MUt,0l^:!„0RrVotl6/L O^^ifflEIf crrnanirfcriai-cfrMA maI S -e- S Ra4un Pri. H®!?0* Telefon št. 72. DnevniK za §go s p © ci & r s tv o 9 prosveto m pOlE zavodu štev. 11.812. Leto IV., štev. 267 ob 4 zlutraj. Stane mesečno 12-50 Din inozemstvo 25-— „ neobvezno Oglasi po tarifu. Uredništvo: PoStnlua pnvSallrans. V Llublfanf, sreda dne 14. novembra 1923 cena i oin Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul. št. 64. Jelef. št. 36. Podružnice: Maribor, barvarska uLL ToL št. 22. Celje, Aleksandrova 6. Ljubljaua, 13. novembra, Iz Rima prihaja zanimiva vest. Naša država, ki z Vatikanom pripravlja konkordat, se trudi, da i z v o j u j o svojim katoličanom staroslo-vensko bogoslužje. Izgleda, da napori nc bodo ostali brezuspešni. Krščanstvo jc mod Slovano prišlo z Iztoka in s severozapada. Z iztoka jo prišlo v narodnem jeziku, s severa pa je pripeljalo Bavarce v deželo, obenem p.i latinski jezik za bogoslužje. Kmalu je papeštvo stopilo na stran na-tih sovražnikov. Žo leta 885. jo papež Štefan VI. prepovedal v Svetopolkovi državi rabo slovenskega jezika pri službi božji. Metodovi učenci so bili vsled nastopa rimskega papeža in nom-ikili katoliških duhovnikov izgnani. HcB na jut? so ohranili naše bogoslužje, ki so je vršilo sicer po rimskem plirelu toda v slovenskem jeziku po Palmieiji in njenih otokih, po Istri in Hrvatski in koncem srednjega veka rolo daleč gori v današnjih slovenskih krajinah. Rimu in Nemcem jo bilo slovensko bonoslužjo od nekdaj trn v peti. Zatirali so ga ca vso moč. In kadar so narodni krogi zahtevali spoštovanje narodnemu jeziku v cerkvi, vselej je klerikalizem z brezobzirno silo nastopil z a 1 a t i n š č i n o. Tako tudi slo-ren.-ki klerikalizem. Nikoli ni našel tople bosedn za, naš narodni jezik v frkvi in niti z mezincem ni genil. da ki nui v Vatikanu izpostaviti pravico. Po prevratu so rodoljubni krogi mis-lili, da bo vprašanje bogoslužnega jezika samo ob sebi rešeno s tem. da bodo Dasi Skofie odredili kar sami, da sc uvede naš jezik v vse obredo brez izjeme. Vsaj noben evangcljski in cerk-reai nauk ne nasprotuje temu, nač pa rrorlna čast veleva, da jo narodni je-i!k tudi v cerkvi popolnoma uvoliav-Ijcn. Sledilo je kruto razočaranj-"!, kai-ti naši škofje mislijo še vedno, la jc latinščina koristna za vzdrževanje du-Icvnega jarma in v interesu c/.vkvene in izvencerkvene moči duhovšBine. Zanimiv je ta naš »slovenski* kleri-talizem. Čo kakšno županstvo slučajno dob; dopis v srbohrvatskem našem pismenem jeziku mesto, kakor bi to bilo umestno, v našem slovenskem književnem jeziku, ie to že zločin «srbske he-pemoniie*. Ko pa niti v cerkvi ta naš jezik, tak kakršen je danes, ali pa v iastitljivi stari svoji obliki, ni vreden, Ja sc sa uporablja v celem bogoslužju. In ko mora ljudstvo bolj spoštovati mrtvo latinščino, za to ca klerikalizem nima besede. Letošnji katoliški shod je poudarjal, da hoče bran iti narodne pravice. A storil je to le napram namišljeni nevarnosti srbohrvaščine. medtem pa jo lati n-!?ino pustil v miru. Vprašanje slovenskega bogoslužia katoliške-n u shodu sploh ni bilo vredno, da ga to r.a dnevni red! Tako tudi pozneje po raznih shodili SLS. V trenotku, ko se pripravlja konkordat. SLS nima besedice za narodni jezik. Slovenski škofje molče kot grob in slovenski klerikalci molče trobenta-i» z njimi. Vatikanu jc ta »zbor* po podu. Je prava naročena mnzika . . • Morali so priti S r b i in opo-writi vlado, da je zdaj č.as, da se vsi %cslovoni združijo v tem, da bomo begoslužic vršili v starem našem je-tik«. Naš poslanik pri rimski knri.il — »anrednjhk — ie na delu za narodni ugled, katoliška duhovščina molči. Za »as je to eden dokazov več, da je narodna misel SLS lo eno izmed r.-ed-«ev za hujskanje, kjer pa bi mogla v lastnem delokrogu kaj izvesti, tam deluje proti narodnim interesom. Boii se, to hi staroslovensko bogoslužje .Tugo-skivene še boli zbližalo in združilo in M potem lmiskajoča sredstva klerika-taia izgubila svojo moč. Vprašanje staroslovenskega bogoslužja' ni interna zadeva katoliške cerkve. Je to državna in n a -r o d n a zadeva prvega reda. •'a potu v narodno edinstvo in na Mu za našo duševno osamosvojitev if nereča potreba, da naš jezik dobi svoje častno mesto tudi v katoliški MrkvJ. Zato pozdravljamo vsako akci-» za staroslovonsko bogoslužje yi zadevamo od vlade, da prisi-H Vatikan, da neha žaliti na S jezik. Ce pa bi Vatikan vztra-i'-l v boju za latinščino, naj država v Muem delokrogu prisil katoliške Škofe in druge duhovnike, da dajo našemu kikn v katoliških cerkvah popolno wt«t in veljavo. Sredstev za to je do-v'!j na razpolago. Broz slovenskega bogoslužja ni konkordata z Rimom. BsSImo sokolski Tate! GRŠKI KRALJ SE HOČE UMAKNITI? London, 13. novembra, s. Kakor javljajo listi iz Aten, jc kralj pripravljen za kratek čas zapustili Grčijo. Ako bi se potem položaj razjasnil, hi kralj imenoval regenta ali pa naprosil vlado, naj prevzame regentstvo. .JUGOSLAVIJA IN BOLGARIJA. Beograd, 13. novembra, p. Danes popoldne je poselil ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča tukajšnji bolgarski poslanik Vokarevski. O tem posetu ni javnosti ničesar znanega. Govori pa so, da jo Vokarevski tudi to pot uverjaval doktor Ninčiča o lojalnem vedenju Bolgarijo napram Jugoslaviji. MUSTAFA KEMAL PAŠA OBOLEL. London, 13. novembra. 1. Listi poročajo iz Angoic: Mustaia Kemal paša jc tr žko obolel. NOVI DUNAJSKI ŽUPAN. Dunaj, 13. novembra, j. Na današnji prvi seji novega občinskega sveta je bil namesto dosedanjega župana Reumanna, ki je odstopil radi starosti, izvoljen za dunajskega župana bivši socialr.o-deino-kratični predsednik parlamenta Kari Seitz. Novoizvoljeni župan je po izvolitvi imel govor, v katerem je izjavil, da smatra za svojo posebno dolžnust skrbeti za dobrodelne ustanove dunajskega mesta. V ostalem bo tudi nadalje uveljavljal znani socialno-demokratičnl komunalni program. SILEN ORKAN V FRANCIJI. Pariz, 13. novembra, i. V Južni Franciji jo danes divjal strahovit orkan. V okolici Olioulles di Vidanban in na otokih Hycrcs je mnogo hiš porušenih In mnogo ljudi ubitih. Škoda ie ogromna. Iz Marscilla so odšli pomožni vlaki v poškodovano kraje. Pariz, 13. novembra. !. Agenzla Ha-vas poroča iz Anverse: Iz Doonia poročajo, da ja kriiser V/iliielm včeraj projc! nemški potni list za pr>vra-tek v domovino. Popalduo se je vršilo v Doornu veliko posvetovanje, ob lb. io Viljem sprejel odposlanlka nizozemske vlade. Dunaj, 13. novembra, s. Kakor jav-Ija Rndio-Agentiir iz Haaga, poročajo | tamošnji listi o predstoječem povratku bivšega nemškega cesarja Viijema v Nemčijo. Kot ik.n vzpostavitve nemške morarhije IIoiiMiiolIcrncev sc smatra 4. j december. Vendar pa še nI gotovo, a!l ho zasedel prestol bivši cesar ali pa kron-princ. Beriin, 13. novembra. s. Vest iz Bruslja, (ia .(e bivši nemški ccoar dobil od vlade potni list za povratek v Nemčijo, se uradno demantlra. Berlin, 13. novembra, s. Na zboru nemško ljudsko stranko v HaJle jo iinel državni kaneelar dr. titresemann govor, v katerem .io izvajal med drugim: »Foiu car« ima v svojih rokah možnost., da prineso Nemčiji mir. Ako zunanjo silo teptajo z nogami avtoriteto državne vlade, se ta no moro uveljavljati v notranjosti države, kakor bi bilo troha. Antanta slabi Nemčijo in njeno vlado 7. vodnimi ultimati. V petek jo državna vlada zopet dobila tak ultimat, na katerega bi morala odgovoriti do 8. popoldne. Odgovoril pa sem, da si kot nemški kaneelar no dam predpisa vati, do katero uro se moram odločiti. In res so z.-.vezniki pristali na nadaljnjo razgovore*. ♦Za povratek kronprinca* — jo nadaljeval kaneelar — »prevzame vlada vso odgovornost. Nemška republika mora biti tako močna, da bo mogla pronostl navzočnost knezov v svojih mejah. Diktatura Nemčiji no l>o pomagala. Diktatura brez določenega programa in brez določeno osebo jo prazna fraza*. Dr. Strosemann jo nato ostro napadel dr. Kali ra, ki jo dopustil, da so ilegalno organizacijo postalo tako močne, da so mogle pričeti s ptičem. Razmere na Bavarskem so pokazalo, dn jo največji na-I .protnik nemškega naroda njogovn razcepljenost in needinost. Najglobljo so mora obžalovati, da so jo Ludondorff dal dovesti tako daleč, da vodi boj pru-ti nemškemu narodu. Berlin, 13. novombra. s. Bacarski mini, trski predsednik Knilling jo danes dospel v Berlin v svrho razgovora r. državnim kancolarjem. Bavarska vlada hoče za sedaj pustiti dr. Kahra na svojem mestu. Vendar |ia izgleda, da sn dr. Kahr no bo mogel dolgo držati in da, bo moral prej ali slej odstopiti. Tedaj so bo ali ukinilo izjemno stanjo ali pa ho Knilling sam proczel mesto generalnega državnega komisarja. V Monako-voin samem jo položaj šo zelo nejasen. Ludondorff ima v prcstolici šo mnogo pristašev. Dr. Kahr j« očividno izgubil ua Bavarskem precej ua vplivu. NOVI BOJI V MttNCHENU. Dunaj, 1". novembra, s. Glasilo dn. litijskih ra*odnih socialistov »Deutr^ha AtVite.-prcsso* iavlja v posebni izdaji: ..Dijaško moiiaV.ovskih visokih šol, iil stoji tlejkoprej na strani Hitlerja, sc je raliaiikadiralo ra univerzi. Odposlana jO bila državna bramba, da ga napa le. iioji šo trajajo*. List javlja dalje, da je bivša cosarica Žita dospela v Monakovo. Baje sa tudi princ Sikst Tarna nahaja v okolici Mo-uakovega. RADI IZROČITVE ŽOMBOLJE RUMUMIJI. — KRITIČEN POLOŽAJ ZA VLADO. — NOV SPOR V RADIKALSKI STRANKI. - ALARMANTNE VESTI O PAŠ'ČEVI BOLEZNI. Becgrad, 13. novembra,, p. V sestavi vladne večine je nastala opasna razpoka. Dar.es ss jc izvedelo, da je nemški parlamentarni l-.lub poslal ministrskemu prcdscdulkti PnSiča pismo, v katerem odpoveduje vladi vsako r.r.-daljao podporo za slučaj, da eo resnične vesti o izročitvi Žombclje Iiumu-nijl. Skoraj istočasno je izbruhnil oster konHikt med vodstvom radikalske stranke, odnosno vlado in vojvodinskimi radikali, I;i grozijo 3 "seccsljo ter ustanovitvijo lastnega radikclskc-ga kluha. Tem pciitičnim težavam so ee pridružile danes alarmantne vesti o Pašlčevem zdravstvenem stanju. Govori se, da ja Pnšič opasno bolan iu da se nahaja neposredno pred ostavko. Kolportirajo se tudi vesti, da so sc v zadnjem času pojavile med njim in večino ministrskega sveta resne dl-fcrence, ki so ga silno ozlovoljile. dikalski poslanci te vesti zanikajo, priznavajo pa, da se nahr.jata vlada in stranka v velikih težkočah. NEMCI IK TOGODBA Z RUMUNUO. Beograd, 13. novembra, p. Kakor znano se žo dolgo vršijo med Rumunijo in Jugoslavijo pogajanja za večjo mejno korekturo v Banatu. Končno se je našla osnova za kompromis: Jugoslavija bi naj dobila od Rumunije dve veliki srbski občini Modroš in Pardanj z 0000 prebivalci, zalo pa naj bi prepustila Rumuniji nemško mesto Žomboljo z 12.000 prebivalci. Čim se je v političnih krogih izvedelo za ta kompromisni predlog, so se Nemci z vso silo uprli. Njim so godi v Jugoslaviji tako izvrstno, dn ne marajo pod nobeno drugo državo. Zombolja je povrh središče nemško - nacijonalnega pokreta. Energičnim nemškim intervencijam je dosedaj uspelo preprečiti zamenjavo Žomboljo. Končno pa vladi ni pre- selbino za našo kraje. Tozadevna pogodba z Rumiinijo bo po najnovejših vesteh šo ta teden podpisana. Nemci so se vsled tega odločili, da preidejo v opozicijo, kar znači za vlado možnost izgubo večine. SPOR Z VOJVODINSKIMI RADIKALI. Subotica, 13. novembra, r. Vojvodinski radikalni poslanci, ua čelu jim dr. Žarko Miladinovič, so stavili predsedniku radikalne stranke Nikoli Pašiču ultimativno zahtevo glede izvršitve agrarne reforme. Ako Pašič na njihovo zahtevo ne pristane, so radikelni poslanci iz Vojvodino sklenili izstopiti iz radikalnega poslanskega kluba iu formirati samostojen klub. Vojvodinski rad. poslanci se pritožujejo, da jih Pašič, dasi tvorijo po številu najmočnejšo strujo v radikalnem klubu, zapostavlja celo pred Nemci in džemijetov-ci. Oni zahtevejo izpremembo slališča napram manjšinam v Vojvodini. Prenehati morajo neprestano koncesijo Nemcem 111 Madžarom, Za časa volitev so radikali favorizirali Nomco iti Madžare s tendenco, da pridobijo njihove glasovo v borbi proti demokratom in ostalim strankam. Pod zaščito vlade pa so Nemci in Madžari razvili nacionalistično, ponekod tudi naravnost iredenlsko propagando. Za vse uslugo sodaj ne dajo nikakršnih kompenzacij. Zato ia vojvodinski radikalni klub sklenil, da mora vlada napram Nemcem in Madžarom izpreinenitl svojo pomirjevalno taktiko in nastopiti brezobzirno. Zo so dobili vsi župani v Vojvodini odredbo, po kateri so ima kontrolirali madžarski in nemški tisk in nadzorovati delovanje madžarskih in nemških društev. Razen lega vodi glasilo vojvodinskih radikal-cev novosadski list <-Zastava» zadnje čase ostro borbo proti Nemcem in Madžarom, zahtevajoč, da nnj se postavijo pod zakon o zaščiti države. Beograd. t3. novembra, n. Predsednik Tudi Wi!Iie!m se vrača? PRED OBNOVITVIJO NEMŠKE MONARHIJE? — DRŽAVNI KANCE-LAR O POLOŽAJU. — POGAJANJA Z BAVARSKO. ostalo drugega, nego da pripravljeni, narodne skupščine Ljuba Jovanovič ie aranžman izvrši in zamenja nemšlco na-1 lahko obolel. oračunske razprave PLEN UM FINANČNEGA ODBORA SE SESTANE V ČETRTEK. Beograd, 13. novembra, p. Danes dopoldne je zborovala druga sekcija finančnega odbora, ki je sklenila, da v Srbiji od 33 sreskih sodišč ostane nadalje le še 19, ostala mesta se v bodočem budže-tu ukinejo. Število sodnih pisarjev se zni ža od 120 na 90. v apelacljskem in ka-sacijskem sodišču v Beogradu bo odslc-j namesto po 20 sodnikov le po 19, torej je pri vsakem izmed teh dveh sodišč ukinjeno po eno sodniško mesto. Pri sodiščih v Bosni in Sloveniji so reducirani 104 pisarji. Jutri bo druga sekcija finančnega odbora definitivno zaključila svoje delo in uredila poročilo za pienum odbora. Po mišljenju predsednika finančnega odbora posl. Ncšiča bo 3. sckcija iinanč-nega odbora zaključila svoje delo v četrtek, tako da bo pienum finančnega odbora mogel započeti s svojim delom v pondeljek prihodnjega tedna. Prva sekcija finančnega odbora je bila ves dan zaposlena v finančnem ministrstvu. Proučevala je državne dohodke in stroške. Pri dohodkih cd davka na poslovni promet v znesku 250 milijonov je odpisanih 50 milijonov. Opozicija si jc posebno prizadevala, da določi točne zneske državnih dohodkov in izdatkov. Finančni minister je pristal, da se ukinejo krediti za nabavo novih avtomobilov. Sekcija bo nadaljevala svoje delo jutri. Druga sckcija je pretresala budžet ministrstva zunanjih del. Pri kreditu za presbiro se je vršila dolga razprava. Opozicijonalni poslanci so zahtevali, da naj se presbiro najprej uredi in da sc vanj sprejmejo samo poklicni novinarji. Šele ko bo šef presbiroja izdelal načrt o reorganizaciji tega urada, naj se odobri kredit v znesku 3 milijonov. Tudi so opozicijonalni poslanci zahtevali, da sc vsakemu našemu poslaništvu atašira po en novinar. Posebno živahna diskusija se jo vršila o dispozicijskem fondu zunanjega ministra. Opozicijonalni poslanci so zahtevali, da se omogoči parlamentu zaupna kontrola trošenja iz dlspozlcijskega fonda. Dispozicijski fond znaša štiri milijone v srebru, tri milijone dvesto tisoč v frankih in osemsto tisoč v zlatu. Dalje jc opozicija zahtevala, da se osnuje konzulat v Finski, kjer nimamo nobenega di-plomatičnega zastopnika, kakor tudi generalni konzulat na Poljskem, s katero se bodo po sklepu trgovinske pogodbe razvili živahni trgovski odnošaji. V kratkem ekspozeju je minister zunanjih poslov dr. Ninčič povdaril, da dogodki na Bolgarskem in Madžarskem za nas ne pomenjajo nobene nevarnosti. Izjavil jc, da je Bolgarska plačala dolgovane nam obresti, ki Izvirajo iz mednarodnih obveznosti napram naši državi. Tekom diskusije o diplomatskem kadru sc je dr. Ninčič zelo pohvalno Izrazil o slovenskih diplomatičnih uradnikih. London, 13. novembra, s. Kakor ?e doznava, je ministrski predsednik Bald-v.in davi sporočil Ramsay Macdonaldu in Hendcrsonu, da ho kralju predlegal razpustitev parlamenta. Astjullh in L!oyd George sta sc danes sporazumela rlede skupne volilne kampanje. Parlament ss razpusti ša ta teden, najbrž v petek. London, 13. novembra, j. Volitve So bedo vršile dne 5. decembra. KOMISIJA REPARACIJSKIH STROKOVNJAKOV. Pariz, 13. novembra, j. Reparaeijska komisija jo na svoji današnji seji, ki j? trajala od do 4.30, sklonila tak-ij zv slisati nemške zastopnike in šele nato la-.motrivati ali jo potrebna strokov >;.! Ska komisija, da so prouči vprašanje '(■mške plačilne možnosti. S te:n je sprejet prvotni predlog Fran.-ijc. Londcr., 13. novembra, s. «Oa'ly Ma!!» poroča, da jo Poincare dil Hartli mju nalo^,, naj ?t:-vi v reparacijskl kom.-i i ofie:elci. predlog za ustanovitev stro-konjaško k-.E'.;>i;e. RAZPRAVA PROT? MORILCU DASKALOVA. Praga, 13. novembra. 1. Danes dopoldne se je pričela razprava proti morilcu Daskalova, bivšemu dijaku Anastaziju Nikolovu. Obtožnica se glasi na zavrat-nl umor. Razpravi so prisostvovali med drugimi Daskalovova vdova s svojimi tremi otroci, bivši bolgarski poslanik v Varšavi Dokov ter glavni urednik bolgarskega uradnega lista. Razprava sc zvečer še nadaljuje. Razsodba se pričakuje o polnoči. Obtoženec, slaboten toda temperamenten mladenič, ni hotel povedati svojega rojstnega kraja, da njegovi svojci ne bi imeli neugodnosti. Zasliševanje je bilo zelo težavno, ker se je morala, prva razprava, kakor tudi del druge razprave, vršiti s pomočjo tolmača. KONFERENCE TRGOVINSKEGA MINISTRA. Beograd, 13. novembra, n. Tc dni odpotuje v Zagreb minister trgovine in industrije dr. Kojič, ki bo v Zagrebu konferiral s tamošnjlmi pridobitnimi krogi o perečih gospodarskih vprašanjih. AFERA ZAGREBŠKE INVALIDSKE ORGANIZACIJE. Beograd, 13. novembra. 11. Za zborovanje invalidov, ki se bo vršilo 18. t. m. v Zagrebu, so določeni delegati osrednjega odbora v Beogradu, ki imajo nalogo ugotoviti pravilno stanje v zagrebškem odboru in uredili nepravilnosti v oblastnem odboru invalidov, o katerih sc zadnie čase v javnosti mnoeo govori. Madžarski počisti Budimpešta, 13. novembra, j. Aretirnn! poslanec Ulain in njegovi tovariši so se-d:.j zaslišujejo pri državnem pravdništvu. Ulain označuje svoj načrt kot popolnoma nenevaren, češ. da nikakor ni hotel na-silomn vreči vlade. Madžarski Amerlka-nec Bobula, ki je v ječi obolel, je pripovedoval o fantastičnih trgovinskih poslih ler o velikem posojilu, ki ga Je v Ameriki presltrbel za Madžarsko. To posojilo pa da Jo finančni minister odklonil. Po £0. novembru sa bo parlament bavil a imunitetno zadevo posl. lllaina. Šele tedaj se bo tudi določilo, ali bodo areti-ranci prišli pred redno sodišče ali pa pred preki sod, ki jo ua Madžarskem šo vedno v veljavi za upor in vclclzdajo. OPROŠČEN POVELJNIK KOMUNISTIČNE ARMADE. Budimpešta, 12. novembre, j. Državne sodišče je oproslilo bivšega šefa generalnega štaba rdeče armado polkovnika Stromfelda, ki jo bil obtožen radi organiziranja komunistične zarote. Njegovi so-obtoženci so bili obsojeni na malenkostne kazni. 13. novembra: CURIH: New-York 560, London 24.05, Pariz 31/Jo, Milan 24.87, Praga 16.45, Budimpešta 0.0305, Bukarešta 2.85, Beograd 0.55, Sofija 4.75, Dunaj 0.0080. TRST: Beograd 20.15 do 26.35, Par i J 128.20 do 128.60, London 100.40 do 100.65, New-York 22.80 do 22.05, Curih 402 do 4C5, Praga 65 do G6.4, Dunaj 0.0320 do 0.0327, dinarji 26 do 26.30, dolarji 22.80 do 22.90, carinski franki (20) 87.25 do 87.75. DUNAJ: Berlin 20.50 do »150, Beograd 820 do 824, Budimpešta 3.71 do 3.81, London 310.700 do 311.700, Milan 8004 do 3106, No\v-York 70.935 do 71.185, Pariz 8972 do U08& Praga 2065 do 2075, Sofija 533 do 537, Varšava 3.70 do 4.10, Curiii 12.475 do 12.525, dolarji 70.560 do 70.960, lire 2060 do 8030, dinarji 812 do 818. PRAGA: Dunaj 4X5, Rim 153.75, New-York 34.50, Beograd 40.3750. BERLIN: (V milijonih): Milan 35.010, Praga 24.339, Pariz 47.880, London 3.600.750, Ne\v-York E37.900, Beograd 0.775. LONDON: Beograd 885. Ne\v-Yor!{ 437.75, Pariz 78.55, Berlin 14 bilijonov, Milan 100.4, Praga 151.75 Dunaj 313.000. NEW-Y0RK: Beograd 116, London 488.6, Pariz 557. Milan 437, Curih 17.60, Praga 28S.50, Dunaj 0.14, Budimpešta 0.5-1, Bukarešta 4S. Mili teiii jiif znanstvenika mu je narekovala besedi, lii so padala kakor udarci orjaškega kladiva in zapuSčale v slehernem sledove ter porajale razmišljanje... Gospod profesor je v lapidarnih kroničnih slikah prcdočll vso sistenut.čno zahrbtno sovražno iti verolomno politiko, s katero je dušila Italija naš razvoj od početka vojne do Rapalla, ki jc bil le usodni Amen tega ubijanja naše Adrije in bratov v Primorju. Pri londonskem paktu so Italijani že prekoračili svojo neizprosno sovražnost Jugoslovanom, žal da jim je pomagala tedanja koruptua, degenerirana carska Rusija. Niti nesmrtno junaštvo srbskih zaveznikov ni moglo krotiti zakrknienega nasprotstva Italijanov vsemu Jugosiovaustvu, tako da so morali Srbi celo po niukapolncm strašnem begu skozi Albanijo ob prestopu na italijanska tla trpeti ponl/auja in surovosti kot prav ujetniki. Italija pa nam je delala tudi za severno mejo iu Prekmur-je težave na mirovni konferoncl. Lo po njeni krivdi smo zgubllj Radgono. Podrla nam je na jugu najboljše rojake In najlepše kraje. V Rapallu nismo sklepali pogodbe, ker v pogodbi morata oba pogodnika nekaj dati, tned tem ko je Italija v Rapallu napisala samo par zvenečih puhlih fraz, obljub, ki jih je že drugi dan požrla. Mi bi vsi muogo rajše slavili danes triletnico mirnega prijateljskega sožitja s poštenim sosedom, narodom Danteja, Michelangela In drugih italijanskih kulturnih veličin, toda nasledniki teli velikih mož so pohabili slavuo preteklost iu ml moremo žal le e. gnjevora v duši gledati perfidijo, virolomnost grabežljivega soseda. Nato jc govornik v krasnih vzgledih i/, zgodovine kazal pot k vstajenju. NI čas za malodušjc, misliti moramo noč in dan na osvobojenje svojih živili pokopanih bratov onstran meje. Najprej mora narod v vsem izrezati korupcijo iu nemoralo, najsi bo v politiki, go-spodarstvu, kulturi aH ua socljalnein polju. Proč s poniževalnim osebnim bratomornim bojem in oklenimo sc vsi Jugo-slovenske Matice, ki mora biti trdna, neomajna zaslomba neodrešenib bratov. Za Matico nam ne sine biti nobena žrtev prevelika! Krasnemu in stvarnemu, skoz in skoz čiste domovinske ljubezni prožetemu govoru je sledilo dolgotrajno burno ploskanje in vzklikanjc. Zbrano je bilo najod-ličnejšc mariborsko občinstvo vseli slojev in stanov. Globoko so dojmilc tudi s pravim čustvom prednašane rodoljubne pesmi primorskih rojakov. Tudi pevske in godbcnc točke so ubrano spopoinjeva-le moralno višino večera. Posebno vir-tuoz Sanein iz Celja je zual dojmiti čustva svečano razpoložene publike. Kratko: bil ie večer, kl je dosegel svoj namen, nudil dušam in srcu. Odhajali smo moralno okrepljeni m člstclšl. Celje, 12. novembra. Organizacija iugosloveusklh nacijonall-stov je obhajala tretjo obletnico črncgi dne v poveslnlcl slovenskega naroda s predavanjem, ki se ie vršilo v pondeljek, dr,e 12. t. m. v mali dvorani Narodnega doma. Prišlo je toliko občinstva, da so io zasedli do zadnjega kotička. Predavatelj prof. Pctcrliii je podal v markant-nih besedah zgodovino italijanske neodločnosti med svetovno volno, ki jc stremela lc po dobičku. Govoril ie nadalje o londonskem In rimskem paktu, o grabežljivosti Italijanov ob prevratu, ko iih jo zadržala srbska vojska, da niso zasedli Ljubljane, o naših izgubah zadnjih treh let in končno o nesrečni pogodbi v Rapallu, ki kliče naš narod na maščevanje, dokler se tie izbrise ta črni madež v naši zgodovini. Ali sc pa tudi dovolj intcu-zivno pripravljamo na to? Po predsednikovih zahvalnih besedah se ie z veliko samozavestjo in z nado na dan obračuna zaključil lepo uspeli sestanek. t Radikalski državniški nazori. Klerikalni poslanec Holinjec je stavil na trgovinskega ministra Kojiča vprašanje, zakaj se delegaciji, kl se gre pogajat o trgovinski pogodbi z Avstrijo, ne pritegnejo tudi slovenski iu hrvatski strokovnjaki. Dr. Kojič je sedaj poslal dr. Hob-njecu odgovor, kl Je uprav karakterističen dokument radlkalskcga državnlšlva. Med drugim izjavlja dr. Kojič tudi to-le: »Naše dosedanje državne izkušnje so pokazale, da je zelo neprimerno za pogajanja z bivšimi neprijatcljskimi državami delegirati njihove nekdanje državljane... Radi tega sem pripravljen, da strokovnjake za tako zadeve iz Hrvatske In Slovenije upoštevani pri pogajanjih z drugimi državami, ne pa z onimi, katerih državljani sa bili.« Ta perpleksna teorija jo spravila »Slovenca« iz sebe. Naenkrat sc mu zdi, da je radikalska vlada nevarna »celokupni evropski kulturi«. < Slovcnčcvo« razburjenje je razumljivo. Take urnebesuc in povrh za slovenske in hrvatsko državljane že žaljive gluposti še nj dal od sebe niti nobeden radikalski politik. Kojič bi moral s svojo metodo k predsedniku CSR Masaryku in zunanjemu ministru Benešu ter k poljskemu min. predsedniku \Vltosu, samim nekdanjim »podanikom matere Avstrije*., ter jim prepovedati, da se spuščajo z Avstrijo v pogajanja! Doživel bi pri češkem in poljskem narodu svoje čudeže. Njegova teorija ic pa tudi sicer velcinteresantna. Sedaj še le razumemo, zakaj radikali ue puslijo v ministrstvo nobenega Slovenca ali Hrvata. Prosto iz razloga avtoriteto naše države. Pomislite, kako bi sc mogla pogajati Jugoslavija n. pr. z Avstrijo in Madžarsko (kar ie sedaj na dnevnem redu), ko bl v vladi sedeli ludi bivši vele-spoštovanl podauikl! »Slovcnec* pravi, da je »žalostno, da mora slovenski narod prenašati vlado takih ljudi«. Točno. Toda zakaj jo mora prenašati? Ker jc bila postavljena na podlagi Markovega protokola. Kdo Je podpisal Markov protokol? Klerikalci. Kdo je torej kriv, da Imamo vlado »takih ljudi*? Klerikalci. Kdo je zato najmanj upravičen se sedaj pritoževati? Klerikalci. In kaj so klerikalci, če se navzlic vsemu še delajo ogorčene? Hinavci. iilllitu Volitve v Dolenjem Logatcu. Naše včerajšnje poročilo o volitvah v Dolenjem Logatca je v toliko popraviti, da so naprednjaki dobili 5 mandatov, klerikalci pa 13. Razmerje glasov jc bilo 74 naprednih proti 193 klerikalnim. /tCU-iZ-; c Jia^čžisi- Ljubljanska opera. Sreda, 14.: »Novela od Stanca • Zapeča-tenci«. D. Četrtek, 15.: »Evgenij Onjegin«, gostuje ga. Vika Čalcta. Izv. Petek, 16.: «Alda«. F. Sobota, 17.: »Mlstiou*. Gostuje ga. \Ve-scl-Polla. E. Ljubljanska drama. Sreda, 1-1.: »Gospa z morja«. C. Četrtek, 15.: ob 4.: »Smrt majke Jugo- viča*. Dijaška predstava. Petek, 16.: »Osma žena*. A. Sobota, 17.: »Kar hočete«. B. Mariborsko gledališče. Sreda, 14.: »Rodol.iupci«. E. ii Ljubljanska opera. Zajčev »Zrinjski« bo poslej z g. Gvejičom zopet zanimal; g. Ovejič jc pol sinoči naslovno partijo p trio iD sicer prav dobro. Zlasti t zaklet ro in slovesom od Sigeta jn dosegel velik uspeh ter bil poklican uied bur nim ploskanjem redno znova prod za-stor. Cvejičcv junaški bariton 68 jo razveseljivo naglo razvil, njegovo petja ugladilo in tudi igra popoinija. Postavil jo junaka Zriniskega v vsakem oziru prav lepo in si jo bogato priznan,jo zaslužil. O. Ba novca tinior ni velik, a .ie simpatičen, prednašanjo niti J« prisrčno in te je nadejati najlepšega razvoja. Treba pa mu jo to izdatno popolniti igro. Ga. Gajeva je bila kot. Jelena mno go boljša, kot Filina v »Mignon«; glas ji zvem Se plaho, kar jc menda posledica tremo, a so nadejamo, da se razvije iu utrdi. V celoti dobra prodst-ava. Gledališka gostovanja. Na pohabilo intnndance Narodnega gledališča v Zagrebu gostujeta v četrtek dne 15. novembra na zagrebškem odru člana naše opero gdč- Zdenka Zikova in g. Marij fcimene. v opori »Tosca«. liti večer GorSfteva redukcija V pondeljck in torok g« jc odigrala prj ofldelku vx socijalno politiko kruta žaloigra. Načelnik oddelka dr. Goršič je takorekoo lastnoročno izvršil eksekucijo uad dolgo vrsto deloma najizvrstnejšo kvalificiranih uradnikov tega reso rta, katerim jn z blagimi nagovori naznanil, da so — reducirani. • Skrajno mučna procedura jn trajala dva dni. Noutrudljivo j« gospodin šef klical k sebi uradnike, koni-opt.no vsakega posebej, drugo po strokah in rangih, iu ueutrndljivo jn v. govoran-<-ami trpinčil svojo žrtve, fin je seveda nedolžen. Ros da »nekaterih* ni mogel »priporočiti«, toda silno so jn prizadeval, da kolikor mogočo omoji in zadrži redukcijo. Toda ta preklicana ministrska komisija! Povrh je šo proračun tako silno restringiran in naravnost izsiljuje rodukeijo! Ruilžet, ki se nahaja gole v prvi parlamentarni razpravi, pa jo za ljubljanski oddelek socijalne politike sestavljal koncem avgusta — isti gospod Goršič sam s pomočjo odposlancu ministrstva, inšpektorja Nikoliča! Za oduruo proceduro, ki jn bila uprizorjena, jn. karakterističen sledeči Incident: Mod zvauičnikj, ki so bili deležni Gnržičovega nagovora, so jc nahajal tudi invalid K„ ki pa. ni mojrel poslušali dolgih razlag zakaj in kako, temveč so jo obrnil tor odšel iz sobe. Gospod načelnik jo zato izjavil: »Tega-ln gospoda bi pa jaz forsir.il. da s« ga reducira, tudi čn bi ga bila komisija pardouirala!» Redukcija velja od novega. In t a. Med rcduciranimi je večina vojnih invalidov (med njimi nekateri popolni invalidi!), katerim jn minister Pele? povodom svojo navzočnost,i v Ljubljani obljubil, da no bodo reducirani. Prod tednom dni so jo tem invalidom še posebej sporočilo, ila sn naj nn bojijo. Vsled tega jo prišel udarec drja. Gor-šiča tem bolj nepričakovano iii jo tem krutejše zadel. Reducirani so večinoma izvrstno usposobljeni uradniki s strokovno upravno prakso, nereduei-rana sta ostala dva gospoda, ki sta po poklicu sodnika in bi se mogla vrniti k svojemu pravemu poklicu, ker sodnikov vedno bolj primanjkuje! Eden "d teh dveh jn gospod načelnik urada dr. Goršič sam. Ta dva soveda ni.-ta bila predlagana za redukcijo. Od k o n c o p t n o g a uradnlStva so reducirani: dvorui svetnik llovvau-s k y ter vladni svetuik D e r ro n s t i -.i a (ki sta oba po službi starejša iu bi torej morala biti po novi pragmatiki pred drjotn. Goršičfcur. oba sta tudi pri-liiižno stokrat, sposobnejša nego njun šef), nadalje komisarji, otlnosno nadko-misarji, L e g .i. t. C i g o j, Z n i d c r -šič, dr. Skubic iu ..l> 5. uri poJilikio v predualnict poriRiru-ulcn v LJut.jjui. Prouavata: prof. di. Zalokar: Prolaps iu njjg. va toraj ija, dr. Gori čar pa Donainsuncijc Perucnitis anto partim. — Odbor. X Predavanje o podedovanju, medicini In politiki (o politiki samo teoretično) v društvu «So£a» v Ljubljani. V soboto dne 17. novembra predava v salonu pri i.r. SAMOMOR DOLGOLETNEGA ROPARJA. SiDočnji »Tabora poroča: Po Pohorju so jo že od leta 1910. klatil izredno prebrisani tat ia ropar Mihael Gerriež, Id je postal sčasoma pravi strah Pohorja. Klatil se jo po pohorskih loso-vib in se preživljal s tatvino. Kradel je kar cele prašiče in doloma ukradeno blago vtihotapi) čez mejo v Avstrijo. Pred kratkim ga je posestnik Frane Fianinšič z Rdečega vrba zasačil in izsledil njegovo skrivališče. Gernež mu jn takrat izjavil, da ga živega ne bodo dobili, da bo pri eventualnem zasledovanju ustrelil najprej zasledovalce in potem sebe. Posestnik Plauinšic jo tudi videl, da je Gernež oborožen z dvoma vojaškima puškama in revolverjem. Pred par dnevi je Gernež ukradel .Jakobu Novaku i z zaprtega hleva 5 sita-nih. gosi, 4 kure in ii petelina, -vikar so orožniki uprizorili za Gernežein pogon, katerega so se udeležili trijn orožniki in dvanajst lovcev. Okoli 11. ponoči so obkolili luknjo, v kateri je bival Gernež in ga poklicali, naj pride ven. Ker je bilo klican jo zaman, so se približali odprtini, ki jn služila Gerne-žu kot okno. V tem pa iz jame poci strel, ki k sreči ni nikogar zadel, ampak je krogla prodrla samo površnik nasmeškom, Ivi naj bi bil galanten in dvorljiv: »Evo HerkuJa pred Omfaiinimi nogami! ...» Laurenče pa si misli: uHolofernes pred .Tmiito... Ko pride Jean, se mi morda že brez njegove pomoči posreči . .-• In se nagne k baronu in mu ponudi svoje ustnico v poljub. VII. N y e t a 1 o p e na poslu V istem trenutku se zazdi fiainelairu, Gorcatu in Pilonju, kakor da jim' jo nad glavami zavel leden piš in jim ohladil čelo in iztreznil možgane. Vsi t,rije se naenkrat, dvignejo s posteljo in sn spogledajo pijani od zavesti. da so svobodni, da jim jo duh prost onih strašnih spou, ki so jim tlačile i duha i telo k tlom. Oči se jim zjasue, telo jim je naenkrat lagotuo in udje prožni. Svobodni so, di, prav res svobodni! »Svobodni!« vpije Pilou, »bog i bogme!« »Svobodnil« odjekne Corsat in udari v smeli. «Prosneto: kako se je neki zgodilo?« »Kaj nas briga!« odseka Sainciair. »Svobodni smo, torej tia Jeio! ... Ne izgubljajmo niti minute. Kajti ne vemo, koliko časa bo trajala naša svoboda. ker ne poznamo vzrokov, ki so zdravnlla dr. FaseTilnga, kl se je pogona tudi udeležil. Potem so zasledoval, ei začeli streljati v luknjo, naenkrat pa sn je čul iz jame eizok strel in no stokanje. Grožniški komandir Mu. šič je šel z lovcem Antonom Oetajnikom, pekovskim mojstrom od Sv. Lov. renca, v luknjo, kjer sta naSla Gorne*.! ležati v votlini pri steni mrtvega. gj| jn zadet pod brado in v stegno. P robce, 7 škafov, 2 sodčka, 2 lopati, motiko, kramp, velik železen lonec, 200 kg krompirja, žepno uro, samokres, 2 vojaški- puški itd. MILIJONSKO TIHOTAPSTVO ODKRITO V MARIBORU. Z včerajšnjim ponočuim brzovlakom, U pelje v AvMrijo, sta so pripeljala dva ?j. da, brata Beračil. Bilo je žo oddano zua. monjo za odhod vlaka, ko jo nenadoma carinski uradnik ustavil vlak, ker j^ prišla tik pred odhodom vlaka brzojavka od zagrebške policije, naj natančneje pre. iščejo imenovana brala, ki potujeta « Beograda in sta sumljiv« tihotapstva. Carinski organi so poiskali oba Beracha, li sla sedela v drugem kupeja Pri enem fn našli pod klopjo v skritih vrečicah 8fiC/; zlatih turških lir in 196 liver-storlingov. kar reperzentira skupno vrednost poldrugega milijona dinarjev. Pri drugem hratu Borachu so našli samo vrečico tihn. tapskega orodja: kladivo, dieten, klešč« in drugo podobno predmete, ki jih uporabljajo profesiionalnl tihotapci za skrivanje blagu v vlakih. Oba tihotapca pi sla so pri aretaciji delala popolnoma nedolžna, češ, da najdeni denar ni njihov. Oblast jima jo zabranlla potovanje, zapis-uila denar in nadaljuje preiskavo. UBOJ V NOVEM MESTU. V Kasteličevi gostilni v Novem mestu so je zbrali na Martinovo nedeljo večja družba fantov iz bližnjih vasi. Pri eui mizi so sedeli brata Vrano in Janez Glavič, Franc Pe.trič, Alojzij Vrček in Alojzij Progar, pri sosednji pa Andrej čarnpa iz Cego.luien s svojimi prijatelji. Kozarec je sledil kozarcu, liter litru, beseda b-.isedi in kmalu je bil ogenj v strehi. Campa je z ostudno besedo razžalil Janeza Glaviča iu malo jn manjkalo, da ni prišlo že v gostiln do pokolja. Samo razsodnost fantov je za trenotek pomirila razburjeuo duhove. Vse je kazalo, da se je neznatni prepir že srečno poravnal. Toda Glavičema in Pctriču, ki so vsi zelo bojevite naravi, pa- žilica ni dali miru. Hoteli so za vsako ceno izzvati pretep in pe-zvali svoje tovariše, naj drže ž njimi, da, se maščujejo mul sosednimi Ker pa sta Vrček in Progar kot mirua far-ta temu ugovarjala., sta brata Glavič odšla s Petrinem iz gostilne, nakar f se v;i trije kmalu vrnili, oboroženi / ročicami. Hoteli so s silo vdreti v go stilno in so spopasti z nasprotniki. Ravno v tem hmnot.ku pa je stopil, nič hudega sluteč, na. prag 241et-n Alojzij Vrček iz Oegetnice št. 1, ki i? sedel poprej v njihovi družbi. Komaj se je premaknil, že je dobil po tilniki) in glavi tako silen udarec, da se jc zgrudil nezavesten na tla. Nasilneži niso prizanesli niti Alojziju ProgaT.ii iz Dol. Kamene »t- i!6, ki je hotel pri skočiti Vrčku na pomoč. Dobil je močan udarec po komolcu love roke, da mu je takoj otrpnila. Toda divjakom to še ni zadostovalo. Pričeli so z vso silo razbijati po vratih, ki jih je medtem gostilničar zaprl. Sele došli orožniki so napravili red in mir. Bral-i Franc in Janez Glavič, mlinarjev -sina iz Dol. Kamene- št. 26 in Franc Petnic, kovačev sin Muhabera št. 15 k bili aretirani že naslednjega dne inj*-ročcni sodišču. Težko ranjeni Vrče:-: jn bil sicer takoj prepeljan v bolnic" vendar pa je za dobljenimi poškod ba-mi umrl že v nedeljo ponoči. nam jo pripravili. Na dolo! . . . VTolt TVolf!-« »Dhe, Wolf!> »Wolf, na noge!« In Corsat. in Pilou t-reseta Nemca-, k se vedno spi, S sunki med rebra se jima hitro P" sreči, da ga. prikličeta iz težkega sin Potem ga vzdigneta, postavita na nop iu potisneta jxid oni del oboka, kjer j Sainciair že skušal izrezati luknjo i. beg. Pilou spleza nanj in Sainciair n-Pilouja. Z brovvningom v pesti strm Corsat iu pazi na oboja vrata . . • Pet. minut preteče. Sainciair vrže na posteljo kos o>" ka, ki ga je izžasal. »Corsat! Daj Pilouju električno sv< tilko!« Burgundee vzame iz torbe malo ze[ no svetilko in jo spretno vrže Pilouj' gospodar pa izgine skozi izrezan ovaluo odprtino. Glas Sainclaira ukaže vnovič: «CoTsat, dleto Pilouju! — Pilou, i menoj!« In ko je lilou pri gospodarju: »Corsat, uaj vstopi Wolf!» Iz odprtine se odvije Provansalec laso ln zgrabi Wolfa. Corsat ga potiš-gor, Pilou potegne in Wolf izgine sk' luknjo. Zopet se začuje SaincLairov glas: (Dali« nrihodnii: Domače vesfi OB ZAKLJUČKU POLITIČNE ŠOLE JDS. Slušatelji politične šolo JDS, ki jo tčeraj zaključila svoj prvi tečaj, nam <0b priliki zaključitvo politične šole JPS smatramo slušatelji te šole za fvojo častno dolžnost, da eo vsem gg. predavateljem kar najiskrenej« zahvalimo «a njihov trud in požrtvovalnost, ki so jo doprinesli v naš prid in s toni posredno razširjenju vzvišenih demokratskih idej mod najširšo plasti vseh trnh plemen jugoslovanskega naroda. Prisrčna naša zahvala volja tudi vsem nnira ljubljanskim demokratom, id so f toliok požrtvovalnostjo in Ijubeznji-vostjo skrbeli, da. nam ostanejo dnevi našega ljubljanskega bivanja v neizbrisnem spominu. Tovariši! Sku.jmo s p red stavi t olji paže stranke, tega granitnega temelja jugoslovenske vzajemnosti in gonilno file za prospeh naše velike domovine Jugoslavije, noraztržno verigo joklo-nib značajev, ki bo z lahkoto odbijala najljutejše napade naših nasprotnikov, % znala obenem tudi napadaj in zma-titi. Po tej začrtani poti. tovariši, naprej v skupni boj za našo staro prav- že občutno primanjkuje prostora. Kakor doznava «Vcčer», bo zagrebška mestna občana že v proračunu za leto '.021. poskrbela za primeren kredit, ki bo zadoščal za potrebno priprave. V d voh letih pa bo krematorij baje žo izročen svojemu namenu. * Mornariška podolici/ska šola. Da se poskrbi za potrebni podofieirski naraščaj naše vojne mornarice, se je ustanovila v Sibeniku podofio.irska šola vojne mornarice, za katero s« jn oglasilo 105 mladenlčnv i/, vseh krajev na-•e kraljevine. Kor je na naših vojnih !:wijah občutno pomanjkanje kvalificiranih podofie.irjev, bo ustanovitev tske šole ustregla živi potrebi. * Dviganje potopljenih ladij iz Do-rave. Družbi, ki se bavi z dviganjem potopljenih objektov iz Donave, »e ju i osrečilo dvigniti doslej dve. ladji: < Maroi in *Baranjo». To sta madžarska remorkeri.1, ki sta bila potopljena od srbske artiljorije, V bližini teli dveh tovornih ladij nahajajo Še tri večje nemške ladje, ki bodo tudi v kratkem dvignjene, ter še dve drugi ladji, kate-tih dimniki štrle iz vorJe. Vse te ladjo Mo spravili, čim naraste voda, v sme. derevsko lad.iedebiico. da se popravijo. 4 Is šolsko službe. Učitelj v lvanjkovcili Simon Doberuik je premeščen na meščansko šolo v Slovenjgradec. Bil jo vnet in neumoren sotrudnik v vsoh tamkajšnjih naprednih društvih, zlasti pa na prosvetnem polju. Kako jo bil splošno priljubljen, je pokazal poslovni večer, katerega so mu priredili pristaši naprednih strank. Na njegovo mesto v lvanjkovcili jo prišel Pado Bitcnc, doslej učitelj na Runcu. * Izprememba t vojaški službi. Premeteni so: podpolkovnik Ivan Žlvic od ljubljanskega vojnega okrožja k zagrebškemu vojnemu okrožju, major Rudolf Fabiaui iz Hruševca k mariborskemu lojnemu okrožju, major Oskar Savinski t mariborskemu vojnemu okrožju, konjeniški major Vekoslav Fon iz Sinja k ' konjeniškemu polku, pešadijski kapi-'■ici Konrad Breznik k 12. pešpolku, Josip Mik k 10. pešpolku, Drago Mlkuž k 19. pešpolku, arllljsrijskl kapilari Olon '»regorič k dravski artiljerijski brigadi, administrativni kapitan Fran Pirilar k in-'"ndanri zetsko divizijsko oblasti, peši-'Ujska kapitana Luka Deipšar k 31. in h-an Prezelj k 5. pešpolku, artiljerijski 1'apitan Kazimir Poje k Vardnrski arUljo-'ijskl brigadi, pešadijski kapitan Veko-Mav Naglič k avto-odelonju jadranske di-'izijske oblasta, artiljerijski kapilan Sle-•in Lavrič k dravski artiljerijski brigadi, fridni kapitan Otokar Žlindra k vardar-skemu vojnemu sodišču, pešadijski poročniki: Vinko Kozjak k '-'8. pešpolku, Julij "eš V 211., Lojze Kurnor k 28., Vilko 1'remrov k 82. in Ivan Mrak k 45. pešpolku; artiljerijski poročniki: Rudolf Ceh k ^eški artiljerijski brigadi, Pavel Zobec k dravski artiljerijski brigadi ln Fran ^ropnik k savski artiljerijski brigadi; r "indijska poročnika Božidar Košar iu \ ilko llreu — oba k šoferskemu bataljonu v Beogradu, pešadijski podporočniki "u.iko Vrtovšek k 28. pešpolku. Dragotiu Ijrobujak k avto-odelenju bitoljske divi-'-ijske oblasti in Ljubomlr Podpac k Ji). Pešpolku; artiljerijskn podporočnika Franjo Golob k 23. artiljerijslcemu polku in Olon Pečar U voznemu eskadronu savske divlzijske oblasli: administrativni podporočniki- Martin Cesar k it nrmilaki obla- sti, Franjo Mazi k 0. pešpolku in Jakob Kovač k IS), arliljerijskomu polku. Upokojeni so: majorji Franjo Krafraan, Ja-roslav Koser, Karel Some« in Gustav Sniid, administrativni kapilan Ivan So-pcc, administrativni poročnik Ivan Novak in administrativni poročnik soduc stroko Fran Pintar. * lz državne službe, Predrag ŽivkoTir, doslej v Kastvu, je imenovan za komisarja železniške in obmejno policije v Spodnjem Dravogradu, Danilo Vluk, doslej v Dravogradu, pa za pomočuika komisarja železniško policije v Zagrebu, državni kolodvor. * Osoindc.ietletnica vrlega moža. V širokih narodnih krogih dobro znanj mou-f.ignor Fran Kosec, stolni školaslik v Trstu, je dne 7. t. ni. izpolnil SO let. Znan jo kot bogosloven pisatelj, zlasti pa kot mnogoletni učitelj na raznih zasilnih slovenskih šolah v Istri, kjor jo uspešno širil ljudsko prosveto med večinoma uc-pisuionim narodom. Tudi danes, čotudi v visoki starosti, opravlja šo z vso vnemo svoj duhovni poklic ter vodi težavni referat v cerkvenih računih. BU jo vedno zaveden narodnjak. * Poroka. Dne 7. t. m. se je poročila gdč. Olga Kožolj-Sodinova iz Iiukovžlaku z g. Ivanom GoršeU iz Maribora, . Slabi dovlipi bodo imeli sedaj za fanto šo slabše posledice. " Aretacija bivšega komunističnega poslanca. PreloLlo nedeljo jo aretirala policija v Beogradu, sredi Terazij, pri čaši piva in paštetah bivšega komunističnega poslanca in novinarja Kosto Novnkoviča. Zu časa komunističnega procesa Novuko-vio ni bil nili klican pred sodišče, ker ni bil član izvršilnega odbora komunističuo stranke. Kljub tapiu jc bolel zbežali v Avstrijo, ali nu Jesenicah so ga prijeli iu odvedli v Zagreb, kjer jo pa pri zaslišanju skočil skozi okno in — zginil. Iz Zagreb;) jo šel preko Maribora brez potnega lista na Dunaj, kjer sc jo živel od toga, da jo pisal dopiso za Roto Fahne» iu pariški M..i'i3 Din. Zanimiva jo primerjava letošnjega polletnega izvoza z iz,vozom v i. ii dobi zadnjih dveh let: I. polovica ione vrednost v mil. 1021 830.811 1160.H6 1022 »Ofl.r.23 1 631.48 1023 1,2711.31!) 3888.82 Kakor ,-e vidi, je n.is izvoz stalno napredoval no taino po vrednosti, iz česar so zaradi oslabljonja valuto no da pravilno sklepati na napredek, temveč znatno tudi po količini. Letošnji ]>ollet-ni izvoz po količini znatno presega žo celoletni izvoz v lotu m;it. in jo žo blizu celolotneinii izvozu v letu 1021. Od osvobojenja so jo razvijal naš izvoz lako-lo: tone vrednost v mil. celo 1. 1819 882.879 tiSfi.Si c mi nin.isH 1820.01 < 11)21 l,i>88.668 2460.74 « 1922 2,218.881 3691.17 pol 1923 1.276.311) 3833.82 Naši glavni izvozni predmeti v prvi polovici 1923. so bili: les in lesni izdelki 550.734 ton (vrednost 625.35 milijona Din), živa, goveda 90.731 glav (355.42 milijona Din), meso ln mesni predolki 12.171 ton (2M.75 milijona Din), turščica 74.791 ton (£33.65 milijona Din), jajca 9675 tou (247.42 milijona Din), svinjo 57.097 gin v (178.47 milijona Din), sirov baker 4813 tou (125.32 milijona Din), suhe čcšplje 23.230 ton (110.21 milijona Din), konji 28.S7I) komadov (116.70 milijona Dinl, moka 12.038 ton (80.9!) milijona Din), koza domačih živali 2244 ton (74.61 milijona Din), svinec. 5928 ton (59.81 milijona Din), izkopiuo in rudo 281.743 ton (5D.54 milijona Din), cement 97.809 ton (58.84 milijona Din), kožo od divjačine 153 tou (50.61 milijona Din), predlvo 2089 ton (42.75 milijona Din), žito 0181 ton (88.8-1 milijona Din) itd. Ud manjših izvoznih postavk, ki zanimajo predvsem tudi Slovenijo, so je izvozilo v tej dobi: hmelja 765 ton (vred no.,t 24.31 milijona Din), Fižola 1291 ton (7.68 milijona Din), vina 1855 ton (7.25 milijona Iliu), sirovega Sadja 504 torio (3.66 milijona Din), krompirja 1.21 ton (0.32 milijona Din) itd. Napram isti dobi lanskega leta jo "-eo ali manj napredoval izvoz lesa, goved, turščice, jajc, suhih češpulj, vina it d., nazadoval pa izvoz mesa, svinj, žita, moko iid. V splošnem so jo torej Izvoz v prvi polovici 1923. povoljDO razvijal, dasi so opaža te posledica lansko suše: na-zadovanjo izvoza žita, moko itd. V drugi polovici t. 1. po dobri letini so dani pogoji šo za uspešnejši razvoj našega izvoza. Zal, da še niso znani uvozni podatki za prvo polovico t. 1., ker brez teb seveda kljub povoljnemu izvozu no vemo, kakšno je stanja trgovinske bilance. V drugih državah se izdajajo izvozni io uvozni podatki obenem, pri nas pa eo iz neznanega vzroka objavljanje uvoznih podatkov zavlačuje. TRŽNA POROČILA. Zagrebška blagovna borza (13. t. m.) Pšenica: baška, blaco 31o. Turščica: baška, stara, Vukovar, blago 240. Oves: bosanski, rešetan, Prijedor, blago 220. Moka: baza «0», A.da, blago 525. Tendcn-ca nestalna. Novosadska blagovna borza (13. f. m.) nI poslovala. t. m. ofcrlaliu licitacija glede dobavi 300 ton olju za kurjenje. Dcbava bakrene pločevine. Prt ravnateljstvu državnih železnic v Sulio-tici s:c vrši 28. t. m. ofcrtalnu licitacija gloie dobave 3560 kg bakrene pločevine. (Predmetni oglasi so v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.) ~ Prošli teden na novosadskl borzi. Novosadsko »Trgovačko No rine.* ]>oro-čajo: Glavna, črta poslovanja v proSlem tednu jo bila nestalnost in trajno popu ščanjo tendenco. Promet jc bil so dovolj živahen, zlasti v turščlcl, toda ceno slabijo tudi pri turščlcl. Pomanjkanje denarja stalno niža ceno in jo iiodoba, ua sc bo slabljenje cen nadaljevalo, ker je ponudba opustila svojo rezorviranost in postala živejša. Povpraševanje pa Jo medtetu postalo še rezorviranejše, ker v splošni nesiguruosti in neorientiranosti vsakdo kupujo le, kolikor jo potrobuo za pokritje trenutnih potreb. Pšonica, moka in otrobi predvsom popuščajo v cenah. Turščica jo v početku prošlcg.i tedna še kazala gotovo čvrstočo, a jo koncem tedna tudi popustilx Vendar .'« povpraševanja za turščico šo dokaj živo, dočim so za pšenico in moko komaj kdo zanima. Nadzorstvo nad vlogami v bankah. V zvezi s težkočarai, t katere so zapadli v zadnjem času nekateri donarni zavodi, in zaradi vznemirjenosti, ki jo s tcia nastala v krogih vlagateljev, j« minister trgovino in industrije, kakor javljajo iz Beograda, predvidel v novem proračunu večjo število posebnih inspek torjev, ki bi nadzirali pošlo vanjo bank, predvsem njihovo stanje vlog. Istotakir fo pripravlja nov zakon, ki bi regulirat vprašanje suovanja uovih dolniških družb in bank ter nudil večje garancije za vlagatelje. Podoben zakon jo stopil nedavno v veljavo v Češkoslovaški. _: Trgovinska pogodba z Albanijo. Kakor javljajo iz Moograda, so pričnejo v kratkem pogajanja z Albanijo za sklenitev trgovinsko pogodbe. Kot ba/a pogajanj in event. zaključka trgovinsko pogodbo bodo merodajne predvsem potrebo živinorejo v južnih krajih našo države. = Ležišča živega srebru iu železne rude v Srbiji. V okolici Cačka so odkrili leižščc živega srebra. Ležišče so bo natančne jo preiskalo. V okolici Strumi ce pa so sa našla znatna ložH-H železne rudo. Analiza jo pokazala, da jo iu-da dobro kakovosti. I t. 15. novembra Otroci rcvoluGijc Krasna drama v 5 dejanjih za časa francosko revolucije po romanu 5837 Frederiba Sculle PrcdproJaja vstopnic od 11. do 13. nro. rOSOšl! Ptcra, priznano solidna trgovina 7. oblekami J. MAČEST. co jo presolila na Alok&androvo ossto 13 ! I (liiša Pokojninskega zavoda), kjer pro-I U d&ia žo nadalio po znatno znižanih ceuah. DOBAVE. Dobava tnesn. Dne 2o. t. ni. sc vrše pri komandi vojnega okrusa v Mariboru in pri komandi mesta v Slovenski Bistrici, dne 28. t. m. pri iutcndantiirl Dravske divizijsko oblasti v Ljubljani in pri komandi mesta v Ptuju ter dne 30. t. in. pri komnadi vojnega okruga v Cciju in pri komandi mesta v Doljnem Dravogradu ofortalna licitacija glede dobave mesa i:a posamezne garnizije. Dobava olja za kurjenje Pri odclc-nju za mornarico v Zemunu se vrši 28. Dom^ie borze 13. novembra: ZAGREB. Na, tržišču z. efekti jc M danes promet živahnejši. Ilausso v Budimpešti jo vplivala na arbitražno papirje, da so narasli. Dvomljivo pa .e, da M ta čvrslofa vzdržala daljo časa. — Na tržišču z devizami ja bila ten-dowa zopet zelo čvrsta. Špekulacij«, zadržuje blago in jo morala Narodna banka intervenirati z izdatnimi muoz'.-lirimi Vendar intervenciji nI uspolo v večji meri zadržati tečaje. Ilausse n-v ber-i ni opravičena, ker jo brezdvointoi mnofo blaga v rokah. Notiralo so devize- Dunaj 0.1225 — 0.1235, Budimpešta (i.4i _ o.iti, Italija 383 — 384, Lon-o.ou 283 5 — 285. Ncvrvork 87 — "7.75, F.irz 485 — 11)0. Praga 251.10 — 254.5, Čutih 1540 — 1547.5; valute: dolar fif, — 86.50, liro 380: efekti: Eskompt-cm 159 — 160.5. Hipotekama 100 — i02, Praštodiona 990 — 1000, Ljubljanska kreditna 205, Slaveuska 108 — J.09, Ekspioataeija 220 —■ 230, šečerana Osi-jek 2395 — 2-120, Gutmann 1675—1700, Trbovlje 865, 7 me razjasnilo. Temperatura so bo zvišamo je v Avstriji večinoma megleno. Na-1 la. Jožnozapadni vetrovi. Kasneje slabo poved za sredo: Mimogrede so bo vre-1 vreme in znižanje temperature. ing. I Ljubljana Bohorfčera ulica 24. Stalna putujuča izložba slika u Vojvodini. Da hi se javnost Vojvodine upoznala sa umet-nickitn delima, priredieo .,Kurir" u Subotici pu-tujucu zložhu slika u Vojvodini. Pozivaju se umetnici slikari. da svoja dela i oclmah po?;alju trgovini „Kurii". Pogodbe se ! sklapaiu pismeno. &8S2 stanejo s državnim davkom na In3erate vred do CO beead! Din 5'—, vsaka nadollnja besada 6O por «00. — Plafia «e vodno nopraj (lahko tudi v znamkah!. Na vpraianl« odnovarla uprava le, ako }e vprafionju prlloiona *n«mka za odgovor ler manlpulooijtka prl«tojblna (I Din). (di o to o) Pisarniški uradnik f uradnica), vešč knjigovodstva in korespondence, sc sprejme. Ponudbe pod „Lca- ( na" na upravo ,,Jutra". I 145G1 ; Inštruktor (tehnik) z večletuo prakso bi rad poučeval iz gimnazijskih pred- ! metov, posebno iz matomat!- • ko. da bi Ki Izboljšal svoj socialni položaj. Ponudbe na I upravo ,,Jutra" pod ,.In- I Btruktor". 11717 Čevljarski vajenec 1 Po priTni metodi - *e takoj sprejme pri gosp. Franc Flach, Devško, Trbovlje. 11644 Brivski pomočnik dober, so sprejme takoj ali pozneje. Hrumi in stanovanje v hiši. Josip Novšak, j brivec, Laško pri Celju, j 14668 ! poučuje izobražen gospod j francoščino , italijanščino . j i;< mščlno in slov. stenogra- | fijo. Na željo poseben ozir! na trg. korespondenco. Honorar nizek. Ponudbe pod ..Tnstructlcn" na upravo, ..Jutra". 11638 Registrirna blagajna v ; ja, se kupi. Ponudbe pod ..Blagajna" na upravo ...Jutra". 14568 Kupim !. bukova drva klana, brez okroglega iu ne ;;rčava ter suka. Ponudbe za ■ muko nakladalna postaja ali Jesenice pod ,,Drva" na upravo ,,Jutra". 14093 Stare umetne zebe kupujem po vi.sokih eeuah. večja, dobro idoča, ▼ prometu cm kraju, so radi rodbinskih razmer odda v najem. Naslov v upravi ,,Jutra". 14670 1" ar rar, Petra v hotel Tratnik, soba 1. 5851 Krojaškega pomočnika dobrega, za nicSana dela, sprejmem takoj. Plača po dogovoru, hrana in stanovanje v hišk Franjo Punger-čar, krojač, Trbovlje. 14677 Trgovskega pomočnika sprejme tvrdka A. Sarabon v Ljubljani. 11571 Natakarica pridu a in poštena. 60 sprejme :;a sezonski kraj, ki mora zimski ("aa tudi kuhati. Kavcija ."_>000 Din. Ponudbo ra 1 upravo ..Jutra" pod „R»stnv-j racija 7S". 146J rnMmMM Kolo skoraj novo, se zelo poceni proda. (Tgh.da so ga lahko od 8. do 11. ure v Kožni ul. ii!), pritličje, levo. 14700 Knjige proda 5 letnikov (Elbliothek ff.r Vnterhaltung). Cena letnika "00 kron. Pojasnila uajo g. Turk, knjigovez, Dunajska c. 3, Ljubljana. 14713 Kopalna brnja dov po-14562 in peč hp proda, vo uprava ,,Jut Železna oeč j žo rabljeua. do 1.50 m vlso-! Va, b odvodnimi «-cvmi in z 2 ali 3 koleni, se kup!. Cp-I nji :ic ponudbe naj ao vpoš-1J< jo pod ,,M. A." ua upni -! vo ,.Jutra". 14676 Tovorni avto v dobrem stanju, 4 do 5 ton. so kupi. Ponudbe z natanč-I nim popisom in skrajno ce-• no so pro. i na upravo ,..Tn-I tra" pod „Camion". 14638 Bukova drva i do najvišjih cenah k upu jo Družba Ilirija, Ljubljana, j Kralja Petra trg 8. 116?" ■UMI W Več vrat in oken Za lahko hišno dc!o fn k otrokom se sprejme ta- j lioj pošteao. snažno, dobro ! v.vnjeno mlado dekic. Na-t.ov v upravi ,,Jutra". 14626 ter sodi Naslov in kadi se proda. ' upravi „Jutra". 14563 Natr.karski vajenec i------- Kostanjeva drva Prodam več vogouov kostp-"jeviU drv za tanin. Ponudil • le na naslov Ivan Reza:, lesni trgovec, Gorlče nad Kranjem. 11555 'k PLtiiiiZftcAi&iiJ Pozor gostilničarji! Proda se nad 2000 1 dobrega dolenjskega vina la: Ur .^a pridelka. Ponudbe ped ,,Do-i-ro vino" na upravo ..Jutra". 14716 ftainizna .u^oma odbrana, In.rhu ver vagonov. Ponudbo na M. Sommor, Celje, Kersnikova 5. 11660 sprejme v restavraciji ho- ' tela ,,Slcn". 14515 Služkinja cd 19 do 24 let stara, se jftCe za vsa hišna dela in ! ako zna nekoliko kuhati. Na- i fclov v upravi ,,Jutra". 14602 ! Težek dvovprežni voz trpežen, malo rabljen, ra bsue trgovec, ne ugodno proda. Peter Cerar, krojač, Skerjančcvo, Radomlje pri Kamniku. 146S9 (iščejo) Primerne službe t5čo absolvent spedicijskik ' tečajov z nekaj prakse. Pismene ponudbe na upravo ..Jutra" pod ,,Absolvent". , 1451S Trgovski visckošolec F r začasno službe. Dopise ] od ,,Trg. vlsokoSolec" ua Vpravo ,,Jutra". 1468S Gospodična absolventinja drž. trgovske bole v Ljubljani, s triletno prakso, z znanjem sloven-s. Muc, nexa£čine. italijanšči-3", knjigovodstva, dopisja, i v nograflje in strojepisja, j J r-* c primerne službo. Cenjene ponudbe pod ,,Vestna" na ! Upravo ,, Jutra". 14686 j Žalcetno obleko (cutaway), skoraj novo. kompletno, povi&nik, jahalne hlače, kožuh, t rodam. Nnslov v upravi ,,Jutra". Ogledati 2 do 3 dnevno. 14698 Kresen umivalnik in lop lestenec s tremi ramami na elektriko, predvojno blago, so proda. Naslov v upravi ,,Jutra". 11697 Sladkega sena •io vagone, proda posestnik blizu Celja. Ponudbe pod ,,Feuo broj 20" na upravo „ Jutra". 11053 s9 . .. ■ Kdo odda v mestu ob glavni cesti malo skladišča nI i primerno sobo za skladišče? Pismene ponudbo na upravo „J utra" pod ..Skladišče". 14442 Trgovina z mešanim blagom, dobro Idoča, so proda po zelo nizki ceni. Iliša ee nahaja sredi mesta blizu postajo na Dolenjskem. Naslov povo uprava ,,Jutra" pod ,.Ugodna prilika". 1459S mmmm> Damski krojač iščo prazno ali opremljeno sobo, v kateri bi se tudi lahko delalo. Ponudbe na upravo ...Jutra" pod ..Damski krojač". 14687 Stanovanje išče v stari hiši, proti dobri nagradi, obstoječe iz dveh sob in kuhinjo za takoj. — Naslov pove uprava „Jutra". 14707 Kabinet eventuelno s hrano se odda gospodu. Naslov v upravi ..Jutra". 14671 Opremljeno sebo s posebnim vhodom Išče soliden samce. Ponudbo pod ,,28" na upravo „Jutra". 11699 Na hrano in stanovanje se sprejme pripro.it gospod. Plača mesečno 625 Din. Sv. Jakoba trg št. 5. 14571 ■■.v', ifff^fm PosojiJo G0.000 Din proti vknjl/.bi ua prvo mesto iSčo mehanična dclavnlea ia livarna v svrho rlizlranja državne dobave proti ugodnemu obrostovonju. Popudb® na lfinko Privftelr, I-;;:bljana. Miklošičeva cesta 18/1, desno. 14720 Ključ"-, obrt Kratelt klavir dobro ohranjen, so proda po nizki ceni ali v obrokih. Istega se da tudi v najem. 14711 Pianino dobro ohranjen in šivalni stroj so kupi. Ponudbe Je poslati do 17. t. bo ceno pod upravo ,,Jutra". LexIkon Hvala za obline ponudbe. Žo kupil. Miško Dela. Radomlje. 11691 Klobase krvave in riževo, svežo, doma« e, nudi gostilna Vidmar (Težak), Sv. Jakoba trg 5. 11575 naved-,,Stroj" na 14714 Pianino ali klavir so kupi. Ponudbo pod ,.Planino" na upravo ,, Jutra". Dva čistokrvna p!nča pe-a iu pofca (ruullhanrlgo fctallplntticbo) zdrava in do-],ro vzgojena, r.e prodata. Coljo, poSiui predal 8». 14710 Halo! Kateri nodui slu.^a, IU nima aadzurstva nad jetniki, iu l.i ima vesolje do istega, bi hotel zamenjati službeno mesto? Ponudbe pod „Sodni sluga*' na upravo ,.Jutra". 14701 'GjiV ii lesene, od petroleja in strojnih olj 5831 I« s.1 praje !';PUŽil3 „?.3H iT l 0. Z. L]ubl;3na, Dunajaka cssta 33, vsi lidslki iz RogaSha Slatine direktna delsjina prodaja v parni pekarni GosposuaUSta cesta. % U sn piamaov najboljSili tovarn ISouondorfor, Czaplia, Ehrbar, Solv/aiffliofei', Original Stlng-1 itd. 85 JERICA HUBAD, roj. DOLENC LJUBLJANA, Hilšerjeva ulica št. 5. Lesni trgovci! Založil sem praktične tiskovino za prevzemanje različnega lesa, brez katerih no more biti noben lesni trgo-vc< . — Tiskovino so v obliki knjig s kopirnim dvojnikom. Naročc so pri tvrdki Rudolf Zord & Komp., Ljubljana. ; Gledališka ulica 7. Ii. nad. j — Sprejmem provlzljslcega j zastopulka za prodajo teh knjig. 14565 krožno-strulne motorje (Drehstrommotore) bakren® (KapferdrShte) bakrene pramene (Kupferlitzen) Bergmanovlh cevi (Bergmannsrohre) po najnižjih tovarniških cenah. Dunajska cesta štev. 33. PJetilne strols vnakovrstne, poukom, nudi rvrdka Fran Kos, Ljubljana, židovska ulica. 11191 Črna obleka srednje velikosti, zelo dobro ohranjena, ae proda r.a 800 dinar.: v, kakor tudi foto-srafimi aparat 13/18 s kora- na Dunaju 11, Vrintraubcn-|iir..-'o 83, Novaraga-so 38, uobro idoča, obstoja od 1870. r. opremljenim stanovanjem iz 1 veliko sobe, kabiucta, predsobo, kuhinje, kleti, v.\ 110.000.000 avstrijskih kroa ro proda. — Naslov Kari Chlumsky, Dunaj. 14510 Modistka r. Gorjam: & Co.. Ljubljana, j Sv. Petra cesta št. 27, poleg hotela Tratnik", sprejema \ pakovršitna popravila haržu-nastlh in filz klobukov. —! Postrežba točna. 11146 j Novi vinski sodi (bačve) v vseh velikostih, j r.e dobe in popravljajo pri j Fran R c p i č u , Ljubljana, | Trnovo. 12773 j ta M •j Radi reorganizacije ln preureditve podjetja h a-e bo JLfo, IV. ia 18. novembra 1.1. ugodno prodalo več raznovrstnih iMimrsMls, m ko-mikila stroj ©if kakor razno stružnico, žage (Bandsiigen), vrtalni stroji, „Ajax"-kladiva, „Bccho"-kla'iivo, „Toptiam"-gater, kopitni stroji, raznovrstno orodje za kovače, ključavničarje, mizarje itd. Predmeti sc lahko ogledajo žo pred prodajo pri taic! feols i industriji imn robo, H KfAšilBOE (Tezno). E812 p letnim inventarjem in po- i«.»^jfaČ . v..!. - aP"i-..t. Nas!:,v ;.0- , v >A / " /. » / .{; vo uprava ,,Jutra". 14079 .•-„«.;^^.^■■rzA^ri I Domač '.- •r "ni 100.000. Način, na kateri prihajate, ni v redu in odgovarjam samo tz vljudnosti. Ako .to kaj želeli, hI morali odkrito pisati in se podpisati z imenom. 14718 Dopisovati želi mlad, izobražen gospod, z fccspleo, 16 do 20 let staro, radi kralV.oča.-.ja. Cenjene ponudbo poti ,,Duhovito" na upravo ,.Jutra". 14G84 Neznanka! G nrodK-r.a, ki ro je sprehajala včeraj cb 1. url popoldan v spremstvu druge po Prešernovi ulici, so naproša, da javi gospodu, kl jo je opazoval in imel površnik i.-.o barve, svoj cenj. naslov. |Wfcor tudi J52,SO"?;& bit5.g Zelo važna zadeva! šifra | iJ . . . ..siučaj i. 2. a." na upravo jt Sercmič v Kovaški blatim i5s."-t: mnR "AJ MMmpmma. rfci „Jutra". 11685 ; Nepremočliive .■Waterpvoof" dežne pla Bivši fin. podiaraditsk h ■ biužbe. Jo neoženjen, star 22 let, z nižjo srednješolsko izobrazbo, zmožen pi-KTniških poslov in strojepisja. Vc-šč. slovenskega, s-rbohrvatskega in v manjšini nemškega jezika. Nam~-y itvo zeli pri kakem podjetju, tovarni aH rudniku. Gre tudi za skladi,"'.nika ali i -mu primerno. Vstop takoj. Naslov pove uprava „Jutra". 14607 Miša 7. lepo solnčno lego, petimi sobami, dva vrta itd., oddaljeno p jI ure od postaje Li- i lija se proda po ugodni ceni.; Naslov povo uprava ..Ju- i 117 mečane trgovine e vsied opustitve trgovino 5854 Tvrdka pisarna v palači Kreditne banke v Ljubljani, telef. 339, priporoča iz tovarniško zaloge I. češke kvjovske steklarn« 11 medicinske, za konjak, rum, kolinsko vodo, Dobavl jamo takoj. 6840 Ei rada se možila a SC® C&i. -m> J o "oor dežne .-umi-pclorico za damo, pre vlečeno s svilo in usnjene suknjiče priporoča Drago Fehv/ab, Ljubljana, Dvorni tra". _. . ___ nQva |jj|a Katica, povej Illl, !z lpimi l:lcf.:r.; »T pr-•<•..•}• k jo si kupila posodo? Ali no njim vrtom v VII. okraju veš, da so kupi najboljšo pri v Ljubljani oh železni.;!, se V i c e 1 n u, Maribor, Glavni zamrnja. evcntucino preda, trg? li)l ! Natančnejša pojasnila daje _______________1 ga. Franja Cizel Maribor, j Slovenska ulica 26. 12525 Umetniške razglednice j-------------- (Istotam se proda skoro nova registr. blagajna in »"VVertheisi" blagajna at. 5. ker hiuo sem kupila, denarja nimam nič, vesela kakor ptič. Ponudbe pod ,,Vesel i Ptič" na upravo ..Jutru^ Nataučne informacije daje g. Beranič osebno. 5847 Tovarna sladkorja državnega veleposestva Boljo v Branjinem Vrhu — Baranja bo stavila potom javne dražbo prodaji 100 vagonov rc-zancev od sladkorno repo, sušenih v aparatih 1'etrv Hecking. Dražba so bo vršila v tovarni sladkorja ? Vranjinem Vrhu (Baranja) dne 21. novembra I.1. ob enajsti uri dopoldne. Pogoji so naslednji: Ceno sa imajo razumeti franko Manastii (železniška postaja) rinfuze ali v kupčevih vrečah. Plačanjo pri prevzemu blaga v tovarni sladkorja. Prevzem celokupne količino se mora oba-viti najdalje do 15. decembra 1.1. Začetna cena je dražena 150 Din po kvintalu. Dražba jo za kupca obvezna takoj, a za ravnateljstvo po odobritvi g. ministra financ, ki so ima doseči v naslednji seji. llozanci se lahko vidijo vsak dan v tovarni sladkorja v Branjinem Vrhu vse do 11. ure na dan dražbe. Kavcija od 75.000 dinarjev se polaga v gotovini, vrednostnih papirjih ali garantnili pismih, registriranih pri generalnem inšpektoratu blagajno tovarne sladkorja na dan dražbo do II. uro dopoldan. Iz ravnateljstva državnega vsiejioscsiva 3e!je žt. 11.058, 10. novembra ly23., Knezovo Baranjn. Blagajničarka r prakso Išče mesta ; gro . tudi kot prodajalka ali sa- j mostojna voditeljica podruž-| j . Naslov v upravi ,,Jutra". 14605 ; Znižana cena: 100 komadov MO Di:i Priporoča M. Tičar, I Ljubljana. 231 moj- Vpokojen f n a l c r! j a 1 n i skladiščni i.r.% v c.i c slovenskega, neru-i\crra. italijanskega jezika, bivši trgovski sotruduik, it.če mesta skladiščnika, inka":an-(:. ali pllčno pri kakem stav-bor,--:.i podjetju. — Zahteve tmerne. Ponudbe pod ,,Uporabi ji v K. F." na upravo „ Jutra". 11700 Dva damska plašča po ugodni ceni na prodaj. Po i z v o se vsak dan od 1. do •i. popoldne v Linhartovi ulici 5. 146g1 Knjigo"vodja Tn korespondent, zmožen slo- | ver..-«':w in nemžčine, s-.ro- ' jepisja ter vseh pisarniških j tel. z daljio bančno prakso i:-, / privatnih podjetjih, £Ui premeniti mesto. Cenj. po-1 nudbe na upravo ,, Jutra" I od ,,Delaven". 1434S bnnio za hrano in r. anovanje bi opravljal lahko flužbo, ako bi v pro-h r: i č:;su smel delati snažno rokodelstvo. — Naslov v i: prav i .., Jutra". 11680 Hrastov les okrogel, desko in dogc, več vagonov, postavljen na kolo- j dvor, «o po ugodni ceni proda. Naslov pri upravi ,,Jutra". 14655 Otroški vozič' \ dvokolesa, mali motorji, šivalni stroji, pneumatika, po znižani t v o r n i S k i ceni. ..Tribuna", F. H. L., Ljubljana, Karclovska cesta št. 4. 14021 Krasno posestvo na Bledu, se proda. Hiša podobna vili, električna razsvetljava, •? sobe, kuhinja, f hrambi-, klet, hlev za živino, svinjak z gnojniškiml jamami; vse novo, dobro vpeljano, 2 orala zemlje, travnik, njiva, kozolec zraven. Pripravna za obrtnika. V najlepšem kraju. Naslov pove uprava ,,Jutra". 14G66 Hiša z njivo na prodaj v Kandijl št. 74 pri Novem mestu. HiSa je v prav dobrem stanju, pripravna za vsako obrt in jo pri kolodvoru v Kandiji. Proda se t.akoj radi odpotovanja lastnika v Ameriko. Kdor hoče hišo kupiti, naj se oglasi pri lastniku do 15. novembra, ki pove %c ju, 3 sobo, k.uhluja, klet, I phramha. lii^v, vrt. sa donosnih, njiva, travnik, četrt uro oddaljeno od postajo, se po ugodni ceni predn. flobncl-d« r. Dovinr., pešta '.ilov-in . iiis;.rie» 14G00 Maš brezmejno dober soprog, oče, sin oz. brat, gospod t '■■'l-rm vlastelmski ssadiumar Jo dne 10. novembra v 40. letu starosti iconča! nenadoma tragične smrti ter bo 13. t. m. na r. k. pokopališča v Novem Vukovaru položen k večnemu počitku. Vukovar - Ptuj, dne 11, novembra 1923r Štefica Pirkmaier, soproga Marija Pirkniaier mati Zlatka, Vera, Vladko in Nada, otroci Mlei Hlebec, roj. Pirkmaier, soproga žel. revidenta, Miroslav Pirkmašer, davčni upravitelj, dr. Oimar Pirkmaier, okr. glavar, Gabrijel Pirkmaier, žel. pristav, inž. Milko Pirkmaier, Ljubica Pirkmaier, učiteljica in Božo Pirkmaier, tehnik bratje in sestre, 5855