98. ftftlftl.
UDOM, t IRK II. OnU
lOIV.ieto.
.Slovenski Narod- vdia:
v Ljubljani na dom dostavijo,
celo leto......K 24-
pol leta........ 12-—
četrt leta........ 6 —
......2*—
na mesec
v upravnlštvn prejemac:
<*to leto......k 22--
pol leta      ....... 11-—
četrt leta.......m 550
na mesec......_ 1-flO
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo 1 Buaflova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon št 34.
Midli la
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru, fjpravničtvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari
številka vasja 1«
Na pismena naročila brez istodobne vposlarve naročnine se ne ozira. Narodna tlakama telefon sL Si.
.Slovenski Narod* velja po pošt!: ta Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto ......
celo leto.......K 25-—
SI leta....... • 13* — Mleta........frSO
230
na mesec,
za Ameriko in vse drage dežele: celo leto.......K 3&w
Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamk* Cpravnlštvo; KnaJIova ulica ŠL 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 8*
Odpovedan obisk.
Dunaj, 27. aprila.
Obisk kralja Petra  na avstrij-skem dvoru je odpovedan.
To dejstvo mora vzbuditi v nas avstrijskih Slovanih,   ki   smo se že veselili, da prične s 7. majnikom do-, ba odkritega prijateljstva   med obema monarhijama,   neljubo razočaranje. Poudarjali smo že, da smatramo ža p og rešen o ako se v politiki pripušča psihologičnenm momentu preveč veljave  in smo konstatirali,   da se nam nasprotje, ki je zavladalo v dolu srbske javnosti proti obisku kralja Petra ne zdi upravičeno, da, zdelo 9e nam je, da je ne le srbskim stvarnim interesom, temveč tudi položaju avstrijskih Slovanov, zlasti pa nas Jugoslovanov, škodljivo. Treba se je le spomniti par tednov nazaj. Kdo je prvi začel hujskanje, komaj da se je zaznalo o obisku kralja Petra? Bilo je to ono madžarsko in nemško časopisje, ki je v krvavih romanih zopet pričelo pogTevati stare bajke iz srbske zgodovine,   poudarjati sovraštvo srbskega naroda proti naši monarhiji.   Ti listi niso   hoteli   le zadostiti škandalov željni publiki, računali so, da njihov glas tam na desnem bregu Save ne ostane brez odmeva. In niso se varali.   Hujskanje avstrijsko-ogr-skih listov še le je podpalilo politično strast tudi v Srbiji ter ojačilo ono gibanje v srbski javnosti, ki je vzbudilo v merodajnih krogih   resno bojazen,   da prepreči   potovanje kralja Petra. Poroča se, da so v srbskem ministrskem   svetu   samem v zadnjem času zavladala ostra nasprotstva med zunanjim ministrom Milovanovićem in min. predsednikom Pašičem, ki se je vedno bolj nagibal   na ono stran, katera je smatrala   obisk kralja Petra v Budimpešti za srbskim interesom škodljiv in poniževalen. Da bo takorekoč v zadnjem trenotku entre-vuja, za katero so bile oficijalno razglašene že vse podrobnosti, odpovedana,   to pa je prišlo   gotovo tudi onim srbskim krogom, ki je niso želeli, nepričakovano.
Nas zanima predvsem vloga, ki jo je igrala v celi tej zadevi avstrijska vlada, naše zunanje ministrstvo, ki vali sedaj vso krivdo na srbsko javnost. Poudarjali smo že, da so bili to madžarski in nemški listi, ki so pričeli s hujskanjem proti Srbiji in kralju Petru.   V Avstriji je stal na
Čelu protisrbskega gibanja znani škandalozni »N. Wr. Journal«, med tem, ko so drugi kakor »Neue Fr. «Presse« itd. navidezno obisk pozdravljali. Toda dan za dnevom so se množile tudi v onem časopisju, ki je direktno odvisno od zunanjega ministrstva Srbiji neprijazne vesti; radi svojih visokih zvez znana »Reiehs-post« je pričela dvomiti o vrednosti kralja Petra biti gostem našega cesarja. Oči vidno se je množil vpliv prav visokih krogov, ki so načelni nasprotniki zboljšanja avstrijsko-srbskih razmer, ker živijo Še vedno v onem strahu, ki ga je rodil zagrebški proces in drujje ^ velefzdajniške« gonje. Tako se je moglo zgoditi, da je pred par dnevi napisala oficijoziia »Mittags-Zeitung« članek poln per-fidije, v katerem se vprašuje, sme li kralj Peter podati našemu cesarju svojo »oskrunjeno roko«!
Tako se je pisalo pod patronan-co onega zunanjega ministrstva, ki je bilo dolžno preprečiti vse, kar bi moglo otežkočati, da se izvrši cesarjeva želja po sestanku s posavskim sosedom! Tako je naše ministrstvo, ki sedaj pripisuje vso krivdo nad dogodki srbski vladi in javnosti pošteno in odkrito pospeševalo avstrijsko-srbsko zbližanje!!
Da si srbska javnost teh dej ste v ni predočila pravočasno, da se je dala privesti do odkritega nasprotstva proti sestanku obeh vladarjev, je nje tragična krivda. Res, avstrijski poslanik grof Forgach se je blamiral, nagla odpoved je tudi hipen poraz avstrijske diplomacije — toda dalekosežne posledice, ki jih bo rodil včerajšnji dan za slovanske narode obeh monarhij, bodo tako za nas kakor za Srbijo škodljive. — Že se zatrjuje, da je obisk srbskega kralja definitivno odpovedan in da se avstrijski cesar nikdar ne sestane s kraljem Petrom, in iz izvrstno podučenih krogov izvemo, da je avstrijska diplomacija z vsemi silami na delu se maščevati nad Srbijo. Že danes se poroča, da je cesarjeva bolezen, katera je morala včeraj nuditi oficijalno pretvezo za odpoved obiska, popolnoma izginila, vladar se bo podal 2. majnika v Bu-dapešto in kakor smo že popoldne poročali tam sprejel najbrž še v mese-cn majniku bolgarskega carja Ferdinanda. Demonstrativno se trudi naša diplomacija tudi pripraviti črnogorskega kralja Nikito, da se pride zdravit v Baden pri Dunaju ter očitno kaže stremljenje vzbuditi pri dru-
LISTEK.
t Ivan Mir.
(Ob osmini njegove smrti.)
Dne 19. aprila t. 1. ob pol 12. ponoči je na medicinskem oddelku deželne bolnišnice ljubljanske preminul Ivan Grohar, akademični slikar. Šel je od nas, da sami nismo vedeli kdaj. Kajti tiste dni, ko se je eden uajnadarnejših slovenskih umetni-kov-slikarjev poslavljal od sveta, je po prestolici Slovenije bučal tak glušeč bojni hrum, da je glas o smrti umetnika ostal neopazen.
Naši dnevniki, prenapolnjeni z vestmi z volilnega bojišča, so v svojih predalih komaj še našli skromen kotiček, v katerem so tako mimogrede povedali, da je umrl Ivan Grohar, tisti Ivan Grohar, o katerem je s spoštovanjem, kakršno izkazuje edinole resničnemu umetniku, govorila tujina, ko je njegova domovina o njem govorila s preziranjem in dopuščala, da je bede umiral. In tako se je Groharjev genij ločil od velega trupla in v deželo sanj odšel mimo nas neopazen, brez slovesa. Na tisti prežalostni njivi, v kateri leži pokopanih toliko najlepših naših upov, je zazijal nov grob  in  pogoltnil noro
žrtev. Jedva 44 let star je moral Ivan Grohar pod rušo. Pobrala ga je jeti-ka. Nakopala mu jo je beda. Beda je ubila Janeza Wolfa, beda je pokopala Ivana Groharja, beda je delež slovenskega umetnika. »Ni bilo prav, da smo dopustili, da je s tem možem prišlo tako daleč,« se je reklo na vodilnem mestu slovenskem, ko se je izvedelo, da je Ivan Grohar obležal v ljubljanski deželni bolnišnici, bas ko se je odpravljal v solnčno, toli za-željeno Italijo. Ni bilo prav . . . Ob njegovem grobu ne postojimo z mirnim srcem . . .
In večina nas niti prav ne sluti, kaj se je z Groharjevim truplom zgrudilo v grob. Nismo ga pripozna-vali, ker ga nismo poznali. Njegova umetnost se nam je javljala v oblikah, kakršnih nismo bili vajeni, in zato smo ga odklanjali in prezirali, brezsrčno ga tirali v obup in bedo. Danes, ko se nam odpirajo oči, ko vidimo, kaj smo storili, se nas loteva kesanje. Doigrava se tragikomedija, kakršnih premnogo pozna zgodovina umetnikov. Nepriznan, obsojen v preziranje in bedo, dokler je bival med nami, človek med človeki, raste Ivan Grohar izpod zemske ruše — ki ga krije, in vzraste v velikana, na katerega bode Slovenija s ponosom kazala, kadar bode hotela pričati o svoji umetniški kulturi.
Ivan Grohar je bil slikar. 1867. od preprostih kmetskih staršev poro-
dili balkanskih državah gotova nasprotja proti Srbiji.
Bati se je, da se ji ti načrti vsaj deloma posrečijo.
Srbija bo prepozno uvidela: da sta jo politična strast in pa napačno razumevanje častnih pojmov privedli predaleč. Mi avstrijski Jugoslovani pa bodemo na svojih lastnih hrbtih občutili poslabšanje avstrijsko-srbskih odnošajev . . .
Politična kronika.
O posvetovanjih obeh ministrskih predsednikov glede vojaških predlog poročajo: Že pri zadnjem posvetovanju so se v vseh še prepornih točkah sporazumeli. Kakor znano, gre za vprašanje, po katerih načelih naj se vodi protokol, če je obtoženec vešč nejnščine in madžarščine. Govorili so o kompromisnem predlogu, po katerem naj se reši vprašanje po načelu teritorijalitete, in sicer na ta način, da velja za one obtožence, ki služijo na Ogrskem, državni jezik, za obtožence v Avstriji pa službeni jezik. Pri zadnjem posvetovanju se avstrijska vlada s to rešitvijo še ni mogla sprijazniti. Sele v včerajšnji konferenci so se sporazumeli. Treba je le še tekstirati ta paragraf, v katerem je sporazumno določen jezik protokoliranja. V to svrho se vrši danes konferenca obeh min istr. predsednikov, katere se udeleže tudi vojni minister, oba justična ministra in justični referent vojnega ministrstva. Ce se pri tekstiranju ne pojavijo nove težkoče, tedaj bo danes rešen novi vojaški kazenski proces. V par dnevih bo dal cesar predsankcijo za vojaški kazenski proces, za novi brambni zakon in za ostale vojaške predloge.
Reški občinski svet je bil včeraj razpuščen. Guverner grof Wi-ckenburg je poslal predsedstvu občinskega sveta dopis, v katerem se pravi, da se je vlada prepričala, da občinski svet reški v svoji dosedanji sestavi ne more izpolnjevati svojih nalog.
*     . *
Srbsko ministrstvo hoče baje de-misijonirati. Ministrskega predsednika Pasiča namreč d&lže, da je on preprečil obisk srbskega kralja v Budimpešti. Novo ministrstvo bi sestavil sedanji notranji minister P r o-t i č. — Srbski   kralj je nameraval
obiskati tudi nemškega cesarja. Ker pa ne obišče avstrijskega cesarja, mislijo v berolinskih političnih krogih, da tudi ne obišče nemškega cesarja. — Blamažo je doživel tudi avstro - ogrski poslanik Forgach. V najkrajšem času pojde baje iz Bel-grada in postane poslanik v Dražda-nih. Na njegovo mesto pride legacij-ski svetnik Ugron od avstro - ogrskega poslaništva v Bukareštu.
* m
Pogajanja med Nemčijo in Rusijo bodo v najkrajšem času končana. Nekateri upajo, da se bodo s tem
sporazumom olajšale tudi težkoče v maroškem vprašanju. Stolvpin je prekinil svoj dopust, da se udeleži ministrskega sveta, ki je bil nenadoma sklican in ki naj se bavi z rusko-kitajskimi odnošaji. Nekatera poročila namreč poročajo, da se kitajska vlada ne drži pogodbe.
* «
O albanski vstaji poročajo iz S o-1 u n a: Albanci so napadli turške Čete v okolici Puke in mesta Tuzija. Turška artilerija je na dveh krajih odbila napadajoče Albance, ki so imeli pri Puki 25, pri Tuziju pa 40 mrtvecev in ranjencev.Turki Albancev niso zasledovali. V okolici Elba-jana se je tudi vršila bitka. Šest Albancev je bilo usmrčenih, trije pa ranjeni. — V okolici D Jakova je izbrah-nila vstaja pod vodstvom Ise Boljeti-naca. Turške čete, ki se pri selčerski Gropi že 11 dni bojujejo, se nahajajo v skrajno kritičnem položaju. V sredo so se cel dan bojevale. Izid še ni znan. Albanci bodo najbrže tudi preprečili, da se turške čete ne bodo mogle umakniti v Gušinje.
Francija se pripravlja na veliko ekspedicijo v Maroko. Pri Oranu je pripravljenih 10.000 mož. V zadnjem tednu je odšlo osem bataljonov čez Toulon v Maroko. Republikansko časopisje se boji izida. Francija in Nemčija se pogajati, da dosežeti popolno sporazumljenje med velevlasti, ki so podpisale alžirsko pogodbo. — Vodilni angleški politični listi zahtevajo od vlade obvezo, da Francozi ne bodo anektirali maroške dežele.
italersko.
Volilno gibanje na Sp. Štajerskem. Iz Ptuja se nam poroča, da
jePlojeva kandidatura v ptu jsko-ormoškem okraju zagotovljena. — V brežiškem volilnem okraju bo kandidiral kot samostojen kandidat baron Moscon iz Pisec. — O ponesrečenem shodu M ali »k ove m na Bregu pri Ptuju poroča »Tgp.«: »Zadnjo nedeljo popoldne je nameraval Malik govoriti na Bregu pri Ptuju. Shod volilcev je bil sklican v gostilno »zum lustigen Krieg«. Točno ob določenem času je korakal Malik s svojima dvvma tovarišema, drž. uradnikoma (naglasa »Tgp.«). Regulom in Fodorjem v omenjeno gostilno. Toda niti župana niti Mali-kovih »pristašev« ni bilo od nikoder. Lipniški Don Kišot ni vlovil niti ©ne izmed svojih tako cenih zaupnic. Z žalostnimi obrazi je odšla trojica iz gostilne »zum lustigen Krieg«. — Kulanca c. kr. poštnega urada napram Nemcem. Zadnjo soboto se je vršil v Ptuju volilni shod nemškutarjev, na katerem sta se grdo ravsala nemškonacijonalna kandidata sudmarkovec Rauter in vsenemški Malik. Zaradi tega shod^j je pa bil ptujski poštni urad odprt za brzojavke do polnoči-Navadno je samo do 9. odprt. Omenimo ta slučaj, da bomo videli, kako se bo ta poštni urad obnašal ob prilikah, ko bi bila ta kulanca iz nujnih gospodarskih ali političnih ozirov umestne jša. — Velik volilni shod narodne stranke se vrši v nedeljo 30. aprila ob 11. dopoldne pri Volčaušku na kolodvoru \ Brežicah. Na shodu se postavi protikandidat dr. Benkoviču.
V lepem trgu Slovenskega Šta-jerja bi se lahko naselil brivec. Prostor za brivnico mu je zagotovljen. Mož mora biti pošten, naroden, neoženjen. Ponudbe naj se pošljejo na štaj. uredništvo »Slov. Naroda« v Celju ali »Narodnega lista« istotam.
C. kr. okrajno sodišče v Celju si je dalo napraviti za svoje razglase, ker na drugih tablah ni bilo več prostora, ki visi zunaj pred vhodom na. poslopju. — Na tej tabli nabiti so pa le nemški razglasi. Najbrže se nekateri gospodje boje, da bi visel kak slovenski razglas na tej tabli, ki bi bodel Celjane, ki hodijo mimo poslopja, v oči. Mislimo pa, da je okrajno sodišče državni urad in da so slovenski razglasi gotovo tudi dobri za zunaj, ne samo za table, ki visijo v veži. Pričakujemo, da se napravi v tem obziru kmalu red!
jen v Sorici na tistem naravnih krasot polnem Gorenjskem, ki nam je dalo že toliko slikarjev-umetnikov, je kot mlado fante prišel k Bradaški v Kranj, potem pa v Zagreb k nekemu Italijanu Milanesiju in se uril v slikarskem rokodelstvu. Želja, postati umetnik, ga je privedla na gra-ško akademijo umetnosti, kjer se je pri profesorju Schwachu tri leta zi-stematično učil risati in slikati. Graška akademija njegovemu hrepenenju ni mogla dati zadostne utehe, zato se je odpravil v »Izarske Atene«, v Monakovo. Tam je pridno študiral in kopiral v Stari pinakoteki in slikal v lastnem atelijeju.Tista leta se je
v Monakovem pri slovenskem rojaku, slovitem slikarju-umetniku, učil Rikard Jakopič. Ta je Ivana Groharja uvedel pri Ažbetu, cigar atelije je poslej posečal tudi Grohar, ga uvedel v krog mladih slovenskih slikarjev, iz katerega se je porodila naša slovenska moderna, in v Groharju izzval popoln preobrat. Grohar je krenil s pota, po katerem je stopal dotlej in se z vso dušo oklenil impresionizma, ki je Groharju v tujini, na Dunaju, v Berolinu, v Londonu, v Belgradu, v Sofiji, v Krakovu, v Varšavi, v Trstu priboril toliko la-vorik. Vsporedno s tem preokretom se je v Ivanu Groharju izvršil še drug preokret: d očim se je do tiste dobe v prvi vrsti bavil s figuraliko, slikal ljudi in svetnike, je odtlej sli-
kal krajine in le redkokdaj segel po figuri. Otresel se je šolskih vplivov graške akademije in vidno rastel pod svobodnejšim vplivom monakovskim. Od Monakovega, kjer je bival dvakrat, prvič (1895) le nekaj mesecev, drugič pa 2 leti, se je Grohar poslovil 1. 1900 in se preselil v svojo slovensko domovino. Skrajno neugodni odnošaji v domovini so ga 1903 pregnali na Dunaj, kjer je Grohar preživel svoje najžalostnejše, pa tudi svoje najsrečnejše dni. Cele mesece je moral prebiti v največji bedi, v najhujši zimi stradati v nezakurjeni izbi, pa ga ni bilo v domovini, ki bi spoznal, kdo je Grohar in mu segel pod ramena. Na spomlad 1904 je končno prišla rešitev. Toda ne iz domovine. Od tujih ljudi je prišla, tujina je dala, česar ni hotela dati domovina. Tistega leta so mladi slovenski umetniki na Dunaju priredili razstavo in želi veliko pripoznanje za prav tisto umetnost, katero je domovina obsojala z zasmehom. Pregnani so bili dvomi, pregnana je bila obupanost, Ivan Grohar in njegovi prijatelji so se z Dunaja vračali kot zmagovalci. Grohar se je naselil v Škof ji Loki, si tam uredil lasten atelije in stvarjal krajine, umotvore, ki mu zagotavljajo eno najodličnejših mest v zgodovini slovenske in odlično mesto v zgodovini svetovne vpodab-Ijajode umetnosti. Beda* »vesta njegova tovsrišiea na Dtnaju, se tudi v
domovini ni hotela ločiti od njega, spremljala ga je toliko časa, da ga je spremila v prerani grob. Tako je živel in umrl Slovenec, ki je s svojo umetnostjo proslavljal krasote svoje domovine, umetnik, ki je slavo slovenskega imena zanesel v tujino.
Tužna nam majka!
Dunajska kritika, ki je proti sinu malega slovenskega naroda gotovo bila skeptična do skrajnosti, je v, Groharju proslavljala umetnika nenavadne nadarjenosti. Berolinci, ki se morejo ponašati z lastno visoko dozorelo umetnostjo, so ga sami od sebe naprosili, naj razstavi tudi pri njih* in so ga venčali z lovorjevim vencem zmage, srbski kralj ga je kot veleodličnega jugoslovanskega umet nika odlikoval s srbskim redom, njegove umotvore hranijo državne umetniške galerije na Dunaju in v Belgradu, umetniški saloni v Curihi., na Beneškem, Srbskem in na nemškem Dunaju, povsod.
Zunaj domačih meja so ga čislali kot umetnika, ki mu gre visoko spoštovanje, le domovina, ki jo je ljubil iz vsega svojega srca, kateri je bil v čast in bi moral biti v ponos, je ostala hladna. Ni ji bilo do njega, ko jo živel in stvarjal, ni je vznemirilo, ko je legal v grob. Odšel je neopazen in nepogrešan.
Tužna nam majka!
Rr« KobaJ.
Is Celja, Kakor znano, se menjava pri gimnazijskih mašah v celjski župni cerkvi latinsko, nemško in slovensko petje. 2e opetovano se je bilo treba v tem obziru na deželni šolski svet v Gradcu pritožiti. Sedaj so pa gospodje menda zopet pozabili na to, da pristoji slovenščini ta skromna pravica. Navadno se poje po dvakrat zaporedoma latinsko, spet po dvakrat nemško, ali se menja več nedelj zaporedoma samo latinščina in nemščina; slovensko petje je naravnost izjema. Očividno skušajo gospodje delovati na to, da se s časom popolnoma opusti. Kadar se pa že poje, se poje vedno ena in ista pesem, dočim je pri latinskem in nemškem petju vselej kaka sprememba. Nemci očividno pri slovenskem petju nasprotujejo ter večinoma niti ne pojejo, dočim Slovenci pri latinskem in nemškem petju krepko pomagajo, je slovensko petje slabo in tiho. Gospod ravnatelj, ne dozdeva se vam, da se na ta način čisto po nepotrebnem in proti obstoječim naredbam zaničuje slovenski jezik? Ne bi bili pripravljeni vplivati pri pevskem učitelju, da on pravično in pravilno postopat Disciplina mora biti povsod; tudi nemški dijaki in nemški učitelji se morajo disciplini pokoriti.
Drobne novice. Drugo zasedanje porotne sodnijev Mariboru se prične dne 26. junija. — Pri Sv. Ožbaltu v Dr. dol. se ustanovi s prvim majem poštna oddaja. Ta poštna oddaja bo imela trikrat na teden poštno zvezo s poštnim uradom v Breznem. — Nesreča na železnici. Iz Poljčan nam poročajo: V Breznici nad Poljčanami se je igral štiriletni sinček železniškega čuvaja Flisa na železnici. Nenadoma je privozil vlak in odtrgal dečku eno nogo. Po triurnem groznem boju s smrtjo je dečko umrl. — Zmečkalo je v hrastniškem rudnika nogo težaku Francu Tementu. Spravili so ga v bolnišnico. — Pri kartah sta se sprla železniška delavca Zontic in Pečnik v Rimskih toplicah. Najprej sta se stepla, nato pa je Zontič svojega tovariša z nožem parkrat težko ranil.
Koroško.
Ruška koča (v Pohorju nad Mariborom) se otvori letos že 7. maja. Cenjenim obiskovalcem se bode tudi letos postreglo s toplimi in mrzlimi jedili in pristno kapljo iz Peker in Haloz. — Podravska podružnica S. P. D. v Rnšah.
Izidi naborov v Slov. gor. V Zg. Radgoni je bilo pri naboru 19. in 20. aprila potrjenih 43, v Ljutomeru 21. in 22. aprila 67 in v Ormožu 24. in 25. aprila 103 fanti. Nabornikov je bilo 254, 280 in 346.
Izgubil se je, kakor nam poročajo iz Žalca, petrovški kaplan in načelnik savinjskih čukov g. dr. Jehart. Mož nosi očali, črn klobuk, torbo, se vozi s kolesom in spominja na znano viteško postavo v glasovi tem romanu ki ga je spisal Cervantes.
Klub slov. naprednih akadeni-kov v Celju priredi svojemu v Maribor odhajajočemu tovarišu Ivanu Trinkausu v soboto, dne 29. t. m. pri »Ploju« na Bregu odhodnico! Tovariši, pridite polnoštevilno. Odbor podpisanega društva naznanja, da priredi pri lepem vremenu v nedeljo, dne 30. t. m. pešizlet ob levem bregu Savinje v Laški trg, kjer si ogledamo tudi »Delniško pivovarno«. Zbirališče na »kapucinskem mostu«. Odhod ob polu 2. popoldne, povratek ob zvečer z vlakom. Gostje dobrodošli.
Iz veterinarske službe. Deželni predsednik je imenoval veterinarskega asistenta Arturja Senico za provi-zoričnega okrajnega živinozdravni-ka.
Požigalec   vsled ljubosumnosti.
Poročali smo že, da je pred par dnevi popolnoma pogorelo posestvo in gospodarska poslopja posestnika M. Moserja nad Spitalom. O vzroku po-žarja se ni do sedaj nič vedelo. Včeraj pa so orožniki dobili požigalca in sicer je bil to neki hlapec Ivan Kalt, ki je ogenj podtaknil vsled ljubosumnosti.
Primorsbo
Državnozborske volitve. Volilni imenik za državnozborske volitve v Gorici bo razpostavljen na vpogled volilcem od 30. t. m. do 13. maja od 8. do 12. dopoldne ter od 2. do 6. popoldne v mestnem anagrafičnem uradu.
Društvo državnih uradnikov. V
Gorici namerava društvo državnih uradnikov sestaviti konzorcij za zidanje uradniških stanovanj. Ustanovni odbor je te dni razposlal državnim uradnikom okrožnico, iz katere je razvidno, da si morajo člani oskrbeti eden ali več deležev po 100 K. Ti deleži se v prvem letu ne b^do smeli obrestovati nad 4%, pozneje pa se bodo lahko obrestovali tudi po 6% in više.
Vojaški nabor v Gorici. V Gorici se je vršil vojaški nabor za mladeniče iz 1. 1890 in 1889. Pri prvem naboru je bilo potrjenih SI, pri drugam pa 12.
Strokovna nadaljevalna šola za zidanje v Renčah sklene šolsko leto 1910/11 v nedeljo 30. t. m. ob polu 4. popoldne v šolski dvorani. Ob tej priliki otvorijo razstavo šolskih izdelkov.
Obligatna Maja potnih listkov
se vpelje s 1. majem 1911 na postajališču v Villanovi. Potniki, ki vstopijo od tega dne naprej brez veljavnega voznega izkazila, plačajo doplačila na vozno ceno.
Vojaški nabor v Trstu. Včeraj je prišlo na nabor v Trstu od 200 mla-deničev 188. Od teh je bilo asentiranih 50 in sicer med njimi 5 za vojno mornarico.
Na cesti je streljal. Predvčerajšnjem so aretirali v Trstu natakarja Ludvika Gada iz Carigrada in mu prisodili 48 ur zapora, ker je brez vsakega povoda na obrežju Man-dracchio dvakrat ustrelil iz revolverja.
Jadrenica ukradena. Do sobot \ 15. t. m. je bila privezana na desni strani pomola Sartorio v Trstu jadrenica »Rusalka« za 6 ton, last g. Zdenka Nikolava iz Humpolca na Češkem. Na jadrenici je bil kot čuvaj pomorščak Vincenc Settero, ki pa je v soboto šel po mestu. Ko je prišel čez uro nazaj, jadrenice že ni bilo več in zaman je bilo vse iskanje. Včeraj zjutraj pa, ko je priplul parnik »Metković« iz Benetk, se je osumil neki potnik s tem, da je hotel na konzulatu povedati napačno ime. Nato so mu preiskali prtljago in našli v kovčegu obleko in perilo, last okra-denega lastnika jadrenice. Pri zasliševanju je povedal, da pra je vnel kot kurjača neki gospod 15. t. m. s seboj na »Rusalko« in da sta takoj odplu-la proti Pulju. Od tam sta se obrnila proti Benetkam. Na vešini Benetk je potem »Rusalka« zadela na nlitvino. Toliko kurjač, ki se piše Miha Bo-huslavec in je doma iz Galicije. Policija je začela takoj s poizvedbami.
Pobegnil je v Pulju mornar Elija Butkovič, rojen 1889. v Krmpotih pri Cerkvenici na Hrvaškem.
Podraženje kruha. V Reki so sklenili vsi peki soglasno, da r di zvi-šanih cen moke in podraženega obrata zvišajo ceno kruha in «=icer pri kilogramu za 4 vinarje. Prebivalstvo je radi tega silno ogorčeno in jf sklenilo peke bojkotirati. Pekli bodo dogovorno kruh deloma doma, deloma osnujejo skupne pekarne.
Imenik
za Državnozborske volitve
je na vpogled v posvetovalnici na magistrata in v tajništvu narodno-napredne stranke v WoMovi ulici 101. Ker le bilo že pri zadnjih občinskih volitvah izpuščenih mnogo volilnih upravičencev, opozarjamo naše somišljenike, da ae prepričalo, če so ¥ imeniku.
Dnevne vesti.
Dr. Tavčar v disciplinarni preiskavi. Mastno notico je -Slovenec« pod zgorajšnjim naslovom razobesil na planke svojega stranišča ter skušal s tem vzbujati mnenje, da se je dr. Tavčar grozovito pregrešil proti časti svojega stanu. Nekaj bra-njevk je še danes trdno prepričanih, da bodo Tavčarja pognali iz advokature, in da bo ta kmalu z vrečico beračil po ljubljanskem trgu. Dr. Tavčar o celi zadevi še ni bil zaslišan. Vendar pa je sedaj izvedel, da se je pritožil na disciplinarni svet dr. K. V. iz Trsta, češ, da se čuti žaljenega po vsebini neke tožbe, katero je vložil stotnik A. proti dr. V. Dr. Tavčar je to tožbo sestavil' po informacijah svojega klijenta, ter se bode torej že vedel braniti. Zadeva pa tiči že kaka dva meseca pri disciplinarnemu svetu, ali o nji drugi ne vedo, nego člani tega sveta. In sedaj ga kar vidimo starega dr. Papeža, kako je z nepopisno grandeso švedral v redakcijo »Slovenca« ter izklepetal zadevo, o kateri vejo samo člani disciplinarnega sveta! Da je mož izdal vse podrobnosti, da je povedal, da je dr. Tavčar v disciplinarni preiskavi, ker je v neki tožbi baje žalil soodvetnika — bi mu privoščili veselje tega kolegijal-nega denuncijantstva! Ker je pa splošno denunciral, ter zase jal vest v »Slovenca«, po kateri naj bi se občinstvo zapeljalo v vero, da je dr. Tavčar pregrešil bogve kako lumpa-rijo, to ne dela časti dr. Papežu.
+ Obrekovalei ljubljanskega mesta. Volilni boj je končan. Naravno je, da klerikalce izid hudo boli. Tepeni so bili, tepeni po notah. Trdno so bili prepričani, da dobe večino in Šuklje je že pred meseci proroko-
| val v »N. Fr. Preste«, da dobe klerikalci do 22 mandatov  za občinski avet. A namesto 22, so jih dobili klerikalci samo 14 4n že te po krivici in če bi imeli danes nove volitve, bi se klerikalcem Se slabše godilo. Upali so na zmago, pa so bili potlačeni in vrženi ob tla. Razumemo njih jezo. Pričakovali so mnogo, upali so na velik uspeh in delali vse mogoče obljube, a adaj vidijo ljudje, da so klerikalci preslabi v ljubljeni,   da bi mogli kdaj priti na krmilo.   Če zdaj niso zmagali, ko so imeli na rotovžu vladnega komisarja, ko so imeli na svoji strani vlado, policijo in komisije, sploh vse, naprednjak! pa ničesar, kakor svoje zavedne volllee in volll-ke, potem pač ne bodo nikoli nič dosegli. A Četudi so bili klerikalci v volilnem boju premagani, nekaj časti In samospoštovanja bi morali vendar imeti in neprestano bi morali imeti pred očmi, da žive v Ljubljani, da hočejo v Ljubljani ostati in da Imajo torej dolžnosti proti Ljubljani. A kaj vidimo?   Iz jeze, ker so bili pri volitvi   tepeni,   pljujejo klerikalci zdaj na Ljubljano in ji kradejo pošteno ime. Klerikalci obrekujejo danes Ljubljano po vsem svetu in jo zaradi pravzaprav jako nedolžnih demonstracij predstavljajo,   kakor da je kako roparsko gnezdo. To je tako lopovstvo, da si večjega ni mogoče misliti.   Kdor je   kdaj videl volilne boje na Dunaju, ali v Pragi, ali v Trstu, ta ve, da je bil ljubljanski boj, v kolikor se tiče   demonstracij proti klerikalcem, uprav malenkosten. A klerikalci bi radi prikrili svoj poraz in svoj neuspeh predstavili kot posledico »demonstracij« in zato grde in obrekujejo celo Ljubljano. Šli so celo tako daleč, da so slučajen in popolnoma brezpomemben   dogodek z automobilom, v katerem je sedel nadvojvoda Josip Ferdinand, razkričali in predstavili tako,   kakor se je kdove kaj zgodilo. Ko se je nadvojvoda ponoči peljal na lov, je nekaj ljudi, misleč, da se pelje Lončaričev automobil, zaklicali: »Dol s klerikalci!« — Lončaričev automobil je namreč pri volitvi prevažal klerikalce in ljudje so mislili, da so se tudi v tej noči kaki klerikalci z njim   vozili. Noben človek ni vedel, da je nadvojvoda v Ljubljani, še manj, da se pelje ponoči na lov. Vendar so klerikalci v svoji brezmejni zlobnosti in hoteč osramotiti Ljubljano, razkričali ta brezpomembni dogodek kot nekak napad in baron Schwarz se je dal po tem kričanju zapeljati in je pisal nadvojvodi   posebno   obžalovalno pismo. Zdaj pa pride najlepše. Nadvojvoda je rekel nekemu odličnemu nemškemu gospodu: Ko bi mi ne bil baron Schwarz pisal tega pisma,   bi jaz sploh nič ne vedel o tem dogodku. Nadvojvoda torej sploh   nič opazil ni vsega tega,   kar so klerikalci v svoji peklenski   zlobnosti napihnili tako, da so iz čisto brezpomembnega slučaja napravili nekak napad!
+ Skioptična predstava v »Uni-onu«. In pehal se je klerikalni agita-torski generalni štab obojega spola v potu svojega obraza tri dolge dni in tri kratke noči, ter nagnal snoči toliko nežnega spola iz tobačnice in drugih tovarn, iz kuhinj in izpod branjevskih stojnic, da je bila ruta pri ruti v unionovi dvorani. Na galeriji se je tudi kar svetlikalo pestrih zidanih rut gorečih Marijinih hčera. Samo »Čukov« ni bilo na tem shodu. Kot v čebel j n jaku je glasno čebljanje, zadovoljno hihitanje in prešerno rezanje bilo po svetli dvorani. Kakor takrat, ko se prikaže blisk na nebu ter zabobni grom, utihnejo brumne poslušalke ter se prekrižajo, ko stopi klerikalni general s svojim običajnim štabom na oder, kjer sta stali spredaj dve mizi in nekaj stolov, nekoliko za njima pa je bila razgrnjena velika bela rjuha. General je bil zadovoljen s številom »ljubkih« in »brhkih« poslušalk, zvonček na mizi zapoje, in predstava se prične. Za ouverturo prečita gospod »režiser« pismo, ki ga je baje pisala neka nuna, ki je letos prvič storila svojo državljansko »dolžnost« in seveda prvikrat prelomila svojo rodovniško prisego. To redovnico pozna — eius ipsissima verba— gospod »režiser« osebno in zato je vsaka beseda v pismu kristalnočisto resnična. V pismu opisuje dozdevna gospa nuna vse tako, kakor bi bilo prikrojeno za enoč-njo predstavo. Toži revi ca, da se je spreglo konja od voza, na katerem se je peljala na volišče, dalje se ji je srce krčilo, ko je baje začula različna delikatna imena, kakor svinja itd. — Tudi opljuvana je bila revica, njen obrazek in njena redovnička obleka je bila oskrunjena itd. Vse to pa je klerikalni general naprtil narodno-napredni stranki, katero je dolžil, da je dogovorjeno inscenirala te prizore na pobožne nune. Niti na misel nam ne pride, da bi zagovarjali in odobravali tako početje, če bi ae bilo res tako godila Gadno ee nam zdi, da niso nikomur znana imena tistih nasilnežev. Vea dokazovanje sloni na splošnem neko vanju. Vsekakor pa odločno odvračamo oosTsmno obdolži tev gospoda »režiserja«. Ker so bi-
le brumne duše radi tega nuninega pisma tako ginjene, da bi se bile skoraj začele jokati, je bilo treba nekad besed, da so mu potem s ploskanjem pritrdile, da zna zelo slabo čitati. In glejte! Povzel je »gromovnik« »silni« sapo na debelo in globoko ter povedal, da ga je do srca ganil in neizrečeno razveselil v pismu konec, ki zatrjuje, da hočejo iti vkljub vsemu »zaničevanju« in zasramova-nju vse nune, od prve do zadnje, zopet v volilni boj za Eseles. In »čestito« občinstvo je ploskalo govorniku, oziroma bralcu skoraj deset minut. Po prečitanju »nuninega« pisma se je pričel prvi, drugi in tretji akt snočnje predstave, ki pa so bili združeni v dva prizora, Prvi prizor je vseboval začetek in višek dramatičnih momentov. Župnik poljublja gospo nuno, povečan prizor iz »Slovenskega Naroda«. Radi bi vedeli, če je klerikalni dramatični odsek vprašal avtorja za dovoljenje nadaljnih vpri-zoritev! Drugi prizor vsebuje vso revščino S. L. S., kateri načelu jezdi osla človek s čukarskim praporcem. Prava pravcata katastrofa. (Ogorčenje od vseh strani: Resnica v oči bode.) Za konec je gospod »režiser« še nekoliko pozabavljal proti narodno-napredni stranki, proti policiji in vladi. O zadnji se je prav lepo izrazil, ker je rekel, da riba nekoliko tudi pri glavi smrdi, dasi je v isti sapi pohvalil deželnega predsednika g. barona Božidarja Schwarza. Rekel je, da je vse za nič, samo Eseles je blagodejni angel med slovenskim narodom in edino upravičena stranka, ki bi morala imeti večino v občinskem svetu ljubljanskem. In ravno to, da ni tako, grize noč in dan klerikalnega generala in ves njegov štab.
-f- Deželni glavar pl. Šuklje in resnica. Deželni glavar plemeniti Šuklje, o katerem 6e je svoje čase trdilo, da ima debelo kožo kakor rino-ceros, je postal na svoja stara leta silno nervoz n in občutljiv. Ce ga mestni stražnik na ulici ne pozdravi iz enostavnega vzroka, ker ni predpisano, da mora vsakdo poznati plemenitega gospoda 6 Kamna, napravi mož škandal na ulici in otrese kakor kak gonjačar svojo jezo nad ubogim redarjem. Ker se tudi naš list sem-tertja drzne pošteno povedati svoje mnenje o žlahtnem gospodu v deželnem dvorcu, je le-ta ves iz sebe, ker meni, da je njegova oseba za vsakogar nedotakjiva in sakrosanktna. Ker pa si plemeniti gospod ne more otresti svoje jeze nad našim listom, se je spravil v zadnji seji deželnega odbora na dr. Tavčarja, kakor da bi bil le-ta odgovoren za pisavo in izvajanja našega lista, dasi je notorično znano, da dr. Tavčar nima že dlje časa nobenega odločilnega vpliva na smer našega lista. Pri tej priliki je gospod d želni glavar rohnel in očital našemu listu, da spravlja v javnost lažnjive podatke o deželnem gospodarstvu in je v dokaz te svoje trditve navajal celo vrsto številk, ki bi naj dokazale, da so »Narodovi« podatki o deželnem gospodarstvu docela neresnični in da se deželna uprava nahaja v naravnost cvetočem stanju. Res, številke navadno nekaj dokazujejo, ako so pravilne, toda na številke, ki jih navaja velečislani gospod deželni glavar, pa ne damo nič, prav čisto nič. Spominjamo se namreč, kakor smo že včeraj omenili, da je plemeniti Šuklje v lanski božični številki »Slovenca« priobčil članek, v katerem je skušal dokazati, da bo novi cestni zakon obremenil Ljubljano samo za okroglo 60.000 K, ne pa kakor naprednjaki zatrjujejo, za okroglih 200.000 K na leto. Za dokaz je navajal najraznovrstnejše številke, o katerih je zatrjeval, da jih je dobil naravnost od finančnega ravnateljstva. Prav tako pa je nam še tudi v najboljšem spominu, da je pl. Šukljetu isti dr. Tavčar, katerega je le-ta v zadnji seji deželnega odbora čisto po pravici napadal zaradi baje lažnji-vih podatkov o deželnem gospodarstvu, dokazal, da so njegove številke, nanašajoče se na davčno moč ljubljanskega mesta, čeprav je zatrjeval o njih, da jih je dobil direktno od finančnega ravnateljstva, čisto navadni falsifikati. In na težko to obdolži-tev, da je falsificiral podatke o davčni moči Ljubljane, je plemeniti gospod s Kamna obmolknil kakor nem ter s tem priznal, da je bilo ono očitanje utemeljeno. Ce to dejstvo uva-žujemo, potem pač moramo gospodu Šukljetu zaklicati: Na Številke tvoje nič ne damo!
+ Nemška klika, katera zalaga svoje graške liste z ljubljanskimi novicami, je ravnotako lažnjiva, kakor klika pri »Slovencu«. V »Tagespo-šti« so lagali, da je bila volilka gospa dr. Tavčarjeva iz volišča odstranjena, dočim je bila odstranjena nevolil-ka gospa dr. Peganova. V »Tagblat-tu« pa so zopet lagali, da je bil dr. Tavčar predsednik XVII. komisije, odstranjen z ženskega volišča, dočim je bil odstranjen dr. Pogan. Do danes smo zaman pričakovali, da bodo Nemci te laži popravili. Pa jih niso, kar zadostno označuje časnikarsko to svojat!
+   Deželnosborska nadomestna
volitev in klerikalci. *Zakon pravi: Volilno pravico imajo vsi tisti, ki volijo pri občinskih volitvah v I. in II. razredu, poleg teh pa tudi oni volilci III. razreda, ki plačujejo — najmanj osem kron direktnega davka. Dasi je zakonita določba docela jasna, da ima volilno pravico samo tisti, ki plačuje najmanj 8 kron direktnega davka, vendar so klerikalci reklamirali v volilni imenik vse tiste okoličane, ki so vpisani v občinski volilni imenik v I. in II. razredu, čeprav plačujejo manj kakor 8 kron direktnega davka. Vložili so okrog 400 reklamacij in upali so, da bodo vse te reklamacije pri znanem razpoloženju deželne vlade nasproti klerikalni stranki ugodno rešene. A zgodil se je čudež: deželna vlada je to pot varovala zakonitost in je zavrnila vse klerikalne reklamacije kot v zakonu neutemeljene. In tako je Šusteršiče-vo upanje, da bo pri deželnozborski volitvi z okolišča ustrahoval napredno Ljubljano, splavalo po vodi.
+ Gospod prost dr. Elbert nam brzojavlja iz Novega mesta: Vašemu dopisniku se je vrinila napaka. Rekel sem: »Boli me tako postopanje deželnega glavarja. Jaz bi se bil sramoval tako postopati.«
+ Volilni zakon za Ljubljano z obvezno volilno dolžnostjo izključuje vendar razne osebe: Vojake, kaz-nence, kridatarje, slaboumne i. dr. Krparji tega občinskega in volilnega reda bi bili prav lahko izločili tudi nune Uršulinke ter jim prizanesli, že z ozirom na njih prisege in slovesne obljube. To pa se namenoma ni upoštevalo zaradi, vsled discipline zanesljivih, številnih glasov, da-si so se baje nune branile in prosile, naj se jih, ki so se svetu odrekle, ne sili v posvetni boj, toda sililo se jih je v vojsko. Disciplini so se morale kloniti zdaj in se bodo morale tudi tedaj, če bi mogočni disciplinarji od sužnih več zahtevali kot prelom obljub in priseg . . .
+ Politika v spovednicL Piše se nam: Kot dober kristjan, oziroma katoličan, sem se, kakor vsako leto, tudi letos namenil opraviti velikonočno spoved. S tem namenom sem šel 24. t. m. ob 6. zjutraj k frančiškanom v Ljubljano. Ker sem pa tam videl, da je pri vsaki spovednici nekaj vojakov 27. pešpolka, sem se napotil v cerkev Sv. srca Jezusovega, ker sem na vsak način hotel opraviti spoved. Tam se je spovedovalo na desni strani cerkve. Pokleknem in povem vse svoje grehe, končno me vpraša spovednik, če čitam tudi »Slov. Narod« in »Jutro«. Jaz rečem da, ker sem ravno na te liste naročen. Potem me nagovarja, naj obljubim, da teh listov nikdar več ne čitam in ker tega nisem mogel storiti, mi zagrozi, da bode koncil vse »Narodovce« in »Ju-trovce« izobčil iz Sv. cerkve, nakar še reče »z bogom, zaloputne linico in izgine, — dobil sem »ta suho«. — Skoraj bom star 60 let, bil sem kot vojak pri zasedanju Bosne 1. 1878. in vsako leto sem še opravil velikonočno spoved, a od danes naprej me nikdar več nobeden ne vidi v spovednici. Predno nas izobčijo, izstopimo raje sami, ali pa pristopimo k pravoslavnim, potem nas bodo še radi nazaj vabili, kajti usahnil bode vir dobrih dohodkov, s katerimi se naši današnji politikujoči Kristusovi namestniki debele.
-f- Volilni imeniki za državnozborske volitve v Ljubljani so tako površno in pomanjkljivo sestavljeni, da je prava sramota. Izpuščenih je nebroj naših somišljenikov, večinoma samih znanih in uglednih mož. Kako površno se je pri sestavi volilnih imenikov postopalo, dokazuje dejstvo, da so izpuščeni celo taki, ki so vpisani v imenike za občinske volitve in ki so pravilno zglašeni v zgla-ševalnem uradu. Sploh so ti volilni imeniki tako površni, da imamo vtisk, kakor da bi se ž njimi hotelo napraviti rekord v pomanjkljivosti. Zlato pozivamo vse somišljenike, naj posvetijo vso pozornost tem imenikom in naj se prepričajo, če so sami in njihovi znanci vpisani vanje.
-f- Klerikalci in volilna svoboda. »Slovenec« je napravil celo proskrip-cijsko listo. Ker ne more naprednim agitatorjem in agitatoricam nobene nepostavnosti očitati, pa napada ljudi, ki niso nič drugega storili, kakor da so volili po svojem prepričanju. Celo kolono takih občespoštovanih ljudi je včeraj naštel z blagim namenom, da bi jim škodoval. Tako spoštujejo klerikalci volilno svobodo. Vsi tisti, ki jih je »Slovenec« že napadel in sramotil, imajo lepo priliko, da se za to zahvalijo. In sicer na ta način, da ne dajo v »Slovenca« nobenega inserata več. Na tej strani so klerikalci najbolj občutljivi, kajti brez liberalnih inseratov bi »Slovenec« sploh ne mogel izhajati. Inserati v »Slovencu« pa tudi nikomur nič ne koristijo, kajti »Movenca« bero sam« po farovžih in v nekaterih kavarnah, sicer pa splok skoro nič ne pride med ljudi.
+  Dalmatinci o dr. Susteršieu.
V splitski »Slobodi« čitamo: »Dr. Su-
steršič je lahko »velik lovec za ministrske portfelje,« »največji planinski Hrvat« in »največji brionski klijent«, ali je vendar — velika glava. Dal se je revež preko dve uri moriti od Ženka Donadinija in Iva Jelavi-ča, ki sta ga mazala z vsemi mogočnimi morskimi travami, a dr. Šuster-šič je sipa! iz svojega portfelja modre misli in sodbe. Izmed drugih morskih trav modrosti je najdivnej-šs> ta-le: »Čujte, a kaj mislite o naši hrvatsko - slovenski vzajemnosti t« »Kaj mislim? Vi že veste, kaj mislim in koliko dam na to. Takole je: raz-druženi ne pomen j amo ničesar, a združeni zaležemo mnogo — in s tem sem vam povedal vse.« — Da, povedal je vse, a ni povedal ničesar. Brivec Bradarič (odgovorni urednik »Hrvatske Države«) bi bil pametneje odgovoril in sicer po priliki tako-le: »Kadar bomo združeni, bo ministrska in brivska »napitnina« izdatnejša, a to je za nas klerikalce glavno.« Kakor se zdi, poznajo dalmatinski Hrvati prav dobro dr. Šusteršiča.
+ IJdeležnice protestnega shoda. Prijatelj našega lista nam piše: Ogledal sem si udeležnice snočnega protestnega shoda. Hodile so mimo mene in prepričal sem se, da jih večinoma poznam s ceste. Lahko vam rečem: Niti enega čednega obraza nisem videl. Ljubljana vendar slovi po svetu, da ima nenavadno mnogo lepega ženstva. Tujci, prihajajoči v Ljubljano, se kar ne morejo načuditi, kako lepe ženske obraze je videti na ulici. A snoči nisem videl ne enega obraza, o katerem bi se moglo reči, da je čeden. Same grdo ženske so zbrane pod komando dr. Kreka.
+ Veliko junaštvo Krekovih amaconk. Ko so se snoči vračale 6 protestnega shoda Krekove amacon-ke, so bile silno razvnete in navdušene in iz njihovih ust so letele take ljubeznive besede, kakršne so rabile v nedeljo na ženskem volišču, ko so napadale napredne volilke. Celo nekemu 121etnemu dečku se je zdelo to preneumno in zaklical je: »Živio Narod!«. Tedaj pa so te babnice na Čevljarskem mostu planile na dečka in bi ga bile skoro pobile na tla. Pasja dlaka, to je pa veliko junaštvo. — 20 babur se spravi nad enega 121et-nega dečka. Da teh žensk le sram ni!
4- Na narodne volilke, ki so izpolnile svojo dolžnost pri zadnjih občinskih volitvah, izliva »Slovenec« svoj žolč in jih skuša oblatiti pred javnostjo. Toda ako misli klerikalno grlasilo, da bo z napadi na naše vrlo narodno ženstvo odvrnil naše gospe in gospodične od smotrenega narodnega dela, se temeljito mpti, zakaj povemo mu lahko, da so podli klerikalni napadi našemu zavednemu ženstvu samo v ponos in da je samo bodre k še vztrajnejšemu in požrtvo-valnejšemu delu.
-j- Klerikalnim volilkam se jeza nikakor ne more ohladiti. Tako na na primer neka znana kuharica iz semenišča zbada s svojim strupenim jezikom napredne ženske kjer le more. Zadnji čas je, da se napravi takim surovostim enkrat za vselej konec. Klerikalne babnice naj ne mislijo, da jim je pod zaščito njihovih črnih komandantov vse dovoljeno. Svetujemo jim, naj bodo lepo tiho, sicer bodo še hujše blamirane, kakor so bile preteklo nedeljo.
+ Odlikovanje. Nadrevident c. kr. priv. južne železnice Josip G o-m i 1 š e k v Ljubljani je bil odlikovan s častno medaljo za 401etno zvesto službovanje.
— Zadruga mesarjev in prekaje-valcev v Ljubljani je prisiljena naznaniti slav. občinstvu, da bode s prvim majnikom že itak visoke cene mesa zopet zvišala. Slav. občinstvo naj zve, da zadruga, ki je storila vse kar je bilo v njeni moči, da bi ohranila saj sedajne cene mesa, ni bila uslišana na merodajnem mestu. Domača živina je dosegla tako stopnjo v cenah, da smo pričeli premišljevati, kje bi si nabavili cenejšo živino. Nekateri tukajšnji mesarji so nakupili na Ogrskem in Hrvaškem večjo množino volov. Poudarjati pa mo-ramo,da ne v okuženih, ampak bolezni prostih krajih. Zadruga je že pred poldrugim mesecem natančno označila stališče sedanjih razmer in draginje ter vljudno prosila c. kr. deželno vlado, naj priskoči na pomoč, da se bo smela živina uvažati ali na kak drug način s kakim dobrim nasvetom. Odgovora pa na to nujno prošnjo zadruga ni dobila. Na sestanek, ki ga je imela zadruga 11. (12.) t. m. je povabila tržnega nadzornika g. Adolfa Ribnikarja in mu razložila tamkaj položaj, v katerem se nahaja mesarska obrt. Po dogovoru z gospodom nadzornikom se je obrnila zadruga vnovič na slavni mestni magistrat, naj ta, čigar sveta dolžnost je skrb glede konsumentov, izposluje pri c. kr. deželni vladi in ta pri ministrstvu, da bi se dovolil uvoz živine v mestno klavnico. Vedno se očita na prvem mestu, da mi nimamo zveze z železnico in potrebnih kontuma-eijskih hlevov. Temu bi se odpomoglo na način, kakor je nasvetovala zadruga: En hlev naj se spremeni v kontnmacijski hlev in en del klavni-
ce (oddelek za klanje) naj se loči od drugih. Mesarji so pripravljeni živino, ki se pripelje iz Ogrske in Hrvaške, na voseh uvaiati iz železnice, v mestno klavnico in to potem tekom 48 ur poklati. Slavno občinstvo naj bo v teh kratkih potezah obveščeno, da je zadruga storila vse, kar ji njene moči pripuščajo. Vzroki te neznosne tvar ine niso več na ramah mesarjev, ampak iskati se jih mora drugje. C. g. Fran Po vse, deželni poslanec je na shodu v Š te panj i vasi izrekel besede, da nikakor ne dovoli stranka, da se uvede tudi eno živinče. Na to konstatira zadruga le eno dejstvo, da so se hitro uresničile njegove besede, ker zadruga na dvakratno vljudno prošnjo ni bila niti odgovora vredna.
— Srbski tehniki v Ljubljani. Včeraj popoldne se je pripeljalo v
Ljubljano 50 slušateljev tehniške fakultete v Belgradu pod vodstvom svojih profesorjev Jefte Štefanovića, Dragomira^Antonoviča, Koste Todo-roviea in Imšana Tomića. Med izletniki se nahaja tudi 6 gospic slušate-ljic. Izletniki so si ogledali mesto in se vzpeli tudi na Grad. Mesto je na pravilo nanje najboljši vtisk, dasi vreme ni bilo baš ugodno. Srbski gostje so prenočevali v hotelih »Tratnik«, »Štrukelj« in »Ilirija«. Odpeljali so se danes zjutraj v Trst, od koder se ponoči ob 11. odpeljejo s par-nikom v Benetke. Sr^ki tehniki so na potu v Rim in Turin, da si ogledajo mednarodno umetniško razstavo v Rimu, kjer si je hrvaško - srbska umetnost izvojevala pravcati tri-umf, in da se udeleže mednarodnega tehniškega kongresa v Turinu.
— Prihod srbskih profesorjev v Ljubljano. Danes se pripelje z brzo-vlakom ob pol 6. popoldne v Ljubljano nad 50 srbskih profesorjev. Da-si ui posebnega ofieialnega sprejema, vendar bi bilo želeti, da bi narodno uase občinstvo pohitelo na kolodvor s številno navzočnostjo pri sprejemu manifestiralo svoje simpatije nasproti dragim gostom. Srbski profesorji se takoj po prihodu napotijo v svoje hotele. Ob pol 7. zvečer se zbero pred Prešernovim spomenikom in si v spremstvu svojih slovenskih tovarišev ogledajo mesto. Zvečer ob pol 9. je sestanek v mali dvorani »Narodnega doma« z večerjo. Po večerji bo eden izmed srbskih profesorjev refe-riral o srednji šoli srbski, eden izmed slovenskih profesorjev o razvoju slovenskega naroda in šolstva. V soboto 29. t. m. od 8. do 10. dopoldne hospitacije srbskih profesorjev na I. in II. državni gimnaziji, na učiteljišču in liceju. Od 10. do 12. razgledovanje muzeja in »Narodnega doma«. Ob 1. popoldne banket v hotelu »Tivoli«, ob 3. izlet na Rožnik, zvečer ob 8. sestanek v hotelu »Tivoli«. V nedeljo ob pol 10. odhod v Postojno, kjer si gostje ogledajo postojnsko jamo. — Iskreno pozdravljamo v imenu vsega narodnega ljubljanskega prebivalstva in celokupnega slovenskega naroda mile srbske goste ter jim kličemo: presrčno dobro došli na bratskih slovenskih tleh.
— Napredni slovenski javnosti. Kmalu bodo tukaj velike počitnice, v katerih dijak rad gre na potovanje. Ker je pa tako potovanje za dijaka drago, zato se je osnovala počitniška zveza, v katero so stopili v začetku samo dijaki in so se zavezali drug drugemu dajati brezplačna prenočišča. Klerikalni dijaki najdejo zavetje v farovžih, mi pa nočemo tam delati hinavščine in se rafli tega obračamo na napredno javnost, da ona priskoči svojemu enakoi j mislečemu dijaštvu na pomoč. Marsikdo izmed privatnikov, bodisi v mestu ali na deželi, bo imel prostora, da bo lahko prenočil potujočega dijaka. Komur je torej mogoče dati v velikih počitnicah brezplačno prenočišče, ta naj naznani svoj natančen naslov potom dopisnice na naslov: Akad. fer. društvo »Presveta«, Ljubljana, Mestni dom. Kdor da prenočišče, ta naj bo zanesljiv, da ne bo ostal potujoč dijak na cesti. — Odbor za počitniško zvezo.
— Jurjevanje na ljubljanskem Gradu. V slučaju slabega vremena ima šentjakobsko - trnovska Ciril-Metodova podružnica na razpolago dve velikanski dvorani, kjer je prostora za tisoč ljudi. Upamo pa, da nam bo sv. Peter tako naklonjen, kot nam je bil lansko leto, in da nam v nedeljo zjasni nebo in pokaže nebeško solnce, čisto in žarko, da ga bomo vsi veseli. Jurjevanje se prične zjutraj ob 8.
— Zrakoplovna produkcija v Ljubljani. V kratkem utegnemo videti v Ljubljani zanimivo prireditev. Znani zrakoplovec Albert Le 11 is iz Pulja, ki se je izvežbal v zrakoplov-sik Soli v Pordenomo, pride v Ljubljano. Lettis ima originalen Blerio-tov monoplan tip 11, Torej tak letalni stroj, s katerim je Bleriot poletel 6 francoske obali čez morje na Angleško. Tudi ima enak motor, kakor ga je imel Bleriot, namreč Anzanijev motor. Letiš je s svojim strojem že 32krat letel po zraku in tudi že dvakrat ali trikrat padel. Povzpel se je
že v višavo nad 1000 metrov. V Ljubljani ko produkcija na vojaškem vežbaližču.
— Najraznovrstnejše umetne cvetlice prodaja na trgu gospa B a -ionov a. Opozarjamo nanjo naše narodno občinstvo, posebno pa naše narodne dame. Veš v inseratu prihodnji teden.
Nezgode. V delavnici Velkovr-hovi v Hrenovi ulici je zagrabil stroj Franceta Suhadolca za levo roko in mu odtrgal 2 prsta. Prisiljenec Fr. Mausar se je pri sekanju drv nevarno usekal v desno nogo. Albina Založnik, 81etna delavčeva hči se je v Cegnarjevi ulici igrala z otroci. Pri tem je padla in si pohabila levo nogo. V Rožni dolini je 3 leta staremu dečku, knjigoveznemu sinu, spodrsnilo, da je padel in si zlomil desno nogo. Premogarju Mihi Kavšku je v premogokopu v Št. Janžu pri prepe-ljavanju lesa padel velik kos lesa na levo r >go in mu je težko poškodoval. V Slatniku, občina Sušje, so se posestniku Turku vprežene krave spia-šile in pri tem pritisnile k zidu domačo hči Marijo. Dekle je dobila posebno na desni roki težke poškodbe.
Dobro jo je skupil. V Virantovi gostilni v Podlipoglavi je okoli 10. zvečer znan sitnež, delavec Jože Piškur brez povoda začel razsajati in nadlegovati navzoče goste. Psoval jih je brez povoda ter skušal napraviti pretep. Pametni gostje pa so na-dležneža s pomočjo krčmarja vrgli iz gostilne. To pa je bilo Piškurju preveč. Pograbil je za pred hišo stoječo klop, ter i njo sunil v okna gostilniške sobe, da so se razletele 4 šipe. Mesto da bi šel po tem maščevanju domov, .je rogovilil še dalje po vasi in razgrajal, dokler ga ni doletela kazen. Neki, Piškurju neznani fantje so ga namreč tako neusmiljeno pretepli, da so ga morali odpeljati v tukajšnjo bolnico.
Človeške kosti je hotela prodati. Včeraj je prinesla neka neznana 8-Ietna deklica k neki kupčevalki s kostmi nekaj kosti. Ker jih je uslužbenec spoznal za človeše, jo je oka-ral in odslovil. Dekletce je potem kosti zunaj vrglo v jarek in odšlo. Policija je odredila, da so jih prenesli na pokopališče k sv. Krištofu ter jih zagrebli. Kosti so bile že silno stare in vse prh le. Kje jih je deklica dobila, ni znano.
Kdo jo pozna? V červinjanu so sprejeli v bolnišnico neko žensko, ki je rekla, da se piše Marija Pelz, nato pa odgovarja le z »ja«. Navedenka je majhna, slabotna, ter ima temno-rja-ve lase in oči. Njena slika je razstavljena na policijskih oglasih v oknu osrednje policijske stražnice. Kdor bi jo spoznal, naj to čimpreje javi mestni policiji.
Kolo ukradeno je bilo včeraj kleparskemu pomožnemu delavcu Franu Fujanu iz podstrešja neke hi-3e na Resljevi cesti. Kolo je že staro ter vredno 70 K.
Čigavo je kolo? Pri policiji je shranjeno neko še dobro kolo, katerega lastn'k je dosedaj še neznan. Kolo je »Preciosa« in ima tovarniško številko 125.573. Lastnik naj se zglasi zanj čimpreje pri policijskem uradu.
Tatvina. V cukrarni je bila nekemu delavcu od poglobljenja Gru-barjevega prekopa ukradena siva obleka in par čevljev.
So ml ji vi škornji. Predvčerajšnjem je policija prijela 281etnega dninarja Frana Omejca iz Medvod, ki je pri starinar jih prodajal par škornjev, o katerih provenienci se ni mog^l izkazati. Izročili so ga sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z Južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 6 Slovencev. — 12 Hrvatov je šlo v Inomost, 24 se jih je odpeljalo v St. Vid ob Glini, 17 pa v Beljak.
Izgubila je zasebnica g. Marija Heidrichova srebrno, dolgo verižico. — Pisatelj g. Vladimir Levstek je izgubil srebrno žepno uro s kratko verižico. Ur% ima vrezani črki V. L.
Izgubljeni reči. V nedeljo je neki gospod najbrž na XVI. volišču v »Mestnem domu« izgubil zlato kra-vatno iglo z rdečim kamnom. Kdor jo je našel, naj jo odda na Karolinški zemlji 22 ali na policiji._
pozor, somišljeniki,
u Mlinte fine iieeite!
Volilni imeniki za držsvnozborske Tolitve v Ljubljani se akrm)no pe> manlklllvo seaUvl|eni: Rebro) naših seariilloalkav !• lspaitaalh.
Zate poziramo m|M m naše somišljenike, maj HMlini pregledajo vinilno lansalks tn M p**, ptitelt), ako Bina ■■pali—L
Volilni imeniki so razpoloženi na amaglatrata in v pUarai aaradaa napredne stranko v Dolenčevi hit) v Wolfori nHd.
laiHljaalM, starlte svata aaliaaat pravatasaa, dnaelsja. Mte svefe veUlae pravleel
se vrši
1 Kutiji, iti 31.1.1. rt i ptpMK w Mostah prt Bilikota.
DNEVNI RED:
1) Zmaga narodno-naprednc stran* ke in sramoten poraz klerikalcev v Ljubljani.
2.) Občinske in državnozborske volitve v Mostah.
Moičšutl v neUol]o vil u fbod!
Narodna obramba.
Za Ciril-Metodov obrambni sklad
so se nadalje prijavili sledeči p. n. gg.: 901. Omizje pri Roži v Ljubljani (plačalo 200 K); 902. uradniški krog v Ajdovščini (plačal 200 K).
Osmo diplomo družbe sv. Cirila in Metoda dobilo je stalno omizje pri »Boži« v Ljubljani z izplačilom 200 kron dne 26. aprila t. 1. To pomeni, da je isto cenjeno stalno omizje izročilo družbi že 1000 K in si pridobilo z osemkrat diplomiranim nabiralnikom osemkratno pokroviteljstvo. Tako okrašenih sten nima doslej nobena slovenska gostilna, kakor je Prešernova soba pri »Roži«. Rodoljubnim gostom posebno prizanje in srčna zahvala!
Amerika za družbo sv. Cirila in Metoda. Veliki pospeševatelj naše šolske družbe g. Fr. S a k s e r v New Yorku sporoča, da jej je nakazal 66 K po naročilu podružnice št. 26 Stalick, Rocksprings, Wyo. Iskrena zahvala in hvaležne pozdrave dobrim Slovencem v Ameriki.
Društvena naznanila.
Telovadno društvo »Sokol II.« v Ljubljani priredi v soboto, dne 29. t. m. ob 8. zvečer v gostilni br. Kavčiča na Privozu svoj zabavni večer s sledečim sporedom: Petje, godba, šaljiva pošta, komičen nastop ter prosta zabava. Vstopnina 40 h. — K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi odbor. Na zdar!
Z občnega zbora pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. V poročilo o letošnjem občnem zboru pevskega društva »Ljubljanski Zvon« je pomotoma izostalo, da je občni zbor soglasno sklenil izreči iskreno zahvalo gg. dr. Niku Zupaniću, pristavu »Narodnega muzeja«, Vladislavu R i b ni k a rj u, lastniku »Politike«, in Darku Ribnikarju, uredniku »Politike« v Belgradu, za njihove velike in neprecenljive zasluge, ki so si jih pridobili za društvo ob priliki lanskega društvenega izleta v Bel-grad. Sklenilo se je nadalje, da se vsem imenovanim gospodom pošlje Še posebna pismena zahvala.
»Slovensko   planinsko društvo«
opozarja na občni zbor tega društva, ki so bo vršil jutri (sobota) ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu«. Prosimo točne udeležbe.
Izredni občni zbor »Deželne zadruge izdelovalcev sodavice in poka-lic na Kranjskem« se je vršil v četrtek 27. t. m. ob pol 10. dopoldne v gostilniških prostorih g. Bolteta na Rimski cesti. Navzočih je bilo 36 članov, ostali pa so se deloma opravičili. Po pozdravnem nagovoru je prešel načelnik g. G. Bolte na dnevni red, v kolikor ta ni bil rešen na rednem občnem zboru. Potrjen je bil računski zaključek za leto 1910, ki izkazuje dohodkov okroglo 1800 K in stroškov 1300 K, torej približni prebitek 500 kron. Dalje se je sprejel proračun za leto 1911, ki kaže splošen promet okroglo 2500 K. Določili so letno do-klado članom v znesku 10 kron. Glede varovanja steklenic je bilo oddanih več nasvetov, veliko se je govorilo o položnicah, vendar pa se udeleženci glede tega niso zedinili. Sklenili pa so napraviti oglase gostilničarjem, v katerih se isti opozarjajo, da so sodavičarjem odgovorni za vse izročene steklenice. Obenem se objavi to tudi v raznih listih, da zve o tem tudi javnost in da se doseže kar največ mogoče v varstvo dragih steklenic, katere so se dosedaj tako lahkomišljeno na stroške sodavičar-jev pokvarjale in razbijale. Občnega zbora se je udeležila tudi tovarna sodavice s svojim zastopnikom, zloglasnim Potnikom, ki se je kot njen zastopnik moral seveda postavno legitimirati, kar mu ni bilo posebno všeč. Pri rednem obenem zboru pa tovarna ni bila zastopana. V obče se je poudarjalo močno in hudo nasprot-stvo tovarne proti vsem sodavičarjem, ki jim veliko škoduje in si bo ta, če bo tako nadaljevala, skopala s svojo umazano židovsko spekulacijo sama svoj grob. Ob pol 12. je načelnik g. Bolte po izčrpanem dnevnem redu zborovanje zaključil.
Mmw u min ph
v nedeljo 30. aprila
i korist Ml n. Oda I fenfc
Pridite vsi pogledat!
Telefonsko in brzojavna poročila.
Jezikovno vprašanje in vojaški kazenski proces. Dunaj, 28. aprila, Danes dopoldne so »e v vojnem ministrstvu vršile končne konference obeh ministrskih predsednikov v zadevi jezikovnega vprašanja v kazenskem procesu. Ker se je dosegel že včeraj prin-eipialen sporazum, se je bavila današnja konferenca samo s teksti-ranjem.
Ponižani avstrijski poslanik.
Dunaj, 28. aprila. Avstrijski poslanik v Belgradu, grof Forgach, je bil postavljen in imenovan za poslanika v Draždanih. To je zelo občutna kazen za grofa Forgacha in popolnoma enakovredna z upokojitvijo, ker ima poslaništvo v Draždanih zgolj reprezentacijski namen, politici nega pomena pa prav nikakega. V političnih krogih pa se smatra to pre-meščenje grofa Forgacha tudi za velik udarec avstrijskemu ministru Aehrenthalu, ki je še v delegacijah opisoval grofa Forgacha kot zelo talentiranega in uspešnega politika. Za Forgachovega naslednika bo imenovan legacijski svetnik pri avstrijskem poslaništvu v Sofiji pl. Ugron.
Dunaj, 28. aprila. Dunajski listi nadaljujejo s svojim hujskanjem proti Srbiji. »Neues Wiener Journal«, ki je še včeraj naglašal, da je njegova zasluga, da je bil kraljev poset na avstrijskem dvoru odpovedan, prinaša danes seveda popolnoma izmišljeno brzojavko iz Belgrada, da je skoraj gotovo, da kralj Peter že y najkrajšem času odstopi.
Berolin, 28. aprila. »Vossische Zeitung« poroča iz Belgrada, da me-rodajni politični krogi ne verujejo, da bi kralj Peter še letos obiskal av* atrijski dvor.
Cesarjev pot v Pešto. Dunaj 28. aprila. Cesarjevo zdravstveno stanje je zadovoljivo, danes so izginili zalnji sledovi lahkega kašlja. V torek se cesar odpelje v Pešto. Sobotne vojaške parade se mesto cesarja vdeleži prestolonaslednik Fran Ferdinand.
Slovenski konzul v Ameriki.
Dunaj, 28. aprila. Cesar je imenoval slovenskega rojaka dr. Josipa Goričarja za voditelja avstro-ogrskega konzulata v San Frančišku v ameriških Združenih državah.
Dr. Masarvk obolel. Praga, 28. aprila. Vseučiliški profesor dr. Tomo Masarvk je nevarno obolel. Zdravniki so mu prepovedali, da bi se udeleževal kakršnegakoli političnega delovanja.
Mesto Tachov v ognju. Praga, 28. aprila. Mesto Tachov je v plamenu. Dosedaj je pogorelo žč 40 hiš, več kakor 100 rodbin je brez strehe. Ognja ni mogoče pogasiti, ker nedostaja gasilnih pomočkov.
Češki agrarci in volilni kompromis.
Praga 28. aprila. Češki agrarci izjavljajo, da bodo v vseh kmetskih okrajih postavili svoje kandidate in da vsled tega ne morejo pristopiti mlado-češko - narodno - socialnemu volilnemu kompromisu, vendar pa bodo pri eventualnih ožjih volitvah pomagali naprednim strankam proti klerikalcem.
Vstaja v Albaniji.
Carigrad, 28. aprila. Črna vojska, ki se je napotila je napotila iz Škadra, da osvobodi Tuzo, se je vrnila popolnoma desorganizirana. Oblast ji je morala odvzeti orožje.
Carigrad, 28. aprila. Vlada je poklicala pod orožje 57 maloazijskih redifskib bataljonov, da spremljajo sultana Mohameda na potu po Makedoniji.
Rusija se pripravlja na vojno. Berolin, 28. aprila. »Lokalanzg.* izve, da se Rusija mrzlično pripravlja na vojno proti Kitajski. Ruski finančni minister Kokovcev se je podal že v Pariz, da izposluje na tamošnjem denarnem trgu veliko vojno posojilo. Po vseh ruskih posadkah se vrše inspekcije, in vojna uprava se trudi hitro reorganizirati rusko vojno brodovje na reki Amur.
Protirepublikanska zarota na Portu« galskem.
Usabona, 28. aprila.  Oblast je
grišia na sled protirepublikanskemu omplotu, katerega člani so tudi vojaki. Zarotniki so nameravali pomoriti vse republikanske voditelje m zopet proglasiti monarhijo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Raslo Pnstoaiemsek.
NajftM&ejSe močvirnate kopeU svete. ■*£
Latffto ntotvsrje: 30 alUJnonv kubičnih metrov" kMfcfNMt slede na kemično sestavo in adravusost. —1— Li---~ - *---M——-   . -
Indikacije.
NajodliCflejSe kopeli za zdravljenje srca ,„..„„;
*es4U od t. bi|i do 30.
Od 1. aprila dO 30.
______na kontinentu.
zastonj županstvo.
s*a Av3tra-OfiPtktM
Prospekte razpošilja
t
laik vod ia
biedttnost, atoofuloznost, indidrane otroike bolezni, sopil, sečnih in prebavnih organov, habituelno telesno zaprtje, nevrastenija, histerija, ftouko WlwH, eksudati, myom, I insuficienca srca (srčna slabost), kronično vnetje srčnih milic, napake srčnih zakiopmc,
nevroze srca, tolično srce. 696
mi Alte k. k. ffoldapolkok*) mm Oiumf« L, StepkoMpUte.
Slovesci ii Slemle! jj zabite družbe n Urila ii Metoda
ML mol ljubi stari telet -
obupati hočeš? Zaradi malce katara ter mučnega kašlja ? Ne delaj sitnosti in kupi si raje v najbližnji lekarni ali drogeriji škatljico Favevih pristnih sodenskih mineralnih pastilj in stavim kaj, da se vseh težkoč iznebiš presenetljivo hitro. Škatljica stane samo K 1 25, ne daj si pa natveziti ponaredb.
Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Th" Guntzert, c kr. dvorni založnik, Dunaj IV/lj Grosse Neugasse 17.
edina slovanska ura za telovadce.
Dobi se samo pri tvrdki
Ljubljana II f nftnnr Ljubljana
Mestni trg II.
St. Petra (Rta
Zanesljiv
0!
eventualno tudi
1479
hišnica sama
se sprejme takoj ali 115. majem.
Prednost imajo on', brez otrok. Vprašati pri Filipu Supančiču, mestni stavbnik,   Ljubljana, Šubicova ulica štev. 5«
Otvoritev
Marijinega kopališča.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da se, kakor običajno vsako leto
dne 1. mafa otvori
Obilnega obiska vljudno prosi 1521 FRIDERIK KOŠIR.
se išče v svrho povečanja
1513
proti 20 mesečni amortizaciji
Cenjene ponudbe pod v,Uspeh 100fC poštni predal 87. Ljubljana.
ordinira
od 10. do 12. dopoldne in od 3. do 4. popoldne
Uvie.mil nedelje Ia pranlka.
Stanovoma
z 1 ali 2 sobama se oddajo as ljanski cesti it 60 in na Predo-vičem selu. mo
lstotam se Odda tudi moderno urejena 1480
Wmv pekar ija ~ajg
in veliko transito
skladišče * dve kleti
Elija Premic, Uu ijeno.
V obrata stoječa <503
30 konjskih sil močna
Tolmin!
Tolmin!
Proda se velika • v     e ■••w
pripravno za vsako obrt. 1507 Natančneje se izve pri lastniku fterU v eorSsl, ulica Ustna 12.
Fin angleški
1538
pristna Usta  some, (ne gnije)
10 kg 3 K
ima naprodaj
Ivana Mayei\
lečama Ravnik, pošta Logatec.
se poleti proda.
Ogleda se lahko v tiskarni Ig. pl. KleinmajT & Fed. Bamberg, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 20.
(Ša&titim S a mam pzipozoca (c najfinejšega ofiuza
239
Sod STtanco.
Šaćni JMoSuJti veBno pzi-pvavtfcni. Sa&o tudi venci o fca&ovi in zaz>nc cvvtfice ,\   Somu iz?aotovtfenc
veleprima, najboljše kakovosti, rumenom esnat 1447
semenski in jedilni
odda po nizki ceni v vsaki množini tvrdka Iv. A. Hartmann nasl.
^vg. Tomažič v £jubljani.
(Mi in trg. vrtnar
fjubljana, Kolezijske nI. 16
izvršuje
vence in bukete
za razne prilike.
Delo umetniško okusno in po solidnih cenah.
Prodala cvetlice, razlik in zelenjavo.
Naročila na detelo hitro   in vestno.
na Starem trgu št« is je kakor navadno u
vso noč odprta.
Za obilen obisk se priporočata
Leon is Fanl Pogačnik.
Pekarija
se eddm takoj v najem pod jako
ugodnimi pogoji z vso JL^ j j m opravo ali pa se mmw    ■■ ■
vsled presiltve proda. Hiša je skoraj nova in ima 4 sobe, 1 kuhinjo, pe-karijo, lokal za trgovino, 1 klet in veliko drvarnico z dvema hlevoma za svinje. V hiši je tudi vodovod in acetilenska razsvetljava. Zraven je lep, precej velik vrt. Oddaljena je komaj 2 minuti od kolodvora, kjer je jako živahen promet in posebno pripravno za pekovsko obrt, ker je brez konkurence. 1491 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
I
Nasproti rotovža.
Različno modno blago in perilo za gospode, dame in otroke, kakor tudi slamnike in čepice po zelo nizkih cenah
priporoča
trgovina
Mestni trg št. 24.
Klavir
dobro ohranjen, 1497
se radi selitve prav eenć preda na Radeckega cesti 3, I. nadatr.
vredne najmanj 60 kron se eeno prodaje* 1322
Ponudbe in vprašanja pod „ Gosli" na upravništvo »Slov. Naroda".
COONAC!
STAR, pristen destilat dalmatinskega vina je najboljše sredstvo za
slabotne in rekonvalesentne.
Dobi se edino pri tvrdki: 1066
BR. N0VAK0VIĆ, Ljubljana.
Na Jesenicah, Gorenjsko
se radi preselitve da v najem
kjer je že več let vpeljana trgovina, s skladiščem oziroma stanovanjem ali meblovano sobo na najugodnejšem prostoru in v bližini kolodvora. — Gospodom sotrudnikom ali samostojni izvežbani prodajalki se nudi dobra prilika zagotovljene eksistence. Natančneje podatke se izve pri Anton Hafnerju, Školi a Loka, Glavni trg. 1483
ponudbeni razpis.
V dragoDSki vojašnici (Makovi) v Ljiljani
se s I. julijem t. I.
odda gnoj
na eno do tri leta. Reflektanti naj   vložijo ponudbe
poveljstvu 0. dragonskega polka v Gorici do L junija t. 1.
Pojasnila za pogodbo pri omenje-1482 nem poveljstvu.
Županstvo  trške   občine   Ilirska Bistrica
naznanja, da se vrši
jSr- sejem
dne 1. maja t. I
Živinski sejem je dovoljen  sam O
1518
Županstvo.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev- 2.
Delniška glavnica K 5,000.000.
Rezervni fond 610.000 kron.
Podružnice v Spljeta, Celovca, Trsta, Sarajeva In OoricL
39
Sprejema vloge u kipce n na tekoči nam ter jik obrestuje od dne vloge po Sstik
4 v
JCipnje in prodaja sre&e ia vrednostne papirje vseh vrst O po dnevnem korzu.
fVOH
Delniška glavnica K 6,000.000.
837
Rezervni fond okoli K 300.000.
JADRANSKA DANKA, FILM ALKA V LJUBLJANI
Šelenburgova ulica štev. 7 (nasproti glavno pošte).
Kupuje in prodajat vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijo-ritete, delnice, srečke itd. — Valute in de« vize« — Predujmi na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščih. — Promete k vsem žrebanjem.
n   Vloge na
u
10 od dneva vložitve
„ 4%% -vat
od dneva dviga, rentni davek plačuje banka Iz svojega. —JMa tekoči In žire račun po
Živahna zveza z Ameriko. — Akreditivi.
dogovoru.
88
Menjalnica«
Centrala v Trstu.
Eskomptujot menico, devize in fakture. — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti karani izgubi. — Revizija žrebanja srečk 1. t. d. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rembours - krediti. — Borzna naročila. —
lakaao.
u      Filijalka v Opatiji.
8-
34
1Q
6F
00
47
YI