• cena 17 din številka 34 (738)
giasiio socialistične zveze delovnega ljudstva
Pred praznikom občine Mozirje
Bogat program praznovanja
12. september, praznik občine Mozirje, bodo letos obeležili še posebej slovesno, saj bodo slavili tudi 40-letnico osvoboditve Gornje Savinjske doline, ki je imela izreden pomen za nastanek in razvoj ljudske oblasti. Prireditve se vrstijo že nekaj dni, pripravili pa jih bodo v vseh krajih mozirske občine. Tako bodo v petek odprli obsežno razstavo o osvobajanju Gornje Savinjske doline in o bogati dejavnosti na osvobojenem ozemlju leta 1944, v soboto pa bodo na Rečici ob Savinji odprli še razstavo o naravni in kulturni dediščini Gornje Savinjske doline.
Prihodnji četrtek bodo na veterinarski postaji v Mozirju odkrili spominsko ploščo injo posvetili vsem partizanskim kmetijam v dolini, istega dne pa bodo namenu izročili še posodobljene proizvodne prostore v temeljni organizaciji Kemija v Ljubiji. Slavili
bodo tudi v Gornjem gradu. V petek bodo otvorili obnovljeno proizvodno dvorano v tamkajšnji Smreki, odkrili spominsko ploščo na nekdanjem sokolskem domu, na osnovni šoli pa se bodo zbrali aktivisti Osvobodilne fronte in ob tej priložnosti odprli še spominski kotiček Zidanško-ve brigade.
Najbolj slovesno bo v soboto. 9. septembra. V Solčavi bo na vrsti vsakoletni pohod po poteh partizanske sanitete, v mozirski kinodvorani pa bo slavnostna seja občinske skupščine, na kateri bodo med drugim podelili tudi priznanja in nagrade občine Mozirje. Po seji bo v Savinjskem gaju še množično zborovanje, s katerim bodo počastili 40-letnico osvoboditve Gornje Savinjske doline. Vrste športnih, kulturnih in množičnih prireditev seveda ne kaže posebej naštevati.
Tabor ljudske fronte na Mrzlici
Letos že tretji po vrsti
Slovenska ljudska fronta ima v slovenskem revolucionarnem gibanju pomembno vlogo, Mrzlica pa pomeni simbol narodnostnega prebujenja in borbe za delavske pravice.
To gibanje se je začelo razvijati v tridesetih letih, pravi razmah pa doseže v letih 1935/36. Osnovni namen ljudskofrontnega gibanja je bila borba proti fašizmu, za mir, demokratične svoboščine in socialno pravičnost. Z njo pa so reševali ljudje v kraljevini Jugoslaviji tudi nacionalna vprašanja. V tem množičnem gibanju je našla svoje mesto tudi komunistična partija.
Za prebivalce Revirjev in Savinjske doline je Mrzlica pomenila eno osrednjih točk ljudskofrontnega gibanja. Na njej so se shajali ob 1. maju delavci s svojimi družinami, prirejali razna zborovanja, manifestacije, ki so jih popestrili še s kulturnim programom. Delavske godbe, recitatorji, pevski zbori so dali prireditvam na Mrzlici svojstven pečat. Komunistična partija je vse te akcije izkoristila za najširšo akcijo med udeleženci. Krepilo se je tovarištvo, prijateljstvo, utrjevala se je zavest delavstva za enotno in organizirano revolucionarno delavsko gibanje.
Tudi med narodnoosvobodilno vojno je Mrzlica pomenila varno
zatočišče partizanskim enotam, posebej v akciji Veličkove čete. Mrzlica je bila skoraj svobodno ozemlje, saj je okupatorju uspelo priti na to področje le ob velikih ofenzivah in z močnimi enotami.
Nekdanja povezanost in skupen boj proti sovražniku je kljub naravnim oviram in oddaljenosti zbližal delovne ljudi in krajane z obeh strani Mrzlice. Se danes obstaja med njimi vrsta oblik organiziranega sodelovanja na gospodarskem, kulturnem in političnem področju.
Medobčinska sveta SZDL Celje in Trbovlje ter okrožni odbori OF iz obeh območij organizirata vsako leto tabor ljudske fronte na Mrzlici v spomin na shode in izlete revirskega in savinjskega prebivalstva med obema vojnama, prav tako je tudi to ena od oblik stalnega sodelovanja obeh območij. Letošnji tabor bo v nedeljo, 2. septembra ob 10. uri in bo že tretji po vrsti. Slavnostni govornik bo sekretar republiške konference SZDL Slovenije Geza Bačič. Organizatorji seveda pričakujejo, da se bo tega množičnega shoda na Mrzlici udeležilo veliko delovnih ljudi in občanov, mladina, planinci, taborniki, gasilci, pripadniki drugih organizacij in društev.
Seja zborov SO Mozirje
0 gospodarjenju
Jutri dopoldne se bodo na skupnem zasedanju zbrali delegati vseh treh zborov skupščine občine Mozirje.
Osrednjo pozornost bodo. namenili analizi rezultatov
gospodarjenja v letošnjem prvem polletju. Obravnavali bodo še vrsto drugih zadev, med drugim pa razpravljali tudi o predlogih za podelitev letošnjih občinskih nagrad in priznanj.
kovinotehna
Prodajni center Hudinja Celje
ZA KMEČKI TURIZEM
—	vodovodnoinstalacijski material
—	peči za centralno kurjavo in peči na trdo gorivo z bojlerjem za kopalnice
00 ZK
Uresničimo sklepe 13. seje CK ZKJ
V osnovnih organizacijah ZK v občini Velenje bodo v teh dneh stekle razprave o predlogu sklepov, sprejetih na 13. seji CK ZKJ. Partijskim organizacijam se tako obeta živahen zaključek letošnjega poletja, še posebno, ker namen razprav, ki bodo stekle v osnovnih organizacijah, ni razlaga, potrjevanje ali dopolnjevanje gradiv in sklepov CK ZKJ, temveč morajo povsod kritično in samokritično razčleniti dosedanje delo, oceniti razmere v lastnih okoljih in opraviti idejno in politično diferenciacijo med članstvom zveze komunistov.
Dogovore, kako najbolje izpeljati zastavljeno akcijo, so že pred dnevi opravili na občinskem komiteju, sedaj so torej na vrsti osnovne organizacije. Sekretarji so se v sredo na posvetu že dogovorili, kako naj bi potekala razprava in vodenje sestankov v osnovnih organizacijah, jasno pa je da površinska obravnava ne bo obrodila sadov in ne bo pripomogla k uresničitvi stabilizacijskih programov ter k uveljavitvi vloge ZK. Zato je potrebno slediti poziv Centralnega komiteja in odločno .oceniti opravljeno delo, vlogo in položaj osnovnih organizacij ZK. Potrebno pa je spregovoriti tudi o družbenoekonomskih, samoupravnih in političnih razmerah, saj je očitno, kot je zapisano tudi v predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ, da stojimo na križpotju, na katerem se odločajo nadaljnja usoda, vsebina in možnost samoupravljanja.
Varno v šolo
Tudi letošnje prve šolske dni bomo namenili nekoliko več pozornosti učencem, ki se po počitnicah vračajo v šolo, predvsem pa prvošol-cem in malim šolarjem, ki z rumeno rutico hitijo v vrtec. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje je že sredi počitnic zastavil aktivnosti, da bo na vseh prometno zahtevnejših območjih dežurstvo milice, članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, zveze šoferjev in avtomeha-nikov, avto moto društva,
učiteljev, pionirske prometne službe. Še posebeno akcijo bo svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu namenil voznikom avtobusov, tovornjakov itd. Svet za vzgojo in varnost o cestnem prometu je ravnateljem vseh osnovnih šol velenjske občine opozoril na uporabo rumene rutice in kresničke — oboje je z zakonom predpisano. V šolah pa so dolžni imeti prometno varnostne načrte in otroke poučiti, katera pot do šole je najbolj varna. Opozorili so tudi, da
še vedno, kljub temu, da smo že pred pričetkom šolskega leta, niso označene prometne obeležbe na cestah.
Seveda imajo pomembne naloge tudi starši, ki morajo otroke naučiti, kako se naj obnašajo v prometu.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu si prizadeva, da bi trajala akcija, s katero skušajo omogočiti otrokom varno pot v šolo čim dlje — tako dolgo, da bo prišlo v zavest slehernega udeleženca v prometu, kako je treba skrbeti za varnost.
Ocenili polletno gospodarjenje
Oceni gospodarjenja v občini Velenje v letošnjem prvem polletju so namenili vso pozornost tudi člani občinskega komiteja Zveze komunistov Velenje.
Ugotovili so, da kazalci kažejo nadaljnje oživljanje gospodarstva v občini, tako da bomo lahko re-solucijska predvidevanja uresničili.
Razveseljivo je, so poudarili, da se izgube izrazito zmanjšujejo. Večji del izgub, ki jih letos še beležimo, so rezultat poslovanja v prejšnjih letih. Ocenili so tudi, da se aktivnosti iz sanacijskega programa Gorenja uresničujejo. V celoti
izvajajo naloge pri odpravljanju slabosti in spreminjanju odnosov znotraj Gorenja. Počasneje pa se v širši družbeni skupnosti razrešujejo naloge pokrivanja izgub v skladu z usmeritvami in stališči skupščine SRS predvsem v delu pokrivanja izgub in iz naslova rezervnih skladov občin. Prav zato je komite zadolžil vse pristojne (Izvršni svet, Ljubljansko banko, skupščino, gospodarsko zbornico), da naredijo vse za uresničevanje omenjenega dogovora.
Na seji so poleg tega ugotavljali, da so v vseh ozdih zastavili akti-
vnosti za boljše gospodarjenje, pri čemer je poudarek predvsem na odpravljanju notranjih slabosti. Vse premalo pa so te aktivnosti usmerjene v zagotavljanje dolgoročnih pogojev gospodarjenja, poleg tega so premalo v vsa ta prizadevanja vključeni delavci.
Komite je ponovno zadolžil komuniste, da v svojih delovnih okoljih storijo vse, da bodo strokovne službe pripravile celovite ocene razmer, na osnovi njih pa programe ukrepov. Samoupravni organi pa morajo sprejeti naloge in zadolžitve z roki ter nosilci za njihovo razreševanje.
BOLJŠI DELOVNI PROSTORI — USPEŠNEJŠE DELO — Preteklo nedeljo so gasilci Paške vasi in krajani slavili novo delovno zmago. Svojemu namenu so predali obnovljen gasilski dom. Naložba je paške gasilce veljala staro milijardo. Pri obnovi so pridno sodelovali prav vsi člani, prav tako krajani s prostovoljnim delom ali kakšno drugo obliko pomoči. Kot obljubljali člani gasilskega društva Paška vas, bodo z boljšimi delovnimi pogoji v prihodnje pri opravljanju svojih nalog mnogo uspešnejši.
Gorenje —Zeleni program
Predstavitev na Muti
Od 5. do 9. septembra bo na Muti manifestacija zelenega programa Gorenje SOZD »Sreča v zelenju in cvetju«. Geslo te tradicionalne manifestacije. letošnja je že osma. je »Tradicija, razvoj, kakovost«.
Izdelke s področja kmetijske in živilske tehnike Gorenje bodo na Muti razstavile delovne organizacije Gorenje Muta. Tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Muta. Gorenje Fecro. Tovarna nerjaveče opreme za kmetijstvo in živilstvo Slovenj Gradec. Gorenje Notranja oprema Titovo Velenje in Gorenje Metalplast. Industrijsko podjetje Ruše.
Na Muti bo Gorenje tudi letos predstavilo številne novosti, med katerimi bodo prav gotovo v središču pozornosti izdelki, ki so prejeli priznanja na Novosadskem sejmu, razstavi RAST YU na Rijeki in na Kmetijsko živilskem sejmu v Gornji Radgoni.
Razstavo zelenega programa Gorenje bodo na Muti odprli v sredo. 5. septembra ob 9. uri. Ogledati si jo bo mogoče vse dni do nedelje, 9. septembra. ko bo na Muti s pričetkom ob 15. uri parada cvetja.
Občina Velenje
Teden upokojencev
Zveza društev upokojencev občine Velenje bo pod pokroviteljstvom občinskega sveta zveze sindikatov Velenje tudi letos od 3. do 8. septembra pripravila teden upokojencev. V prvih dneh se bodo upokojenci sestali v športnih igrah, peti dan bo na vrsti petje na vasi, sklepna slovesnot bo na Rogli.
Podrobnejši program prireditev pa je naslednji: 3. septembra streljanje z zračno puško v Pesjem. 4. septembra šahovski turnir v Šmartnem ob Paki. Istega dne bo v Šmartnem ob Paki tudi koncert rudarke godbe na pihala, domače društvo pa bo ob tej priložnosti pripravilo razstavo ročnih del. Tekmovanje v balinanju pa bo 5. septembra na igrišču društva upokojencev Titovo Velenje. Naslednji dan bo v Šoštanju tekmovanje v kegljanju.
Najzanimivejša prireditev ob tednu upokojencev bo gotovo »petje na vasi«, v petek 7. septembra, v Topolšici. Nastopili bodo zbori upokojencev iz Šoštanja, Titovega Velenja in Šmartnega ob Paki.
Svoj teden pa bodo sklenili v soboto, 8. septembra, na Rogli z zabavnimi in rekreativnimi igrami. (B. M.)
roji
SPECIALIST MED 1 PROIZVAJALCI HLAČ
2. stran ★ H55 CdS
od četrtka do četrtka
Titovo Velenje ★ 30. avgust 1984
Prilagodimo odpiralni čas trgovin potrebam občanov
Ko smo se v poletnih mesecih sprehajali po velenjskih ulicah, sme bili neprijetno presenečeni, saj so »sredi popoldneva«, ko je sonce še prav prijetno sijalo, že zapirali trgovine, čeprav so bile ulice še takrat polne ljudi in med njimi je bilo gotovo tudi veliko takšnih, ki bi »dali« trgovcem kaj zaslužiti, ali si vsaj ogledali blago in se kasneje odločili za nakup. To so verjetno spoznali trgovci v drugih mestih, ki vedo tudi to, da se v trgovinah prav radi ustavljajo turisti, in podaljšali odpiralni čas tja do 21. ure zvečer.
V velenjski občini pa se raje držimo togih usmeritev in
odlokov, ki jih sprejemamo v ta namen in trgovino zapremo kupcu dobesedno pred nosom. Zjutraj pa jo odpiramo že ob 7. uri zjutraj, ob tem pa nam je očitno prav čisto vseeno, če prodajalci v trgovinah (tu mislimo na vse trgovine razen samopostrežb) samevajo za pulti t/a do poldevete ure. Kar težko si je predstavljati komu se ljubi vstati pred sedmo uro (ne pozabimo to je po soncu ob 6.) in odditi po nakupih. Več kot polovica ljudi pa dopoldne tako in tako dela. Tako - lahko na prste ene roke preštejemo kupce, ki pridejo po nakupih tako zgodaj. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da bi jih bilo v
poletnem času veliko več po 19. uri.
Sprejemanje takšnih odlokov je gotovo nesmiselno, saj trgovcem onemogoča, da bi prilagajali delovni čas željam in potrebam kupcev. Gotovo v tem primeru ne bi šlo za nobeno nelojalno konkurenco. Konec koncev pa, zakaj tudi ne bi dovolili malo več konkurence med trgovskimi delovnimi organizacijami. Verjetno to ne bi nikomur škodilo, kupcem pa v veliki meri koristilo. Sicer pa je v odpiralnem času trgovin precej nelogičnosti, ki jih najbolje poznajo trgovci sami in prav oni bi jih lahko najuspešneje odpravili.
ZELENI PROGRAM
Zanimivi proizvodi za domači in tuji trg
Med programi, ki jih uresničujejo delovne organizacije Gorenja, ima pomembno mesto zeleni program, ki ga sestavljata kmetijska in živilska tehnika. To je proizvodnja raznih kmetijskih pripomočkov, namenjenih zlasti še pridobivanju in predelavi hrane, lepšanju okolja in lajšanju takšnega dela.
Delovne organizacije Gorenja, ki so vključene v zeleni program, imajo lastne razvojne oddelke, v sodelovanju z delovno organizacijo Gorenje Raziskave in razvoj pa razvijajo proizvodnjo zahtevnejših izdelkov.
Ker želijo kupcem ponuditi kar najbolj celovit in kakovosten izbor izdelkov, se tudi na področju zelenega programa povezujejo z znanstvenimi institucijami in z drugimi delovnimi organizacijami v Jugoslaviji.
Na področju kmetijske tehnike je največji proizvajalec delovna organizacija Gorenje Muta s svojimi izdelki pa se uveljavljajo tudi Gorenje Fecro, Gorenje Notranja Oprema in Gorenje Metalplast. Gorenje Fecro pa je poleg tega še velik proizvajalec živilske tehnike.
Pred dnevi smo obiskali ti dve pomembni proizvajalki zelenega programa, ki že vrsto let uspešno poslujeta v sestavu sozda Gorenje.
OD KOVAČIJE DO SODOBNE TOVARNE
Gorenje Fecro Slovenj Gradec je tovarna nerjaveče opreme za kmetijsktvo in živilstvo. V lanskem letuje ta delovna organizacija praznovala častitljiv jubilej — 210 let obstoja. Včasih je bilo tu doma kovaštvo in v tovarni še danes to delo ni povsem zamrlo. Še vedno namreč proizvajajo kose, razne nože in odkovke za kmetijske stroje. Čeprav je današnja tehnologija boljša, paje v teh proizvodnih prostorih še vedno veliko težkega, ročnega dela. V tovarni so že pred leti spoznali, da je potrebno trgu ponuditi, poleg teh tudi druge zahtevnejše proizvode. Usmerili so se na uporabo nerjavečega jekla in sicer za izdelke za pridobivanje in hlajenje mleka ter za izdelke za klavniško, mesno predelovalno in drugo predelovalno industrijo.
Tako imajo sedaj v programu nekaj sistemov molže ter enega najsodobnejših sistemov hlajenja mleka — v bazenih od 100 do 3000 litrov. Izdelujejo pa tudi opremo za avtomatsko čiščenje, razkuževanje in pranje hladilnih enot.
Program opreme za klavniško in mesno predelovalno industrijo pa obsega proizvodnjo enostavne opreme za klavnice in industrijo strojnih linij ter univerzalnih mlinov.
V Gorenje Fecro je zaposlenih 420 delavcev, ki bodo v letošnjem letu ustvarili za okoli 700 milijonov din celotnega prihodka.
Direktor Viktor Vaupot je
bilo usmerjeno predvsem v proizvodnjo kmetijske tehnike, seveda takšne, kot sojo v določenem obdobju poznali. Tudi po vojni in kasneje po združitvi z Gorenjem te usmeritve ni opustilo. V Gorenje Muta izdeiuieio malo kmetijsko mehanizacijo (razne izvedenke enoosnih trak-tonev — moči od 6 do 8 KW, s priključki za obdelavo zemlje), vrtno In parkovno mehanizacijo, poljedelsko, vrtno in cvetlično orodje, sadjarsko opremo ter različne livarske izdelke za potrebe zelenega programa. Poleg tega imajo obrat za proizvodnjo jeklenega granulata ter livarno sive litine. Vsa leta so težili k izdelavi zahtevnejših proizvodov
V Gorenju Fecro še vedno pojejo kovaška kladiva
poudaril, da jim največ težav povzroča pomanjkanje domače nerjaveče pločevine. To morajo uvažati, z izvozom, ki bo letos sicer imel indeks 200 v primerjavi s preteklim letom pa še ne ustvarijo dovolj deviz, da bi ob trenutnih deviznih ukrepih v celoti pokrili stroške uvoza. Izvažajo predvsem bazene za hlajenje mleka in sicer več kot 60 odstotkov te proizvodnje in kose s katerimi na tujih trgih dosegajo boljše cene kot doma.
TOVARNA JE TESNO POVEZANA Z ŽIVLJENJEM KRAJA
Drugi veliki proizvajalec zelenega programa ie tovarna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Gorenje Muta. Tudi tu je imelo kovaštvo več stoletno tradicijo. Že nekoč je
Zanimiv proizvodni program delovne organizacije Gorenje Muta omejuje pomanjkanje motorjev
in v delovne procese uvajali boljše stroje in naprave. Sodobna, marsikje računalniško vodena tehnologija jim omogoča visoko produktivnost in večjo kakovost izdelkov.
V	tej delovni organizaciji je zaposlenih okoli 1340 delavcev. Kovačev in livarjev, ki so bili včasih pravzaprav edini delavci paje le še okoli 100. saj klasičnega kovanja in ulivanja skoraj ne poznajo več.
V	letošnjem letu načrtujejo, da bodo dosegli okoli 3,2 milijardi celotnega prihodka, polletni rezultati pa kažejo, da bo ta številka še nekoliko višja.
Kljub vsemu vse ne teče tako kot so v delovni organizaciji načrtovali ob vstopu v to srednjeročno obdobje. Takrat so menili, da bodo lahko pospešeno razvijali zeleni program, medtem ko bi livarski program razvijali počasneje. Pa seje zapletlo prav pri proizvodnji zelenega programa, saj so imeli velike težave s pogonskim motorjem za svoje proizvode. Iz naših tovarn teh izdelkov ni bilo dovolj, uvozu pa so se morali odreči, saj ne bi mogli pokriti nastalega deviznega primanjkljaja. Tako nekaj novih proizvodov niso dali na tržišče, prav zaradi pomanjkanja različnih motorjev.
»Ta problem pa bo v prihodnjem letu ali dveh vendar očitno rešen,« poudarja direktor delovne organizacije Gorenje Muta Marko Rutar, »saj bosta proizvodnjo takšnih motorjev povečala tako naš največji dobavitelj 21. maj iz Rakovice, kakor tudi Tomos.«
V	tovarni zelo skrbijo za polno izkoriščanje strojev in zato delajo v tozdih v dveh, treh, pa tudi štirih izmenah. Kljub še vedno zahtevnim fizičnim opravilom, je med zaposlenimi okoli 30 odstotkov žena.
Posebej poudarjajo, da sta tovarna in kraj eno in zato skupaj delovna organizacija in krajevna skupnost že nekaj let ob koncu polletja prirejata tradicionalno razstavo »Sreča v zelenju in cvetju«. Na razstavi predstavijo zeleni program sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, katerega nosilec je Gorenje Muta.
Tudi to vas bo zanimalo
vajo, da bodo pridelek obrali v dvajsetih dneh, vse skupaj pa je seveda precej odvisno od vremenskih razmer. Starejše nasade obirajo v celoti strojno, deset hektarjev prvega letnika pa bodo obrali ročno s pomočjo šolarjev in domačinov.
turistični prospekt občine velenje
Ze nekaj let si turistična društva občine Velenje prizadevajo, da bi naša dolina končno znova dobila turistični prospekt s katerim bi obveščali goste o svoji ponudbi, jim pokazali kaj si je pri nas vredno ogledati. Vemo, da so zadnji prospekti že pred časom pošli in da občina sedaj nima nikakršnega propagandneva materiala. Zato ni čudno, da si je turistična zveza občine Velenje takoj po ustanovitvi lani, zadaTa med najpomembnejše naloge izdajo turističnega prospekta.
Prejšnji teden so tako sklicali sestanek, na katerem naj bi se končno dogovorili o uresničitvi te naloge. Zal na sejo ni bilo najodgovornejših. Predstavniki turistične zveze pa zatrjujejo, da ne bodo odnehali. O tem problemu so spregovorilina seji turistične zveze včeraj, v prihodnjih dneh pa bodo ponovno sklicali sestanek na to temo.
olimpiada v titovem velenju
Končno se tudi našemu središču obeta zanimiva športna prireditev. Atletski klub Velenje-, zveza tele-snokultumih organizacij občine Velenje, Tone Fornezzi-Tof s svojo skupino in Brane Vivod bodo namreč organizatorji in sooblikovalci športno zabavnega srečanja ki bo na stadionu ob jezeru 15. septembra.
Srečanje, ki bo gotovo privabilo številne gledalce, so organizatorji poimenovali ,,Dodatna Olimpiada po Los Angelesu". Ze naslov veliko obeta. Sicer pa kako ne, ko se bodo takrat na našem stadionu predstavili v raznih športnih in šaljivih tekmovanjih naši številni vrhunski športniki. No, pa ne izdajmo preveč. Podrobneje bomo namreč o srečanju spregovorili v prihodnjih številkah Našega časa.
š0štanjska noč
V Šoštanju imajo v teh dneh zanimivo prireditev, ki so jo poimenovali »Turistični teden«. Začeli so jo v ponedeljek s tednom domače slovenske kuhinje in z otvoritvijo lovske in gobarsko zeliščarske razstave v Kajuhovem domu. Nato so se v teh dneh zvrstile razne kulturne prireditve in športna srečanja.
Danes pa bo ob 17. uri nogometna tekma ženskih ekip Šoštanj—Gaberke na rokometnem igrišču, ob 18. uri pa se bo tu pričelo tradicionalno vlečenje vrvi gasilskih enot občine Velenje. Ob 19. uri bo na vrtu pred Kajuhovim domom nastopila folklorna skupina iz Šmartnega ob Paki.
Tudi jutri bo zanimivo, saj se bo ob 16. uri na jezeru v Šoštanju pričel nagradni rekreacijski ribolov za občane, ob 19. uri pa bodo pred Kajuhovim domom nastopili Tamburaši iz Pesja.
Slovesen zaključek turističnega tedna bo v soboto. Za ta dan pripravljajo kramarski sejem, ob 18. uri bo promenadni koncert godbe Zarja, ob 20. uri pa se bo pričela zabavno turistična prireditev Šoštanjska noč. Za glasbo, jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Pripravili pa bodo tudi nekaj zanimivih iger.
urejajo kardeljevo sobo
Krajani krajevne skupnosti Edvarda Kardelja so si že nekaj časa prizadevaii, da bi uredili spominsko sobo Edvarda Kardelja, tega velikega revolucionarja in misleca po katerem so tudi poimenovali svojo krajevno skupnost.
K uresničitvi te naloge so pristopili v sodelovanju z občinskim odborom Zveze združenj borcev NOV Velenje. Odločili so se, da to sobo uredijo v Domu borcev in mladine, kjer so že pred tem uredili Titovo in borčevsko spominsko sobo. Tako si bodo vsi tisti, ki bodo obiskali Dom borcev in mladine in si ogledali Titovo in borčevsko spominsko sobo, lahko ogledali tudi sobo Edvarda Kardelja.
V	tem času zbirajo material za ureditev spominske sobe Edvarda Kardelja. Pri tem jim je v veliko pomoč njegova žena Pepca Kardelj.
V	Domu borcev in mladine v Titovem Velenju bo tako zbrano veliko dragocenega zgodovinskega gradiva.
Spominsko sobo Edvarda Kardelja naj bi odprli še v letošnjem letu.
gradili bodo čistilno napravo
Tovarna usnja Šoštanj si ob delovnih uspehih, ki jih v zadnjem obdobju dosega, prizadeva, da bi odpravila pomanjkljivosti, ki so povezane z onesnaževanjem okolja. Ta tozd sodi namreč med večje onesnaževalce okolja v naši občini in sicer zaradi onesnaževanja vodnih virov s strupenimi kemikalijami ter zaradi onesnaževanja zraka s sajami.
Pomanjkanje denarja je vsa leta oviralo izgradnjo ustreznih čistilnih naprav, sedaj pa bodo prizadevanja vendarle obrodila sadove. Zavod za urbanizem je že pripravil idejni projekt za novo čistilno napravo, ki naj bi jo s pomočjo Temeljne vodne skupnosti in širše družbe pričeli graditi še v letošnjem letu. To je seveda velika naložba, trenutno je ocenjena na okoli sto miljonov dinarjev, in je tovarna sama ne zmore.
V prihodnjih letih želijo odstraniti tudi problem saj in dimnih plinov in sicer z vgradnjo ustreznih filtrov. Tudi ta naložba bo zahteven zalogaj, saj bi že sedaj stala okoli 30 miljonov dinarjev.
prep0l0vljen pridelek hmelja
Na področju Gornje Savinjske doline je hmelj posejan na 63 hektarjih, od tega je dobrih deset hektarjev prvega letnika. Hudo neurje s točo je najbolj prizadelo prav nasade hmelja in bo zato pridelek vsaj za polovico manjši od načrtovanega. Na Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi računajo, da bodo pridelali 50 ton hmelja, ob normalnih razmerah pa bi bila ta številka dvakat višja.
Hmelj so pričeli obirati prejšnjo sredo. Predvide-
Ob ugodnem vremenu bodo hmelj obrali v dvajsetih dneh
„NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
,,NAŠ ČAS", je bil ustanovljen t. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,Šaleški rudar" kot tednik pa
izhaja ,,Naš čas" od prvega marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik) Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič Planine (novinarji). Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 855-450, 856-955, 854-761. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 720 di-
narjev (na mesec 60 dinarjev), za tujino 1530 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka > 52800—603—38482.
I Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za „Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421—1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.

30. avgust 1984 * Titovo Velenje	v srediscu pozornosti	Cc	IS * stran 3
			
Avtoprevozništvo in servisi
Ni sredstev za dodatna vlaganja
Na poslovanje delovne organizacije Avtoprevozništvo in servisi imajo izredno velik vpliv cene goriva in repromaterialov, ki so v zadnjem času skokovito naraščale, povrhu vsega pa se na tržišču srečujejo še z velikim pomanjkanjem rezervnih delov, a-vtogum itd. Kljub temu so v tej delovni organizaciji ustvarili v prvem polletju letošnjega leta zadovoljive rezultate. Dosegli so načrtovani plan, čeprav je bil ta izredno zahteven. To pa jim je uspelo z izrednim izkoriščanjem vseh razpoložljivih strojnih zmogljivosti in tudi kadrov. Ogromno premoga so na primer prevozili v nočnem času, na deponiji premoga delajo v vseh treh izmenah, poleg tega pa so sprejemali še mnoga dodatna dela, da so na ta način dosegli celotni prihodek oziroma dohodek. Tako jim je v letošnjem prvem
polletju po precejšnjem času uspelo oblikovati tudi sklade.
Finančni pokazatelji so glede na težke pogoje gospodarjenja dobri, poudarja direktor delovne organizacije Marcel Medved, pa vendar jim ti ne zagotavljajo, da bodo uspešni tudi v prihodnje. Splošni gospodarski položaj je negotov, vsaka zaostritev pa jih močno prizadene. V zadnjem času so se cene goriva velikokrat spreminjale, vse pa kaže, da bo tako tudi v prihodnje. Seveda v APS ne uspejo dvigniti cen svojih storitev sočasno z dvigom cen goriva. Tako preteče kar precej časa, predno uveljavijo nove — višje cene in morajo tako razliko v ceni goriva pokrivati sami. Prav toliko težav imajo tudi z zagotavljanjem rezervnih delov, ki jih na tržjišču primanjkuje, mnogi so tudi iz uvoza in morajo zanje zagotoviti devizna sredstva. Toliko
denarja nimajo, da bi lahko imeli rezervne dele na zalogi, tako da včasih njihovi težki delovni stroji, vredni 40 milijonov dinarjev tudi po mesec in več ne obratujejo, zato ker se je pokvaril rezervni del, vreden le malo v primerjavi z izpadom dohodka, ki ga imajo zaradi tega.
Dejali smo, da so doseženi rezultati dobri, pa vendar ti ne zadoščajo, da bi uresničili vse želje. Radi bi posodobili svoj strojni park, radi bi razširili delavnice, kjer imajo izredno veliko prostorsko stisko. Toda ostanek dohodka je le tolikšen, da zagotavlja likvidnost delovne organizacije, za uresničitev teh načrtov pa ostaja le malo. Zato torej ni dovolj, da bi poslovali v prihodnje tako kot doslej, storiti morajo vse, da bodo njihovi rezultati boljši.
Ze ob obravnavi lanskih rezulta-
V APS opravljajo usluge tudi za občane. Vozniki lahko koristijo avtopralnico, imajo pa tudi avtoservis
tov poslovanja so v delovni organizaciji Avtoprevozništvo in servisi sprejeli stabilizacijske ukrepe, da bi tako izkoristili vse notranje rezervne. Ob letošnjem prvem polletju so te ukrepe še dopolnili. Se bolj kot doslej morajo varčevati z gorivom, mazili, avtogumami, obnovili bodo tudi nekatere stare rezervne dele. Svoja vozila bodo skušali še bolj racionalno koristiti, gotovo pa bodo lahko še izboljšali tudi delovno disciplino.
V	Titovem Velenju že zelo nestrpno pričakujemo, kdaj bodo v Avtoprevozništvu in servisih, kjer so zadnja leta zelo obogatili ponudbo za občane (avtoservis, avtopralnica) uresničili delavnico za tehnične preglede, da tako vozil delovnih organizacij in zasebnih vozil ne bi bilo treba voziti več na tehnične preglede v Celje ali Slovenj Gradec. To je namreč precejšnja izguba časa, ob vse dražjem gorivu pa tudi velik strošek. To je še posebej pomembno za organizacije združenega dela, ki vozila tisti dan, ko je na tehničnem pregledu ne morejo izkoriščati. Delovna organizacija APS je podpisala z organizacijami združenega dela v Titovem Velenju samoupravne sporazume o sofinanciranju te naložbe. Sedaj pa potrebujejo soglasje republiškega sekretariata za notranje zadeve, ki ga pa izvršnemu svetu skupščine občine Velenje še ni uspelo pridobiti. Še vedno namreč zastavljajo v republiki vprašanje, če je smotrno graditi novo bazo, saj so v Sloveniji te zmogljivosti zadovoljive. Ob tem pa premalo upoštevajo, da je Titovo Velenje pa tudi Mozirje precej oddaljeno od Slovenj Gradca ali Celja in da predstavlja to za naše občane in ozde zelo velik strošek.
V	APS sedaj čakajo na to soglasje, saj so kakršna koli vlaganja predno ga ne pridobijo, nesmiselna. Seveda pa je treba povedati, da so podpisali samoupravne sporazume za predračunsko vrednost objekta 15 milijonov dinarjev, po vseh podražitvah, ki smo jim priča v letošnjem letu pa s temi sredstvi te naloge ne bodo mogli uresničiti.
M. Zakošek
Gorenje
Obsežna vzdrževalna in sanacijska dela
Zadržanje dosežene visoke ravni proizvodnje in nadaljnje povečanje kakovosti izdelkov in konvertibilnega izvoza so najpomembnejše naloge zaposlenih v delovnih organizacijah Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema in Gorenje Elektronika Široka potrošnja v letošnjem drugem polletju. Uresničitev teh nalog pa je, mimo drugega, razumljivo v veliki meri odvisna tudi od nemotenega obratovanja vseh strojev in naprav. Ker so od meseca septembra 1983 naprej obratovali stroji in naprave takorekoč brez zaustavitev, z izjemo nedelj in praznikov, so bili temeljiti pregledi več kot potrebni.
V dneh od 28. julija do 14. avgusta, torej v času kolektivnega dopusta, so zato v delovnih organizacijah Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema in Gorenje Elektronika Široka potrošnja podrobno pregledali vse naprave ter opravili potrebna popravila oziroma druga nujna dela. V temeljnih organizacijah združenega dela Gorenje Gospodinjski aparati pa so bila opravljena tudi nekatera dela, predvidena s programom tehnološko sanacijskih posegov v okviru sanacijskega programa. Najobsežnejša tovrstna dela so bila opravljena v temeljnih organizacijah združenega dela, ki največ svojih izdelkov prodajo na zahtevna zahodnoevropska tržišča. Prav tehnološko sanacijski posegi, predvideni s sanacijskim programom, pa so gotovo eden od ključnih pogojev tako za zadržanje doseženega tržnega in druge-
ga položaja posameznih temeljnih oziroma delovnih organizacij doma in na tujem kot za njihovo izboljšanje. V tozdu Pralna in pomivalna tehnika Gorenje Gospodinjski aparati pa so med kolektivnim dopustom opravili tudi že nekatera dela, predvidena v okviru prve faze rekonstrukcije proizvodnje pralnih strojev, načrtovane za prihodnja leta.
V	tozdu Pralna in pomivalna tehnika Gorenje Gospodinjski aparati so. na primer, uredili novo linijo za montažo pralnih strojev s 600 in 800 obrati v minuti, na kateri je zagotovljen 100 % nadzor kakovosti proizvodnje. V tozdu štedilniki Gorenje Gospodinjski aparati so obnovili dotrajano in amortizirano tehnološko opremo, povečali so tehnološko globino in izboljšali delovne pogoje. Med drugim so uredili tudi novo pripravo temeljnih in večbarvnih emajlov; večja paleta barvnih emajlov bo omogočila lažje zadovoljevanje želja kupcev štedilnikov in vgradnih aparatov, posebej še tujih. V obratih tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika Gorenje Gospodinjski aparati pa so, med drugim, sanirali lužilnice ter opravili še nekatera druga dela.
V	določenem roku so predvidena tehnološko sanacijska dela ter preglede strojev in naprav zraven delavcev tozda Tehnološka oprema Gorenje Procesna oprema, vzdrževalcev in drugih delavcev iz tozdov opravili tudi delavci iz več drugih delovnih organizacij. Delali so tudi v podaljšanem delovnem času, pa ob sobotah in nedeljah in omogočili, da je po končanem kolektivnem dopustu stekla proizvodnja brez zastojev.
N. K.
Veleblagovnica Nama
Približati se kupcem z akcijskimi prodajami
Že trinajst let je minilo kar smo dobili v Titovem Velenju sodobno veleblagovnico ljubljanske Name. Občani to trgovino z restavracijo radi obiskujejo, saj je mogoče tu dobiti takorekoč vse pod eno streho. V zadnjem času imajo v svojih prostorih tudi poslovno enoto Ljubljanske banke, ki obratuje od desetih do polštirih popoldne. Zelo pa bi radi, da bi ta prilagodila delovni čas odpiralnemu času trgovine. Banka v veleblagovnici je seveda velika prednost, saj lahko sedaj občani tam dvigujejo tudi denar.
V	veleblagovnici ljubljanske Name v Titovem Velenju si prizadevajo, da bi zadostili potrebam svojih strank, da bi jim v svojih prostorih nudili prav vse kar potrebujejo.
»Zal pa reproduktivna sposobnost trgovine ob takšni inflaciji, kot smo ji priča,« poudarja direktor velenjske veleblagovnice Zvone Zupan, »v zadnjem času močno pada. Kljub temu. da so naši poletni finančni rezultati zadovoljivi, da nam je uspelo ustvariti več kot 63 odstotkov več celotnega prihodka kot lani v enakem obdobju, da je tudi ostanek dohodka več kot petdeset odstotkov večji, z razpoložljivim denaijem ne moremo imeti zadosti zalog.«
V	želji, da bi bila trgovina kljub vsemu dobro založena, da bi imeli na izoiro dovolj raznovrstnega blaga, so prisiljeni na-
jemati kredite za obratna sredstva. Kljub temu, da so ti zadnje čase vse manj ugodni, so jih v veleblagovnici Nama najeli kar 100 odstotkov več kot v prvem polletju leta 1983. Vse dražji krediti — visoke obrestne mere, pa se bodo seveda zelo negativno odrazili v poslovnih rezultatih že ob koncu letošnjega, pa tudi v prihodnjih letih.
Kljub težavam, ki jih pestijo, pa menijo v veleblagovnici ljubljanske Name v Titovem Velenju. daje njihova trgovina dokaj dobro založena. O tem so še toliko bolj prepričani, ker jih zelo radi obiskujejo kupci tudi iz drugih trgovskih centrov (Celje, Žalec, Mozirje, Rogaška Slatina, Koroška), in to kljub temu, da so se prevozi podražili.
Prodaja blaga se v veleblagovnici v zadnjem času sicer ni zmanjšala, vendar so ta gibanja po posameznih oddelkih zelo različna. Več prodajo v samopostrežni trgovini, kjer so poskrbeli za res bogato izbiro živilskega blaga, zelo pa je upadla prodaja na nekaterih drugih oddelkih, na primer na oddelku pohištva. »Še ni dolgo, ko smo prodali zelo velike količine pohištva, vedno, ko je bil v Titovem Velenju dograjen kakšen nov stanovanjski blok. Ljudje so si v glavnem kupovali novo stanovanjsko opremo. Danes žal ni več tako, saj občani dokupijo le kakšen kos pohištva, ostalo pa preselijo iz
prejšnjega stanovanja. Le malo imamo še velikih naročil,« je dejal pomočnik direktorja Drago Ribič.
Seveda se bodo skušali kar najbolj približati kupcem, jim na nek način vseeno omogočiti nakup. Zal kreditni pogoji niso več takšni, da bi se občani odločali za tovrstni nakup. Prav zaradi tega se delavci veleblagovnice Nama povezujejo z delovnimi organizacijami (zelo dobro sodelujejo z REK. občasno tudi z Vegradom, Gorenjem in nekaterimi drugimi). Skupaj z njimi naj bi namreč omogočili občanom večje nakupe na obročno odplačevanje. V tem času bo to še posebej pomembno, saj bodo imeli starši
precejšnje izdatke za svoje šolarje, podobne akcije pa pripravljajo tudi za nakup smučarske in druge opreme. Se več bodo v prihodnje skušali narediti tudi z raznimi akcijskimi prodajami.
Skrbno se v Nami pripravljajo tudi na prodajo ozimnice. Tudi letos jo bo mogoče nabaviti na kredit pod ugodnejšimi pogoji.
V velenjski Nami se torej trudijo, da bi kar najbolj zadostili želje in potrebe kupcev. Zavedajo se. daje denarja za nakupe vse manj, da potrošniki svojo odločitev toliko bolj pretehtajo in da je v teh časih še kako pomembno, da jim ponudijo res dobro in kvalitetno blago in da je tudi izbira bogata.
<m:t> t«LiHit
V Nami se trudijo, da bi kupcem ponudili res vse, kar potrebujejo
Komunala v občini Mozirje
Največje težave mimo
Bivše in bodoče komunalno podjetje Mozirje slavi letos 10-letnico obstoja. V vsem tem času je sedanja delovna organizacija VEZ doživela vrsto vzponov in padcev. Posebno težak udarec za delavce in podjetje je bilo leto 1982, ko so v novembru sprejeli ukrep družbenega varstva.
Ukrep tudi po lelu dni ni dal pričakovanih rezultatov, v tem času pa so med drugim sprejeli ludi sklepa o likvidaciji temeljne organizacije Učila v Bočni in stečaju temeljne organizacije Kovinarstvo na Rečici. Ostala je le temeljna organizacija Komunala in gradbeništvo, ki so ji priključili še
službo za vzdrževanje vodovodnega omrežja, kleparje in nekaj mehanikov.
Glede na neuspel ukrep družbenega varstva in izgubo v lanskem letu. kije znašala 3.2 milijona dinarjev, so v začetku letošnjega leta sprejeli sanacijski program, ki ga uspešno uresničujejo. V prvem polletju so poslovali brez izgube. prvič po treh leiih pa so končno lahko oblikovali tudi sklade. Pred dnevi so dobili novo vozilo za odvoz odpadkov, do konca leta pa nameravajo kupiti še prepotrebno opremo za razvoj in opravljanje tiste dejavnosti, za katero je bila delovna organizacija tudi ustanovljena, to pa je seveda komunalna dejavnost.
Novo vozilo za odvoz smeti in odpadkov je velika pridobitev
lirPf''
mg* ■
Odkupne cene papirja, starega železa in barvnih kovin so se povečale
Dinos
Zberimo še več odpadnih surovin
Letošnje prvo polletje so delavci poslovne enote Dinosa v Titovem Velenju zaključili zadovoljivo. Finančni plan so presegli kar za 63,3 odstotke. In kako so izpolnili količinski plan zbiranja sekundarnih surovin?
,,Plan za letošnje polletje smo sicer izpolnili," pravi vodja poslovalnice Vlasta Zlabornik, vendar pa smo se pri delu srečevali z zelo velikimi težavami, predvsem pri transportu sekundarnih surovin po železnici. Težko dobimo dovolj vagonov, težave pa so tudi pri samem natovarjanju surovin."
Delavci poslovne enote Dinosa so si prizadevali, da bi zbrali kar največje količine sekundarnih surovin. Z delovnimi organizacijami dokaj dobro sodelujejo, okrepili pa bi radi sodelovanje še s krajevnimi skupnostmi. Poslali so jim dopis, da bi te organizirale razne očiščevalne in zbiralne akcije. Nekatere so se odzvale, druga pa še ne. Upajo, da bodo v prihodnje naleteli na tem področju na večji odziv, saj so takšne akcije v obojestransko korist. Nekoliko je v zadnjem času upadla količina zbranega papirja, zato bodo ponovno pozvali organizacije združenega dela, da počistijo svoje arhive, odvržejo zastarele dokumente in da bolj načrtno zbirajo tudi vsakodnevni odpadni papir.
Gotovo bodo na večje zbiranje sekundarnih surovin Vplivale tudi višje odkupne cene. Papir odkupu-
jejo po 5,5 dinarjev za kilogram (sedaj papirja ni več potrebno vezati v svežnje), staro železo plačujejo po 7,7 dinarjev, barvne kovine pa od 70 do 160 dinarjev.
Izredno uspešno sodeluje poslovna enota Dinosa z vsemi osnovnimi šolami velenjske občine, šole tekmujejo med sabo v okviru Rdečega križa Slovenije. Poslovna enota Dinosa pa jim je že lani obljubila posebno nagrado — popeljali naj bi jih na ekskurzijo v Ceršak. Zal te obljube niso uspeli uresničiti, zato pa pravijo, da bodo najboljše zbiratelje papirja odpeljali na ekskurzijo v papirnico to šolsko leto. Učenci osnovnih šol so bili preteklo šolsko leto pri zbiranju odpadnega papirja še posebej uspešni, saj so ga zbrali kar 110 ton, leto poprej pa 82 ton. Prav zaradi tega bo Dinos pričel z zbiralnimi akcijami v sodelovanju z osnovnošolci takoj po pričetku pouka.
V letošnjem letu pristopajo v poslovni enoti Dinosa v Titovem Velenju k uresničitvi še ene zelo pomembne naloge. Približno 10 kilometrov od Mozirja urejajo deponijo sekundarnih surovin. Tako bodo zbrali več surovin, ki jih naša industrija še kako potrebuje tudi v Gornjesavinjski dolini. Gotovo jim bo uspelo v akcijo zbiranja odpadnega papirja vključiti tudi osnovnošolce te doline.
M. Zakošek
4. stran *
naši kraji in ljudje
Titovo Velenje * 30. avgust 1984
Med hmeljarji
■ar
Le še v Šentilju obirajo hmelj ročne
Tistih, ki bi si bili pripravljeni zaslužiti kakšen dinar z obiranjem hmelja, je v zadnjem času vse manj. To še posebej občutijo hmeljarji Šentilja, ki edini v naši občini obirajo zeleno zlato ročno. Prav zaradi veliko ročnega dela in težav pri obiranju so se mnogi kmetovalci drugače odločili (pred leti je bilo namreč v Šentilju hmelja zelo veliko) in na svoje njive posejali druge kulture.
Sredi preteklega tedna so znova »oživela« hmeljišča. Kobule so toliko dozorele, da so že primerne za obiranje. Za pridelovalce hmelja je to še zadnje — največje opravilo v hmeljiščih. Včasih je bilo obiranje za hmeljarje še posebej slovesen dogodek.
In raznolikih kmečkih običajev, itevilo članov družine se je takrat povečalo še za nekaj obiralcev, ki so prišli od vsepovsod. Živahno je bilo od zgodnjih jutranjih ur, saj so odhajali obiralci na polje že ob zori, da so lahko tako nabrali kar največ »škafov«. Delali so do poznih večernih ur, ko so se zbrali pri večerji, nato
£
Stane Tajnšek
pa dolgo v noč prepevali od dobro obloženi mizi in dobri kapljici.
Zdaj takšne kmečke idile ni več. Če bi to reportažo pisali pred leti, bi gotovo lahko napisali marsikaj, gotovo bolj doživeto in slikovito.
Danes so obiralce na večini hmeljišč zamenjali stroji. Tam, kjer pa še obirajo hmelj ročno, pa tudi ni več tako veselo, kot je bilo pred leti.
Konec preteklega tedna smo se odpravili v Šentilj. Omenili smo že, da samo na tem področju Šaleške doline še obirajo hmelj ročno. Ko smo se pripeljali v Šentilj, smo neko starejšo krajanko ob cesti povprašali, kje v Šentilju obirajo hmelj še tako kot pred leti. Zelo se nas je razveselila, povedala, da še kako rabijo obiralke in obiralce ter nam točno opisala pot, po kateri smo se pripeljali do hmeljišča.
zelenega zlata se danes kar izplača,« je dejal, »težave so le z obiranjem. Veliko je še vedno ročnega dela. Delovne sile ni, hmeljarjev pa na našem področju premalo, da bi lahko skupaj kupili obiralni stroj. Tako kot lani so nam tudi letos prišli pomagat obirat kobule sosedi, gospodinje in otroci. Vsakega obiralca smo zelo veseli, saj moramo hmelj kar najhitre-
prihodnje pa se bo še bolj potrudil. Denar, ki si ga bo tako prislužil, bo porabil za šolske potrebščine. Gotovo pa ga bo kaj ostalo tudi za kakšen priboljšek. Delo je zanj kar naporno. Vendar zatrjuje, da bo zdržal, saj je nekaj svojega denarja kar lepo imeti.
Med obiralci hmelja je bilo veselo, in če se nam ne bi tako mudilo, bi se
Čeprav obiranje hmelja za Stanka Brunška ni prav lahko, bo vztrajal do konca
je obrati. Imamo pa lastno sušilnico in hmelj sami posušimo. Njene zmogljivosti so tolikšne, da bi lahko posušili na dan precej več, kot nam uspe nabrati.«
Odpravili smo se tudi na hmeljišče pod Tajnškovo domačijo. Najprej smo med delom zmotili Anico Vra-njek in njeno hči Bernardo. Anica je sicer zaposlena v vzgojno varstvenem zavodu, letos pa se je odločila, da nekaj dni dopusta preživi skupaj z otroki v hmelju. Povedala nam je, da hmelj-skih kobul ni trgala že več kot 15 let. Tudi njeni otroci jih letos prvič obirajo. Vendar jim gre delo še kar od rok. »Prav posebej se obiranje hmelja ne izplača, za škaf dobimo 44 dinarjev. zastonj pa dobimo še kosilo in pijačo. Ne vem. zakaj hmeljarji tako težko dobijo obiralce, saj je to gotovo dodaten vir zaslužka,« je dejala mama Anica, hčerka Bernarda pa je povedala, da bo v tem šolskem letu obiskovala sedmi razred osnovne šole Gustava Šiliha v Titovem Velenju. Skupaj z bratoma, ki bosta prav tako obiskovala to šolo v Titovem Velenju, se je odločila za obiranje hmelja zato, da si bo zaslužila vsaj za sladoled in druge malenkosti, ter spoznala, kako je, če si sam služiš denar. Gotovo ga bo bolj cenila.
»Ko bi še koga s sabo pripeljali, bi bilo bolje,« nas je nagovorila gospodinja Jožefa Čakš. Ze šest let pridno
Ustavili smo se na kmetiji Staneta Tajnška.
Povedal je, da gojijo na njihovi kmetiji hmelj odkar pomni. »V Šentilju je bilo včasih veliko hmeljišč vendar pa so nekateri začeli gojiti druge kulture zaradi pomanjkanja obiralcev,« je dodal.
S hmeljem ima posejanih 55 arov zemljišča, predvsem z vrsto golding. Po prvih ocenah bo letina kljub toči, ki mu je uničila 27 odstotkov pridelka, vsaj takšna kot lanska »Pridelovanie
»Obiranje nam gre še kar dobro od rok. Hmelj je lep in se ga da kar nekaj nabrati,« sta povedali Anica in Bernarda Vranjek.
obira hmelj pri Tajnškovih, predvsem zaradi tega, da jim pomaga. Nekaj pa ludi zato. ker jo to delo zelo veseli. Skupaj z njo obira še hčerka, popoldne pa se jima pridruži še mož. »Pri tem delu se kar nekako odpočijem. Hmelj je letos lep in se ga da kar nekaj nabrati.«
Stanko Brunšek se je letos prvič pridružil obiralcem hmelja. Odločil se je. da bo preživel nekaj dni počitnic delovno. Prvi dan je nabral 3 škafe. V
Jožefa Čakš rada obira hmeljeve kobule. »Kar za dober teden ga imamo,« pravi
jim morda pridružili. Odhajali smo precej aresenečeni, da je tako malo tistih, i i so pripravljeni pomagati in hkrati tudi nekaj zaslužiti.
M. Z., T. P.
Turistična pisarna
Skromna ponudba
Turistična sezona še vedno traja. Vreme je bilo letos res bolj aprilsko kot poletno, vendar smo se na dopust na morje ali v hribe vseeno odpravili. Drugi se morda še bodo. In kaj lahko ponudimo gostu, ki pride v Titovo Velenje? To smo hoteli izvedeti v pisarni turističnega društva v Rdeči dvorani. Že takoj na začetku smo doživeli prvo razočaranje. Vrata so bila sredi turistične sezone zaprta. ,,Ja, kakšen turizem pase gremo v naši dolini?" smo se vprašali, odgovor na to vprašanje pa poiskali pri predsednici turističnega društva Titovo Velenje Anici Oblak:
,,Srečujemo se z velikimi težavami, ki jih kljub prizadevanjem ne moremo rešiti. Delovni prostori so nemogoči, neurejeni, prav neprijetno ti je, če v turistično pisarno ,,zaide" tuji gost. Pušča namreč streha in ob vsakem deževju imamo v prostorih mokro. Oprema je skoraj uničena. Ze večkrat smo prosili upravljalce Rdeče dvorane, da bi streho popravili, vendar do sedaj še ni bilo ničesar storjenega. Živimo le pri obljubah."
Prostore, v katerih naj bi bila turistična pisarna in v kateri bi našel turist vse tisto, kar ga zanima, si delijo turistično društvo Titovo Velenje, pred nekaj meseci ustanovljena turistična zveza in CB sekcija. Propagandnega materiala, ki bi gosta nekoliko podrobneje seznanil, kje si lahko ogleda to ali ono znamenitost imajo zelo zelo malo. ,,Dotacije so skromne in turistično društvo
ima premalo denarja za izdelavo prospekta. Člani velenjskega turističnega društva delamo vse prostovoljno, honorarno imamo zaposleno le tovarišico, ki je vsak ponedeljek in sredo od 17. do 19. ure v pisarni.
Poleg teh imamo še nekatere druge težave. Trudimo se, da bi zbrali kar se da natančne informacije o zmogljivostih, o zasedenosti, o delovnih organiza-
veliko. Vse to goste pritegne, seveda če jim znamo ponuditi v pravi obliki in na pravi način. ,,Na razvoj turizma bi morali gledati z drugačnimi očmi, pa bi gotovo ,,potegnili" kakšen dinar več. Poslovni turizem, ki je še najbolj razvit pri nas, ni tako donosen." Turistično društvo in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica načrtujeta v bližnji prihodnosti ustanovitev skupnega biroja, da bi lahko na trgu nastopila enotno z enim samim ciljem: pridobiti gosta, ga obdržati in poskrbeti za njegovo dobro počutje. ,,Če bomo vsi enotno pristopili k začrtani akciji
Prav zaradi neurejenosti prostorov in premalega »posluha« za razvoj turizma v naši dolini, je pisarna turističnega društva odprta le dvakrat na teden od 17. do 19. ure
cijah, kulturnih prireditvah in še o čem, vendar povratnih informacij skorajda ni."
Turist, ki pride v našo dolino, si lahko ogleda marsikaj, saj je znamenitosti, ob zgodovinskih, etnoloških in kulturnih zelo
in vsi enako mislili, potem bomo dosegli tudi na področju turizma mnogo boljše uspehe. Tako pa mnogi premalo vrednotijo naše delo. Nismo organizacija, katere delo je namenjeno samemu sebi."
Pri Ločanovih v Topolšici
»Dela imamo toliko, kot si ga sami naredimo!
rr
»Oglasite se kdaj pri Ločanovih, ne bo vam žal. So napredni in skrbni ter prijazni ljudje. Povedali vam bodo marsikaj zanimivega,« so nam ob zadnjem obisku v krajevni skupnosti Topolšica dejali naši sogovorniki. Besede so nas spodbudile, da smo se konec preteklega tedna odpravili na obisk h Koradejevim.
Po mokri in blatni cesti, ki so jo poškodovali težki tovornjaki, smo z našo katrco prispeli na dvorišče polno kmetijskih priključkov za spravilo sena in dva traktorja. Segli smo v roke gospodarju Ivanu, izrekli nekaj vsakdanjih besed, nekaj minut kasneje pa se nam je pridružila še gospodinja Štefka. Povabila sta nas v hišo, kjer so nas prijazno pozdravili še Ivanova mama Ana ter njegova otroka Mateja in Damjan. »Veliko časa za klepet ravno nimamo. Prav danes silira-mo otavo. Pohiteti moramo, da nam je ne bo znova namočil dež, tako kot včeraj,« so se opravičevali in hiteli pripovedovati vsi trije.
Ločanova kmetija ima okrog 8 hektarjev obdelovalne zemlje, hektar več pa je gozda. Na kmetiji se ukvarjajo predvsem z mlečno proizvodnjo. Lani so Koradejevi oddali 53 tisoč litrov mleka, sedaj pa ga vsak dan odnesejo v zbiralnico tudi do 200 litrov. V pred leti obnovljenem hlevu je 14 krav molznic, ostalo so plemenske telice, ki jih sami vzredijo. »Letos smo prvič poskusili s pašno skupnostjo na Lomu. kjer je na »vikendu« 7 naših krav. Kar dobro napredujejo in vse kaže, da se bomo tudi prihodnje leto odločili za pašni sistem.« Na njihovih poljih zraste največ silažne koruze, da je čez zimo dovolj krme za obilno čredo, nekaj krompirja, pese in ostalih poljščin, pol hektarja zemlje pa je posejanih s pšenico. »Imamo svoj mlin in z mamo pečeva kruh doma vsak teden. Lani smo imeli tudi precej buč in iz njih izstisnili kar 22 litrov olja.« se je razgovorila mlada in prijazna gospodinja Štefka.
Pridni in skrbni gospodarji so Ločanovi. Vsako ped zemlje dobro izkoristijo. Če ne bi bilo tako. potem gotovo tudi strojev za spravilo sena in drugih kmetijskih priključkov ne bi imeli. Ob stari, a dobro vzdrževani hiši pa se bohoti že velika, sicer še nedokončana nova stavba. »Stroji so nam danes res v veliko pomoč. Za spravilo silažne koruze imamo stroje skupaj še s tremi kmeti. Poleg naju nam pridno pomagata obdelovati zemljo tudi stric Jože in mama. ki ima na
skrbi kuho. Če le more. tudi ona priskoči. Pohvaliti moramo še naše pospeševalce, ki nam svetujejo to in ono. Družba gleda danes na kmeta s precej drugačnimi očmi. Pred tremi leti smo le malo njiv in travnikov strojno obdelovali. Same robove smo

imeli. Z malo truda in s pomočjo zadruge ki nam je priskrbela buldožer, imamo sedaj samo ravnino.«
Koradejevi o težavah ne govorijo na dolgo in široko. Omenjajo le nekatere. Ena je pomanjkanje rezervnih delov za stroje, druga, da nekako ne najdejo skupnega jezika z
rudnikom; njihova hiša stoji namreč na robu rušnega področja.
»Saj se včasih tudi potožimo. vendar je veliko bolje kot je bilo nekoč. Če bo šlo tako tudi v prihodnje, nam ne bo
Štefka Ločan
nič hudega. Že res, da delamo od jutra do večera, saj je živino treba vsak dan nakrmiti, pomolzti, njive skrbno obdelati, pa složni kar zmoremo. Na dopust pa ne gremo. Če človek z veseljem dela, ima rad zemljo, tega niti tako ne potrebuje. Zemlje moraš imeti dovolj, pridne roke, pa
se da danes na kmetih živeti.« Oba hkrati sta nam povedala, da mnogo raje obdelujeta polja kot pa služiti kruh v tovarni. »Dela imamo toliko, kolikor si ga sami naredimo. Če ti gre dobro od rok in je letina obilna, je prav »lu-* štno«. Manj prijetno pa je takrat, kadar nam ves trud v hipu uniči toča, neurje in podobno.«
Res prijeten je bil obisk pri Ločanovih. Poleg prijaznosti, dobre volje ni manjkalo gostoljubja. »Poskusite domači kruh in salame, saj je že čas malice.« so nas vabili. Škoda, da nismo imeli za obisk malo več časa. Štefki in Ivanu seje mudilo na travnik, mama Ana je razmišljala, kaj dobrega bi pripravila za kosilo, nas pa so čakale še druge stvari. Iz tega kratkega obiska smo spoznali marsikaj; predvsem to. da tako mladi kot stari delajo z roko v roki in da jim ni ničesar težko narediti. Ob slovesu je spregovoril še Ivanov sin Damjan, ki bo to šolsko leto prvič prestopil prag hiše učenosti: »Jaz bom ostal doma za »birta«. Rad delam, pomagam, tako kot moja oče in mama.«
V krajevni skupnosti Stara vas so pripravili zadnjo soboto, 25. avgusta, »Srečanje krajanov«. Ekipe sosesk so se pomerile v malem nogometu, vlečenju vrvi, teku v vrečah in pikadu; najuspešnejši so bili predstavniki soseske »Ob jezeru«. Srečanje je popestril simbolični sprejem novih krajanov, pripravili pa so tudi več iger za zabavo in smeh. »Srečanje krajanov« je v Stari vasi ena od oblik družabnega življenja, ki naj pripomorejo k še večjemu sožitju in prijateljstvu med krajani.
30. avgust 1984 * Titovo Velenje
r— ' ifiiMro—m~r
Jezikovno razsodišče
Sporni rrnaj bi"
Tov. F. F. iz Ljubljane piše:
»Pošiljam vam 6 izrezkov iz Dela z dne 15.2.1984 in 1 izrezek z dne 14. januarja. V njih kar mrgoli »naj bi«, v izrezku iz januarja pa piše v naslovu članka: Poslovodki-nja naj bi ukradla 2,5 milijona din (Sic??). V tistih člankih ne bi napisal po svoji kmečki pameti nobenega »naj bi«, ampak kar lepo v sedanjiku »je«, v pretekliku »je bil«, v prihodnjiku »bo«; tu in tam bi namesto »naj bi« napisal »da bi«, ali pa kar »bi«. Prosim, razložite tem papagajskim piscem, ki posnemajo drug drugega v neumnostih, kdaj se piše želel-nik. Pišejo naj čim manj pobožnih želelnikov, pa tudi oportunističnih pogojnikov, več pa moških trdilnikov!«
Poslani zgledi niso istovrstni. V predmetnem odvis-
niku Pravijo, naj bi cene izravnali, je naj veznik ob pogojniku; zamenljiv je z da (a ni nujno), pogojnik pa izraža omiljeno zahtevo, kar je običajni ubesedovalni postopek. V drugih vaših zgledih pa je naj členek v členkovi zvezi, kjer nobena od enot ne " more manjkati: ne naj, ne bi, ne deležnik na -I.Zveza nima pomena želelnosti (kot bi pričakovali zaradi naj), niti pogojnosti (zaradi bi), ampak predvsem pove, da se poročevalec sklicuje na drug vir: pove. da gre za nepo-tijenost, neuradnost. tudi domnevnost. Pri poročanju o kriminalnih zadevah pa se ta zveza uporablja, ko se govori o še ne dokazanem dejanju, tj. zmeraj takrat, ko pisec ne more uporabiti realnost izražajočega (tj. povedanega) naklona, pa tudi
ne pogojnega in velelnega, ki izražata umišljeno dejanje ali spodbudo zanj. V tipično poročevalskih okoliščinah se zato novinarji radi zatekajo k oblikatTLz naj bi, in sicer tako v nadrednih kot v odvisnih stavkih. Besedno se tak ne-povednik lahko nadomesti z »menda«, »baje«, »pravijo, da ...«, pri poročanju o kriminalnih zadevah pa z zvezami »po navedbah obtožnice«, »je obtožen, da je .. .«in podobno, kar vse je zlasti za časopisni naslov predolgo.
Dopisnikov predlog za zamenjavo »pobožnih« in »oportunističnih« oblik z »moškimi« pa ni stvar, ki bi jo reševalo predvsem Jezikovno razsodišče.
Jezikovno razsodišče z gostujočim članom Tomom Korošcem
00 ZSMS Zavodnje
Uspešnejši kot pred leti
Kaj počno mladi v krajevni skupnosti Zavodnje v našem tedniku nismo pisali prav veliko. Tudi to je bila namreč še pred letom dni ena od tistih mladinskih organizacij, ki so obstajale le na papirju.
V tem letu pa so se mladi v tej idilični hribovski krajevni skupnosti »vzeli v roke«, pošteno prijeli za delo in prvi uspehi so že tu.
»V n»5n osnovno organizacijo ZSMS je vključenih 64
Mozirje
Zbor Mini Morrisov
Lastniki priljubljenih mini-jev iz Nazarij in Mozirja so prišli na dan z idejo, da pripravijo srečanje vseh lastnikov teh osebnih avtomobilov od blizu in daleč.
Miniji s svojimi vozniki in spremljevalci se bodo zbrali v nedeljo 16. septembra ob 10. uri v Savinjskem gaju v Mozirju. Od tu bodo v spremstvu krenili do Logarske doline, kjer bodo pripravili družabno srečanje. Namenili ga bodo seveda predvsem pogovoru o nadaljnjem sodelovanju in o morebitni ustanovitvi kluba lastnikov Mini Morrisov. Podrobnosti o srečanju bodo organizatorji še sporočili.
mladincev. Marljivo se vključujemo v življenje in delo svojega kraja,« je za uvod povedal predsednik mladinske organizacije v Zavodnjah Milan Rogeljšek.
Še najbolj vestno delajo na kulturnem in športnem področju. Udeležujejo se raznih tekmovanj, medsebojnih srečanj, sodelujejo v tekmovanju za Kajuhov pokal, v ligi mladih. »Poleg športa mladi radi delamo na kulturnem
Milan Rogeljšek
področju. V naši krajevni skupnosti sedaj ni prireditve ali proslave, ki bi minila brez nas. Skupaj s kulturnoumet-niškim društvom Ivan Napotnik smo pripravili večer ske-čev. s katerim smo gostovali v Ravnah in na Konovem ter seveda doma.«
Člani mladinske organizacije v Zavodnjah pridno
ohranjajo že nekatere pozabljene stare običaje, kot so šranga. pobiranje jajc . . . »Pozimi imamo mladi največ časa in prav takrat je naša dejavnost najbolj živahna. Ob petkih zvečer se zberemo v domu družbenopolitičnih organizacij na družabnih večerih, kjer ob poslušanju glasbe razpravljamo in razmišljamo o naših vprašanjih, igramo šah ali namizni tenis«.
Še pred slabim mesecem je bilo za mlade v tej krajevni skupnosti športno igrišče največja težava. To je bilo namreč na zelo neprimernem kraju, zato so se skupaj z vodstvom krajevne skupnosti odločili za izgradnjo novega. Nalogo so sredi preteklega tedna tudi uresničili. Pri izgradnji večnamenskega športnega igrišča so precej delali udarniško.
Vprašanj, ki bi v tem trenutku bremenili mlade v Zavodnjah. ni veliko. Teži jih le to, da imajo v poletnih mesecih tako malo časa za delo v mladinski organizaciji. Doma so namreč z velikih kmetij, kjer je vedno veliko dela.
»Resnično moram pohvaliti vse člane za njihovo prizadevno delo. Program, ki ga pripravimo vsake tri mesece, pridno uresničujemo. I Moram povedati še to. da imamo : v krajevni skupnosti veliko podporo. zato je naše delo toliko uspešnejše. Do konca leta nameravajo člani osnovne organizacije ZSMS v Zavodnjah dokončno urediti igrišče, še naprej pa se bodo marljivo vključevali tudi pri uresničevanju programa krajevne skupnosti, v zimskem času pa načrtujejo več družabnih večerov.
Galerija Mozirje
Razstava za praznik
Ob prazniku občine Mozirje in ob 40 — letnici osvoboditve Gornje Savinjske doline bo arhiv kulturne skupnosti občine Mozirje v galeriji kulturnega doma pripravil doslej najobsežnejšo razstavo o predvojnem delavskem gibanju in narodnoosvobodilnem boju na tem področju. Poleg gradiva iz lastnega arhiva bodo prikazali tudi dokumente iz mariborskega muzeja in solčavske spominske sobe.
Prvi namen razstave je prikaz dogodkov tik pred drugo vojno, ko so se delavci v obsežnem mezdnem gibanju borili za svoje plače.
kmečki fantje in dekleta pa so se povezovali v zvezo kmečkih fantov in deklet, kar vse skupaj je že pomenilo organizirano povezovanje naprednih množic. Prikazan bo tudi celoten potek okupacije z vsemi boji v Gornji Savinjski dolini, posebno mesto pa bodo dobile partizanske enote, ki so delovale na tem področju. To so med drugim Savinjska četa, 2. grupa odredov, Šlandrova in Zidanškova brigada, seveda pa bo predstavljeno tudi delovanje varnostnoobvešče-valne službe OF in vojske državne varnosti. Močan poudarek bodo organizatorji namenili dejavnosti 4. ope-
rativne cone, tako menim vojaškim akcijam, kot ostalim oblikam. Med nje sodijo vojaško šolstvo, saniteta, oblikovanje političnih teles ter delovanje komunistične partije in Osvobodilne fronte.
Zelo pomembno mesto bodo dobile tudi priprave na volitve na osvobojenem ozemlju Gornje Savinjske doline v drugi polovici leta 1944. pa sloviti zbor v Homu pri Bočni, na katerem so govorili najvidnejši voditelji osvobodilnega gibanja, predstavljen bo tudi nastanek ljudske oblasti in seveda sklepni boji za končno osvoboditev.
Anketa
Konec brezskrbnega poletja
Iščemo najstarejšo fotografijo
Pa jim je minilo! Kaj in komu? Počitnice našim šolaijem, seveda. Ulice in igrišča so zaenkrat še zelo živahne, okolice šol puste in skorajda prazne. Že čez štiri dni pa bo povsem drugače. Naša mladež, ki je kar za dva meseca »obesila« šolo na klin, bo morala znova sesti v šolske klopi. Družbo ji bodo znova delali zvezki in knjige. Gotovo bo to za večino manj prijetno, kot pa se s prijateljico, sošolcem sprehajati po ulicah, voziti s kolesom, ... Sicer pa preberimo kaj so naši šolarji počeli med počitnicami?
Edi Kovačevič: »Letos sem imel prvič prave počitnice, saj sem končal prvi razred. Te brezskrbne dni sem izkoristil na več načinov: igral sem se razne igre s prijatelji, tu in tam obiskal sošolca. Skupaj s starši sem letos prvič za 12 dni odšel k svojim starim staršem v Bosno. Bilo je zelo lepo, saj imam tudi tam svoje prijatelje. Kar pestre počitnice sem imel. kljub temu, da s starši nismo bili na morju. O šoli še nisem preveč razmišljal.«
Snežana Harnik: »Z odličnim uspehom sem končala 4. razred na osnovni šoli Gustava Šiliha. Med počitnicami sem počela marsikaj. Nekaj dni sem bila pri stari mami, nekaj pri teti. Preostali čas pa sem prebila skupaj s sošolkami, prijateljicami. Rada tudi kaj preberem, drugače pa sem veliko čas i namenil,i raznim igram. Lep počitnice se tako iztekajo. Pa vendar za dnevi lenarjenja ne žalujem preveč, ampak komaj čakam, da bom znova sedla v šolske klopi. Počitnice so že v redu, toda tudi brezdelja se človek naveliča.«
Klavdija Vilič: »Oh, kako hitro so letos minile počitnice. Kar
Tudi v današnji številki nadaljujemo z našo stalno rubriko Iščemo najstarejšo fotografijo. Tokrat objavljamo dve razglednici in sicer razg-
lednico nekdanjega Velenja iz leta 1937 in Šoštanja iz leta 1909.
Dragi bralci še naprej vas vabimo, da sodelujete v tej
verjeti ne morem, da se bo treba znova učiti. Dolgčas mi ni bilo nikoli. Rada berem, poslušam dobro glasbo, precej časa sem preživela skupaj s prijateljicami,
saj mladi v Titovem Velenju nimamo prostora, kjer bi se lahke zbirali. Težko bo znova sesti v šolske klopi, se učiti in učiti. Upam, da mi snov v drugem let-
Edi Kovačevič
na kolesu,... S starši smo bili 10 dni v Poreču. Treniram rokomet in ta šport mi vzame veliko prostega časa. O šoli še nisem razmišljala. Tudi knjig in zvezkov še nisem kupila. Upam, da bom v šestem razredu uspešna in da bom dosegla še boljši uspeh kot v preteklem šolskem letu.«
Damjan Terček: »Mladi imamo radi dogodivščine in v počitnicah je zanje največ časa. S temi sem »zapolnil« dva meseca tudi jaz. Skupaj s prijateljem sva se podala na morje. V Savudriji sva se kopala. sončila, skratka lenarila teden dni. Že 1. avgusta pa sem moral na treninge. Ukvarjam se namreč z rokometom. Največ časa sem prt živel skupaj s prijatelji. sošolci, na velenjskih ulicah.
Snežana Harnik
niku strojne tehnične šole ne bo delala preveč težav.«
Mojca Lenošek: »Pred mano je leto življenske odločitve. Letos bom namreč še zadnjič sedla v osnovnošolske klopi. Letošnje počitnice so minile kot bi trenil. Kaj sem počela? Dopoldne sem pridno gospodinjila, popoldne pa smo s sošolkami, prijateljicami kolesarile. Pomagala sem tudi mami pri opravilih na vrtu. Prve dni v mesecu avgustu sem skupaj s starši lenarila v Rabcu. V šolskem letu. ki se bo vsak čas pričelo, bom napela vse moči, da bom razred izdelala z odličnim uspehom. Tako bom imela pri vpisu na to ali ono šolo mogoče manj težav.«
Damjan Terček	Mojca Lenošek
rubriki, saj bomo ob koncu tistega, ki nam bo prinesel najstarejšo fotografijo z našega območja, tudi nagradili. Sicer pa honoriramo vsako objavljeno fotografijo.
J
Klavdija Vilič
Jakob Novak: Naporna, a prijetna pot
Nova planinska pot
V spomin na XIV. divizijo
25. maja letos so borci in planinci v okviru proslave na Graški gori odprli tudi novo planinsko pot, posvečeno XIV. diviziji.
To planinsko pot so začrtala planinska društva celjskega okraja že leta 1958. Prvič jo je označilo planinsko društvo Celje. Ob 40-letnici pohoda štirinajste na Štajersko paje pri njeni obnovi in ureditvi sodelovalo kar 15 planinskih društev.
Pot posvečena XIV. diviziji se začenja pri Sedlarjevem ob Sotli in konča v Rastkah pri Ljubnem v Gornji Savinjski dolini. Z eno neobvezno točko pri Kaplanu na Ravnah je na poti 30 kontrolnih točk. Najvišje se vzpne na Kom-
mnu (1695 m) in je primerna za pohod v vseh letnih časih. V normalnih vremenskih razmerah jo je mogoče prehoditi v šestih urah. Ob poti se bodo lahko po-hodniki okrepčali v planinskih postojankah.
Za vse ljubitelje gora je pot velika pridobitev. Vse. ki jih pot zanima, si lahko natančneje o njej preberejo v vodniku (65 strani in 19 kart) ter vdnevniku, kiga lahko kupijo pri odboru za pot XIV. divizije pri planinskem društvu Celje ali na sedežih planinskih društev v Sloveniji. Zanj je treba plačati 150 oziroma 30 dinarjev.
Julijana Hočevar
Šaleška folklorna skupina
Turneja po Italiji
Čeprav smo imeli predvidene počitnice do 20. avgusta in prvi nastop v tej sezoni šele prvo nedeljo v septembru, pa smo 18. avgusta že veselo potovali na nastope v Italijo in novim dogodivščinam naproti. V času počitnic je precej težko dobiti nastopajoče skupaj v treh dneh, pa vendarle nam je uspelo. Verjetno je bilo malo lažje, ker je bilo obljubljeno, da si bomo lahko ogledali mesto na vodi — Benetke.
Kljub temu, da se po mestu nismo popeljali z gongolo, ker smo imeli premalo časa pa tudi preplit-ke žepe, smo se iz Benetk vseeno odpeljali s polnim košem vtisov — takšnih in drugačnih. Začudili pa smo se, ko smo sredi Benetk slišali našo govorico. Kaj vse človek ne doživi?
Pot nas je vodila naprej v Ro-vigo, Araano, Adrio, Lendinaro, kjer smo imeli nastope.
Naš običajni ritem se nam je v hipu podrl, saj smo imeli nastope ob poldesetih zvečer, po nastopu ob približno dveh zjutraj večerjo, potem smo spali, približno ob 12. smo imeli zajtrk, popoldne kosilo, po nastopu večerjo . . .
Pa se vsemu temu kar prilagodiš, posebno, če dobiš na mizo velik krožnik špagetov, na sto načinov in to kot predjed.
Vrli Italijani pa se nič kaj veliko ne razlikujejo od nas, vsaj kar se tiče tombol. Le še bolj zavzeti so od nas. Kot sem že omenil približno ob poldesetih zvečer smo imeli nastope in okoli polnoči, po nastopu, se je pričela tombola z vsem pompom, ki sodi zraven. Mesto takrat oživi. Kupiš lahko sladoled, kruh z majonezo, popiješ pivo, streljaš z zračno puško ali pa sodeluješ na tomboli in pričakuješ, če se bo sreča nasmehnila ravno tebi in ti prinesla dva in pol milijona lir.
Prej sem že zapisal, da smo se čudili. In čudili smo se mnogim stvarem. Petdeset kilometrov ravne ceste, ob njej pa petdeset kilometrov drevoreda. Ko smo se peljali ob tej cesti, se nam je zdelo kot da se vozimo skozi predor, drevesni predor. To je res enkraten pogled, čeprav za šoferja utrujajoč. No, ko sem že ravno omenil šoferja, naj povem, da se je kar dobro znašel na neskončnih cestah
Vsi, kijih zanima kolesarstvo ali se s to športno zvrstjo tudi aktivno ukvarjajo. so si vest o dolgi poti Jakoba Novaka pred tremi tedni v našem tedniku gotovo prebrali. 7. avgusta se je Jakob s kolesom povsem sam odpravil po 2280 kilometrov dolgi jugoslovanski kolesarski transverzali Bratstvo in enotnost.
Proga vodi od Radeč do Dževdželije in je speljana skozi mesta, ki so povezana s Titovim imenom. Nanjo seje Jakob nadvse marljivo pripravljal. V Titovo Velenje se je vrnil konec preteklega tedna. Takole je pripovedoval o poti. o težavah in sploh o vsem. kar je doživel v 11 dneh: »Vtisi so resnično bogati, lepi in nepozabni. Težkoje vse to opisati s pravimi besedami.« Na to dolgo kolesarsko pot Bratstvo in enotnost je krenil s posebnim pismom, s katerim je prenesel pozdrave občanov Titovega Velenja vsem tamkajšnjim športnim in telesnokulturnim delavcem ter občanom. Takšna oblika sodelovanja naj bo ponovem dokaz, da smo trdno odločeni nadaljevati tradicije naše revolucije, še posebej pa krepiti bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti.
Ustavljal se je zdaj v tem. drugič v drugem mestu, pokazal sporočilo, ki ga je nosil s sabo. »Kamorkoli sem prišel, so me toplo sprejeli. Besedi bratstvo in -enotnost pomenita vsem resnično zelo, zelo veliko. Povsod sem bil dobrodošel gost.« V Sarajevu seje Jakobu pokvarilo zadnje kolo. V Unisu, tovarni koles, so mu rade volje okvaro popravili, povrhu vsega še brezplačno. »V velik ponos in zadovoljstvo mi je, da sem prvi Velenjčan, ki je prevozil jugoslovansko kolesarsko transverzalo Bratstvo in enotnost v 11 dneh, kljub dežju in vetru. Vedno sem moral >bežati< pred oblaki.« V 10 dneh je to progo
in križiščih s čitljivimi in malo manj čitljivimi smerokazi.
Nastopi, posebno v tujini, so vedno enkratno doživetje. Ce je na nastopu veliko ljudi in je pod odrom prava gneča, se je težko prebiti do garderobe, kjer se moraš preobleči za naslednjo točko. In kar zrasteš, ko možje postave skrbijo za red in ti delajo pot med množico.
Sicer pa je pri nas tako, da se vedno kaj dogaja in je treba to predvsem doživeti.
Vili Grabner
prevozila le ekipa kolesarjev iz Jeklo-tehne, vendar je imela spremstvo. Jakobovo kolo pa je bilo >obloženo< s prtljago. Na dan je prevozil poprečno 210 kilometrov. »Na 2228 kilometrov dolgi poti, priznati moram, daje bila kar naporna, sem najprej hotel s skupino kolesarjev, vendar nisem dobil bonov za spremljajoče vozilo. Kljub temu sem zmogel. Za pomoč se moram zahvaliti Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Velenje'.«
Po prihodu v Titovo Velenje nam je med drugim še povedal, da po 11 dneh ni niti preveč utrujen, zelo sproščen, »znebil« seje 5 kilogramov. Namesto, da bi Jakob preživel dopust kie ob morju, gaje izkoristil za vožnjo s kolesom po jugoslovanski kolesarski transverzali od Radeč do Dževdželije. Kot pravi, mu bo letošnji dopust ostal še dolgo v spominu. »Naj povem še to, da me na pot ni >gnalo< le veselje do tega športa, ampak, bolje spoznati pomen besed bratstvo in enotnost, narode in narodnosti, njihove običaje«. Jakob seje na poti, kije speljana skozi mesti, ki nosijo Titovo ime, s tamkajšnjimi predstavniki družbenopolitičnega življenja in telesnokulturnimi delavci dogovoril še nekaj:vsako leto v mesecu avgustu naj bi ta mesta organizirala svojo kolesarsko transver-
zalo. To ga bi bila tudi prva oblika konkretnega sodelovanja med Titovim Drvarjem. Titovo Korenico, Titovo Mitrovico, Titogradom, Titovimi Užicami, Titovim Velesom, Titovim Vrbasom in Titovim Veleniem.
Po prihodu v Titovo Velenje
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 30. 8. ob 16. uri VROČA DEKLETA — nemški, seksi.
Četrtek, 30. 8. ob 10., 18. in 20. uri PULA PO PULI — V ŽRELU ŽIVLJENJA — Zlata Arena za
režijo!
Petek, 31.8. ob 16. uri N AJVECJE MAŠČEVANJE BRUCEE LEE-—ja — hongkonški, karate.
Petek, 31. 8. ob 10., 18. in 20. uri PULA PO PULI - BALKANSKI ŠPIJON - tri Zlate Arene!
Sobota, 1. 9. ob 16. in 18. uri in nedelia. 2. 9. ob 18. in 20. uri STRUP ČRNE MAMBE —britanski, kriminalka. V gl. vi.: Oliver Reed
Sobota, 1. 9. ob 20. uri PULA PO PULI — LETA ODLOČITVE — Zlata Arena za scenarij!
Ponedeljek, 3. 9. ob 10. 18. in 20. uri NAJVEČJE MAŠČEVANJE BRUCE LEE—ja.
Torek in sreda, 4., 5.9. ob 18. in 20. uri Sreda. 5. 9. ob 10. uri NEPREMAGLJIVI GLADIATOR — italijanski, zgodovinski spektakl.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 1. 9. ob 18. in 20. uri NAJVEČJE MAŠČEVANJE BRUCE LEE—JA — hongkonški, karate.
Nedelja, 2. 9. ob 18. in 20. uri VROČA DEKLETA - nemški, seksi.
Ponedeljek, 3. 9. ob 18. in 20. uri STRUP ČRNE MAMBE - britanski, kriminalka.
KINO DOLIČ
Petek, 31. 8. ob 20. uri PREVARANTA — ameriški, komedija.
KINO BRASLOVČE
Nedelja, 2. 9. ob 19. uri VROČA DEKLETA — nemški, seksi.
Sreda, 5. 9. ob 20. uri STRUP ČRNE MAMBE - britanski, kriminalka
Mladi v krajevni skupnosti Skorno — Florjan so letos že drugič zapored pripravili nogometni maraton. Igralci iz krajevne skupnosti Desni breg in seveda domači nogometaši so igrali nogomet kar 24. ur. Prepričljivo so zmagali domačini, in sicer z rezultatom 117:156. Najboljši igralec nogometnega maratona v Skornem je bil Matjaž Cvikl iz ekipe Desnega brega, največ zadetkov pa je dosegel Janko Podkrižnik iz domače ekipe.
Nekaj dni pred maratonom so mladinci pridno urejevali igrišče in napeljali ograjo.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE
Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu
Na podlagi 9. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št. 6/83), objavlja
RAZPIS
ZA ZBIRANJE PRIJAV ZA PRIDOBITEV STANOVANJ, KI JIH IMA PRAVICO DODELJEVATI SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE
Ad. 1
Do družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost so upravičeni:
—	delovni ljudje, občani in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v OZD ali DS, ki so v težkih materialnih razmerah,
—	občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja,
—	upokojenci, invalidi, borci NOV, interniranci, kmetje-flbrci NOV, starejši in za delo nesposobni občani,
—	mlade družine, zlasti tiste z večjim številom otrok, ki živijo v tčžkem gmotnem položaju, če izpolnjujejo v Skupnosti socialnega varstva Slovenije dogovorjene pogoje in merila za pridobitev solidarnostnega stanovanja.
A) Upravičenci lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da upravičenec za stanovanje oziroma kdo od članov njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice na ustreznem stanovanju ali lastnik ustreznega vseljivega stanovanja,
—	da upravičenec za stanovanje stalno biva na območju občine Velenje najmanj 5 let,
—	da upravičenec oziroma njegova družina doslej še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
—	da upravičenec nima možnosti rešiti stanovanjskega problema pri starših ali otrocih, ki so lastniki večje stanovanjske hiše, več stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjske standarde na območju občine Velenje,
—	da upravičenec oziroma kdo od članov njegove družine ali gospodinjstva ni lastnik počitniške hiše,
—	da upravičenec oziroma kdo od članov njegove družine ali gospodinjstva ne poseduje premoženja v vrednosti nad 20 % vrednosti standardnega stanovanja, ki bi mu šlo po merilih iz 36. člena.
Za neustrezno stanovanje po 1. alinei tega člena se šteje:
—	vlažno stanovanje in sicer: kletno, podpritlično in nizko-pritlično,
—	neizolirano podstrešno stanovanje mešane gradnje (zidano in leseno),
—	stanovanje brez stranišč ali s souporabo stranišč,
—	stanovanje brez vodovodne napeljave,
—	stanovanje, ki ima stanovanjsko površino nad 10 kv. m manjšo od stanovanjskega standarda iz 36. člena pravilnika,
—	stanovanje, kjer morajo otroci, starejši od 10 let in starši uporabljati isti spalni prostor,
—	družinsko stanovanje brez kuhinje,
—	stanovanje v višjem nadstropju, če gre za starejšega ali bolnega upravičenca ali invalida, ki mu je hoja po stopnicah otežkočena ali onemogočena.
B) Posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev do družbenih stanovanj, je mejni znesek skupnega čistega mesečnega dohodka na člana gospodinjstva, ki ne bi smel presegati pri:
—	delovnih ljudeh iz vrst mladih družin (najmanj en otrok, starša do 30 let starosti in največ 5 let od sklenitve zakonske zveze) 50 % mesečnega poprečnega čistega osebnega dohodka delavca v SRS v letu pred natečajem,
—	pri občanih in družinah, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v TOZD in DS, pri zasebnih obrtnikih ter upokojencih in invalidih, če ne gre za stanovanja, kupljena iz sredstev SPIZ, 60 %, če gre za samske oziroma 40 %, če gre za družino, od poprečnih čistih osebnih dohodkov delavcev v SRS v letu pred natečajem za družbena stanovanja.
V letu 1983 je znašal poprečni mesečni čisti dohodek 18.259,00 din.
Ad. 2
Prosilci morajo v vlogi obvezno navesti sledeče osnovne podatke:
—	osebni podatki prosilca in članov družine (priimek in ime, datum rojstva in kraj rojstva, stalno bivališče),
—	poklic,
—	čas bivanja v občini Velenje,
—	delovno dobo,
—	dohodek družine.
Prosilci morajo k vlogi predložiti naslednja potrdila:
—	potrdilo o stalnem bivališču prosilca in zakonca z navedbo časa bivanja v občini Velenje in številu družinskih članov oziroma članov gospodinjstva,
—	potrdilo o delovni dobi prosilca,
—	potrdilo o izplačanem osebnem dohodku družinskih članov za preteklo leto oziroma o vseh ostalih prejemkih,
—	potrdilo o premoženjskem stanju.
Ad. 3
Prosilci, ki žele pridobiti družbena stanovanja po tem natečaju vlože utemeljeno vlogo, opremljeno z ustreznimi potrdili, in sicer:
A)
—	zaposleni delavci preko organizacij združenega dela ali drugih organizacij, kjer so zaposleni,
—	borci NOV preko občinskega odbora ZZB NOV Velenje, kateri izda k vlogi potrdilo o udeležbi v NOV,
—	upokojeni občani preko društva upokojencev,
—	delovni invalidi I. kategorije preko Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja občine Velenje, drugi invalidi preko centra za socialno delo,
—	upravičenci do stalne denarne pomoči preko centra za socialno delo,
—	delavci, zaposleni pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti opravljajo dopolnilno delo drugih oseb.
preko odbora za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih — Obrtno združenje Titovo Velenje,
—	ostali občani preko krajevne skupnosti, v kateri stalno prebivajo.
B)
Vsi v predhodnem členu navedeni, ki zbirajo vloge posameznih prosilcev, so dolžni odstopiti upravičene vloge skupaj z ustreznimi potrdili odboru za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti, do poteka javnega razpisa. Pred tem ntorajo ugotoviti tudi, da delavec (občan) izpolnjuje pogoje za vložitev prošnje za pridobitev stanovanja. Za nepopolne predloge DSSS SIS gospodarskih dejavnosti občine Velenje pooblasti predlagatelja, da predlog do določenega roka dopolni, sicer se predlog smatra kot nepopoln.
C)
V skladu s tem razpisom bodo razdeljena naslednja stanovanja v stanovanjskem objektu z gradbeno oznako 2 A, B, C v soseski Šalek III v Titovem Velenju:
—	5 garsonjer 31,21 kv. m
—	13 enosobnih stanovanj 44,58 kv. m
—	8 enosobnih stanovanj 41,08 kv. m
—	2 enosobna stanovanja s kabinetom 47,71 kv. m
—	1 enosobno stanovanje s kabinetom 49,40 kv. m
—	5 dvosobnih stanovanj 62,52 kv. m.
Navedena stanovanja bodo zgrajena junija 1985.
Prosilci, ki jim bodo dodeljena družbena stanovanja so dolžni pred vselitvijo v dodeljeno stanovanje plačati lastno soudeležbo.
Ad. 4
Rok za zbiranje prijav na ta razpis traja 60 dni od dneva objave v glasilu NAŠ ČAS.
Prijave na razpis, prispele po tem roku in tiste, ki ne bodo opremljene z vsemi zahtevanimi potrdili, ne bodo upoštevane. Na ta razpis se lahko ponovno prijavijo vsi tisti, ki so bili v letu 1984 uvrščeni na prednostno listo ter jim niso bila dodeljena družbena stanovanja.	• Osnutek prednostne liste, ki jo bo oblikoval Odbor za solidarnost in vzajemnost bo javno objavljen:
—	v organizacijah združenega dela,
—	v društvih upokojencev,
—	pri občinskem odboru ZZB NOV Velenje,
—	v krajevnih skupnostih občine Velenje,
—	na oglasni deski stanovanjske skupnosti,
—	z vročitvijo posameznemu prosilcu za stanovanje.
Javna razprava o osnutku prednostnega vrstnega reda traja 30 dni.
Predlog prednostne liste bo sprejel zbor uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje.
Vse ostale informacije v zvezi s tem razpisom dobite pri DSSS SIS gospodarskih dejavnosti občine Velenje, Šaleška 19/A, telefon št. 855-472 ali 854-814.
Predsednik odbora za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu Viktor KRAŠEK, s. r.
30. avgust 1984 ★Titovo Velenje
nas obveščevalec
nas cas * stran i

Četrtek, 30. avgusta —
FELIKS PETEK, 31. avgusta — RAJKO SOBOTA, 1. septembra — EGI-DIJ
NEDELJA, 2. septembra — DOROTEJA
PONEDELJEK, 3. septembra — GREGOR
TOREK, 4. septembra — ROZALIJA
SREDA, 5. septembra — LOVRENC
MALI OGLAS!
IŠČEM stanovanje ali sobo v Titovem Velenju ali bližnji okolici. Sem zaposlen, samski, star 30 let. Naslov v uredništvu. DEKLE IŠČE sobo v Titovem Velenju ali Šoštanju, po možnosti z lastnim vhodom. Ponudbe pod šifro: »Nujno«
IŠČEM strugarja v pokoju za strokovno pomoč. Telefon: 857-560
PRODAM plinski štedilnik Gorenje. Telefon: 856—563 po 20.
OBVEŠČAM OBČANE Titovega Velenja, da sem odprl servis za obnavljanje zavornih oblog za motorna kolesa, ose'bna in tovorna vozila ter kmetijsko mehanizacijo in sklopk za osebna vozila ter gradbene stroje. Valentin Kreuh. Lokovica 7, Šoštanj.
UGODNO PRODAM zaradi gradnje Ford Taunus GXL. dobro ohranjen in vzdrževan. Telefon: 063—36 — 832 KUPIM rabljen mešalec za beton. Franc Šmigoc, Prešernov trg 12 Šoštanj.
KUPIM garsonjero v Titovem Velenju, plačilo v gotovini. Telefon 857 — 328, zvečer. PRODAM psa — nemško dogo staro 14 mesecev. Informacije na Motocros. tel.: 855-200.
OBVEŠČAMO vse imetnike počitniških caimp prikolic, da NUDIMO PARKIRANJE IN ZIMOVANJE camp prikolic v avto campu na Trebe-liškem. Prikolice bodo pod stalnim nadzorom ter zavarovane pri zavarovalnici Triglav. Nudimo tudi prevoze camp prikolic. Vse informacije v Domu moto cross na Trebeliškem ali po telefonu: 855-200.
UGODNO PRODAM Zastavo 750 LE, letnik 1980. dobro ohranjeno. Informacije na telefon 853 853-351 interna 005. UGODNO PRODAM stereoka-setofon z vgrajeno digitalno uro. Telefon: 853-141. UGODNO PRODAM radioka-setofon s televizorjem znamke JVC. Informacije po tel.: 854-251, dopoldne
PRODAM avtoradio in škropilnico (šteler). Tel: 854-251. dopoldan
UGODNO PRODAM računalnik ZX Spectrum 16K in nekaj programov. Telefon: 854-130. PRODAM parcelo v Dovžah pri Mislinji, 829 m2 s polurejeno dokumentacijo. Telefon: 853-321. interna 504.
PRODAM tovornjak TAM 110-T 10, letnik 79. dobro ohranjen ali menjam za traktor IMP — 539 ali Štore 404 ali 504. Informacije po tel.: 062-841-612, popoldan. Pe-čoler. Pameče 114. Slovenj Gradec.
PRODAM športno jadrnico francoske izdelave 3,3 m s prikolico za 6.8 M. Tel.: 856-068, zvečer. PRODAM ali dam v najem lokal na Kardeljevi ploščadi v Titovem Velenju (trgovina Bosanka). Informacije na: Nusret Djonklič, Tekavčeva 11, Šoštanj, po 20. un. PRODAM osebni avto Fiat 126P (650). letnik 78, registriran do 21. 7. 1985. Telefon: 857-169, popoldan.
UGODNO PRODAM hladilno skrinjo Gorenje. 410 litrov, telefon: 855-788, popoldan. UGODNO PRODAM risalno desko z-aparatom primerno za srednje šole. Franc Golobinek, Kraigherjeva 8a, Titovo Velenje. PRODAM barvni televizor. Gorenje EPM 602 z daljinskim upravljanjem Telefon:855-591, dopoldne.
SOBO IŠČE zaposlena Slovenka brez otrok. Šifra: »Velenje ali okolica«.
PRODAM novo avto prikolico. Jože Kos, Varpolje 17, Rečica ob Savinji.
V NAJEM vzamem stanovanje v Titovem Velenju. Franc Klemene. Kardeljev trg 1. Titovo Velenje.
KUPIM pomivalno korito, lahko tudi brez elementa. B. Mugerle, Šercerjeva 15, Titovo Velenje. Telefon: 855-450, samo dopoldan.
DEŽURSTVA
dežurni zdravniki v zdravstvenem domu velenje:
ČETRTEK, 30. avgusta, dnevni dr. Kralj, nočni dr. Markovič
PETEK, 31. avgusta, dnevni dr. Grošelj, nočni dr. Janežič
SOBOTA, 1. septembra, glavni dr. Pustovrh, notranji dr. Prenc
NEDELJA, 2. september, glavni dr. Pustovrh, notranji dr. Prenc
PONEDELJEK, 3. september, dnevni dr. Janežič, nočni dr. Lešnik f
dežurni zdravniki v zdravstvenem domu šoštanj:
ČETRTEK, 30. septembra, dr. Pirtovšek
Od 31. avgusta do 2. septembra, dr. Stupar
dežurni zobozdravniki v zdravstvenem domu velenje:
Od 1. septembra do 2. septembra, dr. Anica Pistotnik, Tavčarjeva 19, Titovo Velenje
dežurni veterinar šoštanj:
Od 31. avgusta do 7. septembra, Franc Blatnik, dipl. veterinar, Prešernova 22 E, Titovo Velenje, tel.: 853-668
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
objavlja za šol. I: 1984/85
1. v 7. in 8. razred osnovne šole za odrasle
— pogoj za vpis: uspešno končan 6. oz. 7. razred osnovne šole in starost nad 17 let. Vpišejo se lahko tudi mlajši kandidati, vendar s pogojem, da so zaposleni.
Šolanje je brezplačno. Oba razreda je možno opraviti v enem šolskem letu.
2. v 1. letnik vzgojnoizobraževalnega programa — poslovno-finančne dejavnosti v ekonomski usmeritvi za smeri poslovni manipulant in ekonomski tehnik
— pogoj za vpis: uspešno končana osnovna šola s pozitivno oceno iz tujega jezika.
Šolanje za smer izobraževanja poslovni manipulant traja 2 leti, za smer ekonomski tehnik pa 4 leta. Višina šolnine je odvisna od števila udeležencev v izobraževanju in se določi neposredno pred pričetkom dela šole.
Delovne in druge organizacije obveščamo, da smo sami ali skupno z njihovimi izobraževalnimi oz. kadrovskimi službami pripravljeni organizirati in izvajati naslednje izobraževalne oblike:
— politične šole, seminarje in predavanja s področja družbenega izobraževanja (izobraževanje in usposabljanje članov
samoupravnih organov, delegacij, družbeno-političnih organizacij, nosilcev funkcij ipd)
—	šole, tečaje, seminarje in predavanja s področja strokovnega izobraževanja (usposabljanje za delo, funkcionalno in dopolnilno izobraževanje ipd)
—	tečaje s področja varstva pri delu
—	tečaje higienskega minimuma
—	tečaje za usposabljanje varnostnikov (vratarje, čuvaje)
—	tečaje za skladiščne delavce
—	jezikovne tečaje in
—	druge, posebej dogovorjene izobraževalne oblike
Zainteresirane občane obveščamo, da sprejemamo prijave za naslednje izobraževalne oblike s področja splošnega izobraževanja:
—	tečaje nemškega jezika — začetne in nadaljevalne
—	tečaj angleškega jezika — začetni
—	tečaj slovenskega jezika (za občane iz drugih jezikovnih področij SFRJ)
—	usposabljanje za delo s ,,hišnimi" računalniki
—	začetni strojepisni tečaj
—	tečaj strojnega pletenja
—	tečaj šivanja in krojenja — sistem BAGAT
—	tečaj šivanja in krojenja — sistem DOT
—	začetni tečaj stenografije
—	tečaj ročnih del (makrame, tapiserije, pletenje)
—	gospodinjski (kuharski) tečaj
Poleg navedenih bomo organizirali tudi vse tiste tečaje, za katere bodo občani sami dali pobudo.
Rok za prijavo za vse objavljene izobraževalne oblike je 15. 9. 1984, razen za VIP — poslovno-finančne dejavnosti v ekonomski usmeritvi, za katero se morajo kandidati prijaviti najkasneje do 7. 9. 1984.
Naročila in prijave sprejemamo vsak dan, razen sobote, od 7. do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 15. do 18. ure. Naš naslov: Delavska univerza Velenje, Titovo Velenje, Titov trg 2. Prijavite se lahko tudi po telefonu na št. 853-576.
Občanom, ki so se za katero izmed navedenih izobraževalnih oblik že predhodno prijavili, se ni potrebno ponovno prijavljati.
Toni in Nika Rifelj, Servis motorjev in žag, Gomji grad 147
OBJAVLJATA prosta dela in naloge:
—	2 montažerjev zložljivih motornih koles;
Pogoj: dokončana osnovna izobrazba, delo je za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas
—	1 serviserja za motorna kolesa in motorne žage; Pogoj: avtomehanik, delo je za nedoločen čas.
Pismene prijave pošljite na naslov: Toni Rifelj, Servis motorjev in žag, Gornji grad 147.
gorenjeg^j
GORENJE - „GUN" Lesna industrija Nazarje
glin nazarje
Glede na potrebo po izpolnjevanju planskih nalog v TOZD Žagarstvo, Iverna in Stavbno pohištvo bomo na novo zaposlili določeno število delavcev.
ZATO VABIMO K SODELOVANJU
1.	DELAVCE S KONČANO II., III. IN IV. STOPNJO STROKOVNE IZOBRAZBE LESNE SMERI.
2.	DELAVCE BREZ POKLICA ZA OPRAVLJANJE RAZLIČNIH DEL V PROIZVODNEM PROCESU.
Delavcem zagotavljamo stimulativno nagrajevanje po delu in delovnih rezultatih. Nudimo tudi vse možnosti za pridobitev kvalifikacije z izobraževanjem ob delu in možnosti za napredovanje.
Vloge sprejema splošno kadrovski sektor delovne organizacije GLIN Nazarje, kjer dobite tudi vsa podrobna pojasnila.
ZAHVALA
Poln upov in načrtov si nas nenadoma zapustil star komaj 25 let
Franc Verdelj
iz Šaleka
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sodelavcem in sorodnikom, ki so ga pospremili na
zadnjo pot. darovali cvetje, izrekli sožalja in nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebej se zahvaljujemo gasilcem za častno spremstvo, govornikom za izrečene tople poslovilne besede, godbi in pevcem. Prav tako se zahvaljujemo osebju bolnišnice v Slovenj Gradcu za požrtvovalnost in trud v času njegove bolezni. Hvala duhovnikoma za govor in opravljen obred.
Globoko užaloščeni vsi njegovi
ZAHVALA-Ob boleči izgubi dragega moža in brata
Martina Mikeka
iz Podgoija 25, Titovo Velenje
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in pomoč v
najtežjih trenutkih.
Iskrena zahvala dr. Fijavžu, govornikom, pevcem, godbi Zarja Šoštanj ter duhovniku za opravljen
pogrebni obred.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SRS SLOVENIJI
Podružnica Titovo Velenje OBJAVLJA
prosta dela in naloge
predhodna kontrola UDS, razen drugih in določenih uporabnikov (lahko pripravnik)
Pogoji:
—	višja strokovna izobrazba ekonomske smeri
—	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
—	2 meseca poskusno delo
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja ni!
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Titovo Velenje, Rudarska 3/II.
Ljubil si nas in mi smo te ljubili, ne boj se dragi ata v srcih te bomo. nosili
V SPOMIN
23. avgusta je minilo leto, odkar smo izgubili dragega moža, očeta in starega očeta
Ivana Pustineka
Tvoja nepričakovana smrt nasje hudo prizadela. Zelo te pogrešamo, naš dom je brez tebe prazen. Čeprav se nikoli ne vrneš, boš v naših srcih vedno živel. Vsem, ki obiskujete njegov grob, mu prižigate svečke ter prinašate cvetje, iskrena hvala.
VIS NJEGOVI
Uspel čebelarski teden
Bogata čebelarska razstava
Čebelarska družina iz Raven je skupaj z občinsko čebelarsko zvezo tudi letos pripravila nadvse zanimivo prireditev — čebelarski teden pri kmetu Francu Pečovni-ku. V sodelovanju z Medexom iz Ljubljane so uredili razstavo o razvoju čebelarstva, sodobne čebelarske opreme, razstavili pa so tudi izdelke, ki jih danes izdelujejo iz medu. Razstavo si je Se mogoče ogledati.
Vzporedno z razstavo pa so pripravili prav tako pri čebelarju Francu Pečovniku več prireditev.
Tako je bilo v soboto popoldne kviz tekmovanje mladih krožkar-jev — čebelarjev. Pomerile so se ekipe obeh šoštanjskih šol, šole Mihe Pintarja Toleda in podružni-
Mira Preložnik
mmmmmmm
čne osnovne šole iz Raven, torej vseh šol, kjer uspešno delujejo čebelarski krožki. Vprašanja za kviz tekmovanje je pripravila Mira Preložnik, ki tudi sama vodi čebelarski krožek na družboslovni usmeritvi centra srednjih šol. Seveda se predstavniki tega krožka tekmovanja niso udeležili, saj konkurenca ne bi bila izenačena. Mira Preložnik pozdravlja takšna tekmovanja, ki nedvomno navdušujejo mlade k čebelarjenju. Navdušena čebelarka je šele dobra štiri leta, približno toliko časa pa tudi vodi krožek. Pogovarjali smo se tudi z mladimi tekmovalci.
Lenko . Martina je končala šele četrti razred podružnične
Lenko Martina
osnovne šole v Ravnah. Krožek obiskuje že dve leti, pravi pa, da se bo s čebelarjenjem ukvarjala tudi v prihodnje. Bila je med najmlajšimi udeleženci kviza. Tudi učenci osnovne šole Mihe Pintarja Toleda so navdušeni čebelarji. Imajo šest panjev čebel, 1 opazovalni panj in en prašilček. Sebastina Selan, ki je doma iz Titovega Velenja, doma ne more imeti čebel, zato pa skrbno neguje šolske čebele.
Robert Golob se je udeležil že več tekmovanj s področja čebelarstva, tako da se mu tokrat ni bilo treba posebej pripravljati. Obiskuje krožek na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha, ki ga že nekaj časa uspešno vodi čebelar Franc
Sebastian Selan
Hudomalj. Robert znanje, ki ga dobi pri krožku zelo spretno uporablja tudi doma, saj ima tudi svoje čebele
Letošnjega kviz tekmovanja se je udeležil tudi profesor Edi Senegačnik iz Ljubljane, ki je bil tudi član žirije. Navdušen je bil nad znanjem, ki so ga pokazali mladi čebelarji. Pri njihovem delu pa jim je zaželel še več uspehov.
Prof. Edi Senegačnik je v soboto po končanem kviz tekmovanju predaval čebelarjem. Čebelarji čebelarske družine iz Raven pa so pripravili še eno zanimivo predavanje. In sicer je v nedeljo ob 14. uri 30 minut predaval zdravnik Bogdan Menih govoril o čebelah, čebeljih pridelkih in izdelkih iz medu ter o pikih žuželk.
Seveda pa so se čebelarji in drugi občani zadržali še v prijetnem čebelarskem pogovoru, ki so ga obogatili še z dobro kaplico, tokrat je bila to medica, seveda pa so poskrbeli tudi za glasbo.
Robert Golob
NK Šmartno
Brez desetih igralcev
Preteklo nedeljo se je začel jesenski del tekmovanja v slovenski nogometni ligi. Nogometaši Šmartnega ob Paki se na ta del prvenstva niso najbolje pripravili.
,,Na prvi seji novoizvoljenega izvršnega odbora nogometnega kluba Šmartno smo se dogovorili, da bomo s pripravami na novo tekmovalno sezono začeli 25. julija.
Že v začetku smo se znašli v velikih težavah. Klub je namreč zapustilo 10 igralcev, v glavnem zaradi tega, ker nismo mogli zadostiti njihovim materialnim zahtevam. Gabrič, Božičevič, Osterc, Baje, Puc, Novak so oblekli drese velenjskega Rudarja, Alojz Omladič je odšel igrat v Avstrijo, Hren in Prašnikar sta okrepila vrste mozirskega El-kroja, Kokotec pa se je pridružil
igralcem Kladivarja. Vedno smo se v klubu trudili in se še bomo delati tako kot nam to dopuščajo finančne možnosti in obstoječi predpisi," je povedal predsednik kluba Alojz Podgoršek.
Veliko so si igralci kot tudi uprava kluba obetali od njihovega dolgoletnega igralca Bojana Prašni-karja. Kljub prizadevanjem vseh nismo mogli najti z njim skupnega jezika. Ivo Berdnik, ki je vodil enajsterico v pretekli tekmovalni sezoni, pa je dal ostavko. Za treniranje so se nato Šmarčani dogovorili z Lazičem. Vendar jih je tudi ta globoko razočaral in jih pustil na cedilu. Vodil je le tri treninge in eno tekmo. ,,Vse kaže, da seje ustrašil pomlajene ekipe, s katero ne bi dosegel takšnih rezultatov, kot jih je
pričakoval. Znova smo se znašli v velikih težavah."
Načrt priprav za jesenski del tekmovanja v slovenski ligi so šmarčani izpolnili le 60 odstotno. V ekipo so vključili kar 8 mladincev, enaj-sterica Šmartnega pa se je okrepila le z Urošem Heričem iz nogometnega kluba Žalec, ki je sedaj igral za mladinsko ekipo. ,,Zavedamo se, da bo glavno breme ostalo na starejših izkušenih igralcih. Kljub temu zaupamo igralskemu kadru, ki ga imamo na voljo. Vsi amaterski delavci v klubu in tudi igralci upamo, da se ne bomo borili le za obstanek v ligi, ampak za uvrstitev v zgornji del lestvice. Seveda pa ne smemo biti preveč optimistični, saj vseh težav še nismo uspešno premagali. Navijače, za katere trdimo, da so najboljši v Sloveniji, pa seveda prosimo, da s športnim navijanjem dokažejo pripadnost klubu in nam tako na svoj način pomagajo v tem težkem položaju," je povedal pred nedeljsko tekmo predsednik nogometnega kluba iz Šmartnega ob Paki Alojz Podgoršek.
Pomlajena ekipa Šmartnega se bo kljub razredčenim vrstam borila za uvrstitev v zgornji del prvenstvene lestvice
Jadranje na deski
Jadralni klub V iz Titovega Velenja ho organiziral to soboto, 1. septembra, odprto regato za slovenski pokal. Re-gata bo potekala na Plevelovem jezeru, start prve regate pa bo ob 11. uri.
Tekmovanje bo potekalo po pravilih IVRIJ in IBSA ter navodilih regatnega odbora, udeležijo pa se ga lahko le registrirani tekmovalci s pravilno označenimi Y številkami na jadrih. Prvi trije v vsaki kategoriji bodo prejeli pokale, prvih pet v vsaki kategoriji pa diplome. Ob prijavi morajo tekmovalci plačati tudi 300 dinarjev startnine. Če bo vreme slabo, bo organizator predstavil to tekmovanje na kasnejši čas oziroma pripravil dodatne trimske akcije.
Istega dne bo na Plevelovem jezeru v Titovem Velenju še ena zanimiva trim akcija jadranja na deski. Tokrat jo bo organizirala Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje. Začela se bo ob 16. uri. Vsak udeleženec, ki bo
seveda prejadral progo, bo prejel značko trim jadralca na deski.
Za ljubitelje tega športa bo gotovo to še ena zanimiva preizkušnja. Če se ne bodo mogli udeležiti tekmovanja za slovenski pokal, pa bodo sodelovali vsaj na trim akciji. Organizator trim akcije je poskrbel tudi za tiste, ki še ne znajo jadrati na deski. Obljublja, da bodo ti lahko progo preveslali na roke. Prvi trije najboljši »veslači« bodo prejeli lepe praktične nagrade.
Streljanje
Uspel nastop
V Ljubljani je bilo pretekli teden odprlo prvenstvo v streljanju z malo-kalibrsko puško. Nastopilo je 100 tekmovalcev, med njimi tudi Velenjčani.
Mladinci so v streljanju z maloka-librsko puško osvojili 1. mesto s 1311 krogi, med posamezniki pa je Renato Storman s 460 nastreljanimi krogi osvojil 2. mesto. Janez Hiršel pa tretje s 437 krogi. Med mladinkami sta se
najbolje izkazali Velenjčanki Mirjana Žučko l drugim mestom in 422 krogi ter Mirjana Perhač s tretjim mestom. Nastreljala je 400 krogov.
V	streljanju s standardno maloka-libisko puško za članice je zmagala Velenjčanka Darja Orlačnik. kije nastreljala 522 krogov, takoj za njo pa se j c uvrstila njena klubska tovarišica Denis Bola s 509 krogi. Prvo mesto je med člani v streljanju r malokalibrsko pištolo proste izbire osvojil Janez Stuhec. 527 krogov. Pri članicah pa je Jrugo mesto osvojila Denis Bola s 542 krogi.
XXX
V	Celju pa so se strelci pomerili na 17. tradicionalnem strelskem tekmovanju za pokal Jožeta Klanjška. Velenjčani so med 16 ekipami osvojili šesto mesto. Za ekipo so streljali: Drago Šafarič 463. Renato Storman 455. Janez Hiršel 443. Dušan Perhač 438 krogov. Prvo mesto so že 4. zapored osvojilii domačini.
F. Žučko
RudartT): Rudar (TV) 1:1
V	uvodnem srečanju jesenskega dela tekmovanja v slovenski nogometni ligi sta se na stadionu Rudarja v Trbovljah srečali enajsterici domačinov in velenjskega Rudarja.
V	nervozni tekmi, kjer so se priložnosti domačinov, kot tudi gostov, vrstile ena za drugo, so najprej povedli Velenjčani. Uspešen pa je bil novinec v ekipi Osterc. Le minuto kasneje pa so igralci trboveljskega Rudarja izenačili.
V	2. kolu se bo Rudar na domačem igrišču ob jezeru srečal z enajsterico Brežič, zmagovalcem vzhodnem slovenske lige.
Za Rudar so zaigrali: Cvijetkovič, Djurič. Boškovič, Jalušič, Mišetič. Gabrič, Dropuljič (Kljajič). Novak, Bopkovič. Kaigaro. Osterc
Šmartno: Železničar
0:0
Okrog 200 gledalcev, ki so se zbrali na tribunah nogometnega igrišča v Šmartnem ob Paki. ni v srečanju domače enajsterice in mariborskega Železničarja videla nobenega zadetka. Pomlajena ekipa Šmartnega se je borbeno branila pred vedno neugodnim nasprotnikom, gosti pa nikakor niso znali zastresti mreže domačega vratarja Kronovška.
V nedeljo Šmarčani na igrišču ob osnovni šoli v Šmartnem ob Paki gostijo enajsterico Triglava iz Kranja.
Proti Železničarju so zaigrali: Kro-novšek. Matko. Golob. Frangeš. Pod-vratnik, Primožič, Korber, Grobelšek, Kodre. Rudnik, Kopušar (Jelen)
Elektra: Smelt Olimpija 98:85
V	predtekmi Smelt Olimpija: Big East sta se pomerili kadetski ekipi Elektre iz Šoštanja in Smeli Olimpije iz Ljubljane.
V	slabi in raztrgani igri so zmagali domačini, pri katerih sla najbolje zaigrala Janič m Sevšek. ob koncu pa še Dumbuva in Brešar.
Za Elektro so nastopili: Blagotinšek, Sevšek 33. Lipnik 12. Pečovnik. Kre-mer. Dumbuya 12. Janič 23. Kočar. Vinkovič, Rotovnik 8, Brešar 6. Kilak 4.
Občinska rekreacijska liga v košarki
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje je poskrbela še za eno rekreativno tekmovanje. Tokrat bodo ekipe iz delov nih organizacij, krajevnih skupnosti, srednjih šol in posamezne skupine občanov lahko nastopile v občinski košarkaški ligi. Za to tekmovanje mora biti prijavljenih najmanj osem ekip. Uradni razpis za to tekmovanje, ki bo oktobra, bo v drugi polovici prihodnjega meseca, informativno pa se lahko ekipe že prijavijo na naslov ZTKO občine Velenje, Foitova 2, telefon 854-824, vsak dan do 13. ure.
Toni in Drago Rifelj iz Gornjega Grada
Torijeva obetavna
mim
oonosr
V dneh, ko bodo po vseh krajih Gornje Savinjske doline z vrsto prireditev obeležili letošnji praznik občine Mozirje in 40-letnico osvoboditve Gornje Savinjske doline, bo tudi Gornji grad bogatejši za nekaj pridobitev. Pomemben in posebej zanimiv bo zlasti začetek serijskega sestavljanja malega motornega kolesa TORI. To motorno kolo je zanimiva inovacija, ki ni le muha enodnevnica, ampak se mu obeta bogata in raznovrstna prihodnost. Prav zato velja vse skupaj podrobneje opisati.
Toni Rifelj ima v Gornjem gradu z ženo Niko skupno obratovalnico za popravilo motorjev in motornih žag. Dela seveda ne manjka, kljub temu pa je Toni vedno našel čas za snovanje raznih izboljšav in inovacij. V tem obdobju je seveda najbolj zanimivo malo motorno kolo, ki že zdavnaj ni več le zamisel, ampak ga bodo že ta teden pričeli serijsko sestavljati. Možnosti prodaje na domačem in tujem tržišču so velike in delo bo že kar na začetku steklo s polno paro.
Prvi prototip je Toni Rifelj sestavil že leta 1970, osnova zanj pa so bili predvojni angleški motorji, ki so jih zavezniki med drugim uporabljali tudi pri izkrcanju v Normandiji v svojih desantnih enotah. Za serijsko proizvodnjo prvi model seveda še ni bil primeren, že leta 1978 pa ga je konstruktor dopolnil s številnimi izvirnimi rešitvami in zanje prejel tudi zlato plaketo za inovacije na celjskem obrtnem sejmu. Lanski obrtni sejem v Mozirju je Tonija dokončno spodbudil. daje pričel razmišljati, da bi svoje dolgoletno raziskovalno delo »vnov-čil« in pričel s serijsko proizvodnjo. Pridružil se mu je še brat Drago, kije prevzel vse posle v zvezi s tem in sadovi skupnih naporov so sedaj že več kot otipljivi.
Najprej so seveda želeli ugotoviti kakšne so možnosti in zanimanje na trgu. Na sejmih v Celju, Mozirju, Beogradu in Ženevi so ugotovili, daje zanimanja in možnosti dovolj. Prišli so tudi do spoznanja, da je motorno kolo enako vsem tujim dosežkom, ima celo določene prednosti pred njimi, na domačem tržišču pa jih sploh ni. Motorno kolo je vsestransko uporabno, primerno je zlasti za mestno vožnjo, za rekreacijo in šport, posebej zanimivo tržišče pa bo vsekakor iadranska obala.
Pot do začetka montaže seveda ni bila lahka in enostavna. Licenco je odkupila celjska Avtotehnika, celotno delo od proizvodnje, do montaže in razvoja so zasnovali na temelju kooperacije malega gospodarstva in združenega dela. To seveda zagotavlja
smotrno proizvodnjo, velika prednost pa je možnost majhnih serij, ki jih večji proizvajalci seveda niso zmožni.
Montaža malega motornega kolesa seveda vsebinsko dopolnjuje Tomo-sov proizvodni program, ki takšnih koles ne predvideva. Ta znani proizvajalec se torej za novost zelo zanima, zlasti pomemben pa je zato tudi njegov delež v kooperacijskih odnosih. Tomos bo seveda prispeval motor znamke avtomatik APN 3, skupaj z ostalimi deli pa znaša njegov delež pri Toriju 40 odstotkov. Redna industrijska proizvodnja bo prispevala 20 odstotkov delov, to so gume, verige in podobni izdelki, ostalih 40 odstotkov pa bodo zagotovili v sodelovanju z drugimi kooperanti. Po sedaj sklenjenih pogodbah so zagotovili dele za sestavo 500 motornih koles.
Dva delavca bosta lahko na dan sestavila po 12 motornih koles, prve tedne pa bodo seveda predvsem namenili racionalizaciji sestavljanja in odpravljanju morebitnih napak in pomanjkljivosti. Prihodnje leto nameravajo sestaviti od 3 do 5.000 motornih koles, leta 1988 do 20.000, po letu 1990 pa od 30 do 50.000. Seveda bodo tipe nenehno menjavali in z malimi serijami različnih izvedb skušali v kar največji meri zadovoliiti tržišče.
Posebej zanimivo je dejstvo, da se ponuja tudi možnost proizvodnje za potrebe Jugoslovanske ljudske armade. V enotah tujih armad, zlasti desantnih, namreč podobna motorna kolesa že uporabljajo, dosedanji razgovori pa kažejo, da se tudi naša armada zanima za primerno izvedbo. Zato Toni Rifelj že pripravlja ustrezen prototip, možnosti za prodajo pa se obetajo tudi v drugih armadah.
Njihova velika želja in načrt obenem je tudi izvoz in še prihodnje leto naj bi prva motorna kolesa izvozili. Zanimanja je dovolj in možnosti tudi, s posameznimi predstavniki pa se že pogovarjajo tudi o možnostih za sestavljanje teh koles v drugih državah. Velika prednost Torija na izvoznem področju je predvsem dejstvo, da je v celoti plod domačega znanja in da je sestavljen iz domačih delov, torej neodvisen od uvoza.
In na koncu še nekaj podatkov. Ime je TORI dobil po dveh začetnicah Tomos in Rifelj. Je zložljiv in ga lahko vozimo v prtljažniku osebnega avtomobila. Z novimi materiali so zmanjšali tudi težo s 45 na 35 kilogramov, kar je pri zlaganju v avto ali pri shranjevanju še kako pomembno. Tori je izredno vzdržljiv, vsestransko uporaben, na 100 kilometrov porabi 2 litra goriva, ima moč 49 konjskih sil, z njim pa se lahko peljete s hitrostjo do 40 kilometrov na uro.
; * >'W;x;.i
Tori bo vsestransko uporaben, primeren za šport, rekreacijo, za nakupe,
pa še za kaj drugega
Nogometni klub Elkroj
Boljše delo- višja uvrstitev?
Po neuspešni lanski tekmovalni sezoni so se pri nogometnem klubu Elkroj odločili za korenite okrepitve in predvsem za boljše delo kluba na vseh področjih. Izvolili so novo vodstvo kluba, njegov predsednik je sedaj Dragoslav Šaponjič, dobili so nekaj novih igralcev, trenerske posle pa je prevzel Bojan Prašnikar. Najpomembnejša njihova naloga v tej sezoni je izboljšati organizacijo dela v klubu, zagotoviti dobre pogoje za trening in izboljšati odnos igralcev do treninga in kluba v celoti, posledica tega pa bodo seveda tudi boljši tekmovalni dosežki.
Visokoletečih ciljev za to tekmovalno sezono si niso postavili, z uspešno uresničitvijo vseh sprejetih nalog, pa v prihodnji sezoni računajo na uvrstitev v slovensko nogometno ligo. V nedeljo so že bdigrali prvo srečanje na dimačem igrišču in osvojili ves izkupiček. Sicer so s pripravami pričeli konec julija, opravili so 15 treningov in odigrali sedem prijateljskih srečanj.
Obisk na treningih je zelo dober, igralci so pripravljeni marljivo trenirati in tudi to je zagotovilo, da bo ta tekmovalna sezona boljša od prejšnjih.