pokopališč,e< Sv. Kalvarije v Youngstown. Ohio. Dolžnost nas veže, da se zahvalimo vsem tistim, ki so darovali krasne vence in cvetlice, ki so krasile našo hčerko na mrtvaškem odru. Darovalci vencev so sledeči: Mr. in Mrs. Jerich, Mr. in Mrs. Geo. L. NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnih src naznanjavi prijateljem in znancem žalostno vest, da je po parletni mučni bolezni dne 8. junija preminil dragi soprog, oziroma oče LOUIS SLABODNIK, star šele 27 let. Pokojnik je bil rojen v Ely, Minnesota, kjer zapušča soprogo, hčerko in mater, brate Leonarda, Johna in Antona v Ely, sestro Mary Slabodnik in brata Marka Slabodnik v Portlandu, Ore. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti v cerkev in od tam na pokopališče ob veliki udeležbi članov društva St. Francis Court No. 1027 C. O. of Foresters, katerim naj bo tem potom izrečena najlepša zahvala. Iskrena zahvala tudi vsem onim, ki so nam stali na strani in nas tolažili, v žalostnih urah, vsem darovalcem vencev in onim, ki so darovali za maše zadušnice. Prav lepa hvala vsem, ki so nam izkazali sožalje in pomoč na kakoršen koli rmčin. Njih pomoč in tolažba ne bo nikoli pozabljena. Ti pa, nepozabni soprog in oče, počivaj sladko, rešen zemeljskega trpljenja, in lahka Ti bodi rodna ameriška gruda. Žalujoči ostali: Frances Sla’ bodnik, soproga; Frances Slabodnik, hčerka. Ely. Miom, 15. junija 1929. A ko sc'bo vsak član J. S. K, Jednote trudil, da postang njegovo društvo najboljše, bo 8 tem pomagal, da postane in ostane J. S. K. J. najboljša or-ganizacija. Ne vem od kod — toda prišlo je, namreč poročilo, da pride z gotovim parnikom preko Atlantika v našo luko nevarna Nemkinja, ki je bila tekom svetovne vojne dokaj patrijo-tična, tam v Berolinu. Rane zjutraj sem se ukrcal in odplul proti Sandy Hooku, da se tam vkrcam na evropski paimik pred. njegovim prihodom v luko. V damskem salonu sva se slu čajno sestala in ker sva oba slučajno govorila isti jezik, ponudil sem jej pomočf pri pregledu njenih kovčekov, ko pripluje parnik v luko. Potem sva odšla na gorenji krov in tam sva dognala, da nisva Nemca, temveč Slovana. Dognala sva tudi, da je tekom svetovne vojne redne, vsak mesec pošiljala par tisoč mark v Varšavo za stradujočo poljsko deco — in od tod ter vsled tega: povojna anonimna nemška osveta ... In iz Holly-wooda v Calif orni ji mi je kasneje pisala — Paula Negri . . :|« sl« ❖ Tekom dveh let sestal sem se •/. njim in pozdravil sem ga v tretje, ko sem prišel na parnik, s katerim je dospel iz svojih vsakoletnih počitnic v Evropi. Pa mi je tem povodom predstavil svojo tretjo soprogo. Bil je krasen dečko in ženstvo vsega sveta ga je ljubilo — od tod njegova tretja soproga. In ko smo odpluli iz Rose Bank dalje proti luki, pozval nas je v svoje iz štirih sob obstoječe stanovanje na parniku. Pa nam je tam predstavil svojo gostoljubnost — kakor vedno — v obliki steklenk vod,c i?. Pariza. Ne vem koliko ur je •parnik plul do New Yorka . . . Sestala sva sc potem še enkrat, toda ne na Atlantiku, pač pa v pogrebnem zavodu na Broadwayu, kjer je ležal na visokem, pozlačenem mrtvaškem odru. Bil je zlata duša — Rud' Valentino . . . j|: $ Prisrčno in iskreno sem jo objel in poljubil, ko sem se od nje poslovil in nestrpno sem čakal njenega poročila, da je srečrto dospela preko Atlantiku. Par mesecv kasneje dobil sem od nje brzojav, da se vrača in poziv naj pridem na “njen” parnik, predno pripluje v luko. še nikdar v svojem življenju se nisem tako veselil in še nikdar nisem tako nestrpno priča- koval prihoda kake ladje, kakor ono jutro, ko sem ob šestih odplul iz naše luke, da se v Rose Bank prekrcam na njeno ladjo. In par ur kasneje, ko sem po lestvi prišel na krov njene ladje, objemala in poljubovala sva se kar na krovu, dokler naju ni povedel kapitan Btuparič v svojo sobo. Pa skupno smo pluli dalje in ko sva se izkrcala, potovala sva skupno po železnici v New Jersey. In nikdar nisem in ne bom koga tako iskreno ljubil, kakor njo, ki je — moja mati; pak, kadarkoli me pot dovede v New Jersey, jo obiščem ter jo v duhu grlim in poljubim. — Dve milji hoda tam za mojim gozdom, je njena gomila. ŽETEV V VELIKEM PŠENIČNEM PASU Vprašanje: Kaki izgledi so letos za poljedelske delavce tekom pšenične žetve? — T. K., Denver, Colo. Odgovor: Velika potreba po sezonalnih delavcih traja razmeroma le kratko dobo. Pač pa je mogoče delati vse poletje in pod jesen, ako se človek seli od Texa,sa, kjer pšenična žetev začne že začetkom junija, zaporedoma do Oklahome, Kansasa, Colorada in nadalje proti severu do Nebraske in obeh Dakot. Kdorkoli se zanima za tako delo, naj ostane v zvezi s poljedelskim oddelkom federalne posredovalnice dela (Farm Labor Division of the U. S. Employment Service). Centralni poljski urad tega oddelka se nahaja v Kansas City, Mo. (2023 Main Street). Ta urad pošilja vsakomur brezplačno takozva-ne žetne buletine, ki vsebujejo najnovejše informacije glede delovnih razmer v poedinih državah, dobe žetve, število po-* trebnih delavcev in pričakovanih mezd. Podružnice istega urada sc nahajajo v Forth Worth, San Antonio in El Paso, Texas; Denver, Golo.,* Sioux City, Iowa; Sioux Falls, So. Dakota; Fargo. N. Dakota; Shreveport, La.; Spokane, Wash, in Medford, Oregon. Tekom viška žetve pa vzdržuje kakih 70 začasnih uradov v pšeničnem pasu. Posredovanje tega urada je popolnoma brezplačno. F. L. I. S. -------o-------- GLASOVI IZ RODNE GRUDE Jugoslovenska vojna mornarica .obstoječa iz 10 edinic, je dne 16. maja prispela na Krf ter bila najslovesnejše sprejeta od grške mornarice in mnogoštevilnega prebivalstva. Sprejema se je udeležilo tudi srbsko prebivalstvo na Krfu. Ko so jugoslovenske vojne ladje 'priplule v luko, so jih grške ladje pozdravile z dviganjem zastav in s streli iz topov, do-čim je meščanstvo navdušeno vzklikalo. Vse grško pristanišče je bilo najsvečanejše okrašeno. Ko se je jugoslovanskih 10 ladij usidralo, so se zastopniki grške mornarice in poveljnik jugoslovenskega bro-dovja, admiral Priča, najpri-srčnejše pozdravili. Bilo je že poldne, ko je guverner Krfa Mauricis, znan prijatelj našega naroda, izrazil svojo veliko radost zaradi prihoda jugoslovenskega brodovja. V mestu so se ob vsakem koraku ponavljale navdušene manifestacije jugoslovensko-grskega prijateljstva. Mučen intermezzo pri poroki. V nekem kraju Boke Kotorske bi se imela vršiti poroka mladega para. Duhovnik se je nekoliko zakasnil, zato so svati posedli po cerkvenih klopeh in čakali. V tem pa so nevesto popadle slabosti. Zgrudila se je na tla: v cerkvi je dala življenje zdravemu | fantku, ki je z glasnim jokom | naznanil svoj prihod na ta svet. (Dalj* na 8. strani).. ....... ^TiiiiiiiirfuiinMmifiiiihuimiTiimiEiMtrt^initiiitifiritiiTnTiftiinirn^iTrnnMTi^ POTRESNA POVEST Spiral Fran jo Mnnclj-PodlimbarsH (Nadaljevanje) Tako so je izrazil na tiho nedeljo v Smoletovi gostilni, ko mu je krčmar Smole namignil o tem, kar veseli mlade ljudi. Stari Anžič je imel svoje dobre vzroke, da je sovražil Cijazovca še posebej. Oba sta v svojih gozdih mejaša in tožarila sta se pred leti zaradi meje. Pravdo je izgubil Anžič in ž njo nekaj pedi gozda, majhno, na Cijazovčevo zemljo visečo rebrino, na kateri je stalo troje pritlikavih bukev. Od takrat s Cijazov-cem ni govoril. Pa na Anžiče bi Cijazovec še pozabil, ker Lenke se brez njih tudi še odkriža. ali starejši sin Tone mu je napravil veliko zgago. Ta je dovršil pred dvema letoma v Ljubljani osmo šolo, pa ne da bi bil krenil na duhovsko pot, ki je ugodna Bogu in ljudem, je šel za eno leto k vojakom, in ko je imel potem vojaško sitnost za seboj, se je potepel nekam v tuje kraje za učitelja: zrno na domači zemlji je pustil in v tuje kraje je šel iskat plev. Oh, ta sin se izpridi popolnoma' Pozimi se je vrnil iz tujih krajev lačen in raztrgan in zdaj mu visi pri hiši, ne kmet ne gospod in išče in čaka službe. In vsa soseska čaka in gleda, kakšno moko namelje ta študent. Seve, ko bi dobil službo, da bi nesla sto goldinarjev na mesec, kakršno ima Smoletov profesor, tedaj naj bi bil že obesil du hovsko glorijo na kljuko, a tista službiea pri pošti, ki jo čaku, ni vredna piškavega oreha in še varščino mora zanjo vložiti — štiristo goldinarjev! Dalje Cijazovec o sinu ni hotel razmišljati, ker se mu je zdelo greh na tak svet praznik še bolj netiti v srcu nabrano nevoljo do lastnega otroka. Sploh ni bil suženj kakšne globoke jeze ali trme, zato tudi ni poznal tistih rezkih razporov, ki razjedajo človeštvo in posamezne družine in jih je v povestih skoraj več nego v življenju. Potegnil je z dlanjo po čelu, črez oko, po nosu nizdol in ustavil desnico na podbradku, drugo roko je zataknil za hrbet, počasno stopil s praga, korakal na vrt in se skušal razvedriti. Črešnja, katero je pred mnogimi leti cepil njegov brat, Andrej, je začela že razvijati cvetje. Ogledal jo je od vseh strani: pa ta zgodnja oznanjevalka letnih pridelkov ni razvedrila njegove glave. Obrnila je njegove misli na tistega dobrega človeka, ki ji je požlaht-nil življenje, na brata Andreja. Prepustil mu je brat Andrej pred blizu tridesetimi leti gospodarstvo na domu, ker se sam ni maral ženiti in ni imel veselja, ukvarjati se z bregovitimi njivami. Izgovoril si je na domu kot in hrano do smrti. Toda tel' dobrot ni dolgo užival v domači hiši; ko se je primožila vanjo nerva gospodinja, je spoznal, da mu doma ni obstanka: mlad? Cijazovka je bila vedno nataknjena nanj, tako da mu ni bilo izhajati ž njo. Sit večnega prepira in krega je zapustil za vselej domači krov, si kupil hišico kraj vasi ter se preselil tja. Cijazovec ga je pozneje, ko se je njegova ognjevita žena že umirila mnogokrat spravljal nazaj na doni, pa vse zastonj. Danes ga ta okolnost peče item bolj, ker je brat nekaj obolel. Dvojen ogenj ga razjeda v prsih: prvič vest, da leži brat zunaj domače hiše in nima tiste postrežbe, ki bi jo lahko imel doma, kar je nekoliko sramotno za Cijazovčevo hišo; drugič pa sebična misel in strah, da ne bi se mu brat osvetil. Poznal je svojega brata kakor lastno dlan. Andrej si je pripridil v mali kupčiji in pri-skoparil z obrestovanjem denarjev precejšnji kapital in tega morda ne pripiše njemu, kadar naredi testament, ampak sestri, ki je omožena v sosednji župniji. Sestra pa po njegovi previdnosti ni tako zelo potrebna kakor on. Pa Bog daj bratu še dolgo življenje; ali postaral se je in peša že dve leti in bolezen rado obrne h grobu,' če se pojavi na stare dni. Iz takega razmišljevanja je zbudil Cijazovca njegov mlajši sin Janček. Pritekel je veselega obraza k njemu in mu moli’ odprto pest, rekoč: “Glejte, ata, tale tolar je z nebes padel name.’ Cijazovec je preslišal sinkove besede, ali tolarja ni spregledal. “Ej, ej . . . kako se to sveti! Kje si pa dobil to?” se je za čudil, sklonivši se k otrokovi roki. “Kar tamle, ko sem bil na koncu kozolca, prav poleg znamo nja je padel name.” “Odkod?” “Ne vem . . . zviška je padel, to vem. Z nebes menda. Me rebiti ga je vrgel sveti Miklavž.” Cijazovcu se je zresnil obraz. Ali se je tu prigodil kakšen čudež, kali? Spomnil se je, da je pred več leti prenočil pri njem človek, ki ni bil na videz ne kmet ne gospod, ne romar ne berač. A v vasi še ni bilo nikdar takega čudaka in veseljaka. Najbrž je bil kakšen na odpust gredoč vojak. Tisti popotni človek je dal zvečer, ko je bil povečerjal v oblicah krompir, prinesti iz krčme toliko vina, da se ga je napila oni večer vsa Cijazovčeva družina dosita — zaradi pomanjkanja kozarcev iz skodelic, ponev, korcev in rogeljcev. Ko so imeli dosti vina, je morala gospodinja na njegov račun kuhati še kavo. Tistega lepega večera so se Cijazovčevi dolgo spominjali. In povedal je bil tisti popot ni k lepo povest o nekem cesarju v jutrovih deželah, ki je imel na svojem vrtu oreh in na orehu veverico, ki je metala, kakot se ji je zdelo, ali zlate luščine ali pa biserna jedrca na tla. Ir cesar je imel nastavljene svoje verne pluge, da so pobirali dragocenosti izpod oreha in jih zanj spravljali. Posmejal se je Cijazovec, ko se je domislil te povesti, ter vprašal sinka: “Ali je mor da s tepke padel ali s kozolca?” “Kar takole je padel na okrajek klobuka pa na ramo pa na tla,” je goreče razlagal sinek. “In jaz sem takoj skočil za njim.' “Pa nisi nič videl odkod? Morebiti iz znamenja?” “Nič nisem videl. Spravite ga vi, ata, mi boste o binkoštih na gori kupili zanj odpustek! (Dalje prihodnjič) Vračajmo poštenost za poštenost, zaupanje za zaupanje, prijateljstvo za prijateljstvo. Kadar pa se nam godi krivica, ne bodimo mokre cunje, ne cmerimo se, ampak ravnajmo se po besedah pesnika Aškerca, ki je dejal: "Te udari kdo po licu levem: po desnem njega dvakrat ti, in še pripravljen stoj s pestmi!" AMERICAN JUGOSLAV ASSOCIATION OF MINNESOTA INFORMACIJSKI URAD (V tej kolojil bodo od časa do časa priobčane razne informacije, katere morejo služiti \ korist Jugoslovanom v Zedinjenih državah sploh, posebno pa rojakom v Minnesoti). GLASOVI Z RODNE GRUDE (Nadaljevanje iz 5. strani) Urejuje: John A. J. Z. v M over a, tajnik Minnesoti. Poroka sc’seveda, ni mogla izvršiti. Odložila se je za nekoliko časa in se bo izvršila onega dne, ko bo krščen novi državljan kraljevine. BIJ LET IN ŠT. 3 A M E N DIR A N J E DELAVSKEGA ODŠKODNINSKEGA ZAKONA DRŽAVE MINNESOTE Do leta 1929 je bil v Minnesoti v veljavi odškodninski zakon, ki je dajal konzulatom c-vropskih vlad polno moč, da so zastopali dediče tujerodca (alien), ki je umrl v Minnesoti vsled zadobljene poškodbe na delu za kako družbo. Dediči umrlega tujerodca. ki so živeli v stari domovini, niso imeli nikake pravice, da bi imenovali si zastopnika v takem slučaju. Vsled tega so se jim kratile pravice. Na četrti letni konvenciji Ameriške Jugoslovenske Zveze, ki se je vršila v Chishol-mu v mesecu avgustu leta 1928, je bila sprejeta resolucija, v kateri se je poživljalo glavni odbor Zveze, da naj bi šel takoj na delo ter skrbel zato, da se omenjena točka delavskega odškodninskega zakona države Minnesote amendira tako, da naj bi se •lala dedičem živečim v stari domovini v takem slučaju pravica in polna moč, da bi lahko imenovali zastopnikom posmrtnine njih umrlega sorodniku, kogar bi oni sami hoteli. Glavni odbor Zveze je šel takoj po konvenciji na delo ter skrbel zato, da je bil predlog v tem smislu predložen v zakonodajni zbornici države Minnesote leta 1929, in tudi sprejet. S tem novim zakonom pa čudi lahko dokažemo onim rojakom. ki še vedno trdijo, da z našo Zvezo ne moremo nič doseči, kaj se lahko stori dobrega in koristnega za naš narod potom organizacije. V organizaciji je moč, medtem ko je posamezni človek in njegovo delovanje za narod v takem položaju glas vpijočega v puščavi. Omenjeni novi zakon navajamo v prostem in skrajšanem prevodu, ker dobesedno preveden v slovenščino bi bil vsaj priprostim čitateljem ne-u mlj iv. “Sekcija 4284 določa, da se za umrle mezdne delavce ali druge uslužbence, kateri spadajo v državi Minnesoti pod odškodninski zakon, plačuje ta odškodnina ali kompenzacija od njega odvisnim osebam, tudi če so te osebe ino-zemci in četudi bivajo izven Zedinjenih držav. Industrijal-na komisija nakazuje tako odškodnino postavnim konzularnim zastopnikom dotične inozemske države. Ako tak konzularni uradnik ne stanuje v državi Minnesoti, zarnore imenovati pooblaščenca v omenjeni državi. Državna industri-jelna komisija zamore, če smatra za umestno, za pooblaščenca pripoznati tudi osebo, bivajočo v državi Minnesoti, za katero so do kompenzacije upravičeni inozemci pri omenjeni komisiji‘vložili pooblastilo v teku 90 dni. Taki konzularni uradniki ali take druge osebe, odobrene ali nastavljene od industrijelne komisije na podlagi od dedičev vloženega pooblastila, so upravičene reševati vse kompenzacijske zadeve pi-izadetih ino-zemcev.” Na j.starejša ženska v Jugoslaviji je 'menda gospa Rista M. Djebedžičeva v bosanskem Ključu, stara mati bivšega narodnega poslanca Dušana Dje-bedžiča, ki je te dni dovršila starost 110 let. Še do lanskega leta je lahko šivala in sama vdevala šivanko. Njen mož je umrl pred 41 leti. V konjiškem okraju je imel neki posestnik staro in izredno rodovitno vinsko trto, ki je v dobrih letih imela do 2000 grozdov. Letos pa ni več ozelenela; izredno huda zima jo je popolnoma uničila. Lastnik trte je nedavno umrl. To izredno rodovitno trto je vsadil pred petinštiridesetimi leti. ISKOVINE od najmanjše do največje za DRUŠTVA in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 61 1 7 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO Jr "%, Te dni se je z monakovskim brzovlakom odpeljal z Jesenic | g. Jan Skala, znani publicist in (kulturni voditelj lužiških Sr-I bov. Na kolodvoru so se od njega poslovili gg. dr. Fr. Kogoj in župnik Kastelic za mestno občino in Jugoslovensko Matico ter Rudolf Oswald za Sokolsko društvo na Jesenicah in drugi. G. Jan Skala, ki je v teku 6 tednov prepotoval vso Jugoslavijo, se je zelo laskavo izrazil o . lepoti naših krajev, zlasti je občudoval Slovenijo in njene naravne krasote ter kulturni in gospodarski napredek njenega prebivalstva. Zadnji teden se je mudil na Bledu kot gost bivšega poslanca in gen. konzula g. Shvegln v njegovem gradiču Wilsonia. Nameraval je proučiti tudi nacionalne, gospodarske in kulturne razmere slovenskega prebivalstva na Primorskem, toda žal, nj mogel dobiti vizuma za potovanje v Italijo. GLAS NARODA NAJSTARKJ9I NEODVISNI SLOVENSKI 1JNEVNIK V AMERIKI. Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 In pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 216 W. 18tli St., New York, N. Y. ANTON ZBAŠNIK Slovemki Javni Notar 5400 Under Street Pittsburgh Izdeluje, pooblastile, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, vse druge v notarski posel sparfajofce dokumente, bodisi /a stati kraj. Pišite ali pridite osebno. PREKAJENO MESO fcunke, plečeta, želodce in klobase, vse izdelano in preparirano P° starokrajskem načinu, dobite pri SLOVENE PROVISION CO., 3452 independence Kd., Cleveland, 0. ^ Prepričajte rr* o fini kakovosti našega suhega mesa. Pridite, (na Broadway 1353-M) ali pišite. Češkoslovaško bosta v kratkem obiskali dve močni ekspediciji Bolgarov. Prva bo prispela iz okolice Plevne in bo sestavljena iz industrijcev in trgovcev ter raznih funkcionarjev gospodarskega sveta. Istočasno bo odpotovala druga ekspedicija iz okolice Sofije. Vsi izletniki se bodo vozili po Dunavu. Prvo ekspedicijo je organiziralo uredništvo lista “Severno Eho”>. vodila jo bosta plevenski župan Ivan Min-dilikov in urednik Cvetko Peter Popov. Drugo ekspedicijo, ki bo obiskala poljedelske predele Češke, bo vodil poslanec Boris Dimev. ------o------- pogrebni zavod Edini kat. pogrebnik v Evelethu, Minil., se Vam priporoča v vseh ozirih za lojno in ceno postrežbo. Ne hodite v druga mesta, ampak podpirajte domačo trgovino! HELPS HARDWARE 312 Grant Ave., Eveleth, Minn. (Telefon no dnevi: .r>H, ponoči: 140-607) dne NAZNANILO IN ZAHVALA. & 80; Tužnih src naznanjamo prijateljem in znancem žalostno yeS},li* ^6 5. junija po večmesečni težki bolezni, previdena z zakramenti^ ra joče, zatisnila oči za vedno naša ljubljena soproga, oziroma m***1 Anna Lintol, roj. Bleje. J Ranjka ie bila rojena v Menrrešu nad Ljubljano, ter je do*>*a berton, Ohio leta 1905. Lp)| Zahvaliti se moramo Rev. A. L. Bombaču za tako poaroste ® tlomu in duševno tolažbo dragi soprogi, oziroma materi naši. ^ hvalimo oltarnemu društvu za duhovne vaje ob smrti pokojnice, * a|j di vsem prijateljem in znancem, ki so prispevali za. maše zadušnicj |, rovali vence in cvetlice. Hvala dalje vaem, ki so pokojnico ob** ča:-:a bolezni, vsem, ki so jo obiskali na mrtvaškem odru in vsem. spremili na pokopališče. Prav lepo se zahvaljujemo društvu sv. Martina, št. 44 JSKJ* $ Srca Marije, št. Ill KS K J in Oltarnemu društvu za tako pri pogrebu. Hvala vsem, ki so dali na razpolago za pogreb mobile, in vsem, ki so nam na katerikoli način izkazali svoje s°l klonjenost ali pomor, v težkih urah. Zahvaljujemo se tudi J. S. K. Jednoti in K. S. K. Jednoti *a tro i/plačilo smrtnin. ... ^ Ti pa, ljubl jena soproga in mati, počivai mirno v tihi Erorr»» jjfJ Tt- bomo spominjali z ljubezn jo, dokler ne pridemo za Teboj v leP V kjer no bo več britkosti in ločitve. Vsem prijateljem in znancem, ljena soproara in mati, priporočena v bla*r spomin. , > . Žajujoci ostali: John Lintol, soprog; John in Frank, sina, žena Kalčič), Štefanija (omožena Shega), Jennie, Vera S. M-Edith, Ol^a in Mary, hčere. Barberton, O., dne 28. junija 1929 na tiai 1 Slo Pri Poč iti l*ol bar tov tud KUi |rt 8ov ^rr rXXXIZirXXTTYTYTTTYYYYYYTy VESEL DOGODEK BLEDU NA Jugoslovenska kraljeva dvojica je dobila dne 29. junija tretjega sinčka. Mali princ je zagledal luč sveta na Bledu, Slo venija. : loseph Mantel, JAVNI NOTAR v Ely, Minnesota, OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO VSE V NOTARSKO STROKO SPADAJOČE POSLE NOVI NASLOV DR. J. J. BOLTEY, SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK (DENTIST) 5171 Cor. 52nd & Butler Sts., Pittsburgh, Pa‘ zxxixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Koncem junija t. 1. bomo prvič pripis gam pri nas obresti za pol leta po ali' 4 x% Ker bomo obrestovali vloge, ki jih prejmemo