-----   190
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Zagreba 1. junija. — O. — Družtvo talijanske opere, ki je navduševalo v minulih dveh mescih občinstvo zagrebškega mesta, nas je zapustilo, kakor pred dvema mescoma družtvo narodnega teatra. Kdo bi verjel, da so se naše narodne igre večidel praznim ložam in praznim klopem igrale, v talijanske opere pa je privrelo polno ljudi! Vendar je bilo to tako. Pri narodnih igrah so se malokdaj splačali vsakdanji stroški, pri talijanskih pa je bilo zmiraj dosti ljudstva, toraj tudi obilo dohodka. K temu pa je pripomogel največ slavni gost dunajski, g. Franjo Stazic, ki sedaj pod imenom 5,Steger" sluje po svetu. Sprejel je Zagreb gosp. Stažič-a kakor dragega svojega prijatla in rojaka, ne kakor pevca. Zagreb je namreč zibelka njegove umetnosti; tukaj je nastopil pot slave, ktera ga spremlja od mesta do mesta. Gospod Stazič je eden najslavnijih tenorov sedanjega veka; njegov divni glas dirne čut vsakega človeka, če bi imel tudi kamnito serce! Že leta 1849 je v Peštu in Budi 5000 gold. sr. letne plače dobival, v letu 1852 v Pragi 6000, v letu 1855 pa v Milanu 10,000 gold. Obhodil je že vse imenitnejše mesta po Nemškem, in si je pridobil veliko slavo. Ravno sedaj je povabljen v London, kjer se mu obeča za vsako igro 30 funtov šterlingov ali 300 gold. sr. — Rojen je g. Stazic v Sensandrii blizo Budima od slovanskih roditeljev; naš jezik mu je materinski jezik in v našem jeziku je peval pred nekterimi leti v pervi naši narodni operi „Ljubav i zloba." Mislili smo, da nam bode saj pred odhodom zapel še ktero narodno pesmico; al — —  —
Iz Pazina 10. jun. — Iz vseh krajev Istre dohajajo vesele poročila, da se bodo letos svilni červiči prav dobro obnesli; zdravi so in zapredovati se že začenjajo. — Polje kaže v našem celem kraji prav lepo, samo terta je imela veliko škode po presilnem mrazu poslednje zime. Mnogo tert je poginilo, pa ni ravno toliko škoda za-nje, ker so bile že stare in po tertni bolezni pohabljene. Mladike iz njih korenin pa čversto poganjajo.
Iz Tersta. V našem morju so se prikazale ribe, psoglavke (pešci cani, Haifische) imenovane. Mestna gosposka je 50 gold. premije odločila za vsako vjeto tako ribo.   Tudi v Kiožii so jih vidili ribči.
Iz Ljubljane. Zraven mnogih drugih mož gosposkega in kmečkega stanu je bil v poslednjem velikem zboru tudi Nj. eksc. gospod minister dnarstva baron Bruck za družbenika naše kmetijske družbe izvoljen. Na pismo in diplom, ki mu gaje družba poslala, je gospod minister 4. t. m. iz Dunaja odgovoril s sledečimi prijaznimi besedami to-le: ^Po pismu, ktero mi je častitljiva c. k. kmet. družba poslala, sem zvedil, da se je v svojem letošnjem zboru tudi mene prijazno spomnila in me za svojega častnega uda izvolila. Za to posebno čislanje se ji prav lepo zahvalujem in ji rečem, da prav rad sem njeni družbenik in da bom vselej z veseljem pospeševal njene namene, od kterih je sploh znano, da iskreno zahtevajo blagor dežele/ — Vodju ljubljanskih ljudskih šol,  gosp. Janezu Schlaker-ju,  so Njih Ve-
------    191    ------
ličanstvo o prestopu v pokojni stan podelili vitežki križ Franc - Jožefovega reda. — Spiritual ljubljanskega duh. seminišča gosp. Juri Vole je za korarja v Ljubljani povzdignjen.
Iz Ljubljane. Kako železnice svet preminjajo, kaj očitno že zdaj vidimo v Ljubljani, pa bomo vidili čedalje bolj. Kakor Ljubljančan j e zelenjavo in mleko spod krave vozijo v Ter s t, tako nam že več petkov zaporedoma vozijo iz Ter s ta morskih rib, ktere so berž pokup-ljene. Pa to ni še toliko čudo, ker Terst je zdaj blizo Ljubljane. Bolj se je čuditi, da so celo ogerske vole zaceli po železnici nam voziti in tako so našim mesarjem Ogri začeli pomagati iz velike mesne zaderge, ker krajnska dežela nima več pitanega repa, tudi na Koroškem so že zelo pošli, in da jih tudi Staj are i nimajo, se kaže iz tega, da je v Gradcu ta mesec meso po 14 kraje. funt. Ogerski voli so nam torej res pomoč v sili. Pretekli teden jih je neki barantač za pervo poskušnjo pripeljal 17 čez Gradec v Ljubljano, in ker jih je lahko prodal, jih bo pritiral kmali več. Železna cesta je poderla tiste stene, ktere so pred ločile kraj od kraja; blago gre zdaj križem po svetu; — kakošen nauk pa gre našim kmetovavcom in živinorejcom posneti iz tega? Kaj druzega, kakor da bo treba zbuditi se, slovo dati marsikod staremu kopitu starih navad in ves um napeti, da se ne bomo dali popolnoma zatreti od drugih, kteri nam boljo robo cenejše ponujajo. Dokaj nam je še mogoče v tem storiti, pa vediti je pred vsem treba, kako drugod po svetu ravnajo, — brati in učiti se, je perva potreba! Bote že vidili pa čutili,   da resnico govorimo;   da  bi le ne bilo prekasno!
Iz Ljubljane. Še je bolje, da imamo okoli Ljubljane sušo, kakor da bi nas namesto pohlevnega dežja zadela taka huda ura kakor je zadela letos še več krajev na Dolenskem ob Savi okoli Kresnic, in doli v Mirni-peči in najhuje v Semiču, pa tudi v Cernomlji, kjer je zvečer pred praznikom sv. Rešnjega telesa na tavžente škode naredila. Vsulo se je kot oreh debele toče na debelo in poklestila je polje, verte in nograde; zraven pa so se tergali še oblaki in taka strašna ploha se je vlila, da je marsikod odnesla vso perst in kar je na nji rastlo. Po vodi je splavalo vse upanje revežev na dobro letino; pa kaj! ko bi škoda še le za eno leto bila, — v nogradih in kjer je ploha ljudem tudi zemljo vzela, je škoda za več let! Žalostno se spolnuje unidan v ^Novicah" omenjeno prerokovanje: rka-košno leto bomo imeli letos." Oj, kako potrebna bi bila splošna asekuracija zoper vremenske nevihte! Pa tega nočemo spoznati! Le za jok in stok vemo — namesto za dobrotljivo asekuracijo! — Te dni pride gospod Kreutzberg s celo družino divjih zverin v Ljubljano, kjer jo bode do 27. tega mesca na ogled postavil. Kreutz-bergov zverinjak (menažerija) je ta čas najimenitneji na svetu, ker obsega slona (elefanta), 4 oroslane (leve), 2 kraljevska risa, leoparde, hijene, medvede, volkove itd., lamo, cebro ali pisanega konja itd., mnogo kač itd.; al še večja imenitnost tega zverinjaka je, da si je Kreutzberg svojo divjo derhal tako ukrotil, da ga sicer kervožejni oroslani, risi itd. ubogajo kakor pohlevni psički in da celo kosijo skupaj. Povemo vam, da se ne bo kesal, kdor tudi iz kmetov pride gledat ta zverinjak.