8 pc Sidona ta abbMMinente poatal« Poltnlna plačana v telovtnl Naročnina mesečno 12 Lir, cb inorem-»tvo 20 Lir — nedeljska izdale celoletno 34 Lir, ta Inozemstvo 50 Lil. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10349 za ineerata. Podružnica! Noto mesto. Izključna pooblaSfenka ca oglaSevanJe Italijanskega hi tnjega izvora: Unione Pubblicita Italiana &A* Milana VENEC Izhaja viak dan »jutra) razen ponedeljka la dneTa po prazniku. e UrednlitTO In apravai Kopitarja 6, L|nbl|ana. g Š Redazione, Ammlnlstrezlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. s 5 Telelon «001—4005. 1 Abbonamentlt Meta 12 Lirei Estero, mete 20 Lire, Edisone doroenica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. Pa Lubiena 10.650 per gli abbo-namenti: 10.349 pe» le io.ejzioni. Fllialet 1 Noto meeto. Concesslonaria e«cIuslTa per la pubblicltl dl proveatenza italiana ed estera: Ualoae Pobblicita Italiana S. A, Milano. II BoIIettino No 742 La conquista di Bir el Hacheim 2000 prigionieri, oitre mille cadaveri nemici ed ingentissimo bottino II Quartier Generale delle Forze Armate co-munica: Posizione Bir Hacheim, potentemente or-ganizzata et audacemente difesa, stala ieri mattina presa assalto ed espugnata dalle fanterie motoriz-zate italiane e tedesehe. L'attacco e stato preceduto da violenti concentramenti d'artigherie et appog-giato dalPazione a massa di poderose lormozioni aeree. II numero dei prigionieri supera ducmila; ingentissimo e il bottino che comprende gran numero cannoni e mezzi in massima parte intatti; sul terreno sono stati contati in breve spazio oltre inille cadaveri nemici. Una modesta aliquota del presidio costituito in prevalenza da ribelli Irancesi ha cercato scainpo nella fuga ma inseguita e martellata senza tregua dai bombardieri dell'Asse ha subito ultcriori gra-vissnue perdite in uomini e mezzi. Una puntata di lorze blindate inglesi a nord di Bir Hacheim veniva infranta dalla divisio-ne »Arietec le cui artiglierie con luoco di eccezio-nale cflicacia et prccisione aperto alle minime di-stanze annullavano 1'intervento dci carri nemici che in gran parte rimanevano distrutti. Sulle retrovie avversarie ha pure agito 1'avia-zione incendiando o danneggiando in notevoli quan(ita autoblinde et veicoli dei rifornimenti. In combattimento la caccia tedesca abbatteva cinque velivoli britannici. Nel Mediterraneo abbiamo perduto un cacciatorpediniere, che aflon-dato per siluraniento nemico. Un altra unitš dello stesso tonnellaggio e stata aflondata in seguito alPurto contro una mina vagante. Buona parte degli equipaggi e stata salvala. Lc famiglie sono state inlormate. II numero dei morti durante 1'incnrsione nemi-ca su Ta ran to e montata da 20 ad 41. Alcune bombe sganciate questa notte sulla pe-riferia di T a r a n t o non hanno causato danni ne perdite. Bir el Hakeim padel Nad 2000 ujetnikov, 1000 mrtvih in velik vojni plen — Divizija »Ariete« zlomila sunek anglešSih tankov severno od Bir Hakeima — Osuplost v Londonu vjsa Vojno poročilo it. 742 Glavni stan italijanskih oboroženih sil objavlja: Močno utrjena in hranjena postojanka B i r Hakeim je bila včeraj zjutraj napadena in zavzeta po italijanski in nemški motorizirani p-lioti. Nnpad je pripravil silen in osredotočen topovski ogenj, podpirale pa so ga'mogočne letalske skupine, število ujetnikov presega 2000. /.nnten je vojni plen. kj obsegn veliko število topov in vojnih sredstev, ki so po veliki večini nepoškodovana. Nn bojišču so v kratkem času na.št-li nad 1000 trupel sovražnih vojakov. • Majhna skupina posadke, ki1 so jo po večini sestavljali francoski uporniki, se je poskušala rešiti v begu, toda Osna letala so jo zasledovala in brez prestanka obstreljevala, tako da je pretrpela nadaljnje zelo težke izgub' v ljudeh in gradivu. Sunek angleških oklepnih sil severno od Bir Hakeima je zlomila divizija »Ariete«, ki je odprla izredno izdaten in precizen og"nj iz neposredne bližine ter onemogočila posredovanje sovražnih tankov, ki so bili večinoma uničeni. Tudi nad sovražnikovim zaledjem je bilo letalstvo zelo delavno in jc zažgalo oziroma poškodovalo znatno Stavilo oklepnih avtomobilov in vozil za aprovizacijo. V zračnih bojih so nemška lovska letala sestrelila 5 angleških letal. V Sredozemlju smo zgubili en rušilec, ki so ga potopila sovražna torpeda. Neka druga enota enake tonaže je bila potopljena, ker je trčila v n~ko mino. ki se je odtrgala. Posndki sta bili1 v veliki večini rešeni. Družine ponesrečenih so bile obveščene. število mrtvih med sovrnžnim napndom nn Taranto je naraslo od 20 na 41. Nekaj bomb, ki so bile zadnjo noč vržene nn okolico Tarantn, ni povzročilo niti škode, niti človeških žrtev. Uspehi italijanskega letalstva V prvih dveh letih vojne so italijanska letala vrgla 344.000 bomb, zanesljivo uničila 2537 letal ter potopila 34 vojnih in 45 trg. ladij Rim, 12. jun. AS. Uspehi, ki jih je Italijansko letalstvo doseglo v prvih dveh leiih vojne so naslednji: vojnih nastopov je bilo izvedenih 70.050, bomb je bilo vrženih 344.614, poletov je bilo za 298.597 ur. Pri letalskih prevozih je bilo 37.452 poletov, kilonietrdv so letala preletela 2S.810.414, ljudi je bilo prepeljanih 345.975, blaga prepeljanega 23,726.419 kg. V bojih je bilo zanesljivo uničenih 1290 na- sprotnikovih letal, na tleh zanesljivo uničenih 449 letal, protiletalska obramba je zanesljivo uničila 784 letal, verjetno je bilo uničenih v bojih 18 letal, na tleh 275, po protiletalski obrambi pa 16. Letala so z bombami potopila 34 vojnih ladij, poškodovala 151 vojnih ladij, zadetih je bilo 181 ladij. Trgovskih ladij je bilo z bombami ali torpedi potopljenih 65, poškodovanih SI, zadetih 107. Obleganje Sebastopola se nadaljuje Vzhdno od Harkova so boji oživeli - Sovjetski napadi pri Volhovu odbiti Berlin, 12. jun. AS: Vsi nemški listi poveličujejo veliko zmago italijanskih in nemških čet v Severni Afriki, ki je bila dosežena pri zavzetju trdnjave Bir Hakeim. Bir Hakeim — niše >/.wi*lf Uhr Blati« — ni le velik uspeh italijanskega in nemškega orožja, marveč tudi velik jioraz za londonsko propagondo, ki je do zadnjega zatrjevala, da jc ta trdnjava nc-osvoiljiva. Bern, 12. junija Padec toliko hvaljene postojanke Bir Hakeima je izzval tudi v Švici vtis, za katerega ni pretirano reči. da je naravnost velikanski. Pred desetimi dnevi so še vsi organi anglosaško, in /lasti angleške propagande. popisovali Bir Hakeim in njegove močne utrdbe, ki so jih Angleži gradili inescce in mesece in postojanko spreminjali v neosvojljivo trdnjavo. To trdnjavo so tako povzdigovali, da so jo zadnje dni že primerjali z Verdunom. Govorilo se je celo, da mora Verdun obledeli v primeri z Bir Ilakeiraom. Agencija United Press in F.xchange Telegraph sto vsak dan v celili kolonah podrobno popisovali, kako so gradili to utrdbo in dokazovali, da italijansko-nemški naskoki ne bodo rodili uspeha. Reklo se je tudi, d« se celo levo krilo 8. angleške armade naslanja na Bir llakciin, ki ga jc zato treba držati za vsako ceno. Znano je. da so bile v Bir llflkeimu poleg angleških tudi dcgaulistične čete. O obrambi Bir Hakeima je pisala agencija Kxchangc Telc-graph iz Kaira cn dan pred padcem tole: »Odpor vseli čel jc nezlomljiv; kakor vse ka/e, sovražnik ne bo uspel. Divizija »Trieste«. ki deluje v okolici Bir Ilnkeima. je izvedla napad s severa in severovzhoda iz majhnega kraja Sherrara. Temu napadu pa jc sledila ostra tan-kovska bitka. Puščavski Tobruk ne bo podel.« Pa je le padci. Ml Piccolo*.) Ženeva, 12. junija. AS; londonski dopisnik lista -SuisP' piše. da so angleški vojaški in politični krogi obstrineli nad padcem Bir Hakeima. Javnost je sprejela lo poročilo z velikim nezadovoljstvom in noče več verjeti uradnim razlagam, češ da so uspehi vedno važni, angleški porazi pa da nimajo nobenega pomena. Velik pomen dogodkov na Tihem morju Zasedba zahodnih Aleutov naznanja začetek velikih bojev — Neumorno prodiranje v Kitajsko Tokio. 12. jun. AS: Japonski 'listi še nadalje poveličujejo zmagovite naskoke na Aleut-ske otoke in napovedujejo, da so ti podvigi začetek velikih dogodkov v svetovni vojni ter da jc toliko hvaljena angleško-ameriška pomorska premoč zrušenn. Japonska bo z Italijo in Nemčijo na vsak način izvojevala zmago. Tokio, 12. junija. AS: Prvo uradno poročilo o zavzetju nekaterih severnoameriških postojank na Aleutih in o vdrtju v prvo ameriško obrambno črto, ki grp po verigi Aleutov in naprej do južnih ameriških otokov, naznanjo popoln preobrat severnoameriške strategije. _ — Midway in Aleuli so najbližje Japonski. Za-hn ini aleutski otok Agatu io oddal jen 4500 km od Japonske in Miduav približno ravno toliko. Drugo ameriške postojanke, va/ne za washing-tonske načrte, so: Kodjak, Alasko in Pearl Harljour na Havajih. Srditost ameriškega odpora pri Midwayu in Aleutih kaže, daso Ame-rikanci ipolagali silno važnost na te postojanke. 120 letal, ki so bila na potopljenih letalonosilkah. jc dokaz, da so odtod skušali pripraviti letalske napade na Japonsko. Doka/ zato so tudi velike količine bencina na Aleutih. Japonska jc imela prav tako nekaj izgub, toda dosegla je svoj namen, kar bi se sicer v toplem času lahko začeli ameriški ofenzivni poskusi na Japonsko. Tokio, 12. junija. AS: V bojih za zasedbo Čukova so Japonci zadali sovražniku hude udarce z uničenjem 79. divizije, kakor tudi z razpršitvijo 7. in 86. divizije, ki vse pripadajo 87. čungkinški armadi. V iprovinci Čckiang so Ki-tajri pustili na bojiščih II6K0 mrtvih, poleg tega pa so Japonci /ajeli 670? kitajskih vojakov in velili plen. Japonci so imeli v bojih le 583 mrtvih. šanghnj, 12. jun. A hudi boji nadaljujejo. V žilavih bojih so Nemci v naskoku osvojili številne utrjene griče in zavzeli novo ozemlje. Ponovil} sovražni napadi so sc v izgubah za sovražnika razblinili. Bojev se udeležuje letalstvo, ki brez prestanka bombardira S>bastopol. Vzhodno od Harkova so boji oživeli. Na bojišču pri Volhovu je več sovjetskih napadov izpodletclo. V Severni Afriki so v zadnjih bojih pri Bir el Hakeimu Angleži izgubili 2000 ujetnikov, veliko število topov in več sto avtomobilov. V vzhodnem Sredozemlju so nemške podmornice ob palestinski obali potopilo dve ladji s skupno 4000 tonami ter dve tovorni jadrnici in s torpedom poškodovalo neko večjo tovorno ladjo. V nemškem Tojnem poročilu z dne 11. junija, omenjenem napadu na angleško ladijsko spremljavo r vzhodnem Sredozemlju, je bila poleg omenjenih Indij potopljena še ena 6000-tnnska prevozna ladja. Posamični angleški bombniki so v zadnji noči prileteli nad dansko in nizozemsko o b a lo. Od teh letal so bila tri sestreljena. Berlin, 12. junija. AS: Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da so na južnem odseku vzhodnega bojišča nemški letnici pri napadih na neko utrjeno sovjetsko postojanko med bombnim napadom uničili 23 tankov in 28 topov. Med temi boji so nemški 'lovci sestrelili 15 sovjetskih letni. 12 drugih sovražnih letal je bilo' urfičenih pri nemških bombnih napadih na sovjetska letališča. Berlin, 12. junija. AS: Mogočne letalske skupine so tudi včeraj podjiirale kopenske napade na trdnjavo Sebastopol. Nemške eskadrile so v valovili iKJinbardirale sovražne utrdbe, notranjost mesta in pristanišče. Boljševiki 60 imeli težke izgube v ljudeh in gradivu. Berlin, 12. junija. AS: Zvedelo se je, da jc na afriškem bojišču 27. maja v trdih bojih na čelu svojih čet padeil nemški jKilkovnik I.lnns Levvins Barbv, ki je bil odlikovan z najvišjim nemškim odlikovanjem. Berlin. 12. junija, AS: Tzvpdele so se naslednje podrobnosti o napadu na angleške la- dje, omenjenem v včerajšnjem nemškem vojnem poročilu: V sredo popoldne so nemška ogledniška letala opazila angleške ladje blizu južne angleške obale. Kmalu ]>o polnoči so nemški bombniki prileteli nad južno področje Portlanda, kjer so zasledili sovražne ladje, ki so se hitro gibale proti vzhodu. Nemški bombniki so brez ozira na protiletalski ogenj in ba-ražne balone napadli. Prvi parnik, ki je bil zadet, se je kmalu nagnil. Kmalm nnto je bila težko poškodovana druga ladja, na tretji pa je izbruhnil požar. To je bila verjetno petrojej-ska ladja. Vse potopljene 'ladje 6o bile srednje velike. Načrtna strategija trojne zveze Japonske podmornice v Južni v Indijo in Rim, 12. junija. AS. »Poj>o1o di Roma« 6e bavi t z uradnim profilom južnoafriške admiralitete. ki pravi, da so japonske jjodmornicc praktično blo- | kirale pristaniče Durban na obali pokrajine Natal j v zugovzhodni Afriki in da so bile že tri ladje potopljene. »PojtoIo di Roma« ptoudarja, da je delo- > vanje japonske mornarice v južnem Indijskem morju blizu afriških obal izredne važnosti. Pomorska vojna Osi in japont-ke se vedno izjx>po!njuje in prav tako je imela bitka v Sredozemlju jx> prizna- ► 11 Zavezniška pogodba med Anglijo in Sovjetsko Rusijo Ta sporazum ne bo mogel vplivati na sedanji politično-vojaški sporazum Rim, 12. junija. AS. V angleški jsoslanski zbornici so včeraj sporočili, da je predsednik sovjetske vlarle Molotov te dni z letalom potoval v London in v \Vashington. Med tem letovanjem je bila sklenjena nova zavezniška [jogodba med Anglijo ter med Sovjetsko Rusijo. V pogodbi si ti državi dajeta vzajemna poroštva tiste vrste kakor so bila dana bodisi od Anglije bodisi od Rusije pred nekaj leti baltiškim državam, Holandiji, Jugoslaviji itd. Pogodba pomeni predvsem krono počasnega političnega prodiranja boljševizma na angileške otoke po ministru Crippsu. V Washingtonu je predsednik sovjetske vlade imel dolge in kar se da prisrčne razgovore z Rooseveltom. Buenos Aires, 12. junija. AS. Novica, da je predsednik sovjetske vlade Molotov bil sprejet v VVashingtonu pri predsedniku Roosevcltu, s katerim je imel kar se da prisrčne pogovore in pri njih dobil številne koncesije, jc vzbudila močno zanimanje v širokih krogih javnega mnenja Združenih držav in Južne Amerike. Roosevelt je Molotovu privolil, da bodo ameriške oblasti osvobodile številne komunistične agitatorje, ki so zdaj v ječi. Dal mu je tudi zagotovila, da bodo komunistični propagandi pustili večjo delovno svobodo. Berlin, 12. junija. AS. Nemška uradna poročevalska agencija piše, da so v Berlinu že dolgo računali na sporazum, ki je bil podpisan med Sovjetsko Rusijo ter med Anglijo in Združenimi državami na drugi strani. Ze več tednov so v Rimu, Berlinu in Tokiu vedeli, da je obupen položaj, v katerem se danes nahaja Moskva, pri-liral Kremelj do obupnega pritiska na London in Washingion. Nemška uradna poročevalska agencija nadaljuje: Dočim je Molotov skušal 10 dni z vsemi sredstvi prepričati London in Wa-shington, naj storila ta usodni korak, je nasprotna propaganda stalno govorila o nujni pomoči Sovjetski zvezi. Zato je tudi Churchill pred vsem sveiom lagal o važnosti angleškega letalskega napada na Koln, lagal predvsem zato, da bi prepričal Molotova, ki je bil tiste dni njegov gost v Ix>ndonu. o učinkovitosti drugo letalske fronte proti Nemčiji, tipajoč, da bo s tem zadovoljil Stalinovega odposlanca. Uradno poročilo nemške poročevalske agencije končno pripominja, da sporazum med Sovjetsko Rusijo, Anglijo in Združenimi državami nikakor ne bo mogel vplivati na politično-vojaški položaj, ki je zelo ugoden za silo trojne zveze. Ženeva, 12. junija. AS: Ženevski politični krogi, kakor tudi ženevski tisk razglablja o novi angleško-sovjetski pogodbi in prihaja do zaključka, da ta pogodba v nobenem pogledu ne more spremeniti sedanjega položaja. Kar se tiče angleške in ameriške obljube o sprožitvi drugega evropskega bojišča, pa v Ženevi smatrajo, da gre za besedno ofenzivo, ki jo vodi London že dokaj časa. Afriki preprečujejo dovoze Marmariko nju angleške vlade, namen razpršiti anglosaško vojaštvo ter njihove ladje potegniti 6 Tihega niorja ter olajšati padec Malaje in Nizozemske Indije, imajo napadi jajx>nskih jiodmornic na vojne in trgovske ladje, ki vozijo po morski poti okoli rtiča Dobre nade do Rdečega morja, namen oelahiti angleške vojaške jx«tojanke na Srednjem in Bližnjem vzhodu ter seveda tudi v Egiptu in Marmariki. »Popolo di Roma« zaključuje 6voj članek, da se je s tem spet izredno pokazala enotnost v strategiji trojne zveze. Strah pred osnimi podmornicami na kalifornijski obali Stockholm, 12. junija. AS. »Dagens Niheter« je prejel od 6\ojega newyorškega dopisnika jx>ro-čilo, da po vseh morskih poteh, ki vodijo ob kalifornijski obali od San Francisca do Los Angelesa križarijo oborožene podmornice. Ogledniška letala 6taIno krožijo nad obrežnimi vodami, kjer kljub temu Osne in japonske |>odmornice neovirano opravljajo 6Voje delo. Trgovske ladje 6i 6ploh ne upajo na morje, oziroma plujejo tik ob obali, da bi 6e izognile napadov jx>dniornic trojne zveze. Bližnje vasi ob obali so izselili, tako <^a so kraji in naselbine na obmorskem pasu brez civilnega prebivalstva. Podmornice so nepremagljive Buenos Aires, 12. junija. AS. Severnoameriški mornariški minister Knox je o boju proti jsodmor-nicam izjavil, da doslej še niso mogli preprečiti podmorniške nevarnosti v ameriških vodah. Nemški poslanik pri predsedniku turške republike Ankara, 12. jun. AS. Predsednik turške republike kmet Ineni je danes 6prejel nemškega poslanika von Papena. Pri razgovoru med njima je bil navzoč tudi turšk izunanji minister Saradzoglu. Nov posvet med Angleži in Indijci Saigon, 12. junija. AS. K Karahi je nenadoma pri6|xl vojvoda Gloucestenski kot zastopnik Jurija VI. in je sklical na jiosvet indijske politične voditelje. Podli zločin nad ljubljanskim fašizmom >11 Plefolo di Trieste« v svoji četrtkovi številki piše sledeče o atentatu v Ljubljani; >še en podel in zahrbten atentat, izvršen v obliki, ki jo komunizem ima najrajši, kajti dogodil se jc na najnlzkotnejši način, je prelil fašistično kri v LJubljani. Medtem, ko ee je skupina naših eonarodnjakov okrepčevala pri zajtrku v neki, večinoma od Italijanov obiskovani restavraciji, je neki morilec vrgel eksplozivno snov, ki je eksplodirala, komaj je padla v notranjost, ter ranila pri tem pet navzočih oseb. Podli zločinec si je izbral za predmet svojega zverinskega sovraštva skupino neoborožcnih oseb, ki so po končanem delu uživale skromno južlno. Osebe, ki so se nahajale v sobi, v katero je padla bomba s ceste skozi šipe, so bile večinoma mladi ljudje, ki so nameščeni na fašistični Zvezi, pri GILL-u in pri Visokem komisariatu; bili pa so zraven tudi pasantit in drugi gostjo. Morilec je vrgel liomlio kar na slepo, v izključni želji, da bi naredil zlo in da bi pokazal s tem svoje slepo sovraštvo p roti Italijanom. Žal je bomba ranila nedolžne ljudi, težko zadela nekaj žensk ter zmrcvarila nekaj mladeniče v; toda ne ta kri, in Uog naj ne-dovoli, tudi ne druga, ne l>o zaustavila pohoda Italije ne tu in ne drugje. Slepo sovraštvo morilcev se je vrglo z zverin-stvom na ljubljanske fašiste, ki so izvrševali v Ljubljani svojo dobrotno poslanstvo in ki so iz tega poslanstva naredili apostolat. Najhujše rane so bile zadane tovarišici Arielli Rea, pokrajinski tajnici kmečkih gospodinj, eni izmed najl>olj gorečih in navdušenih hierarhinj, tako toplo znani v organizacijskih krogih Stranke in Zveze v Trstu. Gospodična Kea je prišla v gostilno nekaj trenutkov pred atentatom. Vračala se J« t nekega dobrodelnega poslanstva. Sodelovala je namreč pri skupini fašističnih iend, ki «o se podale v vojaško bolnišnico, da eo tam razdeljevale darove ranjencem. Manj težko od gospodične Kee eo bili ranjeni častnik GILL-a Francesco Villani, odvetnik Bruno Baraldi, trgovec Carlo Zandonati in upraviteljica restavracije gospa Ermlnla Colombo. Storjeno dejanje slovenskega komunista označuje določno voljo teh morilcev, da morijo tudi na slepo, samo da morijo. Kri ženi in nedolžnih jim nikakor ne zadržuje roke. Nihče n* bo torej imel pravice prositi, da ne bi kazen padla z večjo silo, kakor pa so jo rabili morilci sami. Bič odgovora ne bo smel biti bolj pazljiv, kakor roka. ki je vrgla bombo. Slovenci, ki hote ali nehote dovoljujejo te atentate, ki iz razlogov, ki jih ne maramo navajati, radovoljno z molčanjem sodelujejo, ki v skritih prostorih svojih stanovanj in svojih skupin pomagajo širiti komunizem, ki dovoljujejo mladini, da postopa po kavarnah in po ulicah v brozkorietnem pohajkovanju, ki niso v večini slučajev izzvzeti od manjših ali večjih zarot, ljubljanski Slovenci, katerim je Italija rešila življenje in imetje, naj si zapomnijo, da če mi ne potrebujemo posebnih oblik hvaležnosti ali poseh-nih besed, bodo naši mrtvi in ranjeni maščevani na najstrožji način. Zapomnijo naj si tudi, da podli in kruti atentatorji ne bodo u.siavili toka zgodovine, kakor tudi ne naše volje za liorbo. Namesto padlih in ranjenih bodo stopile druge skupino Italijanov, pripravljenih, da zagrabijo za puško.« Otvoritev Dopolavora bojevniških fašijev v L ub!;ani Ljubljana, 12. junija. V soboto, dne 20. t. m. bodo ob 18. uri uradno odprli Dopolavoro bojevniških fašijev. V rili, kjer bo sedei Dopolavora, bodo ljubljanski fašisti našli najboljši okvir, ki bo odgovarjal njihovemu okusu. Igral bo orkester članov te zveze in o prostorih bodo na razpolago razne naprave za družabne igre. V gosposkem vrtu te vile •se bodo v poletnih dneh lahko zbirale italijanske družine, da ne odpolijejo in najdejo listo, tesar mesto ne muli njihovim okusom. Okvir, ki bo seveda fašističen, bo visoko drial patriotski plamen, ki je postal nekoliko simbol vseh Italijanov, ki so raztreseni po svetu in kjer s svojim delom prinašajo tisto srečo, ki ju lahko daje samo naša inteligenca in naša resnost. MENZA X prostorih Dopolavora in na vrlu bo oh 20. uri istega ilne začela poslovati menza, kamor bodo lahko hodili uradniki in nameščenci zvete bojevniških t "kije v, LilLL-a in Visokega komisariata. Število mest o menzi je omejeno in zato je potrebno, da tisti, ki hočejo postati njrni člani, pri-glase svoj namen pri doličnih družbah, kjer so odvisni. Cena kosila je določena na 9 lir. Socialno zavarovanje italijanskega delavstva v L;ub)fanski pokrajini Ljubljana, 12. junija 10-12. Objavljamo, da je po odredbi ministrstva za korporacije za italijanske delavce (nameščence in delavce), ki delajo pri italijanskih tvrdkah v Ljubljanski pokrajini, pa če tudi začasno, obvezna socialna zakonodaja Kraljevine in zato morajo delodajalci razno zavarovalne posle zanje opraviti pri javnih zavarovalnih zavodih Kraljevine, slovenski delavci pa, ki so nameščeni pri italijanskih tvrdkah, morajo za razne oblike svojega zavarovanja biti zavarovani pri Zavodu za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine s sedežem v Ljubljani, Miklošičeva cesla 20. Italijanske Ivrdke morajo svoje nacionalne delavce za primer nesreče in bolezni zavarovati pri sedežu socialnega zavoda v Triesteju, za posebno primere proti boleznim pa pri sedežu v Triesteju, za primer obveznega zavarovanja proti invalidnosti, starosti itd. pa pri nedavno odprtem ljubljanskem sedežu Fašističnega narodnega zavoda za socialno skrbstvo, čigar uradi so v Ulici 3. maja št. 2-1, telefon 28-70. Za prvi čas so bile temu sedežu v Ljubljani pripojene naloge krajevnega urada, in sicer zlasti: 1. razlaganje zakonov o socialnih skrbstvih in propaganda o delu tega zavoda; 2. nadzorstvo nad izvajanjem zakonitih ukrepov in pravil, ki se nanašajo na skrbstveno in pomožno delavnost zavoda; 3. delo o izdajanju in obnovitvi zavarovalnih izkaznic in osebnih; 4. prodaja zavarovalnih znamk; 5. vloge o prostovoljnem in obveznem zavarovanju; R. zbiranje podatkov o vlogah; 7. določbe o izplačevanju brezposelne odškodnine; 8. knjigovodstvo o mezdnih knjižicah in matrikulacija tvrdk, ki morajo plačevati obvezno zavarovanje. Italijanske tvrdke morajo zavarovalni položaj odvisnih italijanskih delavcev urejati z nabavo zavarovalnih znamk. Znamke se prodajajo v Ljubljanski pokrajini samo na sedežu Zavoda v Ljubljani. Tvrdke morajo temu Zavodu v Ljubljani^ poslali dvojni prepis z imeni italijanskih nameščencev in navesti naslednje: ime in priimek, očetovo ime, kraj rojstva, način obrata, naslov sedeža v Kraljevini, dobo zaposlitve in višino mezde. Ko tvrdke predlože to popise, morajo tudi sporočiti, če so že kaj plačevali na ime socialnega zavarovanja pri kakem drugem sedežu Zavoda. U pošto val o se bo, da tvrdke same doslej še niso našle materialne možnosti za prijave pri tem zavodu in zato se dopušča, da se še ne bo izvajala določba o izostanku celega ali delnega plačila prispevka, to je, da ej delodajalec podvižen globi od 100 do 5000 lir. Kar pa so tiče družinskih doklad in drugih načinov skrbstva, ki jih vodi la Zavod, bodo na krajevnem sedežu Zavoda ob pravem Času podali točne odredbe. Kaznovani obrtniki in trgovci Urad za nndzorstvo cen na Visokem komisariata objavlja kazni, ki so bile izrečene od okrajnega kapitanata v Ljubljani za mesec maj: Za prepovedano prodajo manufakturnega blaga: Vladič Marko, Radateviči, na 300 lir globe in zaplenltev blaga. Za prepovedano prodajo bisko-tov Šetinc Davorin. Vrhnika, na 800 lir globe. Ker ni prijavil prašiča Doviak Leoi>old, Dobrova, lia 500 'lir globe. Ker niso prijavili posncmalni-ka: Suhadolnik Fran, Borovnica, švigelj Helena, Borovnica, Zupančič Ivan, Stari trg 8. na 100 lir globe. Ker ni izstavila cen Kostič Frančiška, Bev- ke, na 100 lir globe. Zn neprijavljeno žito Tomšič Vinko, Vrhnika, na 100 lir globe. Za klanje prašičev brez (loolilastila: Riinar F.ranc, Dobrova, na 600 lir globe, Bolta Anton, Sneberje. na 100 lir globe. Za prodajo po previsokih cenah: Jarc Fani, Drle 3, kaznovana s 7 dnevi zapora in na 228 lir globe, in Kobežnik Ivan. Ljubljana, Vič 401 a, na 15 dni zaporno kazni. Za prodajo kruha brez nakaznic Šuligoj Benedikt, pek, Ljubljana, Šmar-tinska cesta tU, na 500 lir globe. Ker je U|>oral>-ljal živilsko nakaznico za mast kljub temu, da jo je imel Potrič Silvesler, Ljubljana, Karlovška cesta 10, na 300 lir globe in zapleuitev 4 kilograme masti. Čudež v Fatimi - začetek portugalskega preporoda Večkrat pomeni na videz neznaten in malo-pomemben dogodek v zgodovini kakega naroda resničen preobrat in začetek nove dobe, Na videz pravimo, kajti v resnici stoji večkrat za takim dogodkom roka božje Pravičnosti, ki nevidno vodi zgodovino narodov, Tako se je Bog poslužil skromne in ponižne pastirice pod francoskimi Pireneji, v Lurdu, da je-razgibal duhove v tedanji brezbožni Franciji ter jo spomnil na to, da je bila nekdaj prvorojena hčerka katoliške Cerkve, in da naj zopet prevzame vlogo, ki jo je nekdaj imela v krščanskem občestvu. Prav tako se je v našem stoletju sredi največjega požara svetovne vojne božja Previdnost poslužila treh pastirskih otrok, da je z njimi začela v nekdaj tako slavni in mogočni Portugalski novo dobo, dobo narodnega in krščanskega preporoda. BiH so to sedemletna deklica Hijacinta, njen brat Franc ter njuna sestrična Lucija. Vsi so bili pastirčki v Leiriji na Portugalskem. Živeli so vsakdanje življenje, kakor ga živi tpliko in toliko pastirskih otrok na Portugalskem, sredi svojih ovac in nedolžnih otroških iger. Že leta 1916. so nedolžni otroci videli angelsko prikazen, ki jih je vzpodbujala k lepemu življenju in molitvi za mir. Naslednjega leta pa so otroci videli prelepo Gospo, ki jim j« naročila, naj pridejo ob isti uri vsakega 13. v mesecu na isti prostor. Bilo jc to v mesecu maju. V naslednjih mesecih jim je prelepa Gosp« razodela, da je ona Mati božja. Seveda otroci o tera piso mogli molčati. Vest o prikazovanju se je bliskovito raznesla po vsej deželi ter ustvarila na Portugalskem pravi vihar pritrjevanja in nasprotovanja. Dva svetova sta se spopadla: svet vere in. svet nevere. Otroke je njihov župnik strogo izprašal, toda še nič določnega ni mogel ugotoviti. Medtem pa se je približeval 13. junij. Več tisoč ljudi se je zbralo na kraju prikazovanja ter čakalo na veliki dogodek. Miti božja se je prikazala zopet otrokom, toda množica ni slišala nič, videla pa je majljen beli oblak, ki se je spustil blizu otrok. Tako se je ponavljalo vsakega 13. tudi v naslednjih mese;cih. Množica ie naraščala vedno bolj. Do 30.000 oseb se je zbiralo na kraju prikazovanja ter čakalo čudeža. Videli so zopet beli oblaček in druge čudežne pojave okrog otrok. Po pričevanju otrok sc je prelepa Gospa vsakikrat razgovarjala z njimi ter jih zlasti spodbujala, naj molijo rožni venec v namen, da se čimprej konča strašna vojna. Tokrat jim je naročila, da pridejo naslednjega meseca, to je 13. oktobra Kurite s koksom! Poleg piina ljubljanska mestna plinarna proizvaja še druge važne in uporabne produkte, ined katerimi je za kurjavo najvažnejši koks. Koks je kurivo, ki gori počasi in brez saj. Pri kurjavi s koksom je pa treba najprej podkuritl z drvmi aH premogom, torej ravnati prav tako kot smo vajeni pri kurjavi s premogom. Na žerjavico nli pa še med gorenjem drv naložimo približno samo polovico toliko koksa kot bi v tem primeru naložili premoga. Koks ima namreč dvojno kurilno vrednost naših premogov, zato ga pa porabimo tudi manjšo množino. Toda ne samo zaradi manjše porabe koksa, temveč tudi zato ne smemo naložiti več koksa na žerjavico, da ne pokvarimo peči. Naše peči in štedilniki so namreč zgrajeni za uporabo slabih domačih premogov in ne bi zdržale prevelike vročine gorečega koksa. Lončene ploščice bi razpokale, stiki med njimi bi se pa razširili. Zato moramo paziti, da ne nakladamo naenkrat, temveč v majhnih mno- žinah raje po večkrat. To velja za vse lonlene peči in Štedilnike. Gašperčki, peči za trajno gorenje ter sploh železne peči in centralne kurjave pa so idealne naprave za uporabo koksa. Ce smo zjutraj zakurili s koksom, bomo imeli v peči ve« dan žerjavico, ki počasi tli — premog pa izgoreva hitro, zato ga moramo neprestano do-kladati, če hočemo, da nam popolnoma ne ugasne. Enako dobro se rabi koks tudi v Lutzovih pečeh, obdanih z železnim plaščem. Glavno pravilo pri kurjavi s koksom pa je: Ne nakladajte naenkrat več koksa kakor samo polovico toliko kot bi porabili premoga! Mestna plinarna ima sedaj še dovolj koksa na razpolago ter zato lahko vsem priporočamo, da se že sedaj poleti 7, njim založe, ko je koks suh. Ob času, ko so železniške proge preobremen jene 7. drugimi transporti, moramo v prvi vrsti rabiti kurivo, ki ga imamo v mestu. Zaloga kuriva v kleti je pač najboljše jamstvo, da bomo imeli pozimi prijetno toplo domovanje. Nakupna organizacija nemškega trgovstva Te dni objavljajo nemški listi poročilo organizacije Edeka. t. j. nakupnih zadrug nemške trgovine s kolonialnim blagom, dolikatesami in živili. Promet krajevnih zadrug je lani zelo na» rastel. Posebno je centrala skrbela za veliko likvidnost, kar se ji je v veliki meri posrečilo. Dolgovi članov pri organizaciji so zelo padli in f=o znašali konec leta 1940 samo še 3.5% vsega lanskega prometa, dočim so še konec leta 1933 znašali 10.4% vsega letnega prometa članov. Zveza Edeka-orgnnlzacij je imela v začetku leta 524 včlanjenih zadrug, od katerih je 404 nosilo ime Edeka. Osrednja organizacija je imela lani 109 milijonov mark prometa in bo plačala članom 4% dividende. Organizacija ima tudi svojo lastno banko, katere bilančna vsota se je povečala od 51.4 na 06.3 milijone mark. Nadalje ima osrednja organizacija posebno družbo za propagando (družba z omejeno zavezo). Končno ima organizacija tudi posebno skupnost (Spara) hranilna in delovna skupnost mladih trgovcev. Ta skupnost pomaga s skupnim varčevanjem posamezni mmladim trgovcem, da si lahko ustanove samostojne eksistence. Organizacija ima 239 varčevalnih skupin, kateri pripada 10.046 članov. Lani je bilo ustanovljenih 25 novih varčevalnih skupin, od teh 4 v vzhodni marki in 3 na Sudet-skem. Ta organizacija je imela naloženih pri Edeka-banki 1.4 milijone mark. Bivšo jugoslovanske banke na Madžarskem. Iz Budimpešte poročajo, da so bili posli dveh bivših jugoslovanskih državnih bank zdaj že dokončno prevedeni na madžarske zavode. Gre za Priv. agrarno banko in Drž. hip. hanko. Posle Državne hipotekarne banke na sedanjem madžarskem ozemlju prevzame Nacionalni kreditni zavod d. d. v Budimpešti. Ta prevzame podružnico Drž. hip. banke v Novem Sadu. Madžarska banka je v rokah nekega verskega ih študijskega zaklada. Prenos poslov je bil mogoč, ker je uspelo najti prepise vseh aktov, ki se tičejo poslov Drž. hip. banke na sedanjem madžarskem ozemlju. Posli Priv. agrarne banke s oizročeni Madžarskemu deželnemu zemljiškoknjižnemu zavodu v Budimpešti, torej javni ustanovi. Sanacija švicarske industrije ur. Švicarski merodajni krogi izjavljajo, da jim je po dolgotrajnih pogajanjih uspelo |>opolnoma uresničiti sanacijo švicarske urarske industrije. V ta namen je bil določen kredit 13.5 milij. frankov, da bi se pa dosegel končni cilj, je bilo treba izvzeti šo 0.9 milij. franka iz sklada za pospeševanje izvoza, da so s tem nakupili Ivornice izven kon-rernov in karlelov in jih prisili na sanacijsko akcijo. Praška železarska industrija, eno največjih železarskih in jeklarskih podjetij v protektoratu, izkazuje za lansko leto pri glavnici 280 milij. Kron iirutodohička 73 milij. kron, dočim znaša čisti dobiček 2.34 milij. kp>n. Vsa podjetja družbe so lani delala s polno kapaciteto. Izid tekmovanja pevskih zborov j Ljubljana, 12. junija 1942. Tekme, ki so se začele dne 25. maja in ee nato nadaljevale, so ee končale dne 10. junija s temi izidi: Ljudske šole: » 1. Mešana prva ljudska šola 50 točk; 2. prva ženska ljudska šola 49.56 točk; 3. druga moška ljudska šola 49.50 točk; 4. tretja mešana ljudska šola 49.45 točk; 5. druga ženska ljudska šola 4H.95 točk: 6. prva moška ljudska šola 48.50 točk; 7. četrta mešana ljudska šola 46.35 točk; 8. druga ljudska mešana šola 46.30 točk; 9. tretja moška ljudska šola 46.15 točk; 10. šesta mešana ljudska šola 45.40 točk; 11. peta mešana ljudska šola 43.75 točk; 12. tretja ženska ljudska Šola 43.45 točk; 13. četrta moška tjudeka šola 43.40 točk. Meščanske šole: 1. Druga meščanska mešana šola 48.85 točk; 2. prva mešana meščanska šola 46.15 točk; 3. druga ženska meščanska šola 46 točk; 4. prva ženska meščanska šola 45.60 točk; 5. druga moška meščanska šola 42.40 točk; 6. tretja mešana meščanska šola 41.70 točk; 7. prva moška meščanska šola 38.20 točk. Srednje šole: 1. Klasična gimnazija 49.27 točk; 2. tretja moška realna gimnazija 49.27 točk; 3. druga moška realna gimnazija 48.20 točk. Klasificirani nista prva moška realna gimnazija in četrta moška realna gimnazija. Nagrade in izpričevalo: Prva mešana ljudska šola, druga mešana meščanska šola in klasična gimnazija obenem e tretjo moško realno gimnazijo eo ob enakem številu glasov dobiile diplomo prvo vrste. Prva ženska ljudska šola, prva mešana nieščaneka šola in druga moška realna gimnazija so dobile diplomo druge stopnje. Druga moška ljudska šola in druga ženska meščanska šola sla dobili diplomo tretje stopnje. Enaki izkazi so bili razdeljeni učiteljem pevskih zborov. Zavodi, ki so dobili diplomo, bodo šo prejeli nagrade v denarju, in vsem šolam, ki so sodelovale pri tekmi, bodo izdana posebna izpričevala. Končni radijski prenos: Kot krona v6ega tekmovanja je bil dne 10. junija v Matici v koncertni dvorani EIAR-ja radijski prenos izbranih narodnih pesmi, ki eo jih izvajali zmagoviti pevski zbori v navzočnosti Podprefekta, ki je zastopal Visokega komisarja, Tajnika in Zveznega Podtajnika, Podpoveljnika glavnega stana GILL-a, uradnikov Visokega komisariata, Kraljevega župana in Kraljevegn podžupana Ljubljane, Kraljevega šolskega komisarja, voditeljev vseh vrst ln stopenj krajevnih šolskih zavodov. Prireditev je bila ves čas pod nadzorstvom tehničnih strokovnjakov EIAR-.ja in eo jo vsi z zanimanjem spremljali in prisrčno odobravali. zopet na ta kraj. Skupaj z njimi se je 13. oktobra zbrala množica 50.000 ljudi, k ije prišla po železnici in peš iz vseh krajev Portugalske. Dan je bil oblačen in se je nagibalo na dež. Prišli so otroci in zopet so se prikazali isti čudežni pojavi, ki jih je množica videla že prejšnje mesece. Otrokom se jc spet prikazala prelepa Gospa ter izjavila; »Jaz sem Gospa presvetega rožnega venca in sem prišla zato, da spodbujam vernike, naj spremenijo svoje živl|enje ter delajo pokoro. Če bodo ljudje spremenili svoje življenje, bo vojne kmalu konec.« Nato )e pokazala na sonce in izginila In res se je sredi dežja nebo kar pred očrni 50.000 broječe množice naenkrat preklalo, prikazalo se je sonce v krasni srebrni barvi ter se trikrat zaporedoma začelo vrteti okrog samega sebe ter pri tem metalo daleč naokrog mavrične pramene luči. Tako se je ponovilo trikrat zaporedoma vselej po deset minut Množica je opazovala vsa estatična čudežni pojav. Naenkrat se je iz tisočerih grl izvil velikanski krik. Nenadoma je namreč množica imela vtis, da se je sonce odtrgalo od nebesnega svoda ter drvelo proti zemlji. Tega pojava ni videla samo množica okrog, marveč so ga opazovali tudi ljudje 40 km daleč. Otroci pa so videli zraven sonca sveto Družino ter Jezusa-otroka, kako je blagoslavljal množico. Množica se je naravnost trgala, da bi izvedela o vsebini prikazni. Val svete gorečnosti jo je navdahnil, in ta val je ponesla v vse kraje Portugalske. To je bila zadnja prikazen naše Gospe presvetega rožnega venca. Za tem je nastopil molk, prikazovanja ni bilo več. Toda v deželi jc nastala zaradi tega silovita borba dveh nasprotujočih si taborov. Portugalska je tedaj ječala pod vlado framasonskega brezbo-štva, ki je skušalo učinek tega čudežnega prikazovanja zatreti z vso silo Oblast je tri otroke zaprla in jim grozila z najokrutnejšimi kaznimi. Toda pogumni otroci so kljub vsem grožnjam ostali neomajni, dokler jih končno niso spustili. Cerkvena oblast je uvedla natančno preiskavo ter končno izjavila slovesno, da so prikazovanja pri Irljski duplii verodostojna. Od takrat naprej oblega leto za letom velika množica Portugalcev in drugih narodnosti sveti kraj ter odnaša od njega čudeže verske gorečnosti in verskega prerojenja. In glejtel Na Portugalskem se je začela nova doba. Se leta 1911. je minister pravdo Alfonzo Costa izjavil, da bo katolicizem zatrt v teku dveh rodov. Fatimski čudež pa je podrl to njegovo teorijo. Kar naenkrat se je iz eteistične Portugalske izluščila vsa nekdanja veličina krščanstva. Vedno bolj živa je postala verska zavest, vedno bolj je prodirala v javnost, katolicizem je pomenil vedno večjo in večjo silo, ki mu ga ves napor ateističnih vlad ni mogel zlomiti prodornega navdušenja. Res je, da se je ta preobrat izvajal počasi, leto za ietom, kakor se pač izvaja vsaka globoka duhovna preobrazba. Se leta 1930, ko je stala na čelu Portugalske že vlada, ki je izvajala zdrave reforme, je moral odstopiti minister zaradi dekreta, s katerim naj bi sc zopet vzpostavilo zvonenje po cerkvah. To je bil nekako zadnji udar brezboštva na Portugalskem. Čudež fatimske Gospe je v mili, toda slavni državi že do temeljev opravil svoje preobrazitveno delo. Z nastopom dr. Olivejre Sa-iazarja je bila dokončno odbita ost protinarodnega in brezverskega framesonstva ter se je začela vesela doba narodnega in verskega preporoda. Tako se je Bog poslužil treh nedolžnih otrok, da ie preokrcnil razvoj vsega naroda in ga usmeril v zdravo smer narodne in verske obnove. Če-ščenje fatimske Gospe pa je seglo daleč preko meja Portugalske ter Izvaja svoj čudežni vpliv tudi v drugih deželah, zlasti v Braziliji. Ali si sc žc naročil na naj-boljši tednik »Domoljub«? Iz kulturnega življenja Nastopi J. Lipuščka, N. Stritarjeve in M. Kristančiča v Operi Operna uprava je v hvalevrednem prizadevanju, da uvede tudi mlajše moči na oder in jim dd tako priliko, pokazati svoje zmožnosti iu nakazati smer, v kateri se bodo verjetno razvijali, priredila nekaj iprav uspelih poskusov takih gostovanj. Med najbolj posrečenimi nastopi take vrste bi omenil nastop Jan "za Lipuščka v vlogi Rudolfu v Puccinijevi operi »La Bohome«. Lipušček je izšel iz šole profesorja \Vistinghausnove. Njegov glas, že po naravi visok liričon tenor, je šola lepo izoblikovala. 1'oje mehko vezano, tudi v najvišjih legah brez vidnega napora; glas ni toliko probojen v smislu junaškega tenorja in se, po sedanjem stanju sodeč, verjetno tudi ne bo razvil v tej smeri, čeprav poznamo tenoriste, ki so v teku časa neverjetno pridobili na obsežnosti in na izrazni sili glasu. Vendar se LipusČkov glas tudi kot tak že sedaj lepo uveljavlja in Ic v najhujšem dinamičnem zagonu orkestra delno tone. Lipušček bo za celo vrsto liričnih tenorskih partij zelo poruben. Tudi igralsko se je kar dobro izkazal, čeprav je bilo opaziti, da na odru še ni prav doma; 6prioo dejstva, da je menda prvič nastopil v večji vlogi, ki žo pevsko zahteva posebno pažnjo nastopajočega, ni nič čudnega, če igralska stran stopi nekoiiko v ozadje, je pa Lipušček na najboljši poti, da oboje uravnovesi. — V isti operi je istočasno prvič nastopil tudi Lupša v vlogi Collina. Njega že poznamo iz drugih vlog kot glasovno visoko stoječega, pa tudi sicer dobro vigranega pevca. Te lastnosti je Lupša tudi v tej vlogi pokazal — Nada Stritarjeva je nastopila namesto Kušejeve kot Amor v Gluckovi operi >Orfej in Evridika«. N. Stritarjeva je s čistim, visokim sopranom obdarjena pevka, obenem ■pa muzikalno inteligentna. Tudi sicer je njen nastop simpatičen. Morda ni vloga Amoria v operi, ki je nekam umirjenega, oratorijskega značaja, ravno najboljša prilika, tla pokaže pevka svojo razgibanost, vendar je Stritarjeva svojo nalogo prav lepo izpeljala. — V »Prodani nevesti« je bilo že v zadnjem tozadevnem pregledu omenjenih več sprememb v vlogah. Danes zabeležimo nastop M. Kristančiča v vlogi Janka. Kristančič ima sicer dosti prijeten, vendar še precej negotov nastop; tudi glasovno še ni dorasel vsem zahtevam, ki jih ta težka vloga na pevca stavi, čeprav te trditve ni mogoče raztegniti na vlogo v celoti; posamezna mesta je Rrietančič kar dobro odpel. Tak nastop da pevcu priliko, da preceni trenutno stanje svojega znanja, dn pregleda pot, ki jo je že premeril, kakor tudi ono, ki jo še mora napraviti, dn se čim bolj približa svojemu cilju. S tega stališča so taki nastopi za pevca koristni, občinstvu pa tudi pokličejo v spomin, da vsak dober sad rabi za zorenje gotov čas. M. T, Enajst katoliških fara imamo v Ljubljani Ljubljana, junija. Objavili smo odlok Škofijskega ordinariata v Ljubljani, s katerim se ustanavlja v Ljubljani nova župnija, namreč v Zgornji Šiški, kamor spada 13 vasi iz bivše fare Sv. Vid, ki so pripadale Ljubljanski pokrajini. Nova župnija šteje okoli 4000 duš; začasna farna cerkev pa je dosedanja duhovnijska cerkev sv. Roka v Dravijah. S to novo župnijo je Ljubljana pridobila tako rekoč svojo enajsto faro, zakaj duhovni jo v bolnišnici, ki vodi svoje matrike rojenih ln umrlih, moremo tudi smatrati kot samostojno faro. Ljubljanske fare so torej sedaj naslednje! stolna fara, Sv Peter, Sv. Jakob, Marijino Oznanjenje (frančiškanska), Sv. Janez Krstnik (trnovska), Sv. Frančišek (Šiška), Sv. Ciril in Metod (Bežigrad), Sv. Anton Padovanski (Vič), Sv. Družina (Moste) in Sv. Rok (Zgornja Šiška). Nekdaj je vsa Ljubljana spadala v šempe-trsko župnijo, ki je prafara vseh fara tostran Drave, tja do mejo triestinske škofije. Zgodovinarji si niso točno na jasnem, kam segajo prvi začetki Šempetrske fare v Ljubljani. Verjetno je, da so prvi začetki dušnega pastirstva v Ljubljani nastali tedaj, ko se je pričelo sploh med Slovenci širiti krščanstvo. Najprej se je krščanstvo med nami širilo pač iz Švice, kjer so irski menihi in njihovi učenci ustanovili samostan St. Gallen, pozneje pa so širili krščanstvo misijonarji iz Aquileje, Solnograda ter predvsem iz Soluna — Sv. Ciril in Metod ter njuni učenci. Kot ustanovno leto šempetrske fare pa vobče velja letnica 1085. Seveda je obseg te fare bil naravnost ogromen. Šempetrska fara je obsegala vse kraje od sedanje župnije Javor, tja do Logatca in do meje triestinske škofije, na severu do Stare Loke in kamniškega področja, na jugu pa do Škocjana, Rakitne in Borovnice. Po dolgem je merila kakih 40 ktn, počez, od severa na jug pa 25 km, torej je obsegala okoli 1000 km!. Pisati zgodovino šempetrske fare, to se pravi skoraj toliko, kakor pisati zgodovino Slovencev. Seveda so se iz te fare sčasoma ločile posamezne fare, prva v Ljubljani pa je izšla iz nje stolna župnija sv. Nikolaja. Še leta 1935 je ta fara obsegala v Ljubljani 16.000 prebivalcev, zunaj mesta pa 10.000. Tudi danes ima ta fara okoli 22.000 duš, po večini že skoraj vse v mestu, le nekaj vasi, večina v Posavju, je še zunaj mesta. Stolna župnija sv. Nikolaja je bila ustanovljena lela 1462. Je sicer najbolj odlična ljubljanska fara, pa tudi tako po številu duš in obsegu — najmanjša. Šteje blizu 4000 duš. Leta 1785 so bile v Ljubljani ustanovljene tri nove fare, namreč Sv. Jakob (Trnovo) in Marijino Oznanjenje. Sv. Jakob šteje sedaj okoli Akacije na trgu se suše Ljubljana, junija. Lep je ljubljanski živilski trg in eden njegovih okrasov so še mlade akacije. Ni dolgo tega, kar so presenetile Ljubljančane s svojim snežno belim in prijetno dišečim cvetjem, tako, da je bil ves trg na mah spremenjen v en sam dišeč vrt Če je prišel tedaj kak tujec v Ljubljano, smo ga vedli na trg, češ: >Poglej, kako lep trg imamo Ljubljančani, vse kar diši, vse se kar blesti, kakor da bi zapadel snegl« Dober teden so nas razveseljevale akacije, potem so pa od-rvetele, toda zelenje je še ostalo in krasilo trg ter dajalo še kolikor toliko prijetno senco. Toda v to našo čašo radosti liad lepimi akacijami je padla kaplja pelina: sedaj že vidimo, da se akacije na trgu suše, vsaj nekatere. Lepo zelenje akacij, tudi tistih, ki so nedavno še cvetele, se jo posušilo, je poslalo rjavo in že odpada. Ljubljančani, ki hodijo na trg, bodisi dopoldne, pa tudi popoldne, se bojimo, da se ne bodo posušile vse akacije, kar bi bila res škoda, saj dandanes izgleda trg, kakor kakšen park. Vzrok temu hiranju akacij bo najbrže v trdi zemlji. Trg je pač izpostavljen množici in težkim tovorom ter zemlja ni nikdar rahla, poleg tega pa je še trg tlakovan z asfaltom, oziroma katra-^nom. Tako manjka akacijam tudi moča, ki je sedaj v suši še bolj občutna. Sicer je akacija zelo skromno drevo, ne potrebuje ne gnojenja, ker je pač metuljčnica in ji potrebni dušik dovajajo posebne bakterije, enako, kakor fižolu, grahu ali detelji, toda zraka in vode pa le potrebuje. Ako hočemo rešiti akacije na trgu, res ne kaže drugega, kakor da napravimo okoli posameznih dreves male kolobarje z zemljo, tako, da bosta imela zrak in dež dostop do korenin teh prijaznih dreves in se Ljubljančani potem ne bomo več bali za njihovo usodo. 6500 duš ter Gospod, vendar je dobro, da si človek privošči za_ okrepčilo v teh vročih časih kilogram-ček svežih češenj,c je pripomnila gospa Tončka, ki si je s težavo kupila kilogram lepih češenj. Bil je v četrtek — zadnje dneve sploh — silen naval na vse branjevske stojnice. Sprva zjutraj ni bilo na trgu češenj. Tu in tam je imel kak branjevec v zalogi kako maleukost in še te češnje je vsakdo hranil za svoje stalne odjemalce. Takole ob 11 dopoldne pa so začeli grosisti razpošiljati s tricikli zaboje češenj svojim odjemalcem — branjevcem na Vodnikovem in Pogačar-jevein trgu, kakor tudi trgovcem s sadjem po mestu. Tricikli so vozili zaboje lepih češenj. Marsikdo jih je poželjivo gledal in si skušal priboriti kako češnjo. Kakor hitro so ljudje opazili, da so na Vodnikovem trgu že prišle nove češnje, so se vsuli do posameznih branjevcev in jih začeli naravnost oblegati. Branjevci so imeli polne roke dela. Ljudje so si sami preskrbovali papir in si sami jemali s kupa češnje, branjevec je stal samo pri tehtnici in določeval pošteno mero in vago. Drugi pa so pri branjevcu dobivali papir. Prišel je mimo strogo resen kontrolni organ. Nastal je med njim in branjevci načelen spor, ki se bo pač lahko mirno in brez hujših posledic poravnal. Kontrolni organ je zastopal stališče, da branjevci, ki dajo takozvane »škrnicelj-nec, ne smejo zaračunavati tega papirja, marveč je že vsa branjevčeva režija upoštevana v maksimalni ceni za češnje. Branjevci so zavzeli drugo, prav nasprotno stališče, da so pač upravičeni računati primeren znesek, nekaj stotink za papir, ker so ga morali sami kupiti in plačati. Mnogi branjevci so bili premeteni in so novo pošiljko, kakor hitro so jo prevzeli, takoj spravili v kakšen kot in zaboj pokrili, izgovarjajoč se potem kupovalrem, da češenj ne morejo prodajati in da jim še ni znana tržna cena, morajo počakati, da dobijo od grosista obračun. Drugi Drobne gospodarske Prekop Donava—Tisa. — Madžarska vlada jc sklenila še letos začeli z zgradijo prekopa Donava—Tisa. Začeli so že z merjenjem. Kanal naj veže Donavo in Tiso nekoliko južnejše od Budimpešte. Dolg naj bi bil okoli 100 km in naj bi imel okoli 10 zatvornic, ki naj bi premagale višinsko razliko okoli 40 m. Gradbeni stroški so preračunani na 100 milij. pengo, delo pa naj bi trajalo 4—8 let z ozirom na Število zaposlenega delavstva. S tem bo velik del vzhodne Madžarske imel dobro in ceneno vodno pot k Donavi, ki je osrednja prometna žila v srednji Evropi. Angleške velebanke zapirajo svoje podružnice. Nemški list Sporočajo, da je dozdaj ena angleških velebank, Barclays Bank, zaprla doslej okoli 500 podružnic, dočim je največja angleška banka, Midland banka, zaprla nad 300 podružnic. Pričakujejo pa še nadaljnjih zaprtij, ker je mnogo uradnikov in uslužbencev poklicanih na vojaško službovanje. pa so se izjavljali, da sploh nimajo češenj. Ljudje, ki so opazili to manipulacijo branjevcev na Po-gačarjevem trgu, so se nejevoljni odstranjevali. Čudno je pač, kako pride konzument do tega, da ne more dobiti češenj, ko so drugače naprodaj. — Mnogo gospodinje hite nakupovat češnje za vkuhavanje, drugo pa so so tudi domislile, da so češnje, posušene na soncu, izbortio zdravilno okrepčilo v mrzlih zimskih dnevih in mesecih. Nekatere napravijo tudi tako. da peške odvzamejo in potem samo sočno meso posuše. Zadnji čas mnogi ljudjo razmotrivajo in razpravljajo vprašanje, kakšna bo kaj letošnja letina domačih češenj. Po mnogih krajih, tako v okolju sostrske in dobrunjske občine, so domače češnje dokaj dobro obrodile. Mnogo češenj je tudi po raznih dolenjskih krajih. Nekateri so mnenja, da bi tudi to češnje močno rabile izdatnejši dež, ker se drugače meso zaradi prevelike vročine suši. Mnogi so mnenja, da bo sedanja vročina zelo vplivala na količino češenj in da bo znaten upadek. Domače češnje bodo prišle na Irg takole v 10 dneh. Vabilo družinam (Besede Pija XII. novoporočencem.) Kako ram ne bi govorili o Srcu Jezusovem v mesecu, ki jc njemu posvečen? Kako vam ue bi govorili A Srcu Jezusovem, tem neizčrpnem vrelcu človeške in božjo ljubezni v času. ko trepečejo vaša mlada srca, trepečejo od pričakovanja, da boste uresuičili svoje nade ca bodočnost, a šo bolj trepečejo od strahu, ali je še kuk kotiček na zemlji, kjer bi se moglo dvoje src ljubiti t varnem zavetju in v miru. Miru, vsaj onega v srcu, ki Je združljiv i buf-nlm vrvenjem zunanjega uvela, nas Jezus Kristus vabi, da iščimo v pobožnosti d« njegovega Srca. »Učile se od mene,« pravi, »ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste mir svojim dušam.« Biti v šoli pri Jezusu, naučiti sc od njegovega Srca krotkosti iu poniiuosti, teh božjih sredstev proti napuhu, ki od njega izhaja vsa krivica in nesreča ljudi, pomeni, naju pravo pot k miru. Ta šola Jezusovega Srca ho tudi za vas vir one sreče, po kateri vi sami hrepenite in ki jo mi od srca želimo vašemu družinskemu ognjišču. Med razodetji, zaradi katerih se jo v novejših časih tako razmahnila velik« pobožnost do presv. Srca Jezusovega, je tudi obljuba Gospodova, da bodo »vsakovrstnih blagoslovov deležne hiše, kjer bodo izpostavili in častili sliko njegovega presv. Srca«. Zaupajoč besedi Boga samega si boste mogli iu si boste gotovo hoteli ludi vi zagotoviti dobrot te obljube. Postavite si — s posvetitvijo — v vašem domu podobo presv. Srni in izkazujte božjemu Srcu ono čast, ki mu pripada. Izliva naj zaklade božjih blagoslovov na ras same, na vaše otroke, na vsa vaša podjetja. Izpostaviti in častili: tn pomeni, da ne sme bdeti samo nad vašim počitkom v kaki skriti sobici, marveč mora biti izpostavljena na častnem mestu, ki ji po pravici pripada: nad hišnim vhodom ali t obednlci, sprejemniri ali kakem drugem kraju pogostega shajanja. Zakaj Jezus je rekel v sv. evangeliju: »Vsakega torej, kdor bo mene priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je t nebesih.« In »častiti« pomeni, da lin pred dragocenim kipom ali skromno podobo Srca Jezusovega ljubeča roka položila nd ča-a do časa nekaj cvetja, prižgala svefo ali tudi — kot trajno znamenje vere in ljubezni — vzdrževala plamen lučke, ln okoli te lufke se bo zbrala Tsak večer družina k skupnemu počeščen.iu Srca Jezusovega, k ponižnemu kesanju za svoje grehe, k skupni prošnji za nove milosti. Z eno besedo, presr. Srce se dostojno časti r družini, kadar ga v njej vsi skupaj in vsnk posameznik prizna za Karlja ljubezni. To hočemo izraziti, kadar pravimo, da je družina njemu posvečena. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki • konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je | mestni tržni urad Visokemu Komisariatu spet firedložil najvišje cene za tržno blago v Ljub-jani ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII-2 št. 2088-11 Vis. Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene na jvišje cene od ponedeljka 15. junija 1942-XX zjutraj dalje, dokler ne izide nov cenik. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati so naslednje: Kislo zelje na drobno 3 L; kmečko kislo zelje 2.50 L; kisla repa 2 L; nova repa 2 L; karfiola 5 L; grah 4.50 L; kolerabice 5.50 L; rdeča pesa brez listja 4 L; rdeči korenček brez zelenja 4 L; črna redkev 1.50 L; redkvica 5 L; osnaženi hren 4 L; šopek zelenjave za juho 0.50 L; peteršilj 4 L; por 3.50 L; zelena 4 L; trda in zdrava domača čebula 4 L; šalota 5 L; češenj 7 L; berivka 2 L; glavnata solata 4 L; radič 3 L; špinača 5.50 L; domači beluši 9 L; rabarbara 4 L; češnje 6 L; kilogram jagod 10 L; kilogram borovnic 5 L; liter suhih bezgovih jagod 6 L: kilogram suhega šipka 8 L; kilogram suhega lipovega cvetja 20 L; jajca 1.75 L kos. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 15 na modrem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otreblje-no in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. šc vedno je prebivalstvo nepoboljšljivo pri preplačevanju blaga, čeprav ve, da je preplače-vanje pruv tako kaznivo kot prodajanje nad najvišjimi dopustnimi cenami. Ta splošnosti skrajno škodljiva razvada se je razpasla že tnko daleč, da se celo kupovalke drznejo vmešavati v poslovanje organov urada za kontrolo cen, ki jih ima Visoki Komisariat na trgu za nadzorstvo. Prav resno svarimo tako kupovalke kot prodajalke in prodajalce, naj se ne vmešavajo v poslovanje kontrolnih organov, ker je oviranje uradnega poslovanja zelo, zelo hudo kaznivo. Sicer naj se pa naše gospodinje naposled vendar že spametujejo, da ne bod delale škode same sebi z nesmiselnim preplačevanjem. Donos državnih monopolov v Italiji. V novem proračunu za 1942-43, ki se začne izvajati s 1. julije mletos, je preračunan donos italijanskih državnih monopolov na 5334 milijonov lir, dočim je znašal proračun za tekoče leto 4350 milijonov lir. Monopolski izdelki so, kot znano, v Italiji tobak, sol, cigaretni papir, vžigalniki in kinin. Ker so bile cene tobaka za časa trajanja vojne že trikrat zvišane, je dejansko donos monopolov narastel med vsemi državnimi dohodki. Državni dohodki od soli so se le neznatno zmanjšali in sicer je predvideni znesek zmanjšan od 343.1 na 322.5 milij. lir. Monopolski dohodki v zasedenih pokrajinah so cenjeni na 127 milij. lir, izdatki pa so proračunani na 25 milij. lir. KULTURNI OBZORNIK Razprava o problemih bizantinske umetnosti Omenili smo že v našem listu, da je izšel nov letnik Zbornika za umetnostno zgodovino, ki prinaša na uvodnem mestu večjo razpravo univ. prof. dr. Vojeslava Moleta o tradicionalnih in novih umetnostnih prvinah v bizantinski umetnosti. To je zopet novo delo prof. Vojeslava Moleta, ki se je pred leti vrnil med nas s Poljskega, kjer je na krakovski univerzi predaval umetnostno zgodovino ter se najbolj udej-stvoval na področju raziskavanj staTokrščanske bizantinske umetnosti. S tega področja je izdal svoj čas obširno knjigo v poljščini pod naslovom Historja sztuki starochrzešcijaiiskiej i vczesnobizantynskiej (Zgodovina starokrščanske in zgodnje bizantinske umetnosti), 1. 1951. Ko se je vrnil v domovino, je lani pri Slovenski Matici izdal tri eseje o osnovnih problemih likovne umetnosti pod naslovom Umetnost, njeno obličje in izraz. Knjiga jc lani ostala vse premalo opažena v javni publicistiki, česar pa so bile krive razmere in čas, v katerem je izšla. Ocene, ki prihajajo šele sedaj v naših revijah (Zbornik za umetnostno zgodovino, Dom in svet) odkrivajo njeno vrednost ter podčrtavajo njeno bogastvo in važne perspektive v pojmovanju umetnostnega sveta. Z njo je Mole postavil ob Cankarjevo Zgodovino umetnosti in Steletovo Umetnost zapadne Evrope snovno _ podobno knjigo, gledamo podobno z gledišča večnih spreminjan j • oblik in sloga kot izraz življenja in duha, ioda prijeto kot esej s streh različnih strani, ki naj ne pokažejo sistematične zgodovine, temveč v prevezih osnovno problematiko umetnosti. Tako so iz Dvorakove šole izšli naši najboljši umetnostni zgodovinarji, izmed kate-rili vsak na svojem področju nadaljuje, korigira in odkriva nove smeri. Če so' si ta sintetična dela v nekem pogledu sorodna, pa so si vendar vsi trije uveljavili 6voje znanstvene osebnosti v različnih smereh: Cankar predvsem v sistematiki in teoriji, sintetičnih prikazanjih in globokih kritičnih analizah umetnostnih pojavov, Štele je največ svojih moči posvetil slovenski gotski dobi, ki jo je naravnost odkril in prvi po vrednosti ocenil. Mole pa se je uveljavil zlasti v bizantologiji ter je njegov glas bil zelo cenjen na svetovnih bizantoloških kongresih. In tudi najnovejša razprava je nastala s tega področja njegovega zanimanja ter prinaša v zamotano vprašanje tradicije in izvirnosti bizantinske umetnosti nove svetlobe. Prol. Mole nam najprej prikaže problematiko bizantinske umetnosti, ki je tipično eklekticistična umetnost, toda tako samosvoja, da ne pozna nobenega arhaizma: v njej je že vse gotovo in izoblikovano in obvlada že V6e izrazne možnosti ter je v trenutku bizantinska umetnost, čim doseže stopnjo, v kateri 6e lahkp opredeli kot bizantinska. Vendar pa se zato ne 6me prezreti doba prehoda iz pred-dobnega oblikovanja, preden je dosegla stopnjo »bizantinske«. Mole imenuje to dobo, kateri se ne da določiti začetek in konec, »predbizantinsko« pripravljalno ter po njej 6kuša priti do osnov bizantinske umetnosti, njene tradicionalnosti in izvirnosti. Izvira iz splošne krize tedanjega poznoantič-nega umetnostnega oblikovanja, ter njen početek ni izključno krščanstvo, kakor meni Dvorak, ker tudi antični umetnostni svet izkazuje ponekod podobne oblike. Predvsem v Orientu je nastalo več oblik, katerim se dajo dobiti analogije v bizantinski umetnosti, zaradi česar ji nekateri pripisujejo ori-entalni značaj. Nalojja te razprave je zato vprašanje, ali je bizantinska umetnost — oriental-na ali antična, Rim ali Orient? To vprašanje ima tudi pomen za nas. kajti tudi pri na6 je razširjeno mnenje, da je na pr. arhitektura sv. Sofije izraz orientalskega 6tavbaretva, torej najvišji izraz — Orienta! Prof. Mole rešuje to vprašanje tako, da najprej razbere nekaj umetnostnih elementov, ki v evropski predbizanlin6ki dobi delujejo na gledalca tuje, ter so verjetno orientalnega izvora, tako v oblikah, ki jih doživlja prvotna bazilika, ali centralni prostor v arhitekturi na poti proti vzhodu, pa tudi slikarstva (ikonografija), dekoracija, ornament ter celotni dekorativni 6istem (cvetni sistem preprog) itd., kar označuje prepletanje rimskih in orientalnili form. To prepletanje pisatelj samo nakaže, ne da bi 6e 6puSčai v podrobnejše razpravljanje, aii iz- črpno analizo V6eh teh elementov; temveč v nadaljnjem analizira 6amo nekaj primerov tipične orien-talne umetnost ter jih vzjKiredi 6 heleni6tičnimi. Tako nas popelje v izkopanine zadnjih desetletij na vzhodu k stenskim slikarijam v Dura Euro-po6 ob Evfratu. ter analizira tamkajšnje slike v »svetišču pahnirskih bogov« iz II. stoletja, potem v neki židovski sinagogi iz pred 1. 245, ter istodobni krščanski kapeli. Na teh zgledih ugotovi t;pične osnove orientalne umetnosti, ki 60 med drugimi: frontalno6t. hieratično6t, ravanina-ploskev, statika, naturalistična podrobnost ter poudarek idejne simbolične nadrejenosti, dočim v helenistični, umetnosti velja naturalistični kompozicijski princip. Ko tako predoči orientalne značilnosti, preide k spomenikom bizantinske umetnosti 6amim, katerih obseg označi najprej v celoti, potem pa pristopi k analizi glavnega arhitekturnega spomenika, katedrale 6v. Sofije. In to arhitekturo označi kot stavbo — rimskega izvora, ki je sicer enkratna, edinstvena umetnina, katere 6tavbinska načela pa 60 bila realizirana že večkrat. Rimski elementi v njeni osnovi 60 jasni, saj je v nekem smislu sinleza zasnove Maksencijeve bazilike in rimskega Pante-ona ter je tako realizacija arhitektonskih teženj, ki 60 bile spočete že v rimski dobi. Posebno vprašanje pa je sprememba duha, ki 6e je zvršila v njeni notranji kompoziciji. Tako analizira barvitost notranjščine, ki precej povezana z orientalnimi elementi. Toda kljub V6emti je bizantinska umetnost samosvoja, samora6tla in postala izraz svojih lastnih teženj. In tu prof. Mole plastično na tipičnih zgledih bizantinske umetnosti pokaže, kakšno notranjo spremembo je doživel bizantinski človek, ter kako je zato nujno 6vojo obliko dobila bizantinska umetnost. Tako razbira vsebinsko plat te umetnosti, predvsem krščanske tčme, ter kako je že ta religiozna 6nov peljala do napetosti med antičnim oblikovanjem in krščanskim doživljanjem. Tako 6e je zmanjšal čut za pokrajino in prostor, V6a kompozicija je zavisela od izvenumetnostnega gledanja, od principa centralne ideje o božji volji, kar je vodilo v nek iluzionizem irealnega zamaknjenja, podrejenosti vseh elementov glavni ideji. Tako se je spremenil prostor rimske bazilike v centralni prostor Hagije Sofije. Tako je nujno prišlo do prevrednotenja tradicionalnih izraznih oblik, če so hotele biti nosilci novega duha. Tudi smisel človekove osebnosti se je sprtmenil ter je bila tudi vladarjeva oseba pokristjanjenja, oblikovana v sistemu pojmovanja krščanske države. Osebe 60 postale zamaknjene v vizije nadzemskega sveta, izražale 60 bolj notranjost kot zunanjost. Podrobnosti 60 bile sicer naturalistične, glavna ideja pa iracionalna. Tako je postal bizantinski iluzionizem drugačen kakor helenistični: ta je bil iluzija realnega prostora, oni pa iluzija vizije, eden zemskega drugi nadzemskega gledanja. Tako je bila bizantinska verska ume(no6t, ki je bila v osnovi antična pa prevrednotena, dočim je bila 6vetna še bolj naslonjena na rimski 6\et. Po teh analizah poda prof. Mole rezultat svojega gledanja na bizantinsko umetnost: preclbizan-tinska doba je zasidrana še globoko v antiki ter je še njen sestavni del, dokler ni postala bizantinska umetnost; vanjo pa so vdirali tudi zelo orien-talni vplivi izvensredozemskih kulturnih središč in njih mešanih kultur. Postala pa je samosvoja in dala v prvem razcvehi renesanso krščansko lieleni-stične umetnosti, v kateri 6icer ni zanikati vzhodnih vplivov, so pa podrejeni helenističnim osnovam. Vendar pa rimske osnove ni6o odločilne za izoblikovanje bizantinske umetnosti, temveč so obenem z vzhodnimi vplivi predstavljale le okvir, v katerem 6e je izražala tudi v formalnem oziru nova umetnostna tvornost. Duhovna podlaga je bila krščanstvo 6 tradicijami grške miselnosti. Dvor in njegov vpliv je ustvarjal po tradicijah helenizma — in ta je prevladoval —, dočim so manjši ljudje, menihi, trgovci itd. tvorili umetnost z večjimi elementi njihove vzhodne provenience. Tako se razlaga dvojnost bizantinske umetnosti: krščanski univerzalizem, ki je nadaljevanje antike v krščanski obliki, ter orientalne struie, ki posegajo od časa do časa v to umetnost. Tako jc bizantinska kultura — rimskokrščanskohelenistična, pa tudi krščanskohelenističnoorientalna. Kot raziskovatelj vzhodno slovanske umetnosti naveže tedaj prof. Mole tudi na ikonografsko umetnost Rusov ter pri tem poudari, da je slovanski vzhodni svet prišel šele po bizantinski umetnosti v 6tik z — antiko. Tako'je Sv. Trojica Andreja Rub-leva iz XV. st. izraz sicer ruskega slikarskega li-rizma, obenem pa tudi krščanskega helenizma. td, S^a&ne novice Jtiik Ta edino ie določen, da vsako vlogo pri- I glavnikovo darilo mitropoliUke znake: križ mernorej^trTra, jo opremi s primernimi uradni- belo kasilovko (mitro). Metropolit Germogen ■ _____.Z.. J i-' u:t- ..!„„„ ,/x»K, io »imi I .Mlin vahvali I'oc avniku za imenovE Koledar Sobota, n. junija: Srce Marijino: Anton Padovanski, spoznavalec; Akvilina, devica in mučenica; Peregrin, škof in mučenec. Lunina sprememba: mlaj: O. junija ob 22.2. Ilerschet napoveduje lepo in jasno vreme. Nedelja, H. junija: Bazilij Vel., škof in cerkveni učenik; FJlizej, prerok: Digua, devica in mučenica; Marcijnn, škof in mučenec; Metod škof. Novi grobovi ■f V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala gospa Frančiška Košak roj. Cotar. Zapušča soproga, dve hčerki in sina. Pogreb bo v nedeljo, U. junija ob pol treh popoldne z ?-al, kapela sv. Krištofa, k Sv. kri?u. Naj ji sveti večna luč. Žalujočim naše iskreno sožalje! Najlepše delo krščanske asketike Zakladnica živlienskih naukov Biser-knjiga za učenega in prepiostega HOIA ZA KRISTUSOM od Tomaža Kempčnnaje iz^la v založbi Ljudsko knjigarne v Ljubljani. To izdajo — ki je pri Slovencih že trinajsta — je pripravil dr. Aleš Ušeničnik. Obe pa sta elegantno opremljeni. Cena navadni izdaji je L 2--—, lini izdaji pa L Str—. Iloja »a Kristusom je izdana v piiročni, žepni obliki. Naročite jo pri LJUDSKI KNJIGARNI V IJUBUANI Pred Škofijo 5 — Telefon 25 29 konjenii Pognal je konja proti cerkvici ter hotel pojezditi naravnost v cerkev, toda na cerkvenem pragu se je konju vdrlo kopito, da ni mogel naprej in še danes se vidi na kfi-menitem pragu vtisnjeno konjsko kopito. V tistih časih, ko so Turjačani bežali ored Turki v cerkvico sv. Ahaci ja, so s seboj vzeli tudi ves denar in ga zakopali v podzemsko jamo za cerkvenim ob/.idkom. Nekoč so vsi kristjani v cerkvici pomrli, ker se niso dali ujeti Tutkom. Zaklad pn je ostal zakopan. Zanj pa je zvedel neki graničar. Napotil sc je proti Turjaku in povpraševal po cerkvici Sv. Ahaca. Spotoma je svojo tajno zaupal grajskemu lovcu Martinu. Ta Martin ga je pn krivo napotil, pokazal mu je cerkvico na Kureščku, češ: Tamkaj je sveti Ahacij. On sam pa je pohitel /a ob/.idek cerkvice Sv. Ahaca in pričel kopati. Kmalu je izsledil zakopani zaklad. Ker jc pa mislil, da se takega zaklada človek ne srne dotikati, nagnal je |>o denar svojega psn. ki 11111 pa je privlekel iz jame. Tako je postal bogat Sezidal si je v Turjaku lejio hišico, a je čez leto dni tam umrl. — Turjačan Anton Pritekel j. _ Razprave pred sodnikom - pocdincem. Na okrožnem sodišču v Ljubljani v dvorani št. 79 vodi vsak četrtek kazenske razprave sodnik-poedinec dr. Rant, ki so mu poverjeni delikti iz kazenskega zakonika. V četrtek je bilo več takih razprav. Neki Milan jc konec marca izmaknil Jerici Novakovi v neki gostilni 600 lir vreden ženski plašč. Sedel je v gostilni. Prilika je nanesla, da je Milan plašč urno pobral in ga ovil okoli svoje suknje. Nato jo je jadrno popihal iz gostilne. Kmalu jc Jerica opazila, da ji je izginil plašč. Obvestila je karabinjerje, ki so kmalu dohiteli Milana. Ko so mu odgrnili suknjo, so pri njem našli Jeričin plašč. Pred sodnikom je Milan tatvino tajil, izgovarjajoč se, da mu je plašč dal neki neznan človek. Sodnik mu ni verjel. Zaradi tatvine plašča je bil obsojen na 1 mesec in 15 dni strogega zapora, pogojno za 2 leti, ker še ni bil kaznovan. Prekupčevalec Nan-de Gabrijel se jc predstavil posestniku Ivanu Ma-rinku za bogatega posestnika, ki mu lahko proda večjo količino različnih poljskih pridelkov in semen. Marinko je Nandetu izročil lani po božičnih praznikih 1.350 lir na račun. Krompirja od nikoder ni bilo. Zaradi prestopka prevare je bil Nande obsojen na 1 mesec strogega zapora in na 120 lir denarne kazni. — Trgovski zastopnik Vladimir M. jc bil zaposlen pri tvrdki »Elektrolux«, ki ima svoj sedež v Triesteju. Za tvrdko je letos »prejel od strank večjo vsoto denarja, tvrdka zatrjuje, da si j« Vladimir prisvojil nad 10.000 lir, dočim on navaja, da je za sebe porabil le znesek 3000 lir, dočim mu je bil ostali denar ukraden odnosno ga je izgubil. Sodnik je Vladimirja M. obsodil zaradi prest opka poneverbe do zneska 3000 lir rja en mesec zapora. ini opombami, da je bila vloga, tožba, predlog prošnja sprejeta ta in ta dan, to in to uro in celo dostikrat pn zelo važnih vlogah na izvršilni oddelek in na zemljiško knjigo zapiše tudi točno minulo vložitve. Ko je vloga tako bila sprejeta, poskrbi uradnik, da 6e dotični 6pis dostavi pristojnemu sodniku in pristojnemu oddelku. Vložišče sprejema vse vloge, tako civilnega, kakor tudi njihovo"knvališVeTzsledil 'turški I kazenskega značaja._ so še Turki napadli Turjačane, so se le-ti vse-ej umaknili nn goro v cerkvico Sv. Ahaca. Nekoč pa je nj ' — V počastitev spomina velikega dobrotnika in našega predsednika jx)k. prof. dr. Lain-berta Ehrlicha je daroval naši konferenci neimenovani dobrotnik 500 lir, drugi neimenovani pa 100 lir. Bog plačaj! — Vincencijeva konferenca /a akademike in srednješolce, Miklošičeva 5, št. ček. rač. 15.838. _ Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani vabi vse učence IV.a razreda, ki so v tem šolskem letu morali prekiniti redni pouk. da se zglusijo v soboto, 13. junija ob 10 v gimnaziji. —Državnim upokojencem v vednost. Društvo državnih in samoupravnih upokojencev v Ljubljani je v svojem društvenem glasilu »Upokojenec« z dne 10. junila t. 1. v celoti objavilo prijavni obrazec, sestavljen od Visokega Komisari-|ata za ureditev |>oložaja upokojencev. Ta obrazec bodo blagajne, ki Izplačujejo pokojnine državnim upokojencem, v kratkem razposlale vsem državnim upokojencem in upokojenkam v izpolnitev in vrnitev v določenem roku 15 dni. Da ne bodo delali upokojencem vpisi v obrazec težav, je smatralo društvo /.a potrebno, obrazložiti in pojasniti v »Upokojencu« prav vse vpise v ta prijavni obrazec. To druMveno glasilo pa se dostavlja izključno samo društvenim članom in to brezplačno. To za vse upokojence važno številko >Upokjenca< lahko dobijo izjemoma tudi neučla-njeni državni u|>okojenci v društveni pisarni: ■\Volfova ulica št. 10-11, dopoldne med pol 10 do pol 12 dopoldne proti plačilu 1.50 lire. — Vsi žele dežja. Vročina traja sedaj že dvanajsti dan. Pojavljajo se na nebesnem svodu deževni oblaki. So ure, ko se nebo povsem zoblačl, toda sever jih zopet razžene in vročina na to še huje pritiska. V sredo popoldne je res padlo nekaj kapliic dežja in ljudje so se močno oddahnili, upajoč, da bo začelo izdatneje deževati. V četrtek popoldne je bilo nekaj časa prav oblačno in kazalo je, da sc bo res močno vlilo nad mesto in okolico. Zaman. Dežja ni bilo. V četrtek je bila dosežena najvišja dnevna temperatura 28.8 stopin) Celzija nad ničlo, v petek zjutraj je bila najnižja 15.8 stopinj nad ničlo. Barometer prav počasi pada. V petek zjutraj je kazal 760.2 mm, torej le za las nižje, ko prejšnji dan. Nevarnost suše je od dne do dne večja. Po nekaterih posebno bolj peščenih krajih so travniki že ožgani. Trava je uničena. Vse kaže, da tudi otave ne bo mnogo.. Krompir in fižol za ekrat nista še prizadeta od te vroči«, je pa tudi za nju velika nevarnost, da jima suša močno škodi. # „ . — 70 milijonov za regulacije rek. V pokrajini okrog Milana je vodna mreža najbolj razpredena. Veliko število večjih rek. ki se stekajo v Pad, in bližina številnih industrijskih podjetij narekujeta čim smotrenejšo in obsežnejšo izrabo vodnih prometnih poti. Po eni strani se s tem razbremeni železnica, po drugi strani pa je prevažanje blaga po rekah mnogo cencje in j>rikladnejše. Pokrajinski svet za izrabo vodnih poti v milanski pokrajini je potrdil obsežne načrte za poglobitev in ureditev rečnega toka štirih rek Odobril je v ta namen 70 milijonov lir, ki jih bodo porabili postopno. Pol tega denarja bo dala pokrajina sama. ostalo pa država. S pripravljalnimi de!) bodo začeli takoj, načrti pa bodo izvršeni šele v nekaj letih. — Cene zgodnjemu krompirju. V toplejših italijanskih krajih bodo v kratkem začeli izkopavati zgodnji krompir in ga izvažati v druge pokrajine. Korporacijsko ministrstvo je določilo za ta krompir posebne cene in sicer: Stot odličnega krompirja, ki je zdrav in sposoben za prevoz, bo veljal v skladišču pridelovalca 150 kir. Nekoliko slabši krompir se bo pa smel prodajati po največ 135 lir za stot. Prevozne in druge stroške bo moral k tej osnovni ceni prišteti tisti, ki bo krompir naročil. Navedene cene stopijo v veljavo s 15. junijem. — N kaj o Turjaku in o cerkvici' sv. Ahaca. Blizu Turjaka, na griču med zelenimi smrekami, stoji prijazna cerkvica sv. Ahaca. V nedeljo, dne 28. junija je na gori pri Svetemu Ahaciju žegnanje. Na dan Sv. Ahacija so ob sedmih zjutraj kranjski vojaki prinesli Andreju Turjaškemu truplo Hasana paše, ki je utonil v Kolpi, in dragocen zlati plašč llasa-nov, ki je bil iz samega turškega zlala in posejan z dragimi kamni, rubini, safirji in smaragdi. (Tega plašča pa sedaj ni več.) Cerkvica pri Sv. Ahacu hrani lepo vrsto zgodovine. Na levi strani je turški grli, v zidu je kamenita plošča z latinskimi napisi, ki nam pove, da jc pod cerkvico turška grobnica i/, časov turškega pohod n na Turjak. Zgodovinsko bandero ima sliko bitke pri Sisku leta IJ93. Star lurjačan pripoveduje, da je pod cerkvico Sv. Ahacija jezerce, cerkvica sama pa je sezidana na mnogih kolih, ki so zabiti v dno tega jezera. Prišel pa bo čas, ko liodo ti koli strohneli in takrat sc bo pa ta cerkvica nogreznila v jezero. V okolici Turjaka izvira 99 studenčkov, ki vsi prihajajo iz jezera izpod gore Sv. Ahaca. Ko Ljubljana 1 Praznovanje sv. Antona na Viču. V nedeljo ti. t. m. bo v župnijski cerkvi na Viču slovesno praznovanje farnega pntrona sv. Antona Padovanskega. Sv. maše bodn ob pol 6, b, pol 7 s pridigo, H s pridigo, ob 9 s pridigo in ob 10 slovesna maša s pridigo. Slovesno opravilo ob 10 Iki imel g. župnik Ivan Špendal. IVjpoldne oh pol 5 molitvena ura, ob 5 pridiga, ki jo Iki imel šenpeterski župnik g. Alojzij KoSmerlj. Po pridigi bodo slovesne pete litanije z blagoslovom. Ljubljančane vabimo, da pri-liitite ta dan na Vič in se združijo z viškimi župljani, da tako skupno jiočastimo velikega Cudodelnika v njegovi cerkvi in m prosimo, da nam pomaga e svojo mogočno priprošnjo pri Bogu. 1 Kdor še ni oddal prijave posevkov žita, fižola, krompirja in lanu, naj jo nenadoma prinese v sobo št. 35 mestnega gospodarskega urada v Reethovnovi ulici št. 7, ker po 15. juniju mestni gospodarski urad ne bo mogel več sprejemati teh prijav. Se posebej pa opozarjamo kmetovalce, da jim 'letos tiskovine ne liodo dostavljene na dom kot lani ter morajo sami priti ponje. I Zadnji dan cepljenja zoper davico je današnja sobota, ko se ob 17 prične cepljenje v šoli na Barju, hkrati pa spet tudi v Mestnem domu za vse tiste, ki iz kateregakoli vzroka doslej niso mogli pripeljati ali poslati svojili otrok cepit zoper to nevarno bolezen. Ponavljamo. naj starši ta teden cepljenih otrok pa; /ijo, da bodo natanko čez 14 dni pripeljali otroke drugič cepit na iste prostore, ker samo eno cepljenje ni dosti učinkovito. 1 Tivoli gmajna ali park? Najilepše kar ima Ljubljana je gotovo naš park Tivoli. Toda zadnji čas je zavladala v njem vandajska samovolja. Stariši puščajo otroke, da (točno, kar hočejo. Polomljeno drevje in grmovje, povaljana trava in s peskom posute klopi pričajo o tem. Tudi odrasli so lako nedisciplinirani, da prenašajo klopi, kamor nanese, na sredo travnika ali pa nasade ter hodijo iprek trav nikov in izven poti tako, da je že nastalo celo omrežje stez. Cele družine poiležavajo po parku, da misliš, da si v ciganskem taboriču ne pa v sprehajališču. Prosimo, mestno občino ljubljansko, tla pošlje v Tivoli par energičnih paznikov, da napravijo red. Eden izmed obi skovalcev Tivolija. 1 Nesreča pri sekanju drv. V Tivolskem gozdu je sekal drva 14 letni Dušan Mihelčič, sin železničarja iz Baragove Ulice 4S. Pri tem delu se je močno vsekal v levo roko, tako. da ga je moral reševalni avto prepeljati v bolnišnico. 1 V Ljubljani umrli od 28. maja do L junija 1942: Sv igel j Franc, 38 let, zasebnik, Borovnica 45; Zdešar Marija roj. Robida, 84 let. no-sestnica, Vidlčeva ul. 41; Fišer Uršula, 72 let, imok. tob. tov., Kolezijska ul. 2; Ka jfež Anton, 65 let. sodn: svetnik v p., Stari trg 28-1; Nagmle Marija, M 'let, žena posestnika, Ravnik, občina Hotedršica; Merjasec Marjeta, 79 let, služkinja, Vidovdanska c. 9. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Ambrož Anton, 63 let, upokojen delavec, Rožna dolina C. IX-21; Toman Frane. 54 let, služite!j drž. žel. v p.. Savski Mnrof, Zdenee 9: Štrumbel j | a koli, 28 let. krojač, Sarsko 7, občina Ig; Vovk Angola roj. Fljan, 32 let, žena pečarja, Celovška c. 61; llanekam Mihael, 75 let, kovač drž žel. v p., Podmilfčakova 11I. 16. 1 Vložišče v justični palači. V pritličju justične palače tik sobe št. 28 je mala soba, kjer je nastanjeno vložišče, ki posluje tako za okrajno kakor tudi za okrožno sodišče. Za sprejem vsakovrstnin vlog na sodišče je določen poseben »odnijaki urad- Poleg uradnika jc tam nameščena tudi še uradnica, ki sprejema plačila za -sodno markico«. to je posebna taksa, ki jo morajo stranke plačati za vsako vlogo fiosebej in katere zneski so bili že preti leti od bivše belerajske vlade določeni za jioseben fond, ki je imel nalogo zidati in vzdrževati razna sodna jx>slopja in kaznilnice. Prihodnji mesec se prično na sodišču sodne počitnice, ko bo poslovanje posameznih sodnih oddelkov nekoliko prenehalo in se bodo reševale samo najnujnejše zadeve I W. Shakespeare: »Romeo ln Julija«. Najpomembnejša Shnkespearjeva ljubezenska zgodba. V svetovni literaturi poleg dveh, treh del drugih pesnikov vzor zveste ljubezni. Subtilna lirika ljubezni in močna dramatika rodbinskega sovraštva sta dva močna protipola, med katerima se razvija dejanje. V naslovnih vlogah Vida Juvanova in Slavko Jan. Režiser: dr. Bralko Kreft, inscenator: inž. E. Franz, scenska glasba: D. Žebre. 1 G. Bizet: sCarmen*. Libreto po Prosiper Merimeejevj noveli. Pet dejanj. Peli ltodo: Car-men kot gost Elza Karlovčera, Joseja — Franci, Escamilla — Primožič, Dancairo — B. Sancin, Roniendada — M. Sancin, Zunigo — Lupša, Mora lesa — Anžlovar, Micaelo — Ribičeva, Fra-sejuito — Polajnarjeva, Mercedes — Poličeva. Dirigent: A. Neffat, režiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin. 1 Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal od soltote od 20 do ponedeljka d<. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Ko-rytkova 18. Telefon 3624. Obnova atletskega In plavalnega udejstvovanja na »lliri]i« Ljubljana, 12. junija. V prihodnjem tednu se bodo po dolgem počitku, ki je bil potreben za preureditev športnega igrišča »Ilirije«, zopet začeli treningi v atletiki in plavanju. Atleti in plavalci bodo pod strokovnim vodstvom poročnika Cumarja zopet lahko začeli s svojim delom. V smislu sporazumov trenerja s pristojno krajevno športno organizacijo si bodo slovenski atleti morali nabaviti svoje športne drese, da liodo lahko trenirali na igrišču. Treningi bodo določeni tri dni med tednom dopoldne ali popoldne. Kopališče bo prosto za vojake od začetka prihodnjega tedna ob torkih in petkih od petih lopoldne naprej. Voiaki bodo plačevali po eno iro vstopnine in bodo pripuščeni v skupinah v kopališče. Pristojne vojaške oblasti bodo same dale navodila vojakom. Obnova športnega udejstvovanja ho gotovo prinesla zaželjene uspehe in nova italijanska pokrajina bo dostojno reprezentirana tudi pri tekmah državnega značaja. Naznanila GLEDALIŠČE, lirama: Sobot«. IS. junij« - - - - - " 1 ' « oh 17, a oh 17.: »Romeo in Julija., Red A. - Nedelj« oh 17.30: »Sol« r.n Cene. Izven. ZnUane cene od 13 lir navidol. — f o-ndeljck. IS. junija: Zaprto. Opera. Sobota. 1.1. junija ob UM: »Carmen« Red B Gostovanje Elze Karlovčeve. — Nedelia oh IS. »Evgenij Onjegin . Izven, nižano cene od 18 lir navzdol. — Ponedeljek. 15. junija: Zaprlo. RADIO. Sohnt«, 13. junija. — Poročil« v slovenščini — 7.15 Operetna glasba. V odmoru (8.001 Napoved _ 8.15 Porodil« v italijanščini. — 12.1» Koncert allistke Bogdane SturmStritarjeve (pri klavirju Ma-rilan Lipovšekl — 12.40 Orkester vodi dirigent Spag-giari. — 1,1.00 Napovod časa, Poročil« v italjiantčini. — 11.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.20 Lepe pesmi od včeraj in danes. — Orkester vodi dirigent Petrlia. — 14.00 Poročila v italijanščini. — H.15 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijaneo. Operna glasba. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 15.00 Pokrajinski vrstnik. — 17.10 Nove plošče Cetr«. — 17.55 Hahjnn A.: Reševanje utopljenca in obešene« — predavanje v slovenščini. — K1..10 Poročila v slovenščini — 10.45 Koncert Tercet« Dohršek. — 20.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 30.20 Komentar dnevnih dogodkov v »loven-ščini. — 30.40 Puccini: »La ooheme«. V odmorih predavanje v slovenščini. Zanimivosti v slovenščini. — Po končani operi poročila v italijanščni. LEKARNE. Nočno služho imajo lekarne: dr. Pic-coli, Tj-rševa cesla S. mr. Hočevar, Celovška cesta 62 ln ujr. Oartus, Moste, Zaloška cesta 47. križ in se je zalem toplo vahvalil Poglavniku za imenovan e in za ustanovitev hrvatske pravoslavne cerkve ter je prisegel zvestobo tako Poglavniku kakor Neodvisni državi Hrvatski. Tem govorom so sledili cerkveni obredi, ustoličenja, ki so bili zaključeni s služenjem slovesne liturgije. Na koru je zbrano prepeval in odpeval dijakonu ruski cerkveni pevski zbor. Pri slovesnostih je bil tudi navzoč predsednik hrvatskega sabora. Obvezna delovna služIta na Hrvatskem. Za čas letošnie žeive je hrvatska vlada predpisala obvezno delovno službo za potrebe narodnega go-sjKJdarstva. Pod to službo spadajo vsi za delo sjtosol.ni moški ml 18,—60. leta, ki morajo oditi ali osebno na delo, ali pa izročiti oblasti za potrebe drugih razna prevozna sredstva in vprežno živino. Hrvatski pehotni general, častni ustaš, Ante Matašič, je le dni slavil 80 letnico svojega rojstva. Regulacijska dola Drave pri Varaždinu lejio napredujejo. Za ta dela je dala hrvatska vlada na razpolago več milijonov kun. V veliki župi Modruš so pričeli tehnični oddelki graditi moderne vodovode v krajih, ki dozdaj niso bili zadostno preskrbljeni z zdravo pitno vodo. V Ljubuškem so pred dnevi odprli pomožno bolnišnico s 40 posteljami. Varaidinski planinci so te dni slovesno praznovali desetletnico obstoja planinske koče na Ravni gori. Letošnje razstave mednarodne pedagoško književnosti, ki jo pripravlja bolgarska Prosvetna zveza, se bo udeležila tudi Neodvisna država Hrvatska. Iz Srblie Hude kazni za narodne škodljivce. Belgrajska mestna občina je v zimskih mesecih ustanovila več ljudskih restavracij, v katerih je dobivalo na tisoče revnejših meščanskih družin vsak dan toplo in izdatno kosilo in večerjo. Vodstvo teh kuhinj so imeli v svojih rokah od občine postavljeni na-meščenci, od katerih so pa nekateri svoj položaj zlorabili ter so kradli živila, ki so bila določena za ljudske restavracije ter jih prodajali dalje po visokih cenah. Nepravilnostim v ljudskih restavracijah je prišla občina kmalu na sled ter je vse krivce postavila pred sodišče. Razprava proti tem narodnim škodljivcem je bila pred kratkim. Razmeroma milo kazen je sodišče izreklo zaradi tega, ker je bil to prvi primer izvajanja kazni po omenjeni uredbi v Belgradu. Vsi občinski uradniki, ki so bili pred sodiščem so razen že omenjene kazni dobili tudi službeno odpoved. Ustanovitev društva srbskih avtorjev. Po sklepu propagande oddelka nemškega vojaškega poveljnika v Belgradu je bil dne 1. junija v Belgradu ustanovni občni zbor združenja srbskih dramskih ln glasbenih avtorjev. Enotna hrana po belgrajskib restavracijah. — Bolgrajike restavracije in gostilne pripravljajo že dalj časa za svoje goste samo po eno vrsto jedi. Navadno lahko dobi človek fižol ali zelje s polento, včasih golaž iri podobno. Za zajutrek po-»trežejo gostom i kavo s koičkom proje. Kosilo etan« do 50 din. Obdelovanja bclgrajskih javnih nasadov. Zaradi preskrbe svojih dobrodelnih zavodov s povrtnino, je dala tudi belgrajska mestna občina obdelati vse svoje javne nasade. Obdelujejo jih pa belgrajski dijaki in učiteljiščniki obojega spola, ki odhajajo vsako jutro skupno na delo z lopatami in motikami na ramah. V Belgradu so odprte vse šole, razen vseučilišča. Srednja šole imajo pouk tedensko pet dni. Prosvetno ministrstvo skuša razširiti in poglobiti znanje šolske mladine tudi s številnimi vzgojnimi in prosvetnimi predavanji ter kulturnimi filmi, ki »o vsak teden v dvorani Kolarčeve ljudske uni- Z Gorenjskega Pevski večer na Jesenicah V polni kino dvorani je bil pred kratkim pevski večer. Sodelovali so moški zbor iz Beljaka, pevski zbor z Jesenic, ženski zbor z Jesenic, oktet z Javornika in oktet z Jesenic. Po koncertu je bil družabni sestanek v novoodprtem hotelu Kunčič. Ob tej priliki so prejeli srobrni častni znak največji po-speševatclji pesmi; vodja krajevne skupine in jeseniški župan dr. Klein, generalni ravnatelj Noot In pevovodja jeseniškega zbora Ulaga. Nov občinski komisar v Moravčah. Moravška občina je dobila novega komisarja v osebi Ivana Fuggerja, posestnika in kolarskega mojstra, ki je doma s Koroškega, pa ža deli časa biva v Moravčah. On je tudi vodja krajevne skupine Koroške ljudske zveze. Iz Hrvatske Mimohod zagrebške nstaške mladine pred Poglav n ikoni. V ponedeljek, dne S. junija t. 1. je imela zagrebška ustaška mla na zopet slovesnost, kalere se je udeležil tudi Poglavnik. V svojem govoru jo je Poglavnik znova vzpodbujal na zvestobo Neodvisni Državi Hrvatski in na borbo proti vsem njenim notranjim in zunanjim sovražnikom. Po končani slovesnosti je mladina v strnjenih vrstah korakala pred Poglavnikom in ga navdušeno pozdravljala. V sprevodu je sodelovalo nad 17.000 ustašev. Slovesnosti ob ustoličenju zagrebškega pravoslavnega mitropolita. V nedeljo je bil v zagrebški pravoslavni cerkvi slovesno ustoličen prvj pravoslavni mitropolit na Hrvatskem Germogen. Novega mitropolita je pred prihodom v pravoslavno cerkev poisdravlla na trgu pred njo častna četa Poglavnikove garde z godbo in zastavo na čelu, Poglavnikov jrobočnik Machiedo, zastopnik pravosodnega ministra hrvatski korjio-racijski minister Joso Dumandžič, zagrebški župan In zastopniki ostalih civilaih In vojaških oblasti. Ob prihodu vladike je vojaška godba zaigrala jiozdravno koračnico, nakar je mitropolit Germogen v spremstvu Poglavnlkovega pobočni-ka, ministra Dumandžiča in ostalih dostojanstvenikov pregledal in jiozdravil častno četo z usta-šklm pozdravom; »Za dom«, nakar so vojaki odgovorili z »Spremno«. V eerkvi je minister Dumandžič prečital zakonsko odredbo, s katero je Poglavnik imenoval Germogena za zagrebškega pravoslavnega mitropolita ter mu iiročil kot Po- S Spodnjega Štajerskega V Ptuju so umrli: Jožef Taberholer, Franc Ha-meršak, Franc Polajšar, Pavlina Strmšek, Marija Vnuk in Anton Zorjan. V Celju so umrli: Karel Ča-tar. Amalija Jezernik, Konrad Čelofiga, Marija Sevničar, vsi iz Celja; dalje Viktor Kresnik iz Polzele, Ivan Reberšak z Vranskega, Ivan Dolenc iz Kasaz pri Arnovem selu. o Poroke. V Mariboru so se poročili: Ivan Planinčiž z Rdečega ■ brega in Jožefa Grobelnik z Jenževskega vrha. Anton Gosak in Jožefa Za-keršnlk z Rdečega brega ter Rupert Kresnik z Rdečega brega in Alojzija Urh iz Ribnice na Pohorju. Pri Sv. Kungoti sta se poročila Franc Vračko in Brlgita Majer, v Teharjih pri Celju pa Franc Lešnik in Marija Okrožni k. Umrl je v Teharjih pri Celju Ivan Zupane, r SjTodnjem Dravogradu pa Jožef Pšeničnik, gostilničar, mesar in založnik piva. Znan športnik padel. Na vzhodnem bojišču je padel znani šporlnik Leojx>ld Ljubeč, sin Mariborčana Martina Ljubeča. Tečaj za čevljarje je bil od 25. maja do 5. junija v Trbovljah. Udeležili so se ga čevljarski mojstri in pomočniki trboveljskega okrožja. Žrtev kopanja v Krki. Dne R. junija se ie šel 131etni edini sin najemnika Sturma iz Velikega Mraševa kopat v Krko. Ker ni znal plavati, Krka pa ima v tem kraju veliko zelo nevarnih tolmunov, je pred očmi svojih tovarišev, ki tudi niso znali plavati, izginil v vodi. Tudi prebivalci iz Mraševa mu niso mogli pomagati, ker ne znajo plavati, čolna pa ni bilo nobenega. Prihiteli so obmejni stražniki, ki so s čolnom iskali izgi-nolega dečka in ga končno izvlekli iz globine treh metrov. Poskušali so z umetnim dihanjem toliko časa, da je prišel zdravnik iz Brežic, ki pa je ugotovil, da je deček mrtev. Rajni je bil član kočevske mladine. Optimist »Ste šsslič jo čakam zastonj. Ce i« jutri ne J>o, jo m gotovo puatim,« Murmanska železnica Važnost in pomen sovjetske »birmanske ceste« Zadnja sporočilu finskega vrhovnega vojaškega poveljstva znova omenjajo murmansko železnico, ki igra v sedanjem vojnem zapletu na severnem bojišču izredno važno vlogo. Predvsem je treba upoštevati dejstvo, da je ta železnica edina prometna zveza, ki jo ima evropska Sovjetija — posebno pa še njeni glavni središči Petrograd in Moskva, s pristaniščem Murmansk. Važnosti te morske luke, ki nikdar ne zamrzne, čeprav leži visoko na severu, ni treba še posebej poudarjati. Predvsem za sedaj, ko pomeni to pristanišče skoro edino možno pot, po kateri še lahko prihaja kaka pomoč od zunaj za sovjetsko vojsko. Ta železniška zveza je za Svjete prava »birmanska cest«. Začetki graditve murmanske železnice Še v začetku sedanjega stoletja pokrajine vzhodno od finske meje niso imele nobene železniške zveze. Sicer so še leta 1S08 zgradili krajšo železnico od Petrograda do Petrajskoja. vendar ni imela nobenega važnejšega pomena. Šele sedanja svetovna vojna je prisilila Ruse, da so pričeli resno misliti na železniško zvezo Petrograda z odprtini oceanom na severu. Z vso naglico so se lotili tega važnega dela. V letih od 1913— 1915 so zgrudili zvezo v dolžini 284 km, t. j. od Sva n ko, kjer pričenja murmansk« železnica do že omenjenega Petrajskoja. Med zimsko vojno so dela pri graditvi železnice še pospeševali ter je leta 1916 lahko že vozil prvi vluk od začetne postaje Svanke do končne postaje Tomanov, ki je pozneje dobil svoje sedanje ime Murmansk. Proga je dolga 1750 km ter je stala 2*3 milijonov rubljev. Pri graditvi proge je bilo zaposlenih na tisoče in tisoče delavcev, po večini vojnih ujetnikov! Promet na tej železnici je bil izredno velik. Zato so takoj uvideli, da se nn njej zaradi enotirne proge ne more razvijati prometno življenje brez motenj in zadrževanja. Tako je potreba sprožila vprašanje postavitve drugega tira, kar so izvršili še Sovjeti, ki sn progo v vsej dolžini tudi obnovili. Severni del proge med Murmanskim in Kantalahti-jem je tudi elektrificiran. Moderniziran je tudi zvezni, začetni del od Svanke do Petrajskoja, temeljite obnove je pa potreben ves srednji del med Kantalahtijem in Petrajskojim. Pokrajina in prebivalstvo ob murmanski železnici Kraji, skozi katere je izpeljana murmanska železnica, so bili ob začetnih delih pri tej progi zelo redko naseljeni. Med domačine, Karelijce, se je pomešal tuj delavski element, ki so ga Sovjeti prepeljali od drugod — Karelijce so pa kar na veliko pričeli kot »nezanesljiv element« seliti v Sibirijo. Toda kljub tej »čistilni« akciji je morala ceio sovjetska uradna statistika priznati, da živi v tamošnjih krajih še vedno do 90 odstotkov Fincev. Ruski nameni z murmansko prometno žilo Ruska težnja prodreti za vsako ceno na toplo, odprto morje je stara prav toliko, kakor njena želja p° še večji razširitvi in po vlogi, ki jo je kot kopenska velesila hotela igrati v svetu tudi s svojo trgovsko in vojno mornarico. Izhod v Sredozemsko morje zapirajo Dardanele — vzhodna pristanišča so zelo oddaljena od evropskega ozemlja in zahtevajo zase čisto samostojno mornarico, zato se je Rusija odločila za Murmansk, za pristanišče, ki naj bi postalo izhodišče, matična postojanka in bodoče močno rusko trgovsko in vojno ladjevje. Železniška zveza pa naj bi omogočala stalno izmenjavo ruskega blaga, rudnin in prideljkov z blagom ostalih evropskih in izvenevropskih držav. Murmansk je bil zato še od vseli začetkov določen za močno trdnjavsko mesto z vsemi modernimi pristaniškimi napravami. Sovjetski imperialistični načrti Sovjeti so kmalu potem, ko so v Rusiji prevzeli oblast, pričeli podeljevati imperialistično politiko svojih prednikov ter so polagali na mutmansko železnico največji strategični pomen in važnost. Proga je ostala osrednja prometna žila. orl katere so izpeljali vse polno krajših železnic proti Finski. Vse te načrte so skrbno prikrivali ter jih je odkrila prav za prav šele zadnja finsko-sovjeiska vojna. Prvo strmsko progo so pričeli Sovjeti graditi leta 193. od postaje Lan h i do mesta kie-stinski in od Kot s k a ne v pokrajini Paran-dovH do R u k a ja r v i j a. Železniški program, ko so ga Sovjeti v teli krajih izvajali vse do lanskoletnem izbruhu vojne z Nemčijo in njenimi zavesnicami, je obsegal zgraditev šeslili stranskih železnic, ki se vse odcepijajo »d slavne murmanske železnice. Predvsem je bila tudi v načrtu zveza murmanske železnice v pokrajini Soroka (Bjelamorsk) z železniško progo, ki veže A r Ii a n gel sk z Vologdo. Po končani zadnji vojni med Finsko in Rusijo, so Sovjeti leta 1140 izročili v promet tudi progo, ki teče južno od K a t a I a h t i j a do Šale, ki omogoča zvezo skozi severno Finsko z Botnijskim zalivom. Murmanska železnica s svojimi odcepki pro-ti Finski — pomeni prav za prav tudi sovjetsko težnjo za priključkom na švedsko železniško omrežje in utiranje poti proti Narviku. s čemer bi ši Sovjetija rada odprla vrata v zahodno Evropo. Prihodnji teden bo izšla nova knjiga »Slovenčeve knjižnice« znameniti detektivski roman Skrivnost dr. Fu-Man-i Kupujte knjige »Slovenčeve knjižnice«! Knjiga Matije Malešiča »V zelenem polju roža« spada v vsako slovensko družino. Dobite jo po vseh knjigarnah in traiikah za 5 Ur. -čuja »Slovenčeva« športna posvetovalnica Najuspešnejša leta za tek na 100 m — 0 lepih postavah — Slučaj slabičarstvo v VII. razredu gimnazije — Kaj je »tandem«? V. Z. Č. — Vprašujete, katera leta so najuspešnejša za hiter tek na 100 m. Za to vrsto lahke atletike so sposobni le mladi ljudje. Sprinferske talente odkrijejo često že pn 16 do 18 letnih mladeničih. Torej že v juniorski dobi. Niso redki primeri, da pretečejo posebno nadarjeni lantje v teli letih 100 m v času 12.5 6ekund in izpod. Za postavljanje rekordov pa so najboljša leta proti koncu t«lesnega dozorevanja. Iz prakse vemo, da so prvaki v teku na 100 m navadno stari 20 do 24 let. D. J., Lj. — Po vašem pismu sodim, da imate posebno veselje za plavanje pod vodo. Kakor poročate, ste:že večkrat preplavali pod vodno gladino čez 30 m daleč. Za samouka vsekakor lep uspeh! Tekem za to vreto plavanja pa pri nas ni več. Večinoma so jih ukinili tudi v inozemstvu, v nekaterih državah pa so omejili dolžino proge in tekmujejo v plavanju pod vodo le še na 50 m. Pri tem gre 6eveda le za čas in za vprašanje kdo je hitrejši, ne pa za lo, kdo zdrži daljšo progo. S. M., Lj. — Zanima Vas, če 60 tudi na starih grških olimpijadah gojili veslanje. Olimpijske igre so prirejali v malem kraju Olimpiji. kjer ni bilo priložnosti niti za plavanje, še manj pa za veslanje. Pač pa je znano, da so prirejali veslaške tekme na atenskih in istmiških igrah. Po originalnih slikah, ki so se ohranile iz tistih časov, je razvidno, da so tekmovali v osmercu brez krmarja. Čoln je bil prav tako ozek kakor sodobni, bil pa je nekoliko višji. P. R.. R. — Od vseh panog lahke atletike Vam je najbolj všeč metanje kopja. Radi bi navodil, da bi se izpopolnili v tej panogi športa. Za začetek prijioročam metanje drobnega kamenja. S tem boste izurili roko za tehniko metanja, razen tega pa boste okrepili sklepa v komolcu in ramenu, ki sta izpostavljena pri metanju kopja občutnemu naporu in nevarnosti, da 6e poškodujeta. Kopje samo pa si lahko napravite takole: poiščite si močno, 260 cm dolgo palico in jo ob težišču povežite z vrvico. Na koncu nasadite kovina6to konico, glede teže pa pazite. da ne bo tehtalo V6e skupaj več kot 800 gr. V začetku mečite kopje z mesta in se urite zl.i6ti v krepkem poganjanju v določeno smer. Le jx>lagoma se vadite z zaletom, ki je dolg približno 20 m. Ne bo napačno, če 6i boste omislili za prve vaje lažje in krajše kopje. L. B. Š. — Radi bi vedeli, če je mogoče navaditi petletnega otroka plavanja. Ni izključeno, gre pa zelo težko. Glede Vašega primera sem poizvedoval pri plavalni šoli Ilirije, kjer so na podlagi večletnih izkušenj 6 stoterimi otroci ugotovili, da je prvi ugoden ča6 za jjoučevanje plavanja okrog sedmega leta. Koncem koncev ni važno, če se navadi otrok plavati leto preje ali pozneje. Vsekakor pa je koristno za rast in odpornost, da nudite otroku dovolj priložnosti za brodenje po vodi in razne igre, pri katerih 6e bo navadil na upor vode, mraz, potapljanje, škropljenje in fKxlobno. S. D., Lj. — V nekem poročilu ste naleteli na izraz »tandem«. Ni vam jasno, kaj pomeni beseda tandem. Gre najbrže za konjski ali kolesarski šport. O tandemu govorimo pri vpregi dveh konj, ki vlečeta drug za drugim, tandem pa jx>meni tudi dvo-6edežno kolo, ki ga uganjata kolesarja tako, da sedita prvi 6predaj, drugi pa zadaj. I. H., Lj. — Katera vrsta športa oblikuje najlepšo postavo? Priznati moram, da 6te me s svojim vprašanjem spravili v nemalo zadrego. Sploh _ Werder Bremen 4:3, Blauvveis Berlin - Kftnigs-berg 2:1. Pol finalne tekme bodo igrali 27. t. m. hrvatska — Madžarska, 14 junija bo nastopila hrvatska nogometna reprezentanca proti madžarski. Tekma bo v Budimpešti. Za Hrvatsko bo to trda preizkušnja- čeprav so nedavno zmagali v Sofiji in v Bratislavi. Šport v kratkem V Triestu so priredili večje tekmovanje lahko-atletov. katerega se udeležili razen domačinov še tekmovalci iz Fiume, Pole, Oonzie in Udin Dosegli so naslednje izide: 100 m Hrama 11.4; 400 m Ferrasutti 54.3, 800 m Zanolla 2:Qti.8, 3000 m Dugo-lin 9:40.4; 110 m z zaprekami Albanesc 16.9, disk Blasi 37.33 m, kladivo Oretti 45.79, kopje Spazati 51.35 m; krogla Forchiasin 11.94 m, skok v daljino Vallon 6.71 m. skok v višino Kiba 1.80 m, skok s oalite Sorovich S.'j0m. trci-lo* Pela/.zini 13.33m. V Spalatu bodo imeli v bodoče pet osrednjih športnih klubov, ki bodo gojili samo |K> eno panogo šjiorta. To so društva za nogomet, plavanje, veslanje, tenis in jadranje. Madžarski lalikoatleti so dosegli na nedeljskih prireditvah par vidnejših rezultatov. Madas je skočil v višino 1.S0 m, posebno pa sc je odlikoval Csanyi. ki je pretekel 100 m v 10.8 sekundah. Csanyi je zmagal tudi v skoku v daljino s 7.16 m. Omembe vreden je končno še rezultat na 800 m. Dr. lsteues 1:58.4 nvin. je »lena postava« nekaj., kar je problematično, kaj je prikupna zunanjost čutimo, glede lepe |x»tave pa so mnenja različna, šibkim ljudem so všeč čokati atleti, preveč okrogli ljudje pa bi bili radi vit-kejši. Pri tako imenovanih lepih postavah gre po mojem mišljenju bolj za sposobnost za delo kot /a zunanji izgled. Okrog I. 1900 so se ljudje navduševali še za kre|5ke in čokate atlete, dandanes pa se vedno bolj uveljavlja vitkejši tip z odpornimi notranjimi organi. Zunanji izgled se vedno bolj zapostavlja, v os|iredje pa prihaja delaziuožnost. Na vaše vprašanje Vam ne morem odgovoriti odrejeno, pač pa približno: harmonično [postavo oblikuje plavalni šport, pa tudi veslanje in vsestranost v lahki atletiki. Idealnemu tipu glede telesne oblike so najbrže najbližji oni lalikoatleti, ki gojijo dese-toboj. To so nav.adno visoki in postavni inožje, ki 60 sposobni za vse vrste šporla in telesnega dela. B. S., Lj. — Pišete mi o nekem učitelju telovadbe, ki je očital sedmošolcem slabičarstvo, ker jih je tek čez drn in strn na 2000 m preveč utrudil in izčrpal. Zdi 6e Vam, da je telesna vzgoja te vrste za dijake od 16 do 17 let prenaporna in vprašujete, kaj sodim o tem? Najpreje morava ugotoviti, da je lahka atletika pri nas še zelo nepo|iularna. Naša mladina živi v takih okoliščinah, da 6C odvadi živahnega kretanja že v času, ko dobijo lantje prve dolge hlače. Tudi šolsko telesno vzgojo pojmujejo često napačno: gre jim za akrobatske vaje na orodju, tu pa tam še za uspehe v skakanju v višino, krepitev notranjih organov pa zanemarjajo. Po vrhu morava ugotoviti še to, da je bila pri nas desetletja navada, da se vrši šolska telovadba izključno v telovadnicah. Pod vedrim nebom, na kopališču ali smučišču ste le malokdaj naleteli na dijake s šolskim telovadnim učiteljem. Sodobno pojmovanje srednješolskih nalog telovadbe in š|wrta je drugačno in 6tremi za tem, da nudi mladini dovolj razvedrila in priložnosti za jiodjetno udej6tvovanje v vseh vrstah športa, zlasti pa v teku. Tek je namreč najboljša dihalna vaja, pri teku se razvija ves organizem, pri vztrajnem teku j>a se neguje odjror-nost, volja, vztrajnost in podobno. Telovadnemu učitelju, ki je bodril dijake k teku na 2000 m (vsekakor p>od vedrim nebom inv naravi) moram samo priznati, da pojmuje svojo nalogo pravilno. Potrebna je seveda f>o6topnost in tudi obzirnost do šibkejših in slabo hranjenih dijakov. Prav zaradi Vašega pisma 6em brskal tudi jx> strokovni literaturi, da bi ugotovil, kaj sodijo o tem vprašanju strokovnjaki. Norveški zdravnik dr. Schotz zahteva od sednvošolcev med drugim tudi tekmovanje v gozdnem teku na 3000 m in sicer v času 11 do 12 minut. Neki nemški šolski 6trokovnjak pa piše, da bi morali biti maturanti sposobni teči tudi na 19 tisoč metrov, kakor vidite, so drugod zahteve glede vztrajnega teka precej višje. Ne gre pa toliko za dolžine proge, pač pa za hitrost teka. Glede hitrosti 6em mnenja, da mora biti srednješolski tek na dolge proge le nekoliko hitrejši od hitre hoje. Nogomet v zamejstvu V nemškem nogometnem prvenstvu so prispeli že do četrt finalnih tekem, ki 60 dale naslednje izide, dunajska Vienna je z lahkoto odpravila prvaka Saške SC Planita z izidom 3:2, moštvo Dunajčanov pa je imelo veliko več od igre kakor bi 6odili po rezultatu. — Schalka je premagal Strassburžane s 6:0, ostala dva izida pa 6ta bila: Olfenbaški Kicker = ==; j V j= 1= ! *=§ t Hi 76 V hipu je imel zločinec lasuljo v roki. Oba zlikovca sta takoj spoznala, da sta se ujela v nastavljeno past in sta brž brž izginila skozi okno. Mišek je ni utegnil spoznati. Za vsako priliko je imel pripravljeno posodo s kisikom, ki ga je začel brž vdihavati in tako ni poslal žrtev klorofor-movih posledic. 2 w"'//' :ova?.evaai ljubezni ia vzglflilni tovnrifiki požrtvovalnosti OSAMLIGIVOST Carola llohn, Andre« Ohecchi. Antonlo Centa, tiiigllelmo Sinaz KINO SLOMA - IEL. 27-30 T v" 1 l*v • lurcija zboljsuje svoje ljudskošolstvo Turški prosvetni minister je dal časnikarjem izjavo o zakonskem osnutku, ki ga je predložil v odobritev turškemu parlamentu. Po njegovi izjavi zadevni zakonski predlog stremi za tem, da bi vzbudil med študirajočo mladino več zanimanja za učiteljski poklic, ker turški prosvetni upravi zelo primanjkuje dobrih ljudskošolskih vzgojiteljev. Po novem zakonu bodo učitelji dobili tudi nekatere ugodnosti. Prosvetni minister v Turčiji računa, da bo po sprejetju tega zakona lahko dobila turška prosvetna uprava vsako leto tri tisoč novih učiteljev za podeželske ljudske šole, ter se bo na ta način precej dvignila tudi prosveta med preprostim ljudstvom. * Mati oglasi Kcftcso Pozor - triciklji! Vas triclkolj vzamemo v račun ter Vam z nekaj doplačila dobavimo Istočasno nov tricikelj odlično Izdelave lz prvovrstnega materiala. Specialna delavnica za trlclklje, Tyršova cesta 13, Figov-čevo levo dvorlščo - tel. 29-27. Čitajte in Širite »Slovenca« 1 * Zalivala Vsem. kl ste z nami sočustvovali In nas tolažili ob nenadomestljivi Izgubi našo ljubljene soproge, mamice, sestre, tete lil svakinje, gospo Štefke Siard trgovke se tem potom najlskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo pevcem za lepo ;>.alno petje, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, kl so drago pokojnlco v tako častnem Številu spremili na njeni poslednji poti. Ljubljana, dne 12. junija 1942. 2ALUJOCI OSTALI. | srna*c | Dobe: Mlade ključavničarje in mehaniko takoj sprejmemo. - Generator delavnica, Tyrševa cesta 13 — Figovčcvo dvorišče. b iKiifiimcB Električni štedilnik z dvema rrelnlma ploščama kupim. Ponudbe s ceno na upravo »Slov.« pod šifro »Električni štedilnik« št. 3558. k Dober klavir ali pianino kupim. Clglič Josip, Mestni trg 11-1. - Ljubljana. Umrla nam je naša nepozabna žena, zlata mamica, gospa ECošak Frančiška roj. Čotar previdena s tolažili sv. vere. Pogreb ljube pokojnice bo v nedeljo, 14. t. m. ob pol 3. uri popoldne z Zal, kapele sv. Krištofa, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 12. junija 1942. Žalujoči: Josip, soproa;; Ani por. Jazbinšek, Fani por. Hribar in Jože, otroci; Jože Jazbinšek in Jože Hribar, zeta; Mihec, vnuk in ostalo sorodstvo. Selma Lagerlof: ,. 7 Zaklad gospoda Arneja Začel je z njim govoriti o vremenu. »Mar človek pomni, že ni bilo tako lepega vremena kot danes,« je dejal Torazin. 2e skoraj, tri tedne imamo zdaj miren zrak in krepek mraz. To je nekaj drugega kot pa smo bili navajeni tu ob zalivih.« Toda brodar, ki je s svojo »Galeasso* polno tunjev obtičal in primrznil v zalivu blizu Maretran-da, prav ko je notel zajadrati na odprto morje, je Torazina grdo pogledal in odgovoril: »Torej tako, to imenuješ ti lepo vreme?« »Kako pa naj rečem?« je dejal Torazin. Tako nedolžen je bil videti kot otrok. »Nebo je čisto in mirno in modro, in noč je prav tako lepa kot dan. Nikoli doslej še nisem doživel, da bi se mogel tako teden za tednom prevažati po ledu. Morje tukaj zunaj ne zamrzne tako pogosto in če je že kako zimo zamrznilo, je vedno bil tukaj vihar, ki ga je v malo tirali spet razbrkal. Brodar je stal tiho in mračno; na Torazinovo klepetanje sploh ni odgovoril. Tedaj je začel Torazin povpraševati, zakaj sc ne napoti v Marstrand. »Saj traja pot po ledu do tja komaj kako uro.« je dejal Torazin. Tudi na to ni dobil nobenega odgovora. Torazin je 6poznal, da možak noče zapustiti »Galeas-se« niti za trenutek iz bojazni, da bi ne bil na mestu. ko bi se led začel lomiti. Redkok.hj trni videl koga s tako koprnečimi očmi, 6i je mislil Torazin. Toda broda.r, ki je zdaj dan za dnem tičal zaprt med temi zalivi, ne da bi mogel razpeti jadra in zapluti na morje, je medtem premlcval niarsikako niisel in končno rekel Torazinu: »Poslušaj, ti, ki se vedno vlačiš tod okoli in marsikaj slišiš, kar se zgodi! Ali veš, zakaj Bog letos tako dolgo zapira pot na morje in nas V6e skupaj drži v ujetništvu?« s Ko je brodar to izrekel, 6e je Torazin nehal 6mejati. toda napravil 6e je nevednega in dejal: »Ne razumem, kaj 6i prav za prav hotel s tem povedati.« v »No,« je rekel brodar, »nekoč 6em tičal cel mesec v bergen6kem pristanu in vse dni je pihal nasproten vgter, tako da ni mogla nobena ladja na morje. Toda na krovu ene izmed ladij je bil človek, ki je okradel neko cerkev in če bi ne divjal vihar, bi pobegnil. Pa 6e je ljudem posrečilo izvohati kje čepi in takoj, ko 60 ga privlekli na suho, je zapihal dober veter in prišlo lepo vreme. Ali zdaj razumeš, kaj 6em mislil, ko sem vprašal, če veš, zakaj je Bog zapahnil vrata morja?« Torazin je še nekoliko časa molčal. Zdelo 6e je, da ga mika, da bi resno odgovoril. Toda pognal si je to misel iz glave in rekel: »Saj boš čisto onemogel. če boš spet med temi prelivi. Zakaj ne odi-deš v Marstrand? Povem ti, da je tam veselo življenje. Na stotine tujcev 6e sprehaja po mestu in nimajo drugega dela kot da plešejo in popivajo.« »Pa zakaj je tam tako veselo?« je vprašal brodar. »Oh,« je rekel Torazin, »tam so mornarji, ki so jim ladje prav tako primrznile kot tebi. Zraven je tudi množica ribičev, ki so pravkar končali 6voj lov na slanike, zdaj pa jim led ne pii6ti, da bi se odpeljali domov. Potem se pote|3a tod okoli še kakih sto škotskih najemnikov, ki so dobili dopust v vojni službi in čakajo tu na priložnost, da se odpeljejo domov na Škotsko. Ali misliš, da vsi ti'po-vešajo glave in zavračajo priliko, da si privoščijo veselih dni?« »Da že mogoče, da se ljudje morejo zabavati, toda jaz raje čakam tukaj,« je odvrnil brodar. Torazin ga je naglo jx>gledal. Brodar je bil velik, mršav človek. Njegove oči so bile svetle in čiste kot voda, toda jsogled mu je bil truden. Tega človeka ne morem razveseliti, in kdo drugi tudi ne, je pomislil Torazin. Še enkrat je začel brodar z njim pogovor: »Ti škotski vojščaki.« je dejal, »60 to pošteni ljudje?« »Ali jih boš navsezadnje ti prepeljal na Škotsko?« je rekel Torazin. »Da,« je odgovoril brodar. »Imam tovor za Edinburg in nekdo izmed njih je bil pravkar pri meni in me prosil, da bi ga vzel 6 6eboj. Toda meni ni preveč ljubo jadrati s takimi divjimi pajdaši na krovu in izgovoril 6em si časa za premislek. Ali si slišal kaj zoper nje? Ali misliš, da morem tvegati, da jih vzamem 6 seboj?« »Nisem slišal o njih drugega, kot da so hrabri ljudje. Gotovo jih moreš vzeti 6 seboj.« Toda v trenutku, ko je Torazin to povedal, se je njegov pes na vozilu vzpel, dvignil glavo v zrak in začel tuliti. Torazin je takoj prenehal hvaliti Škote. »Kaj pa ti je, Grim. moj pes?« je rekel. >Ali 6e ti zdi, da že predolgo 6tojim na ledu in izgubljam čas?« In pripravil se je za odhod. »Da, pa se dobro imejte tu zunaj!« je dejal Torazin. Torazin se je vozil jx> ozkem prelivu med Malim in Kravjim otokom proti Marstrandu. Ko je že bil tako daleč, da je mogel videti Marstrand, je zapazil, da ni čisto sam na ledu. V svetli mesečini ie videl visokega moža ponosne drže, ki je stopal po snegu. Videl jc, da ima klobuk okrašen s peresom in bogato okrašeno obleko 6 širokimi naborki. »Glej, glej,« je rekel Torazin sam pri sebi, »tu koraka pa sir Archie. vodja Škotov, ki je bil nocoj na »Galeassi', da bi si zagotovil prevoz na Škotsko.« Torazin je bil možu tako blizu, da ie ujel že dolgo senco, ki se je vlekla za njim. Torazinov konj je 6topil s kopitom prav na senco škotove perjanice. »Grim,« je dejal Torazin, »ali naj ga vprašava, če 6e hoče peljati z nama v mesto?« Pes 6e je takoj dvignil, toda Torazin mu je pomirjujoče |>oložil roko na hrbet. »Le miren bodi, Grim, pes moj! Vidim, da ne ljubiš Škotov!« Sir Archie ni opazil, da mu je kdo tako blizu. Stopal jc naprej, ne da bi se ozrl. Torazin je nalahno zakrenil, da bi ga prehitel. Toda v tem trenutku je Torazin zapazil, da 6e plazi za škotskim gospodom še nekaj, kar je sli-čilo drugi senci. Videl je nekaj tenkega in dolgega in sivega, lebdelo je nad zemljo, ne da b; puščalo na jx>ti stopinje za seboj in ni jx>vzročalo na snegu nobenega škripanja. Škot je stopal z velikimi koraki dalje. Ni se ozrl ne na desno, ne na levo. Toda siva senca je drsela tako blizu za njegovim hrbtom, da je bilo videti kot bi mu hotelo pošepetati nekaj na uho. Torazin se je vozil počasi naprej, dokler ni prišel obema vštric. Tedaj je videl v jasni mesečini Škotov obraz. Šel je s stisnjenimi obrvmi in gledal zlovoljno pred 6e, kot bi ga morile vznemirjajoče skrbi. Ravno ko se je Torazin zapeljal mimo njega, se je Škot obrnil in pogledal za 6eboj kot bi opazil nekoga za hrbtom. Torazin je točno videl, da se giblje za sirom Arehijeni mlado dekle v dolgi, sivi obleki, toda sir Archie je m videl. Ko je obrnil glavo, je nepremično obstalo in lastna Arclnjeva senca se je temna in široko vlekla čez njo in jo zakrila. In sir Archie se je spet okrenil in nadaljeval 6vojo pot, deklica pa je spet hitela za njiin kot bi mu hotela nekaj pošepetati na uho. Toda, ko ie Torazin to videl, ga je popadla taka groza, da se ni mogel več zadrževati. Kriknil j je na ves glas in j>ognal konia, da se je ta v pol-I nem diru ustavil ves z znojem oblit šele pred vrati 1 Torazinove hiše. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaril Izdajatelj: InL Jože Sodja Urednik: Viktor CenČii