Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 800 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.500 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo ... L 2.500 Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 mk Leto XIII. - Štev. 13 (633) Gorica - četrtek 30. marca 1961 - Trst Posamezna številka L 30 Vstali Zveličar sveti v zgodovini in v našem življenju Jezus živi v zgodovini sveta Človeška zgodovina prejema luč od Kristusa. Brez njega je kaos, zmešnjava, ki nima nobenega pomena. Po njem pa prejema neizmerno vrednost. Predstavlja nam dve vrsti ljudi, najprej tiste, ki žive z njim, in druge, ki žive brez njega ali proti njemu. Oboji dokazujejo, kako zelo ga potrebujejo. Pred njegovim prihodom so ga ljudje pričakovali kot tistega, ki ima priti, da bi dobili nazaj nadnaravne poteze božjih otrok, da bi živeli življenje, kakršno je primerno njihovemu dostojanstvu. Živa korenina, iz katere je Zavestno ali nezavestno upanje, je bila, po človekovem padcu, božja obljuba, in prihod Sina božjega, ki je sprejel človeško naravo in Živel med ljudmi, da jim prinese resnico in po svoji smrti novo življenje. Ko je bil prišel na svet, se je zopet pokazalo, kako ga ljudje potrebujejo, da ne postanejo kakor brezumna živina ali zveri, ampak se čutijo bitja, ki imaja veliko dostojanstvo in so namenjena za večni cilj. Ob njem se pokaže, na kakšni stopnji so ljudje. Čim bolj se ga držijo, tem višjo stopnjo dosegajo, čim bolj se od njega oddaljijo ali ga zavržejo, tem globlje padejo. Tako glejte na človeško zgodovino; v tej luči presojajte dogodke, ljudi, napredek in nazadovanje, pa boste spoznali, da to ni Clicec[rtišbo ia upcaoa »CK^atoCišlieg.a gtasa« ooščila soojim sofmdaifaom, bcalcam La Dsem (SCoDeacem scečao ia oaselo aoč 1961. samo vrsta zapletov, ki jih ni mogoče razvozlati, ampak je jasna in ravna pot, na kateri boste srečali potrditev ali zanikanje Kristusa. Ljudje, ki so polni predsodkov, napuha, sovraštva in strasti, ne priznavajo te odvisnosti, kajti če bi to storili, bi morali priznati svoj poraz. Ponižni in preprosti, ki se znajo dvigniti nad hrup dogodkov in ki se ne dajo zapeljati po donečih imenih, katera so postala slavna zaradi dobrih ali slabih del, pa poslušajo sodbe prave modrosti in vsi prevzeti poslušajo glas, ki z radostjo in bolečino pripoveduje zgodovino, v kateri se razodeva v človeških delih, da Kristusa sprejemajo ali ga odklanjajo. Tako se njegovo življenje, ki je na zemlji trajalo triintrideset let, razširja in objema vso zgodovino človeškega rodu. Kdor to razume, ta najde globoko vez, ki vse druži, zlasti najde z gotovostjo pravo mesto, ki nam ga je Bog določil, tisto mesto, ki nas veže z njim, da postanemo delavni in živi za življenje na zemlji in za večnost. Če tako gledamo stvari, potem bo poučno za nas, da pregledujemo važnejše dogodke trpljenja, smrti in vstajenja našega Odrešenika, kajti zgodovinsko so se nekoč odigrali v določenem času in kraju, skrivnostno pa se še neprestano obnavljajo. Tone Kralj: ZADNJA VEČERJA (v cerkvi v Trebčah) Vsi so se zarotili zoper Kristusa Dejal sem, da Jezus živi v zgodovini sveta. Obnavljajo pa se tudi skrivnosti njegovega zemeljskega življenja, v vsaki dobi na način, ki odgovarja mišljenju ljudi. Komunizem trdi, da Kristus sploh nikdar ni živel. Domišlja si, da bo s surovo silo podrl vse ovire, ki se ustavljajo, da doseže svoje cilje. Trditev ali odlok strankinih organov (kakor nekoč odlok ločine farizejev) naj bi zadostoval, da Kristusa odstrani iz zgodovine, kakor ga sedaj hoče uničiti z divjim preganjanjem v njegovem skrivnostnem telesu, v njegovi Cerkvi. Pa ni samo komunizem, ki se proti njemu bori. Tedaj so se vsi zarotili proti njemu: farizeji in saduceji, Pilat in Herod. Proti Kristusu so bili vsi in so tudi danes vsi. Imenujejo jih laiciz-me v mišljenju, življenju, političnem delovanju. Vsak gleda na svoj način, a vsi bi radi odstranili Kristusa in njegovo Cerkev, ga u-ničili ali ga prisilili, da bi utihnil. Če dobro pregledate, boste videli, da se ponavljajo stari verski, politični in filozofski dokazi, ki se vsi zaključujejo s skeptičnim Pilatovim vprašanjem: Kaj je resnica? To naj bi bil zaključek zadnjih dognanj, pa je v resnici samo izraz obupa, brezumnosti, ošabnega zanikanja in nemira, ki prehaja iz filozofije v umetnost in življenje. Posledica tega je življenje, ki je prežeto s slepim in nebrzdanim uživanjem, s pohlepom po denarju in spolnosti, ki je polno surovosti, pa prazno ljubezni. Sad tega je razkroj družin in odraščanje mladine brez načel in brez vzorov. To je življenje brez vsakega moralnega čuta, življenje praznih tožba in navidezne učenosti, znanstvenega napredka in mračnih zločinov. Vse to leži kakor težka mora nad bolnim človeštvom. »To je vaša ura in oblast teme.« Čuti se v zgodovoni Kristus v svojem skrivnostnem telesu, ko se proti njemu bore in ga križajo. Ni ga v navkih in poizkusih, ki prinašajo pogubne sadove. Narodno zagrizeni farizeji so postali strogi čuvarji davkov, ki jih je treba plačevati Rimljanom, in zagovorniki tuje oblasti Cezarja, samo da bi dosegli, da bi Kristusova beseda utihnila. Vse so bili pripravljeni sprejeti, le Kristusa ne, ker se je mogoče približati k njemu samo brez ošabnosti, s čistim srcem, z iskreno ljubeznijo in s čistimi rokami. Dogajajo se danes najbolj čudne reči: ljudje hočejo, da bi prišlo do nemogočega, da bi namreč iz določenih vzrokov ne sledile posledice, ki sicer iz njih nujno izhajajo. Hočejo zapreti izvir in se strašijo, če ne daje več vode, zastrupljajo kruh in se zgražajo, če umirajo listi, ki ga uživajo, hočejo graditi na pesek in se žaloste, če prvi veter stavbo podere. Moramo premisliti in se odločiti Te stvari je treba dobro premisliti. Od znakov bolezni moramo priti do vzrokov zla. Najprej pa je treba premagati puhle predsodke in sektarske prepovedi ter gledati na jedro stvari. Čas je, da se postavimo z Marijo pod križ, kjer bomo spoznali, kaj je bistveno in trajno. Čas je, da začnemo hoditi po poti Nikodema in Jožefa iz Ari-mateje, ki nista več poznala strahu, kakor mnogi drugi, ampak sta se pogumno odločila, da služita Učeniku, ki je bil obsojen in križan, medtem ko sta mu sledila prej, ko so ga obdajale množice, samo s srcem in naskrivaj. So trenutki in dejstva, v katerih se majhni ljudje zbegajo, plemenite in čiste duše pa se odločijo in se dajo voditi samo po glasu resnice in zveličanja. Jezus je vabil Jude, da opazujejo znamenja časov. Vabi tudi. nas, da gledamo znamenja naših časov: pa ne s površnostjo, ki ne pozna odgovornosti, ne s spletkami, da bi iskali samo malenkostne materialne in politične koristi, ampak tako, da poslušamo glas dolžnosti, ki izhaja iz naše odgovornosti v naših časih. To je glas božji. Kdor se zanj ne bi zmenil, bi ga moglo zadeti, kakor neprevidne ribiče, ki ne preiskujejo vetrov in morja, preden odrinejo na široko morje. Znalo bi se jim zgodili, da se ne vrnejo več. Vedno se je treba odločiti za Kristusa ali proti njemu na neštetih poljih človekovega mišljenja in delovanja. Naša doba je pokazala, kam človek pride brez njega: od razdejanj vojne do u-ničevalnih taborišč, od zasužnjenih narodov do češčenja malikov, od izrabljanja človeka do največjega ponižanja. Premislimo v luči poveličanega vstajenja, kam pridemo, če hodimo z njim: do vseh pravičnih ciljev, do naj plemenitejših in najzdrznejših, samo če imajo v središču človeka, njegovo povišanje, njegovo dostojanstvo, njegovo rešitev za čas in za večnost. Družina, šola, delo, družba najdejo samo v Kristusu pravo mesto in moč, da postanejo, kar morajo biti v službi človeka v vseh njegovih položajih. Do jasnega in trdnega prepričanja v teh stvareh pride človek samo po dolgem in ponižnem premišljevanju ter po molitvi. In k temu nas vabijo velikonočni prazniki. Vstali Zveličar v mojem in vašem življenju Skupaj z vami se hočem danes ozreti na vstalega Zveličarja. O njem mi je pripovedovala moja mati, ko sem komaj začel spozna-vati svet; na njem se je ustavil moj pogled, ob zori mojega zemeljskega življenja. Njemu so veljali prvi utripi mojega srca. Potem je sledilo življenje s svojimi čari, prevarami, navdušenjem in malodušnostjo, s svojimi napori in zmagami, z žrtvijo in radostjo, s solzami in porazi; dolga pisana pot, ponoči, podnevi, v viharjih, P. F. Cujte, zvonovi,.. Čujte, zvonovi slovesno zvonijo, clanes veselo je vsako srce. Pevci mogočno pojo melodijo, vsi z alelujo Gospoda slave. Sveto Vstajenje povsod se proslavlja, Vstali Zveličar ljudi blagoslavlja. Bogu se klanjajo verniki vsi vsak ga ponižno goreče časti. v jutranjem miru in tihoti, leto za letom, ljudje in opravila vsak dan, delo in dogodki, ki te potegnejo za seboj, da te hočejo uničiti, in zopet pot, stara pot, da greš naprej utrujen, pa vendar gotov... In Jezus na vsakem ovinku, ob vsakem težkem koraku, v najtemnejših trenutkih, Jezus, od zaupnega razmerja pri prvem svetem obhajilu do viška pri mašniškem posvečenju, On, zvesti prijatelj, ki se nikdar ne izneveri, nikdar ne odpove v stiski, ki daje tisočkrat več kakor si zapustil, kadar ne zapustiš njegove roke, njegovega srca, življenja z njim... Dovolite, da ob premišljevanju svojega življenja, ki je življenje vsakega izmed nas, izpovedujem danes, ko se slavospevi dvigajo k Vstalemu, ljubezen, kakršne je sposobno naše ubogo srce, iskreno in čisto ljubezen zanj, ljubezen, ki pomeni gotovost, veselje, zvestobo, darovanje in obljubo vsega, česar še pričakuje od nas danes in vse do našega zadnjega vzdiha. Tu ljubezen kliče z glasom Marije Magdalene: Moj Učenik! in ga gleda s svojimi očmi, ki so srečne, da so ga zopet našle; trepeta s Tomažem, ki ni hotel sprejeti trdnega prepričanja drugih apostolov: Moj Gospod in moj Bog! Joka s Petrom, ki mu spomin na njegovo slabost ne brani, da ob jezeru trikrat zatrdi: Gospod, ti veš, da te ljubim. V tej ljubezni, ki nas vodi k njemu in nas priklepa nanj, je za nas obljuba in življenje, nam je razodetje tega, kar najlepšega posedujemo, to je vere ' in upanja, češčenja in zahvale; je trdna volja, da hočemo vedno hoditi z njim po poti vstajenja. V tej ljubezni je vrednost, pomen, sijaj praznika, ki ga danes ohhajamo, vrednost naše Velike noči. ANTON SANTIN, škof ic »Knjižice« želijo svojim bralcem, prijateljem, sotrudnikom blagoslovljene velikonočne praznike. »Knjižice« izhajajo v Marijanišču na Tržaškem. Nova knjižica bo »NAŠA DRUŽINA«. ' n ....................................................................... W ifir c.*■ r #* » «w* * r r *■ WR POGLED NA BOŽJI GROB V GORIŠKI STOLNI CERKVI KRŠČANSKI NAUK Kdo je napovedani Odrešenik? Preroki stare zaveze so vedno bolj jasno napovedovali obljubljenega poslanca božjega. Izaija je 700 let pred njegovim prihodom že povedal, da se bo imenoval Emanuel, to je Bog med nami. Zadnji prerok med njimi, Janez Krstnik, pa ga ni samo napovedal, ampak ga je svojim zbranim učencem s prstom pokazal: »Glejte Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta.« (Jan 1, 29)K In sv. Luka (3, 21) pove še več: »Ko je vse ljudstvo prejemalo krst in je bil tudi Jezus krščen ter je molil, se je odprlo nebo in prišel je nanj Sv. Duh v telesni podobi kakor golob; in zaslišal se je glas iz nebes: Ti si moj ljubljeni sin, nad teboj imam veselje.« Tako je po mnogih tisočletjih Stvarnik izpolnil že v raju dano obljubo. Odrešenik z imenom Jezus se je pojavil med vernimi Izraelci tam pri reki Jordanu in je s krstom nastopil svoje odrešilno delo. Opisujejo nam to sv. evangelisti. Po krstu v Jordanu je šel Jezus v puščavo, tam se je 40 dni postil in molil. Nato je odšel v Galilejo in je povsod oznanjal: »Čas se je dopolnil in božje kraljestvo se je približalo; delajte pokoro in verujte evangeliju.« (Mar 1, 12-15). Odrešenik nastopa povsod, kamor pride, kot poslanec božji, uči in dobrote deli ter oznanja tisto, po čemer so Izraelci skozi stoletja hrepeneli, kar so preroki napovedovali in kar so tudi pismarji in farizeji pričakovali, a seveda v nastopu mogočnega vojskovodje, ki naj bi z ognjem in mečem rešil Izraela tuje nadvlade. Zato ponižnega in krotkega Odrešenika niso sprejeli. Jubilejno leto socialnih okrožnic » 33 z življenja Cer V ameriški prestolnici več črnih kot belih prebivalcev Zanimivo je, da je v ameriški prestolnici Washingtonu več črnih kot belih prebivalcev. Po uradni statistiki je bilo ob koncu preteklega leta v mestu 411.737 črnih pre-bivaloev od skupnega števila 763.956. V odstotkih tvori črno prebivalstvo 54 procentov. Novi tajnik konzistorialne kongregacije Za novega tajnika konzistorialne kongregacije je sveti oče imenoval kardinala Karla Confalonierija, ki nasleduje umrlega kardinala Mimmija. Novi tajnik je doma iz milanske škofije. Kardinal Ahil Rat-ti ga je izbral za svojega tajnika in ga je obdržal pri sebi tudi potem, ko je bil izvoljen za papeža. Uspešen boj proti komunizmu Krščanski socialni nauk je edina izbira za borbo proti komunizmu, tako je izjavil Emil Maspero, izvršni tajnik južnoafriške konfederacije krščanskih sindikatov. Dejal je, da odločilni boj ni med kapitalizmom in komunizmom, kakor komunizem vedno poudarja, da s tem zakrije prave namene svojega boja, ampak med krščanstvom in komunizmom. Omenjeni izvršni tajnik je prepotoval vse dežele Latinske Amerike in zbiral priglasitve za udeležbo na 14. svetovnem kongresu krščanskih sindikatov, ki bo letos v Parizu od 27. junija do 1. julija. Udeležba sv. očeta pri obredih velike noči Sveti oče bo na velikonočno nedeljo o-pravil slovesno sveto mašo v vatikanski baziliki in podelil blagoslov vsemu svetu. Blagoslov bo podelil okrog 12,30. Prenašala ga bo tudi ital. radijska služba. Mednarodno romanje letalcev Mednarodno romanje letalcev v Lurd bo 10. in 11. junija pod vodstvom kardinala Richauda, nadškofa iz Bordeauxa. RAZNE NOVICE Znižane telefonske tarife Od 1. aprila dalje bodo telefonske tarife za razgovore v razdalji od 400 km naprej znižane za 10 odstotkov. Od 25 do 50 odstotkov pa bodo znižane tarife za telefonske pogovore med Italijo in raznimi državami Zapadne Evrope. Znižane bodo tudi tarife za nočne razgovore od 23. do 7. ure zjutraj. Te slednje veljajo tudi za Italijo. Odpravljeni izpiti za sprejem v srednje šole Senatna komisija je soglasno sprejela predlog o odpravi izpita za sprejem v srednje šole. Zakon bodo poskusno izvedli že v prihodnjem šolskem letu. Prošnje za službo v otroških kolonijah Prefektura bo od 1. do 29. aprila sprejemala prošnje za sprejem osebja v otroške kolonije v poletnih mesecih. Prošnja na navadnem papirju mora vsebovati o-sebne podatke, študijski naslov in potrdilo o italijanskem državljanstvu. Madeži na soncu Meteorološka opazovalnica v Faenzi je sporočila, »da se je sonce prebudilo iz zimskega spanja.« Zapazili so namreč na soncu ogromne madeže, ki merijo v širino 50 tisoč km in so vidni tudi s prostim o-česorn skozi močno zasenčeno steklo. To velikansko obsončeno področje na soncu, ki bi 1 alt ko sprejelo vase več naših zemelj, je podvrženo naglim in pogostim spremembam. Te sončne motnje so dne 26. marca zadele sončni poldnevnik in bodo izginile na drugi polobli dne 2. aprila. Povzročile bodo najrazličnejše električne, magnetične, telurične in kozmične motnje. Nov uspeh ruskih znanstvenikov Agencija TASS je dne 25. marca sporočila, da je peta ruska kozmična ladja z živo psičko srečno spet pristala na zemlji, potem ko je v 88 minutah preletela pot okoli žemlje. Kozmična ladja je tehtala 4695 kilogramov in je na ukaz, ki ga je dobila z Zemlje, zopet pristala na ruskem ozemlju. Psička »Zvezdačka« se je čila in zdrava vrnila znova na zemljo, kar daje upanje, da bo v kratkem lahko tudi človek poletel v vsemirje in se nato srečno spet vrnil na zemljo. Tudi z oporišča v Cape Canaveral poročajo o uspeli izstrelitvi satelita »Explorer X«, ki je stopil v tir okoli Zemlje v višini 185 km in leti s hitrostjo 38.400 km na uro. Računajo, da bo dosegel razdaljo 149.000 km od Zemlje.. Podrli bodo newyorški »Metropolitan« Sedanji sedež newyorškega gledališča Metropolitan bodo leta 1964 podrli, potem ko bodo postavili novega v Lincoln Center. Ustanova Foundation je v ta namen določila za novi center en milijon dolarjev. Gledališče Metropolitan je bilo postavljeno leta 1883 in njegovi ravnatelji so se le stežka odločili in odobrili, da se poruši. Na socialnem področju obhajamo letos dva velika jubileja: 70-letnico socialne okrožnice »Rerum novaruni«, ki jo je izdal papež Leon XIII., in 30-letnico socialne okrožnice »Quadragesimo anno«, ki jo je izdal papež Pij XI. Po vsem svetu, razen za železno zaveso, se bodo v tem letu vršile večje in manjše jubilejne svečanosti. V Rimu bo velik mednarodni delavski kongres in ob tej priložnosti bo sedanji papež Janez XXIII. izdal novo socialno okrožnico. Že sedaj je silno zanimanje za to okrožnico. Slovesna jubilejna zborovanja bodo imele letos številne krščanske delavske in tudi krščanske delodajalske organizacije. Tudi mi Slovenci, ki živimo v svobod- nem svetu, se hočemo letos spominjati obeh okrožnic in hočemo slovesno proslaviti njun jubilej. To hočemo storiti zlasti še zato, ker vemo, da nasilni komunistični režim doma ne bo dopustil nobene proslave. Bomo pa zato tem bolj glasno proslavljali ta jubilej mi Slovenci, ki nam usta niso zavezana. O vsebini, pomenu in sadovih obeh jubilejnih okrožnic bomo letos še pisali. Danes naj naglasimo samo to, da sta obe okrožnici zgodovinska prelomnica v reševanju gospodarsko socialnih vprašanj. O okrožnici »Rerum novaruni« lahko rečemo, da je imela naravnost revolucionarni značaj. Leon XIII. jo je namreč izdal v času, ko sta bila v polnem razmahu go- Naše skupno romanje Loreto - Pompeji pri Neaplju - Rim od 1. do 6. julija Sobota, 1. julija — ob desetih zvečer odhod z glavne postaje v Trstu. Nedelja, 2. julija (praznik Marijinega obiskanja) — Okrog petih prihod v Loreto. Prevoz z avtobusi s postaje k svetišču »svete hišice«, kjer bo ob 6.30 sveta maša. Ogled svetišča in kraja. Približno ob desetih nadaljujemo pot proti Neaplju, kamor dospemo ob šestih zvečer. Razmestitev po hotelih in večerja. Ponedeljek 3. julija — Zjutraj odhod v Pompeje, kjer bo ob 7.30 v znamenitem svetišču Rožnovenske Matere božje skupna pobožnost. Po zajtrku ogled kraja in izkopanin starih Pompejev, ki jih je zasul ognjenik Vezuv leta 79. Okrog 14. ure kosilo v Neaplju. Popoldne ogled mesta Neapelj (z avtobusi). Torek, 4. julija — Prosti dan v Neaplju. Dami je možnost za natančnejši ogled mesta in za izlete v okolico (Vezuv, Amal-fi in Sorrento, Capri). Sreda, 5. julija — Zjutraj odhod iz Neaplja in prihod v Rim, kamor dospemo okoli 9. ure. Prevoz k cerkvi sv. Petra in k avdienci svetega očeta, kjer se mu bomo poklonili za njegovo 80-letnico. Po kosilu z avtobusi ogled mesta. Po večerji prevoz z avtobusi skozi razsvetljeno mesto na postajo, od koder odpelje vlak okoli 22. ure proti Trstu. Četrtek 6. julija — Ob osmih zjutraj prihod v Trst. VPISOVANJE: V Trstu pri slovenskih dušnih pastirjih; v Gorici pri upravi Katoliškega glasa (Riva Piazzutta, 18). Vpišite se čimprej, vsaj do konca aprila! Stroški — Lir 21.000 4- 1.000 lir vpisnine (skupno 22.000 lir). V tej vsoti je vključeno: vožnja, prenočevanje, hrana od prihoda v Neapelj do odhoda iz Rima, prevoz Z avtobusi pri ogledu Neaplja (3. julija) in Rima. (V Neaplju stanujemo v hotelih druge kategorije blizu postaje. Sobe so z 2, 3 in 4 posteljami). V tej vsoti niso vključeni stroški za morebitne izlete 4. julija. Železničarji, ki imajo prosto vožnjo, plačajo Lir 15.000 + 1.000 vpisnine. Otroci do 14. leta pa Lir 18.000 + 1.000 vpisnine. Izleti 4. julija: Za doplačilo organizira CIT izlete v naslednje kraje: Sorrento-Amalfi (Lir 2.000), Vezuv (Lir 1.900), Capri (2.700). Pri vpisu je treba povedati, če kdo želi na izlet in kam. Plačevanje: Pri vpisu plačate Lir 1.000 vpisnine (ki se v slučaju odpovedi ne vrne) in nekaj na račun potnih stroškov. Drugo lahko plačujete v obrokih do začetka junija. Nadaljujmo z lepo tradicijo naših skupnih romanj k znamenitim Marijinim svetiščem. Romarski odbor ■ ■: ■'« Italija je odlikovala jugoslovanske znanstvenike Generalni italijanski konzul De Giovanni je v Zagrebu podelil dvema jugoslovanskima znanstvenikoma visoka odlikovanja, ki mu jih je izročil predsednik italijanske republike Gronchi. Doktor Grka Novak, predsednik jugoslovanske akademije, je bil odlikovan s križem viteza za svoja umetnostna in znanstvena dela; profesor Mirko Deanovič, izdajatelj italijansko -srbsko - hrvaškega slovarja in ustanovitelj seminarija za italijanščino in literaturo na zagrebški univerzi, je bil imenovan za komendatorja. Pri podelitvi nagrad so bile navzoče najvišje hrvaške državne in šolske oblasti. Nov turistični vizum za Jugoslavijo Jugoslovanske konzularne oblasti bodo s 1. majem letos uvedle nov vizum za turistična potovanja v Jugoslavijo. Vizum bo veljal eno leto, in sicer za tri potovanja. Na vsakem potovanju se bo turist lahko zadržal v Jugoslaviji po en mesec. • Ni je vzvišenejše strasti, kot je strast za spoznanje resnice. Olivaint spodarski liberalizem in kruti in brezobzirni kapitalizem. V imenu napačno pojmovane svobode so delodajalci do skrajnost izžemali delavske množice, odirali konzumenta in si kopičili ogromno bogastvo. To delovanje so ščitile liberalne vlade in ta sistem so znanstveno utemeljevali gospodarski strokovnjaki iz šole gospodarskega liberalizma. Ta sistem so odobravali tudi nekateri katoličani. Proti temu splošnemu svetovnemu javnemu mnenju je nastopil s silno ostro besedo papež Leon XIII. Obsodil je kopičenje bogastva v rokah maloštevilnih, dočim živi večina v bedi. Zlasti je obsodil nečloveško izžemanje proletarijata. Dal je navodila za rešitev delavskega vprašanja in zlasti za ureditev pravilnega razmerja med delavci in delodajalci. Odmev prve socialne okrožnice je bil ogromen, kakor je mogel 40 let pozneje ugotoviti papež Pij XI. v drugi socialni okrožnici. Glas okrožnice »Rerum nova-rum« se ni izgubil v praznino. Strmeč so ga poslušali in z velikim zadovoljstvom sprejeli ne le poslušni sinovi Cerkve, temveč tudi premnogi taki, ki so se poslej bodisi z zasebnim študijem ali kot zakonodajalci trudili s socialnimi in gospodarskimi vprašanji. Sploh noben znanstvenik in noben zakonodajalec ni mogel poslej mimo te okrožnice, kadar je šlo za socialno vprašanje. (Glej o tem:dr. Ivan Ahčin, Ob jubileju). Podobno mnenje bi lahko izrekli tudi o okrožnici »Quadragesimo anno«. Za slovesno proslavo jubileja omenjenih socialnih okrožnic med svobodnimi Slovenci je dala pobudo naša agilna socialna organizacija »Družabna Pravda«, okoli katere se zbirajo naši socialni delavci, ki so izšli, nekateri še iz šole dr. J. E. Kreka, drugi pa so se učili pri dr. Alešu Uše-ničniku in dr. Ivanu Ahčinu. Prav bi bilo, da bi ta pobuda našla krepak odmev med vsemi Slovenci, zlasti pa še v vsem slovenskem časopisju in v vseh slovenskih organizacijah. Socialno vprašanje je del našega narodnega vprašanja. Urejene socialne razmere ustvarjajo socialno blaginjo, ki je pogoj za socialni mir brez razredne borbe in krvavih socialnih revolucij. Jubilejno leto papeških socialnih okrožnic naj v vseh Slovencih po vsem svetu znova podžge zanimanje za socialne in gospodarske probleme in utrdi voljo — posebej pri mladini — za študij teh problemov in za praktično socialno delo med slovenskim ljudstvom. R. SMERSU : m M PIRHI — POEZIJA SLOVENSKE VELIKE NOČI Hollywood je po 34 letih izgubil Oskarja Najbolj zaželjene nagrade v filmskem svetu ne bodo letos razdelili v Hollywoodu, temveč v Sv. Moniki. Ta odločitev je dala povod za mnoga nasprotovanja, toda vsi protesti so bili zaman. Dne 27. februarja bi se moralo v holly-woodskem »Pantages Theatre« vršiti 33. razdeljevanje nagrade Oskar; toda najbolj priljubljeno manifestacijo, ki jo letno organizira »Accademy of Motion Picture Arts and Sciences«, so prenesli na skoro dva meseca pozneje in sicer na 16. april; ta manifestacija se ne bo vršila v Holly-vvoodu, temveč v Sv. Moniki. To odločitev so produkcijske hiše sprejele z velikim nezadovoljstvom. Nekateri producenti so protestirali pri Margaret Herryck, ravnateljici »Accademy Avvards« in pri Steve-ju Braidy-u, voditelju organizacijskega odbora. Toda vse to ni nič pomagalo; organizatorji so ostali pri svojem stališču: kipce »Oskarjev« bodo razdelili v Sv. Moniki in zamudo dveh mesecev je treba pripisati pripravam. To je morda prvi velik poraz, ki ga doživlja Hollywood: s tem se namreč neha prvenstvo, ki ga je doslej imel. Medtem ko evropski film vedno bolj ogroža ameriško kinematografijo, zgubi filmska Meka s tem spet kos svoje krone: naj-večja umetniška manifestacija v Združenih državah ne bo več v njenem naročju, temveč v neznatnem mestecu. Za magnate hollywoodske filmske industrije je bil to hud udarec: odreči se morajo prvenstvu, ki ga imajo že od leta 1927. Takrat je namreč pet sto producentov ustanovilo »Accademy of Motion Picture and Sciences« in sklenilo, da se bodo letno podeljevale nagrade za pospeševanje filmske industrije. Tisto leto je predstavljalo zlato dobo za ameriški kino: pojavil se je zvok, bil je čas, ko je blestela zvezda Grete Garbo, Johna Barrymora, Von Stroheima, Vidorja, De Mille-ja. Zlati kipec je bil zamisel režiserja Cedrica Gibbonsa in kiparja George-ja Stanleya. Toda samo štiri leta pozneje je zlati kipec dobil ime »Oskar«. Ko je nekega dne Margaret Her-riek opazovala kipec, je rekla: »Šele sedaj sem opazila, da je kipec podoben stricu Oskarju.« Neki časnikar, ki je bil tedaj prisoten, se je spomnil teh besed in kipec je odslej postal enostavno Oskar. V pivih časih je bilo število Oskarjev zelo omejeno: najboljši igralec, najboljša igralka, najboljši film in najboljši režiser. Toda z evolucijo filmske tehnike so postajali vedno številnejši. Prvi Oskar za najboljši tuji film so začeli podeljevati komaj lota 1956. Glede Oskarja za leto 1960 se doslej še ne poznajo imena kandidatov. To je znamenje, da imajo organizatorji precejšnje težave v zvezi s spremembo kraja te umetniške manifestacije. Vsekakor pa se že domneva, kateri bi bili možni kandidati za nagrado: filmi »Spartacus«, »Domov po nevihti«, »Stanovanje« in »Exodus«; najboljši igralci naj bi bili: Jack Lemrnon za »Stanovanje«, Alec Guinoss za »Wisky in slava«, Fredrich March za »... In Bog je ustvaril hudiča«. Najboljše igralke: Shiriey Mc Laine za »Stanovanje«, Doris Dav za »Nočne čipke«, Elizabeth Taylor za »Venero v vizonu«. Med tujimi filmi naj bi bili kandidati za Oskarja naslednji: italijanski »Kafo«, francoski »Resnica«, švedski »Vodnjak device«-Vsekakor pa je zdaj težko uganiti, kdo bo dobil Oskarja 1960. Že mnogokrat so se namreč zgodila presenečenja: nagrado so dobili igralci in filmi, ki so šli mimo skoro neopaženi. Mira Med velikim snežnim metežem je neki prodajalničar zagledal ob pločniku gospoda, ki je js palico tipal po velikanskih kupih snega. Misleč, da je slep in bi rad prekoračil cesto, se mu je ponudil za spremstvo. »O, ne, hvala,« mu je ta odgovoril, »iščem svoj avtomobil.« Smrt Poncija Pilata POLJSKA MLADINA ZA ŽELEZNO ZAVESO Nobeno staro pogansko ime ni ostalo tako znamenito in obenem v tako žalostnem slovesu; nobeno se tolikokrat ne izgovarja kot ime, ki je bilo tako tesno povezano z najbolj tragičnim in važnim dogodkom svetovne zgodovine, s trpljenjem in smrtjo Odrešenika sveta Jezusa Kristusa, ime Poncija Pilata. Poncij Pilat, namestnik rimskega cesarja v Judeji, ni bil ravno najbolj vzoren državni zastopnik in upravnik: marsikaj se v njegovem poslovanju ni skladalo z rimskimi postavami, zaradi tega je živel v strahu, da bi iga ne zatožili pri cesarju v Rimu in ga spravili ob ugled, čast in službo. Zato je razumljivo, da je večkrat ugodil zahtevam, ki niso bile v soglasju z njegovo službo in zakonom. Ko pa spoznajo podložniki šibko stran predstojnika, ga začnejo zlorabljati v svoje namene, da nima več prostih rok kakor bi hotel. * * * Trdovratnost Judov ni dopustila, da bi sprejeli Gospodov nauk; zavrgli so ga in sklenili Kristusa umoriti. Ker pa sami niso smeli nikogar usmrtiti zaradi višje oblasti Rimljanov, so privlekli Kristusa pred cesarskega namestnika Pilata, da bi ga on obsodil na smrt. Pilat je sicer spoznal in bil prepričan, da sodi nedolžnega, toda strah pred ljudstvom, ki ovira in zabrani toliko dobrega na svetu, je premagal njegovo prepričanje. Niti posredovanje njegove žene, ki ga je svarila, naj si ne omadežuje rok s krvjo tega pravičnega, ni imelo uspeha proti njegovemu strahu; Prepustil Ga je razdivjani množici, da ga je križala. Judje so dosegli, kar so hoteli, Pilatu pa ni to nič pomagalo; zgubil je čast in službo, ker so ga Judje — čeprav je ustregel njihovim zahtevam — zatožili pri cesarju v Rimu, ki mu je odvzel čast cesarskega namestnika ter ga Poslal v pregnanstvo v mesto Vienne v Galiji, sedanji Franciji. Njegova žena Klavdija Procula se je takoj po obsodbi Kristusa ločila od njega in se pridružila skupini pobožnih žena v Jeruzalemu. Pilata je pa spremljala v pregnanstvo neka druga žena, Marcia. Ta je storila vse mogoče, da bi mu olajšala težko usodo osamljenosti in žalosti, ki ga je navdajala ob spominu na preteklost zaradi krivične obsodbe Zveličarja. Pilat je postajal vedno boij čmeren in zamišljen; kot brezumen je taval ure in ure po samotnih krajih; nikjer ni mogel najti miru, kot da ga preganjajo boginje maščevanja. * * * Zgodilo se je, da se je istočasno mudila v tistem kraju neka mlada ženska z imenom Marta, znana iz svetega pisma, v hiši katere se je Zveličar večkrat .mudil in kateri je od smrti obudil brata Lazarja. Bivala je tam začasno, da bi vsaj nekaj stanovalcev pridobila za Kristusovo vero. Zaradi njenega pobožnega in svetega življenja so jo kmalu vsi spoznali in ji povsod, kjer se je prikazala, izkazovali veliko spoštovanje. Med drugimi je hotel osebno poznati to osebo, o kateri se je toliko govorilo, neki mladenič, sin premožnih staršev v mestu. Ba bi sosegel svoj namen, je odvezal čoln ob obrežju reke Rhone ter odveslal proti nasprotnemu bregu. Sredi deroče vode se je pa čoln prekucnil in ubogi mladenič je našel smrt v valovih. Ribiči so ga mrtvega Potegnili iz vode, položili na obrežje in obvestili o nesreči starše, ki so se takoj * drugimi ljudmi zbrali na mestu nesreče tor začeli objokovati sina, ki je na tako tragičen način zgubil življenje. * * * Bog je hotel, da je tisti čas prišla tam thimo tudi devica, o kateri smo govorili. Ustavila se je in z velikim sočutjem gledala žalostni prizor. Približala sta se tudi Pilat in Marcia. Radovedna sta pristopila k množici ter vPrašala, kaj se je bilo zgodilo. Ko sta dobila odgovor, sta počakala, kaj bo. Zvedela sta obenem, da se nahaja zraven tudi mlada devica iz Betanije v Judeji, ki kivi zgledno, ne daruje bogovom, marveč oznanja ljudem povsem tujega Boga. Pilat in Marcia sta jo kmalu spoznala, ker le bila oblečena po orientalskem načinu. “Pomagaj nam, vrni nam sina,« je s ®tarši vzdihovala in prosila vsa množica. “Toliko si nam pripovedovala o tvojem dtogočnem in usmiljenem Bogu, tolikokrat hvalila njegovo dobroto, zato smemo Pričakovati, da bo zdaj pokazal svojo moč nam, težko prizadetim staršem. Ali je thorda On manj mogočen od naše boginje Proserpine, ki je Adonisa vzbudila od smrti k življenju?« “Ne govorite tako nespoštljivo o mojem Bogu,« odgovori tujka resno. »Bog, o katerem sem vam govorila, se imenuje sam ystajenje in življenje; videla sem ga v Be- taniji v Judeji, ko je obudil od smrti mojega brata Lazarja, ki je bil že štiri dni v grobu.« Ker je postajal govor vedno bolj živahen, sta se Pilat in Marcia še bolj približala in posiušala z velikim zanimanjem. »O katerem Bogu govoriš?« so spraševati posamezni radovedneži. »0 Jezusu Kristusu, Bogu, kateremu hvala vekomaj,« odgovori devica in se prikloni ; »katerega imenu se morajo pripogibati kolena vseh v nebesih, na zemlji in pod zemljo.« Ko je Marcia zaslišala ime Jezus, je silila v Pilata, da bi odšel, toda on jo je odločno zavrnil in rekel, da želi počakati in videti, kako se bo stvar končala. Starši in sorodniki so znova začeli prositi tujko, naj se v tem žalostnem trenutku zavzame za mladeniča in ga zopet pokliče v življenje. »Saj si nam govorila, da Jezus Kristus, Bog, vse premore; vidiš našo žalost in vero; pokaži, da si govorila resnico in da je tisti, o katerem si govorila, res vsemogočen; prosi ga, naj oživi našega ljubljenega sina, naše veselje in oporo, potem bomo sledili tvojemu zgledu, zapustili naše bogove in častili Kristusa.« Pomenljiv molk je sledil tem besedam; vseh oči so bile uprte v tujko, ko ta dvigne oči proti nebu, pobožno sklene roke in govori z razločnim glasom: »O Jezus, ki si me na zemlji počastil s svojim prijateljstvom in mi rekel: „Jaz sem vstajenje in življenje; kdor v me veruje, bo živel vekomaj, četudi je umrl,” — dovoli mi, naj tukaj ponovim, kar sem ti takrat odgovorila: Vem, da vse pre-moreš in Ti Bog vse izpolni, kar želiš. Prišla je ura, da že vnaprej zahvalim Vsemogočnega, ki nas je v Betaniji obiskal, da me usliši zaradi tega ljudstva, ki tukaj čaka, da bodo verovali, da si me ti poslal.« Noben glas ni motil pobožne tišine. Vse oči so gledale devico in mrtveca na tleh. Komaj je končala molitev, začne mladenič dihati, odpre oči, ko da se je zbudil Abbe Piere je šel v pozabo. Svet ga ne omenja več. Leta 1954 je ta preprosti francoski duhovnik zrevolucioniral francosko ljudsko mnenje in začel s tisto čudovito križarsko vojno ljubezni, ki je vrnila upanje in življenje tisočem m tisočem zavržencem človeštva. Mogočni Pariš je osramočen obstal, ko mu je ta preprosti duhovnik odkril njegove najsramotnejše rane, ko mu je pokazal zakulisno shko najbednejših v njegovem predmestju. Abbe Piere je danes samo še trpeči apostol najbednejših. Na smrt utrujen od prekomernega dela, a še vedno neuklonljiv v svojih idealih in ljubezni, se je moral umakniti iz javnega življenja in sprejeti nase težak križ trpljenja. Najprej živčna izčrpanost, nato operacija za operacijo in danes, po šesti operaciji, leži še vedno težko bolan. Preveč je zaupal ljudem, pravijo njegovi prijatelji, preprost in iskren kot otrok ni imel pojma o denarju, bil je samo duhovnik in ne trgovec. Res je, odgovarja Abbe Piere, večkrat sem zgrešil, ko nisem znal odreči. Anged ubogih je omagal v svojem nadčloveškem delu, a njegovo delo se kljub temu nadaljuje. Nadaljujejo ga predvsem vsi tisti, ki so bili še pred leti izvrški človeštva, a so po neizmerni ljubezni in iz globokega spanja, vstane in začne hvaliti Jezusa Kristusa, resničnega Boga od vekomaj. Globoko ganjena od začudenja in veselja objameta oče in mati oživelega sina in začneta z drugimi hvaliti Boga, ki je storil tako velik čudež. Odpovedo se poganstvu in sprejemajo vero v križanega Sina božjega. Pilat in Marcia sta od blizu videla ves prizor. Slišala sta molitev device in videla, da je Oni, ki ga je Pilat obsodil v sramotno smrt na križu, oživel mrtvega mladeniča. Slišala sta tudi vse navzoče, ki so videli čudež, glasno pripoznati: »Da, Jezus Kristus je pravi Bog, kateremu naj bo hvala vekomaj!« Pilat ni mogel prenesti tega klica, ki mu je tako grozno brnel v ušesih; pustil je ženo ter se oddaljil... Še tisti večer so mi in spačenim obrazom, ki so ga valovi gnali po reki. Kakor hitra se je mrlič približal bregu, so ga valovi zopet odnesli proti sredini reke, kot da noče zemlja sprejeti telo tistega, ki je obsodil vsemogočnega Stvarnika na smrt. Končno so vendar vzedi truplo iz vode in ga prepeljali v Helvetio ali današnjo Švico ter potopili v neko jezero, ki se po njem imenuje Pilatovo jezero. Na mestu, kjer je Pilat končal svoje življenje, je postavila njegova soproga — ki se je po teh dogodkih pridružila krščanski skupini — kamnit spomenik, ki stoji izven mesta Vienne ob državni cesti. Njegova oblika kaže na veliko starost; sicer nima nobenega napisa, toda ustno izročilo, ki se je ohranilo toliko stoletij, je najboljši dokaz. Še dandanes pravijo ljudje, kažoč na čuden spomenik, še bolj začudenemu tujcu: »To je spomenik Pon-ciju Pilatu.« (To zgodbo sem našel v neki stari knjigi in jo prevedel in malo popravil. Nekaj je zgodovinsko, drugo legenda. O Pilatu je marsikaj povedala tudi The-rese Neumann iz Konnersreuth v Nemčiji, ki je v zamaknjenju videla vse Kristusovo trpljenje.) R. L. prizadevanju tega izrednega duhovnika zopet zaživeli človeka vredno življenje in se ekonomsko tako opomogli, da danes z odprtimi rokami delijo te svoje dobrine dalje, drugim trpečim in ubogim bratom. Danes šteje Francija 18 velikih podpornih društev »Emavskih udruženj«, katere sestavljajo sami bivši cunjarji in brezdomci. Vrnili so Abbe Piereju že nad 100 milijonov frankov. Lansko leto so darovali centralnemu vodstvu Emavskih udruženj en milijon in 200 tisoč frankov, enako vsoto so darovali društvu brezdomcev; pet milijonov so darovali neki zadrugi za nakup potrebnega zemljišča za zidavo poslopij; 200 tisoč frankov so darovali nekemu duhovniku, ki je v pariškem predmestju hotel postaviti poboljševalni«) za mladoletne; 650 tisoč frankov so darovali neki pomorščakovi družini, ki je živela z desetimi otroki v napol podrti baraki. Poleg tega si tudi med seboj pomagajo prav kakor jim je nekoč rekel pater Piere, ko jih je našel lačne in prezebajoče ob vratih velikega Pariza: »Nič nimam, da bi vam dal, toda če hočete, pridite z mano in si bomo medsebojno pomagali.« Njihov učitelj in apostol je danes omagal, a njegov duh je bolj kot kdaj živ v njih, ki so bili rešeni po njegovi veliki ljubezni. V »Slovenskem Visokošolskem Zborniku 1960« je g. Štefanija Lubienecka-Pistivškova objavila pod zgornjim naslovom daljši članek o položaju poljske mladine v domovini. Avtorica je sama Poljakinja in ima Že mnogo zaslug za seznavanje poljskega sveta s Slovenci. Ker ne moremo ponatisniti tega zanimivega članka v celoti, ga bomo objavili tu v skrajšani obliki. KOMUNIZEM ZLORABLJA ŠOLO Med nemško okupacijo Poljske in takoj po drugi svetovni vojni je bila slika poljske mladine zelo črna in žalostna. Vojna krutost je neizprosno posegla v življenje mladih Poljakov in sejala razdejanje v velikem obsegu. Pod komunizmom pa je položaj poljske mladine vsaj na videz nekoliko drugačen. Režim nastopa namreč v plašču »prijatelja mladine«, seveda z iskanjem predvsem lastnih koristi. To komunistično pronicanje se začne že zelo zgodaj v otroških domovih, preko osnovnih in srednjih šol vse do vseučilišča. Posebno značilna je laici-zacija šolstva. Nad šolo čuva Zveza prijateljev otrok, ki vodi brezverske šole. Sama Varšava je imela 1. 1952 37 takih šol, a v vsej Poljski je bilo leta 1951 380 laičnih šol z več kot milijon 600 tisoč učenci. Poleg tega pa se skuša v okviru tkzv. »obiska domovine« zastrupiti tudi emigrantska mladež, ki je med bivanjem v domovini nastanjena po raznih počitniških domovih. Korist, ki jo imajo ti otroci od osebnega stika z domovino, pa je dosti manjše od moralne škode, ki jo tu utrpijo. Dalje se vceplja komunistični nauk mladini zlasti preko raznih organizacij in tudi skavstka organizacija je izgubila svoj nekdanji značaj ter odstranila dz svoje prisege besedo Bog. NRAVNOST MED POLJSKO MLADINO Nravnost je danes med poljsko mladino precej padla. Materialistične stroje in brez-boštvo so še pospešile materializem in brezidejnost mladine. To stanje dokazuje, kako nemogoča je »socialistična morala«. Mladina je do vseh življenjskih pojavov popolnoma ravnodušna in apatična ter se ne more ne razveseliti ne navdušiti in niti ne razžalostiti. Sem spada predvsem tisti del mladine, ki se po vzoru zahodnjaškega vpliva »teddy-boy«-ev predaja iztirjenemu življenju. Vendar je tudi znaten odstotek poljske mladine, ki ne sledi tej smeri materialističnega uživanja. Ta mladež hrepeni po nekih višjih idealih ter išče izhoda iz te strašne duhovne pustinje. Ker je vsiljena komunistična literatura ne privlači, sega raje po domačih klasikih ter si išče vzorov v narodni književnosti in zgodovini. Tako je n. pr. Sienkiewcz danes bolj kot kdajkoli poprej priljubljen. Od zahodnih književnikov pa privlači ta del mladine edinole stari Dumas. Edina dobra stran današnjega režima je v tem, da je omogočil šolanje tudi tistemu delu mladine, ki je bil predvojni čas v tem oziru zanemarjen, t. j. delavcem. Bolj zapostavljena pa je med študenti kmečka mladina, in to zlasti pri delitvi službenih mest. Dogaja se pa na splošno, da oblasti polagajo več važnosti na »politično zgrajenost« kot na strokovno znanje. Vse to pa potem privede do umevnih zaključkov. POLITIČNA ORIENTACIJA MLADINE Kar se tiče politične orientacije poljske mladine, pa je nad 90 odst. izrazito protikomunistična. Dejansko obstojijo v tem oziru tri skupine, in sicer prokomunistična (3 odst.), prozahodna (47 odst.) in proju-goslovanska (50 odst.). Na prvo skupino je imel v začetku Gomulka precej vpliva, pa ga je kmalu izgubil Z neizpolnjenimi obljubami zahodno usmerjeni se zlasti zanimajo za gospodarski razvoj na Zahodu in ga primerjajo s »socialistično uredbo« doma. Tretjo skupino pa predstavlja tisti del poljske mladine, ki je razočaran tako nad Zahodom kot nad Vzhodom ter išče novih, neodvisnih poti tako v politiki kot v gospodarstvu. Tudi sovraštvo do Nemcev je še vedno živo in, ker so vsi idejni nosifelji komunizma, Manc, Engels, Feuerbach i. dr. nemške narodnosti, nima komunizem tudi zaradi tega za poljsko mladino nobene privlačnosti. Tradicionalno je tudi sovraštvo do Rusov, temu pa se pridružuje danes še novo sovraštvo, in sicer do Zahoda, še posebej do Amerikanoev, ki so po mnenju Poljakov izročili vso Srednjo Evropo s Poljsko vred komunizmu. To razočaranje nad Zahodom se zlasti kaže pri beguncih, ki se neredko zopet vračajo iz svobode v domovino. Zelo znan je v tem o-ziru primer pisatelja Marka Blaška, ki se je vrnil iz svobodnega sveta v zasužnjeno Poljsko. Poljski begunci predvsem ne morejo razumeti, da se zahodni narodi sploh ne zanimajo za življenjske pogoje podjarmljenih dežel. Tudi v vsakdanjem življenju si oportunizem vedno bolj utira pot. Gorja iz preteklosti se mladina nerada spominja in prestane muke pokolenja je ne zanimajo, mogoče zaradi tega, ker noče kopičiti žalostnih spominov, saj je vsakdanje življenje dovolj žalostno. KAKŠNI SO ODNOSI NAPRAM VERI? Čeravno je režim že leta 1948 razpustil vse verske organizacije in so vse šole pod strogim nadzorstvom partije, je vendar večina mladine ostala še zvesta veri. Kot pred vojno so tudi danes duhovne vaje za akademike dobro obiskane. Mogoče, da igra tu nekoliko vloge sovraštvo do komunizma, ki se podčrtava s tem, da se obiskujejo cerkve, ali večina prakticira krščansko življenje tudi iz prepričanja. Nadvse zanimivo je dejstvo, da je poljski mladini narodni simbol ne mogoče Gomulka, temveč kardinal Wyszynski, ki ji imponira s svojim odločnim nastopom in duhovno veličino. Cerkve so kljub terorizmu prenapolnjene in starši odločno zahtevajo verski pouk v šolah. Civilna poroka je med ljudstvom popolnoma osmešena, tako da se cerkveno poročajo naskrivaj tudi komunisti. Izredno važno vlogo igra v verskem življenju tudi katoliška univerza v Lublinu (KUL). Ta inštitucija oblikuje resnično elito poljske mladine tako na verskem, kot na narodnem ter družbenem področju. To univerzo obiskujejo dijaki s cele Poljske. V dobi stalinizma režim ni priznaval diplom lublinske univerze, po letu 1956 pa se je tu precej spremenilo. Univerza sicer ne prejema nobene državne podpore, kljub temu pa deli še štipendije in vzdržuje 78 odst. študijskih stroškov za revno mladino. V glavnem se univerza vzdržuje s prostovoljnimi nabirkamo, ki jih petkrat na leto nabirajo po cerkvah. Vse to dokazuje, da poljska mladina doma ni še duhovno onemela, temveč da dela in veruje v lepšo bodočnost, ki si jo bo z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo gotovo pridobila. Xj)ctCtcGrfVOCf^C 1. Veliki petek, danes si otožen, v oblakih so doline in gore; tegobna duša moja in srce, zaman se trudim, da bi bil pobožen. Od antikristov je ves svet obkrožen, nihče ne stavi jim nikjer meje; razbegani so v svetu vsi ljudje, kakor mornarji, ko je brod zavožen. Na križu vidim Kristusa viseti... Ti za Resnico moral si umreti, ker malokdo je nauke Tvoje umel. Kar v pridigi na gori si velel, tč moč je ona, ki lahko odpravi peklensko kačo, ki človeštvo davi. 2. In kakor res bi bil sam Bog umrl, tako je žalostno sedaj življenje; je že bild, a tako ne trpljenje kot je sedaj, ko vrag je mir požrl. V peklo je vrata na stežaj odprl, brez cilja pustil nam je hrepenenje, izvabil nas v brezplodno je vrvenje, v bodočnost vsem nam je pogled zaprl. Nobenega več človek nima upa, vsak vidi pred seboj le kupo strupa, ki ga omamlja, a ne umori. Kot tepec človek gre v bodoče dni; in če mu Križ ne bo pokazal pota, zašel bo v brezdno, kjer domuje zmota. 3. Kako lepo zvonovi so zapeli, kako zvonov glasovi so veseli, če bi glasove te ljudje umeli, bi v dušah, v srcih zopet mir imeli. O, da prišld bi tudi k nam Vstajenje in izvabilo v novo nas življenje, od nas bi poslovilo se trpljenje in novo vstalo v nas bi hrepenenje. Ni treba dosti, Evangelij vzemi, z ljubeznijo ti bližnjega objemi, ki jo razlagal Kristus je na. gori. Ko ta ti dušo in srce objame, zadel boš tudi križ težčtk na rame smehljaje, pa naj tuli satan nori. J. E. Polak CVETOČA IDILA ribiči -videli truplo moža s stisnjenimi pest- Oče Piere, angel ubogih, je postal apostol trpljenja DR. FRANCE ŠEGULA: Najnovejše izkopanine ob Mrtvem morju no, t. j. po večini glasov. Sestavlja ga pre-zidij petnajstih. Člani so razdeljeni v sku- Do najnovejših časov je veljal Egipt kot »obljubljena dežela« rokopisov. V Palestini so sitarinoslovci mogli odkriti le napise na kamnih, kakšno ploščico s klinopisom v akadskem ali ugaritskam jeziku, ali pa kakšen kos »ostrake«, po našem bi rekli čisto navadne črepinje glinastih posod, na katere so nekoč pisali, ko niso poznali še papirja. O kakšnih rokopisih papirusovega ali kožnatega izvora v Palestini vse do leta 1947 ni bilo govora. Vzrok za to, da se v Palestini vsaj dozdevno ničesar ni ohranilo, kar ni bilo kamen, so številne preizkušnje, ki jih je Bog poslal v teku stoletij na Obljubljeno deželo. Seveda tudi posebne vremenske razmere na tej zemlji niso dopustile, da bi se pisana snov mogla tako dolgo ohraniti. Učene starinoslovce z vsemi njihovimi načrtnimi izkopavanji pa so leta 1947 posekali navadni — ne uka, pač pa denarja željni — Beduini. Te puščavske »gosenice«, ki se najbolje počutijo v puščavi, poznajo in tudi oblezejo vsako luknjo. Tako so storili tudi tokrat v Judovi puščavi zapadno od Mrtvega morja v kraju, ki se imenuje Oumran (izg. Kumran). Verjetno brez vsakega orodja — kvečjemu s kakšno debelo 'palico, ki jo imajo s seboj za krotenje potrpežljivih kamel — so ti zviteži našli v prvi in največji votlini nedotaknjene in tudi -poškodovane žare, v katerih so bili zvitki iz pergamena skrbno zaviti v krpe. Žare so, kakor je znano, precej veliki trebušasti vrči iz gline, v katerih so nekoč polagali v zemiljo dragocenosti, pa tudi človeška trupla, da so jih obvarovali pred uničenjem. Seveda so Beduini takoj »pogruntali«, da gre tukaj za starinske dragocenosti, ki jih lahko prodajo za drag denar. Stvar še danes — po več ko desetih letih — ni razčiščena, koliko teh skrivnosti je še v rokah Beduinov. Do sedaj se je posrečilo dobiti sedem zvitkov, katere je kupila židovska univerza v Jeruzalemu. Ko so torej Beduini prebili led, so se pojavili zopet učeni arheologi in tudi oni so začeli iskati po podzemskih jamah o-krog Mrtvega morja. Odkrili so predvsem tri torišča z dragocenimi rokopisi: 1. e-najst jam v Kumranu, 2. štiri jame v Mu-rabba'at, 3. razvaline samostana Khirbet Mird. Najdene rokopise so imenovali s skupnim imenom »Rokopisi Mrtvega morja«. Z novim odkritjem je Palestina dobila knjižnico z rokopisi, ki prav nič ne zaostajajo za knjižnicami z enakimi vrednostmi v Egiptu. I. KDO SO BILI ESENI? Odkritja, o katerih smo govorili zgoraj, so se izvršila v letih 1947 do 1956. Do tega časa so bili eseni skoraj nepoznani. Obenem z rokopisi so pa prišli na dan tudi podatki o požrtvovalnih delavcih, ki so z neverjetno potrpežljivostjo spravili vse sveto pismo stare zaveze celo večkrat na per-gamen. Bili so to eseni, judovska verska družba, ki so živeli približno od leta 150 pred Kristusom do razdejanja Jeruzalema leta 70 po Kristusu. Odkod izhaja njihovo ime, ni gotovo. Nekateri razlagajo, da njihovo ime pomeni »molčeči«, številnejši pa jih imenujejo »pobožni« iz aramejske besede »hasajja«, od koder izvira tudi grško ime. Po zadnjem načinu razlagajo tudi zgodovinarji Plinij, Filon in Jožef Flavij. Njihovo življenje je potekalo v delu, skupni molitvi in v študiju Mojzesove postave. Skromne obede so uživali skupno s škrupoloznim obrednim umivanjem, kakor je bila judovska navada. Plinij zatrjuje, da so živali v celibatu, Jožef Flavij pa vsaj za nekatere skupine esenov trdi, da so živeli v zakonskem življenju. Izkopanine tudi povecjo, da je živela skupina istih menihov v Damasku v Siriji. Ne da pa se dognati, ali je bila to ena in ista skupina v različnem času ali pa gre za dve različni skupini. II. KNJIŽNICA ESENSKIH MENIHOV V KUMRANU Omenili smo že, da je v kraju izkopanin, ki se imenuje KHIRBET QUMRAN (izg. Kirbet Kumran), v celoti enajst jam ali grot. Do sedaj so objavili le rokopise prve grote, ki je gotovo največja in na najdbah najbogatejša. Nekaj pa so objavili že tudi iz četrte jame. Posamezne izkopanine iz obeh jam bomo kratko obravnavali. A) Prva kumranska grot a Najdene rokopise bi lahko razdelili približno na tele skupine: kanonične knjige stare zaveze, apokrifne svetopisemske knji- ge in do sedaj nepoznana dela. Kanonične knjige so tiste svetopisemske knjige, ki jih je Cerkev potrdila, da so pisane po navdihnjenju Sv. Duha. Cerkev kot božja in nadnaravna ustanova ima to pravico, beseda pa pride od grškega izraza »kanon«, ki pomeni pravilo. 1. Med kanoničnimi knjigami stare zaveze ima prvo mesto celotni zvitek preroka Izaije. Vsebuje 17 listov iz pergamena, ki imajo različno dolžino in 54 stolpcev ali kolon popisanih z lepo hebrejsko kvadratno pisavo. Zvitek je dolg 7 m in 15 cm, širok pa 26 cm. Poleg celotnega zvitka preroka Izaije so našli še drugi delni zvitek, ki vsebuje prerokovo knjigo od 38. poglavja do konca. Ta zvitek se odlikuje po tem, da se posebno dobro sklada s hebrejskim masoret-skim tekstom, medtem ko se celotni zvitek Izaije v marsičem ne sklada z Maso reti (izg. Mazoreti). Razen tega so našli tukaj številne odlomke raznih svetopisemskih knjig, in sicer: petih Mojzesovih knjig, knjig Sodnikov, 1. in 2. Samuela, prerokov Izaije in Ezehiela, psalmov in preroka Daniela. Kritike so zelo presenetili odlomki 3. Mojzesove knjige Leviticus. Pisani so namreč v fendčanski pisavi, ki je bila v .rabi še pred babilonsko sužnostjo in kratko po njej, t. j. okrog leta 722 pred Kristusom. Ne morejo si razložiti, da so esenski menihi prepisali prav to knjigo v tej stari pisavi, medtem ko so oni vsaj do sedaj bili mnenja, da je 3. Mojzesova knjiga bila pisana v razmeroma novejšem času. 2. Od apokrifnih knjig na žalost niso našli nobene v celoti. To so tiste knjige, ki so jih napisali pisatelji pod skritim imenom in so jih podtaknili pod ime kakšnega patriarha .ali preroka, da bi na ta način postale kanonično biblične knjige. Cerkev jim pa ni priznala božjega izvora ali navdihnjen j a, ampak jih je celo skrila prod javnostjo. Zato se tudi iz tega razloga imenujejo apokrifne, t. j. skrite knjige. Našli so odlomke naslednjih apokrifnih knjig: »Knjige Jubilejev« v hebrejščini, »Noetove knjige« v hebrejščini, »Levijeve-ga testamenta« v aramejščini, »Mojzesovih besed« in »Knjige Modrosti«, oboje v hebrejščini. 3. Do sedaj nepoznana dela, ki so jih odkrili skupno s svetopisemskimi spisi, nas pa poučijo o življenju in dejanju esen-skih menihov. Važna so še predvsem zato, ker pojasnjujejo obdobje, ki je močno v stiku 'S prvotnim krščanstvom. Prvo tako delo je »Priročnik o redovnih pravilih esenov« ali »Pravilnik esenskega reda«. To delo potrjuje ali dopolnjuje podatke o življenju menihov', ki so jih podali že omenjeni prvi zgodovinopisci. Vsebuje enajst pisanih stolpičev. Iz priročnika je razvidno, da gre za pravo meniško družbo, ki išče Boga po predpisih Mojzesa in prerokov. Pri tem se vadi v vseh krepostih, predvsem v resnici, ponižnosti, pravičnosti, ljubezni do bližnjega in skromnosti. Poleg omenjenega etičnega namena skuša pa služiti še tako zvanemu »zadnjemu razodetju« (eshatološko-apokaliptični namen) s tem, da pripravlja v samoti, ločena od hudobnih ljudi, prihod Boga in dveh odrešenikov: Aronovega in Izraelovega. Skupnost ali red sestavljajo duhovniki — nasledniki Arona in Sadoka, leviti in laiki. Vodstvo reda se izvoli demokratič- Klavdija iiiimiiiuiuiiuuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii »... Ko je sedel na sodnem stolu, mu je njegova žena sporočila: Nič ne imej s tem pravičnim, kajti veliko sem trpela danes v sanjah zaradi njega...« (Mat. XXVII., 19) Visoko zravnana stoji Klavdija na krovu cesarske galeje in sanja o prihodu. Zmagala je, kljub nasprotovanju rimskih senatorjev. Še nikdar ni nobena rimska žena spremljala svojega moža na službena mesta drugih provinc. Cezar je njenega moža imenoval za upravitelja Palestine. Sedaj se .ladja bliža Jopi in Klavdiji gorijo lica od nestrpnosti. Kaj sanjaš, ponosna Rimljanka? Kakšno privlačnost ima zate svet Orienta, ponižan in uklenjen v verige mogočnega Rima? Si se le naveličala bojnih iger v amfiteatru, prelivanja krvi gladiatorjev? Ali nisi bila srečna v sijajnih palačah večnega Rima, pine, ki se letno zbirajo na skupnih sestankih. Vodja celotne skupnosti je duhovnik, ki se imenuje paznik ali gvar-dian. Njegova vloga je podobna vlogi »epi-skopa-škofa« v novi zavezi. Pravi člani družbe se morajo vaditi v skupnih krepostih in imajo pravico do skupnih obedov. Skupne obede so prirejali na osnovi kruha in vina, ki jih je blagoslovil duhovnik in so bili nekaj svetega. Razen pravih članov ni smel namreč nihče sodelovati. Posebna pravila določajo potek sestankov. Ce kdo prekine govor na sestanku, mora delati deset dni pokoro. Kdor pa na sestanku zaspi, se mora za to pokoriti kar ves mesec. Pravila vsebujejo tudi kazenski zakonik, ki v danem slučaju predvideva tudi izključitev ali ekskomunikacijo. Za vstop v red je predviden nedoločen čas •postulantata in dve leti noviciata. Končnoveljavna privolitev za vstop v red je slovesna s prisego, katero je treba obnoviti vsako leto. Poleg priročnika so našli še en zvitek z naslovom: »Zbirka blagoslovov«, ki ima pet pisanih slabo ohranjenih stolpičev. Zdi se, da je ta odlomek starejši od zgornjega, ker govori o vojaških podvigih in o poroki v skladu z dokumentom iz Damaska. Sveti obad popisuje svojevrstno: duhovnik predseduje in blagoslovi kruh in vino, navzoč pa je tudi »izraelov mesija«. Mesija je podrejen duhovniku, ker prejme kruh za duhovnikom in ne blagoslavlja. Nekateri so zaradi tega .s preveliko naglico hoteli primerjati kumransko pojedino z evharistično pojedino, ki jo je ustanovil Jezus Kristus. B) Četrta kumranska grota Omenili smo že, da je vseh kumranskih jam enajst. Malo so podobne našim kra-škim jamam, le kapnikov nismo opazili, ko smo se pred nekaj leti plazili po njih, im niso tako razsežne. Do sedaj so objavili celotne izkopanine prve grote, ki je pa verjetno precej merodajna tudi za ostale. Snov, ki so jo našli pri izkopavanju, so razposlali znanstvenikom in strokovnjakom po vsem svetu, da se sklanjajo nad umazanimi in preperelimi odlomki in v potu svojega obraza razčlenjujejo njihovo vsebino. Denarno pomoč za odkup najdenih zvitkov iz rok Beduinov so poslale najsilovitejše ameriške in angleške knjižnioe, katerim se je pridružila tudi vatikanska. Za prvo votlino je največja četrta, iz katere so strokovnjaki v zadnjem času tudi že marsikaj objavili. Gre istočasno za kanonične knjige, apokrifne spise in nepoznana dela. 1. Med kanoničnimi knjigami najdemo: pot rokopisov Geneze ali 1. Mojzesove knjige, osem rokopisov 2. Mojzesove knjige, tri rokopise 3. Mojzesove knjige, dva rokopisa 4. Mojzesove knjige in kar štirinajst rokopisov 5. Mojzesove knjige; dva rokopisa knjig Jozue in Sodnikov, tri rokopise Samuelovih knjig in en rokopis knjig Kraljev. Vsi rokopisi so pisani v hebrejščini in se po večini skladajo z masoretskim izvirnikom. Le nekaj jih je, ki spominjajo na grški prevod Sedemdeseterih, ali z drugimi besedami na oni hebrejski izvirnik, ki so ga uporabljali Sedemdeseteri, da so prestavili sv. pismo stare zaveze v grščino. da si zahrepenela po skrivnostih arabskih puščav in samotnih karavan, ki leto in dan romajo preko njih? Bi li rada odkrila zgodovino trdovratnega judovskega ljudstva, ki na svojih oltarjih ne trpi drugega Boga razen Jehove? Ali morda tako ljubiš svojega moža, da se od njega niti za en dan ne moreš ločiti? Kdo ve? Skrivnostna nestrpnost utesnjuje tvoje srce. čudiš se ji, ker ji ne veš imena, ker ne veš, da bo zate največje doživetje v Jeruzalemu na smrt obsojeni Galilejec... Klavdija prebiva sedaj v Cezareji na obrežju velikega morja. Le za judovske velikonočne praznike se z možem Pilatom preseli v Jeruzalem. Taka je pač njegova služba. Buden mora biti na vse dogodke v deželi, saj ob velikonočnih praznikih preplavi Jeruzalem vsa dežela. Takrat se srečajo v Jeruzalemu on, oblastnik Herod in njegov brat Filip. Tudi obrežne vojaške postojanke se preselijo v mesto. Zaradi varnosti. Rimljani niso priljubljeni gospodarji Palestine. Klavdijino srce še vedno utesnjuje nestrpnost. Vse od takrat, ko je raz krov ladje prvič zagledala palestinsko deželo, Poleg zgodovinskih knjig imamo iz 4. jame tudi rokopise preroških in poučnih knjig: dva rokopisa preroka Jeremije, dva rokopisa preroka Ezehiela, tri rokopise preroka Daniela, vsaj sedem rokopisov Izaije, sedem rokopisov Dvanajsterih manjših prerokov, en rokopis Joba, dva rokopisa Visoke pesmi, dva rokopisa knjige Rut, dva rokopisa tožb preroka Jeremija (la-mentacije), dva rokopisa Ekleziasta, deset rokopisov Psalmov', en rokopis Ezdre in Nehemije in en rokopis Kronik. Prava novost sta dva rokopisa Tobije, eden v hebrejščini, drugi v aramejščini. 2. Med apokrifnimi spisi najdemo v četrti jami pet hebrejskih rokopisov »Jubilejev«, osem aramejskih rokopisov »Enoh« in še tri aramejske rokopise »Levijevega Testamenta«. 3. Številna so tudi v tej jami nepoznana dela: kar enajst rokopisov »Pravilnika esenske skupnosti«, sedem rokopisov »Dokumenta iz Damaska«, trije komentarji preroka Izaije, en komentar prerokov O-zeja in Nahuma, šest rokopisov slavospevov in štirje rokopisi »Vojaškega pravilnika«. III. KUMRANSKE IZKOPANINE IN SVETO PISMO STARE ZAVEZE Za študij sv. pisma stare zaveze so kumranske izkopanine iz različnih razlogov velikega pomena. Če hočemo sv. pismo pravilno razlagati, moramo imeti najprej zanesljivo podlago teksta. Kaj pomaga še tako dobro izpeljana razlaga, če sloni na izrazih, ki jih ni napisal navdahnjeni pisec. Gre torej predvsem za izvirni tekst. Kumranski zvitki so za celo tisočletje sta- rejši kakor smo jih imeli do sedaj in vsebujejo celotno sv. pismo v hebrejskem jeziku. Do sedaj je bil Leningrajski kodeks iz Iela 916 po Kristusu podlaga hebrejskemu izvirniku sv. pisma. Kumranski rokopisi so pa iz 1. ali celo 2. stoletja pred Kristusom. Razlika torej za celo tisočletje! Velike težave je delala ekzegetom ali razlagalcem sv. pisma do sedaj pogosta razlika med hebrejskim masoretskim izvirnikom in grškim prevodom Sedemdeseterih (LXX) sv. pisma stare zaveze. Hebrejski izvirnik se imenuje masoret-ski iz novo-habrejske besede »masar = predati«, t. j. naprej dati poznejšim rodovom. Rabini, ki so masoretski izvirnik pripravili, so od Hebrejcev prejeli hebrejski izvirnik. Tega so v svojih šolah razlagali je ni več zapustila. Da, pač! To je bilo takrat, ko ji je Joana, žena Herodovega stotnika, pripovedovala o Galilejcu. Takrat se ji je nestrpnost spremenila v gotovost velikega pričakovanja. Zanj je torej zapustila Rim? Ne, ne bi mogla tega trditi. Toda zakaj se ji srce topi od sreče in ganotja, ko izgovarja njegovo čudovito ime Jezus? Ah sanje, blazne sanje, saj so med njo, ponosno Rimljanko, in med tem preprostim tesarjem iz Galileje nepremostljivi prepadi. Joana je njegova učenka. Sledi mu povsod. In ona, Klavdija, ali ga res ne bo videla nikoli? Od časa do časa prihajajo do nje čudoviti nauki Galilejca. Prinašajo jih sužnji in ona jim na skrivnem prisluhne, ko si jih med dolom skrivnostno ponavljajo. Prinašajo jih prijateljice, ki jih pripovedujejo kot navadne vsakdanje dogodke. Klavdijina duša pa jih željno pije in Ga-lilejčeva podoba se vedno globje utesnjuje v njeno srce. Zvedela je tako, da je Herod Antipa obglavil Janeza, imenovanega Krstnika, bratranca Jezusovega, in da je Jezus na opozorilo svojih: Pazi se, ker hoče umoriti in kritično obravnavali, dokler niso prišli do enotnega in nespremenljivega svetopisemskega hebrejskega izvirnika, katerega so po 6. stol. po Kristusu predali tudi pismeno. Izvirnik, ki je dobil ime po ma-soretih, je bil pred izkopaninami v Kumranu edini hebrejski tekst sv. pisma. Grški prevod se imenuje Septuaginta (LXX), t. j. prevod Sedemdeseterih. Je najstarejši prevod sv. pisma stare zaveze, ki ga je, kakor poroča Tertulijan po neki legendi, pripravilo v 3. stol. pred Kr. 72 učenih Judov v Aleksandriji. Od tod ima ime »prevod Sedemdeseterih ali kratko Septuaginta«, Strokovnjaki so razlike med masoretskim izvirnikom in Septuaginto razlagah tako, da so očitali Sedemdeseterim površnost pri prevajanju hebrejskega izvirnika. Le nekateri izkušeni so upali trditi, da so Sedemdeseteri pri prevajanju rabili drugi hebrejski izvirnik kakor Masoreti pri pripravljanju njihovega teksta. Izkopanine v Kumranu so pa pokazale, da Sedemdeseteri niso bili površneži pri prevajanju, ampak gre za dva različna hebrejska izvirnika. Pravtako pa izkopanine v Kumranu po trjujejo izvirnost in pristnost masoretske-ga teksta. So živ dokaz zvestobe in pridnosti rabinov, ki so skozi stoletja polna vojska in nemirov znali ohraniti pristno masoretsko izročilo. Razlike, ki jih najdemo med kumran-skim in masoretskim tekstom, so bolj pravopisnega kakor pa bistvenega značaja. Sicer se pa oba hebrejska izvirnika čudovito skladata, kar dokazuje še po sebej Danielova knjiga: v obeh izvirnikih začne v 2. poglavju vrsto 4 aramejski tekst in v 3. poglavju vrsta 23 manjka pesem treh mladeničev v ognjeni peči. Odkritja v Kumranu pomenijo brez dvoma novo obdobje v zgodovini razlage sv. pisma, številni rokopisi so odprli novo pot tekstualnemu presojanju (kritiki), sta-rinoslovju (paleografiji) in jezikoslovju in na podlagi teh ved končno celotni razlagi (eksegezi) sv. pisma. Končno še omenimo podobnosti in stike Kumrana s prvotnim krščanstvom. P° zgledu kumranskih menihov so se zbirali k skupnemu življenju tudi pisci nove zaveze. Ni izključeno, da so za svoje spise uporabljali vire kumranske knjižnicc. Nekateri so se celo že navduševali nad odkritjem »originalnih pisem apostolov« ali nad »izvirniki evangelijev Marka in Janeza in Apostolskih del« v Kumranu. Tako daleč morda ne smemo iti, gotovo pa je, da je med Kumranom in prvotnim krščanstvom bilo neko razmerje. Kakšno in kako daleč, bodo raziskovanja razsodnih in uravnovešenih strokovnjakov še pojasnila. tudi tebe, odgovoril: Recite tistemu lisjaku, izganjam hudiče in ozdravljam še danes in jutri... Moj čas še ni prišel, vaš čas pa je vedno pripravljen... Iz Antonijevega stolpa opazuje Klavdija gnečo ljudstva pod seboj. Povedali so ji, da je tam Mesija, a ona ga ne vidi, vse se tare okrog njega. To je prvi dan judovskega velikega tedna in mesto se vedno bolj polni. Prišla je Joana in povedala: »Neki Grki so prosili Filipa iz Betsajde, da bi jim pokazal Jezusa.« »Jih je sprejel?« »Filip je poklical Andreja in oba sta jih predstavila Jezusu.« Grki so pogani. Klavdija je vsa nestrpna: »In on?« »Rekel jim je, da kdor hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil.« »Čudno!« »Rekel je še, da kdor svoje življenje zaradi njega izgubi, ga bo rešil.« »Še bolj čudno, za kaj vendar ga lx> rešil?« »Za večnost!« MOTIV IZPOD OLJSKE GORE Revija „ Politica e cultura“ in pogledi na slovensko slovstvo Vidmu so izšle doslej štiri številke ^'e revije »Politica e oulitura«. Kot se - tzhaja četrtletno. Imamo vtis, da gre skrajnega levega -krila italijan-socialistov in da izhaja v nekakem ^ jansko-jugoslovanskem sodelovanju. E- svojih »uredništev« ima namreč tudi ■ JUMjani in tamkajšnji urednik je zna-Pesnik in kulturni urednik nekdanje *ke pravice« Ciril Zlobec, doma s tomajskega Krasa. Sodelovanja med slovenskimi in itali-kult ^ kulturnimi delavci v italijanski ve- ^turni reviji bi morali biti seveda Vsi. ki jim je pri srcu zbližan j e med °benia lov 'narodoma. Vendar pa tega sode-ni videmski reviji ne moker ima publikacija vse 861110 biti veseli ^^iitno protiversko usmerjenost, pa tu-slovenske kulture je zavzela sta-to je morda največ krivda prav Slo a ^°*>ca — s katerim se noben pravi ®'onec ne more strinjati. številki revija sioer vabi katoliške £ar.ra^nce k plodnemu »dialogu« z levi-1 111 jim oitira v tem pogledu neko stan ^mmanue*a Mouniera, pokojnega u-^to0™^3 revije "Esprift« (katera pa prav na svojem ugledu in veljavi, kuš g^u^la 111 slePa za vse povojne iz nJe kristjanov pod komunističnimi vla ^nami). A „ _ -/• <» v isti številki prinaša pet kaz * razPravo, v kateri skuša do- tl>ka nekrščanski izvor božičnega praz-Glede »resnosti« razprave, ki jo je ’sal neki Silvio Bertocci, naj zadostuje ^ 0 kratek citat (str. 43): »Jasno je to-i da počasi dozorevajoče krščanstvo v stoletjih svojega obstoja ni imelo kakega svojega izročila (tradicije) o Jezusovem rojstvu, -naukih, smrti in vstajenju, in tudi ne obrednika ali liturgije, da bi z njima -nadomestila poganske in posebno Mitrove obrede...« Po avtorjevem mnenju so si torej izmislili kristjani vso zgodbo o Jezusovem življenju -in njegovih naukih šele -nekaj stoletij potem, ko naj bi bil Jezus živel. Toda vsa razprava je tako diletantsko napisana, da nima nikakega pomena polemizirati zaradi -nje. Čudimo se le, da so jo objavili, ker je večina ostalih prispevkov vendarle na nekoliko višji ravni. Članek Cirila Zlobca »Današnja jugoslovanska literatura« pa bi moral nujno vzbuditi polemičen odziv na slovenski strani in čudimo se, da se to doslej ni zgodilo. Mogoče -so postali Slovenci že tako brezbrižni do najvažnejših zadev svojega naroda? Opaziti je, da je bil članek napisan v slovenščini in nato preveden, vendar pa menimo, da Zlobčevih misli niso spreminjali. In te misli so čudno zmedene, nejasne in dvoumne. Bistvo njegovega članka je v tem, da pojmuje jugoslovansko .literaturo po vzoru državne ureditve. Kot obstoji skupna jugoslovanska država in skupna družba z enotnimi problemi in izkušnjami, tako obstoji enotna literatura (skupna nota ji je Revolucija in vojna za neodvisnost [?]). Toda ta enotna literatura, ki je zapopadena v Zlobčevem izrazu »jugoslovanska 'literatura«, je sestavljena iz avtonomnih literatur: slovenske, srbske, hrvaške, makedonske itd. Te »avtonomne« literature pojmuje samo jezikovno, kar pomeni, da se razlikujejo, oziroma so avtonomne samo po jeziku, med- tem ko so jim težnje in problemi enotni. V skladu z zgolj jezikovnim pojmovanjem »avtonomnosti« 'literatur jugoslovanskih narodov govori dosledno le o »srbohrvaški -literaturi«, kot -da gre za eno samo literaturo. Po njegovem tudi ne spada več k slovenski, oziroma jugoslovanski literaturi »tista -manjšina, ki ni šla z Revolucijo, ali ki se je postavila na nasprotno stališče in zapustila s poraženim sovražnikom Jugoslavijo ter pretrgala vezi s kulturnim okoljem, v katerem je zrastla...« (str. 29). V skladu z njegovim pojmovanjem, da je literatura izraz države in njene enotne clružbe, ne pa naroda ( te besede ne uporabi), bi morali -torej prišteti n. pr. slovenske pisatelje, ki žive v Argentini, k argentinski književnosti, in tržaške k italijanski, če niso -vključeni v ideološki tok »jugoslovanske literature«? K »jugoslovanski literaturi« pa naj bi po njegovem spadale »literature« narodnih manjšin, kot so Šiptarji ali Madžari. Zlobec potem govori o dveh osnovnih težnjah v povojni jugoslovanski književnosti: »Nekateri kritiki, pisatelji in predstavniki kulture so mislili, -da je revolucija tako spremenila kulturne temelje, da bi lahko takoj prešli k -delu za poenotenje kultur, v skladu s tem, v jugoslovansko kulturo in literaturo tout court. Skrajneži teh teženj so menili, da bi bilo zdo primerno poskusiti tudi jezikovno združitev, usmerjajoč razvoj literatur v hoteno smer. Tej težnji nasprotno pa so (drugi) skušali pripisovati absoluten pomen nacionalnim značilnostim, da bi na kulturnem področju dokazali njihovo polno avtonomnost; in ekstremisti takih perspektiv so ■'“jictjin svojega oostoja m imelo ina su anunuiuirc t---' jv.*..«-, --------------------------------------------------------------------------------------- - ^IHlIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliilllllllljlllllllllllllIllIllllllllllllllItllHIIIIIIIIIIIINIIIlllllMIIIIIUIIIIIIItlllllllllllllllltllinillHIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllllllllltnillllHIHIIll ■ m _ mm. 1.: .1 „ Ur. »T n lrr> J rrmmhillrk lin nia. Dober večer, Tokio e dolgo se pripravljam, da bi kaj na-. o edinstveni slovenski knjigi, ki je a v Tokiu na Japonskem. Napisal in je misijonar Vladimir Kos, ti-Pa 7 tiskarna Shinyo Co, založila v aložba Meiseisha Co. Torej edina slo-ska knjiga, ki so jo tiskali in založili Poilci napisal in uredil pa Slovenec in Se Misijonar povrhu. Ali bi ne bili že ti ..ji Podatki dovolj, da postanemo na Pozorni in da jo smatramo kot naš ,rii unicurn? Toda bolj kot zaradi teh zunanjih podatkov' se mi zdi knjiga -edinstvena zaradi svojih pesmi. Srečavali smo nekaj take poezije v Meddobju iz Argentine, tudi v Mladiki se je kdo poskušal v teh razglašenih strunah moderne poezije. Tudi doma v Sloveniji je kdo nanje zabrenkal. Vendar do sedaj nisem še imel v roki zbirke pesmi, ki bi pred njo strmel kot pred pričujočo Kosovo. Občutek imam, da sem kot otrok, ki so mu 'dali v roke zelo zamotano igračo, pa ne ve, kje naj jo zagra- \ bi, -da se bo v njej kaj zavrtelo in bo njemu v veselje. Bereš pesmi enkrat, dvakrat, trikrat: premišljuješ smisel besed in stavkov, iščeš prispodobe, si jih skušaš ponazoriti, izgrebsti čustvo, doživetje, ki jih je rodilo. Ko se -ti zazdi, da si ga razumel, se ti zopet skrije, kajti morda je pa pesnik tudi kaj drugega hotel izraziti. Lotiš se brati znova od spredaj, od zadaj, na sredi, pesem za pesmijo. Končni vtis je, da si sredi velikega modernega arzenala, kjer se vse vrti in suče, vsakdo hiti za svojim delom, streže strojem, suka ba-gerje, piska, ropoče, brni, ti pa komaj, komaj kaj vidiš in umeš. Pravijo, da je to abstraktna poezija. Oni -dan sem bil na razstavi modernega umetnika, ki je razstavljal svoje abstraktne slike. Na časopisnih izrezkih je bilo brati velike pohvale o teh slikah. Toda jaz sem -strmel, da bi kaj umel in kaj občutil. Ali moj trud je bil zaman. Pravijo, da nismo še dorasli taki umetnosti. Naj bo! Zato pa take podobe in take zbirke poezij shranimo za bodoče čase. Kajti slovenski pesnik z Japonske je kot zaključek svojim poezijam postavil verz: »Skoraj bi si upa-l redi, da mora biti bralec pesnikov drugi jaz.« Za sedaj tega ne morem, morda bom pa mogel jutri, saj časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi. (r + r) POMLAD V PL4NINAH Op. ured.: Ce kdo želi, more naročiti zbirko VI. Kosa na upravi KG. — Cena 500 lir; denar gre v pomoč njegovemu misijonu. pristali v literarnih shemah regionalno -folklorne vrste...« (str. 29). Zlobec se ne izjavi čisto odkrito, katera teh dveh teženj mu je bližja, vendar je dovolj jasen, da razumemo, da prva. Govori sicer, da sta ti dve težnji skrajnostni, vendar pa da imajo danes »jugoslovanske literature mnogo skupnega: od vsega -tistega, kar je tipično jugoslovansko, -do tistega, kar je čisto nacionalna značilnost, razen kar je v tem pogledu že na poti hiranja, ker pripada bolj določenim zgodovinsko - političnim momen tom preteklosti kot jugoslovanskemu ethnosu.« In to svojo ne prav jasno in celo zmedeno, vsekakor pa unitaristično filozofiranje o jugoslovanski literaturi zabeli takole: »Vsaka literatura prispeva danes k definiciji enotne fizionomije Jugoslavije v njeni raznovrstnosti (kompleksnosti).« (str. 29). Dovolj naj bo teh citatov, čeprav bi jih lahko navedli še več, enako čudnih in dvoumnih. Že iz navedenih jasno sledi, da pojmuje Ciril Zlobec slovensko (literaturo le še kot federalni, v slovenščini napisani del enotne jugoslovanske literature; lahko bi tudi dejali: kot pokrajinsko literaturo v primeri z enotno jugoslovansko literaturo. Tako je razumelo njegov članek tudi uredništvo revije, ki v posem-nem članku komentira njegove trditve in se priznava k njegovemu konceptu odnosov med regionalno in nacionalno literaturo (za furlanske kulturne delavce je to vprašanje do neke mere aktualno; motijo pa se seveda, ko primerjajo slovensko 'literaturo s furlanskimi 'literarnimi poskusi, ker je slovenska književnost v primeri s furlansko že uveljavljena in izraz etnično, kulturno in politično izrazitega naroda, ki se je kot tak uveljavljal tudi v zgodovini in ne le v dialektu). Vsekakor pa izzvenita tako Zlobčev članek kot komentar uredništva v to, da gre za lovljenje ravnovesja med »regionalnimi«, folklorističnimi, nazadnjaškimi in nacionalnimi, naprednimi težnjami, ki le včasih v svoji preveliki vnemi po tem, da bi dosegle svetovno raven, postanejo preveč »kozmopolitske«. 2e dolgo se ni zgodilo, da bi bil upal kak slovenski pisatelj ponižati slovensko literaturo v »avtonomno« regionalno literaturo in ji odrekel samostojnost in enakopravnost med literaturami izoblikovanih narodov. Čeprav -nas take težnje pri pesniku, ki je sposoben napisati nežne ljubezenske pesmi v slovenščini, presenetijo, so vendar logičen zaključek ideologije, ka-teriteri služi in ji je služil kot urednik pri »Ljudski pravici«. Tudi tam je na kulturni strani vneto nadomeščal izraz »slovenska« literatura z »jugoslovanska«. Vemo tudi, da ni sam: opazili smo, da pišejo in se izražajo podobno Janko Kos, Tone Pavček in še nekateri drugi. Lahko se sklicujejo na Vraza. Toda prepričani smo, da bodo uživali v zgodovini slovenske književnosti podoben sloves. V četrti številki revije »Politica e cul-tura« najdemo razen Zlobčevega članka o jugoslovanskih festivalih še prispevke nekaterih drugih slovenskih avtorjev, kot n. pr. Maksa Žnuderla in Zorana Kržišnika. Revija je predstavila svojim bralcem tudi slovenska umetnika Stojana Batiča in Draga Tršarja z mnogimi reprodukcijami. To nas ne more potolažiti spričo tega, da daje svoje strani na razpolago tistim, ki so pripravljeni žrtvovati slovensko literaturo in kulturo (pa tudi ves slovenski narod) »socialističnemu« napredku. Pri tem pa jugoslovanski tisk prav te dni ob Titovem obisku v Afriki ponavlja refren, da ima vsak narod pravico do življenja in neodvisnosti. A to velja menda samo za afriške narode. ^ekel ltegnil Krik Pri je... da ko bo... povišan... bo vse ”Joa groze. °ana, ,.povišan” pomeni... križan...?« 3t>a... i« ^°ana jc bleda kot smrt. Tihe solze ji lziJ0 po licih. “Potem je rekel, še malo je luč med ^i.« V . aJ pomeni luč?« — za Joano, misli Klavdija. Toploto, tli ’ je luč!« Luč ^bezen, življenje! Vse to jasno bere iz rf>ečega Joaninega obličja. Koliko ljubezni, . ko trpljenja na tem lepem obličju ju- V: "ske žene! ^°da dogodki se naglo prehitevajo. _ ^-Usa so prijeli. V Pilatovi ženi ni več trPnosti, ni več negotovosti. Sedaj ve. »na; . . . _ . .. .. . . .. **di -njej je Jezus luč, tudi ona ga ljubi •C? , Vse na svetu. ^° Med nekim slavnostnim kosilom je neki povabljenec že z vidno nevoljo odgovarjal na neprestana vprašanja svoje klepetave sosede. »Koliko let bi mi dali, gospod?« nadaljuje gospa. Ker odgovora ni bilo, mu skuša pomagati : »Moj mož ima petdeset let in med nama je deset let razlike.« »O, čestitam vam, gospa, na prvi pogled bi vam nihče ne prisodil šestdeset let.« Praznik slovenske besede in pesmi V nedeljo 26. marca je Slovenska Prosveta priredila v Avditoriju Večer slovenske besede in pesmi. V prvem delu nam je prof. Jože Peterlin predstavil naše srednješolce in akademike, ki so nam prebrali nekaj svojih pesmi; med temi so se nam zdele najboljše pesmi Griše Mikuža. — Nastop je spremljal oktet Planika z dovršeno in ubrano pesmijo. V drugem delu so člani Slovenskega odra pod vodstvom prof. Jožeta Peterima uprizorili dramo Branka Rozmana »Roka za steno«, ki je po svoji globoki človečnosti ena najlepših v slovenski povojni dramatiki. To je drama modernega človeka, njegovega velikega trpljenja in razklanosti; drama človeka, ki trpi, pa ne ve, zakaj, ker še ni doumel besed; »Vzemi svoj križ na ramena in nesi ga za menoj, in vse drugo ti bo navrženo.« Ob čudnih in tesnobnih zvokih elektronske glasbe četvero ljudi pripoveduje dramo svojega življenja, ki ji ne vedo niti začetka niti konca. Vsi trpijo, in ne da bi se zavedali, plačujejo krivdo zase ali za koga drugega. Ali ima to trpljenje kak smisel ali je zgolj slučaj, ki usmerja nji- P E C E Na velikonočni ponedeljek, 3. marca, ob 13. uri bo šla procesija z Marijino podobo iz Boljunca na Peče. Tam bo ob 4. uri sv. maša z ljudskim petjem. Vsi Marijini častilci toplo vabljeni — Brežani naj ne izostanejo! — ho ve poti? Ne, nevidna roka za steno jih vodi skozi trpljenje v novo življenje. Samo eden med njimi je to že spoznal. Dolgo se je trudil, da bi to roko zanikal, se prepričal, da je ni. Rešile so ga besede: »Vzemi svoj križ na ramena in nesi ga za menoj.« Od takrat ve, da je to pot, ki vodi iz obupa. Rad bi jo pokazal še drugim in posredoval vsem tiste odrešilne besede. Igralci Ladi Vodopivec, Drago Štoka, Stana Oficija, Jurij Slatna, Marija Mislej, Marija Oficija in Jurij Vodopivec so naravnost živeli svoje vloge na okusno in moderno opremljenem odru. Novi gradbeni načrti Na pokrajinskem proveditoratu za Julijsko krajino se je prejšnji teden sestal tržaški odbor za javna dela in proučil 23 načrtov za nova gradbena dela v Trstu in okolici. Med temi so najvažnejši .trije načrti IACP, ki bo v ulici Flavia zgradil tri stavbe s 49 stanovanji za skupno vrednost 166 milijonov, 4 hiše s 63 stanovanji za 183 milijonov in 500 tisoč ter 4 hiše s VOLITVE NA GORIŠKEM 28. maja bodo na Goriškem upravne občinske in deželne volitve. Kdor bi kaj prispeval za stroške, ki jih bo pri tem imela SDZ v Gorici, naj pošlje prispevek na naslov našega lista: GORIZIA (Italia), Riva Piazzutta 18. SKAD v Gorici vabi na Veliki petek ob 21h, po postni pridigi, v dvorano Marijinega doma na Placuti, na predavanje o temi KRISTUS-ČLOVEK ki ga bo imel dr. Mitja Bregant. Predavanje zajame Kristusovo trpljenje v znanstveni luči. Božji grob v Doberdobu VSEM dobrotnikom in darovalcem vošči odbor za Katoliški dom v Gorici vesele velikonočne praznike z željo, da bi še naprej vztrajali v podpiranju naše velike zamisli, ki se bliža uresničitvi. Prometne nesreče v letu 1960 V preteklem letu 1960 je bilo v goriški provinci 578 prometnih nesreč, pri katerih je našlo smrt 22 oseb, 529 pa je bilo ranjenih. To so za našo pokrajino res visoke številke, ki jih je zabeležila cestna policija. Cestna policija je v preteklem letu prekrižarila 378.664 km po goriških cestah, kar pomeni, da bi lahko 9 krat obkolila svet. Nikdar ne bo naša ljubezen do bližnjega l>opolna, če ne bo v nas velike ljubezni do Boga. Sveta Terezija Zakon za slovenske šole v razpravi V poslanski zbornici so pretekli četrtek začeli razpravljati o zakonskem osnutku za uzakonitev slovenskih šol v Italiji in na Tržaškem ozemlju. Razprava se vrši pred 8. komisijo, ki ji predseduje on. Er-mini, referent pa je on. Franceschini, demokristjan. Ob začetku razprave je bila v Rimu posebna delegacija obeh sindikatov slov', šol na Tržaškem in Goriškem, ki je poslancem nudila potrebna pojasnila. Razprava se bo nadaljevala po Veliki noči. — Vsi Slovenci, živeči v mejah Italije, želimo, da bi prav za stoletnico ital. republika izglasovala pravičen zakon za celo slov. manjšino. Statistika slov. učencev v goriški občini Statistika o stanju šol s slovenskim učnim jezikom na Goriškem je sledeča: O-troški vrtci v ulici Randaccio 16 otrok, v ulici Croce 14, v Pevmi 13 in v Štam-drežu 11. Nižja srednja šola v ulici Randaccio 126 dijakov, v šestih razredih; strokovna šola 148 dijakov v šestih razredih. Na nižji srednji šoli poučuje 14 profesorjev, na strokovni pa 15. Gimnazija in licej v ulici Croce 33 učencev in 12 profesorjev, učiteljišče 20 učencev in 11 profesorjev. Osnovna šola v ulici Croce 43 učencev, v ulici Randaccio 17, Štandrež 43, Pod gora 18, Pevma 32 in Št. Maver 12 Nova avtobusna postaja Avtoprevozno podjetje Ribi bo v ulici IX Agosto, kjer je sedanji sedež avtobusov, zgradilo novo moderno avtobusno postajo. V ta namen so že začeli s podiranjem nekaterih stavb. Celotna dela bodo stala okrog 40 milijonov lir in bodo dovršena najkasneje do prihodnjega poletja. Tako bo tudi naše mesto dobilo tako potrebno avtobusno postajo, ki bo odgovarjala današnjim potrebam in doprinesla svoj delež k estetičnemu olepšanju Gorice. Praznik zedinjenja Italije Vsa Italija je bila v ponedeljek 27. marca v zastavah. Tudi Goričani so bolj kot običajno razobesili italijanske trobojnice in tako počastili stoletnico zedinjenja Italije. Oblasti pa so položile vence na spomenike padlih in na sporedu so bile še druge manifestacije z govori. Praznovanju so se pridružile tudi šole, kjer so zadnje ure profesorji zgodovine imeli spominske govere. Obnovite osebne izkaznice Osebne izkaznice zapadejo vsaka tri leta. Opozarjamo zlasti Goričane, da si v slučaju zapadlosti preskrbe nove osebne izkaznice, ker jih bodo potrebovali pri prihodnjih občinskih volitvah v maju. Poletni umik trgovin S prvim aprilom bo stopil v veljavo poletni umik trgovin, ki bo veljal vse do 30. septembra. Trgovine jestvin, drogerije in trgovine s sadjem in zelenjavo bodo odpirali popoldne ob 16. uri, zapirali pa ob 19.30. Tekstilne trgovine pa bodo odpirali popoldne ob 13.30, zapirali pa ob 19.30. Mesnice bodo ob nedeljah dopoldne odprte, v ponedeljek pa ves dan zaprte. Stavka delavcev v Podgori in Ronkah Sindikalne organizacije so zaradi nepopustljivosti ravnateljstva tekstilnih tovarn v Podgori in Ronkah proglasile dvodnevno stavko 25. in 26. marca. Delavci se potegujejo za naslednje: izplačilo proizvodne nagrade, od 12 do 15 lir na uro za specializirane delavce, povečanje doklade za delo, ki je zdravju škodljivo, ureditev mezd delavcem pri centralah in vzpostavitev a-kordnega dela v nekaterih oddelkih. Ne bo več izpitov za vstop v srednjo šolo Naučno ministrstvo je določilo, da letos ne bo izpitov za vstop v srednjo šolo. Otrok, ki z uspehom dokonča 5. razred ljudske šole, se lahko v jeseni vpiše v srednjo ali v strokovno šolo brez vsakršnih izpitov. Ti bodo še naprej veljali le za privatiste, ki so obiskovali kako privatno šolo. Športne vesti Lepo število mladih ljudi se je zbralo pretekli petek v dvorani na Placuti, kjer se je vršil ustanovni občni zbor novega športnega društva. Tam so sklenili, da se bo društvo imenovalo športno združenje 01ympia. Sprejeta so bila tudi pravila in izvoljen je bil devetčlanski odbor. Društvo življenja! Časopisi in radio nam neprestano sporočajo, kako se državne oblasti bavijo z vprašanjem, kako bi kmetijstvo dvignile z raznimi pobudami, podporami in zakoni. Kako pa to, da se s tako lahkoto dovoli, da lahkomiselni ljudje teptajo naše travnike in prizadevajo toliko gmotne škode? Pa še drugo škodo delajo mestni ljudje, ko brezvestno lomijo veje cvetočih sadnih dreves. V Trstu imamo več gospodarsko-kmetij-skih udruženj. Ali bi ne kazalo, da bi se ta udruženja pobrigala pri merodajnih oblasteh, da se odločno zaščitijo pravice in koristi naših kmetov? In to čimprej, ker pomlad kliče ljudi na deželo. Filmski večeri Pred kratkim smo predvajali v naši kinodvorani močan film: Seme nasilnosti. Prvi večer za starše, drugi za mladino. Mladina je pokazala več zanimanja kot starejši. Film obravnava vprašanje, kako in kdo naj ukroti podivjano mladino, ki povzroča vedno več zaskrbljenosti v svetu. Film pokaže na učinkovito sredstvo: šolski vzgojitelj, prežet z ljubeznijo im veliko potrpežljivostjo. Vzgojitelj, ki dela samo za mesečno plačo, ne bo uspel zlasti pri današnji mladini. Prof. dr. Maks Šah je po predstavi filma govoril o prilikah, ki zvodijo dandanes mladino na slaba pota. Dom, šola, cerkev so semenišča dobre vzgoje. — Gospoda profesorja bomo še povabili na podobne večere, ker zna pritegniti .poslušalce s svojo živahno govorico. Po Veliki noči imamo na programu več takih filmskih večerov. Velikonočna služba božja Vstajenje s procesijo bo v nedeljo zjutraj ob 7.30. Sledi sv. (maša in blagoslov jedil. Slovesna sv', maša bo ob llh. Večernice ob 16. uri. ★ Kinodvorana Bazovica vošči vesele velikonočne praznike in sporoča, da bo na Veliko noč in velikonočni ponedeljek predvajan barvan film KITTY (Kit-ty und die grosse Welt) z Ro-my Schneider v krasni Švici. Vesela ljubezenska zgodba prijetno zabava gledalca dve uri. — Si videl SISSI? Poglej še KITTI! — Predstave ob 17., 19., 21. uri. ★ Marijanišče na Opčinah hvaležno želi vsem vaščanom, vsem tržaškim ter goriškim prijateljem in dobrotnikom blagoslovljene velikonočne praznike. bo dobilo na razpolago igrišče Oratorija Dominik Savi j. Predlagano je bilo, da bi društvo zaenkrat gojilo odbojko in lahko atletiko in da se naj včlani v državno odbojkarsko in lahkoatletsko športno federacijo. Upamo, da bo društvo čimprej začelo z rednim delom in želimo pri delu čim več uspeha. Čebelarji so zborovali Preteklo nedeljo 26. marca so se zbrali v mali dvorani Kmetijskega inšpektorata čebelarji goriške dežele. Sestanek je vodil inšpektor dr. Marsano. Statistika kaže, da je v obvezen konzorcij vpisanih 130 članov s 1461 panji, oziroma čebeljimi družinami. Ker se je v Gorici pojavila če-belna bolezen »Nosema«, katera je zelo nevarna, bodo čebelarji primorani boriti se zoper njo z zdravili. V ta namen je tu- Prizor izpred cerkve v Doberdobu di vlada poslala svojo pomoč. Uničenje čebel na Goriškem pomeni uničenje sadjarstva, saj je znano, da čebele oprašijo 85 % rastlinskih cvetov. V prihodnje je v načrtu štetje in pregled panjev v vsej deželi po strokovnjakih. G. Marsano je ob koncu z lepimi besedami navdušil udeležence, naj pazijo na svoje čebele v sporazumu s kmetovalci in sadjarji posebno sedaj ob škropljenju sadnega drevja, da ne bodo še strupi dali svoje pri uničenju čebel. Obljubil je čebelarjem tudi svojo pomoč. K. F. 70 stanovanji za 200 milijonov lir. V sesljanski občini pa bodo sezidali v okviru podpornih del za dalmatinske begunce hiralnico za stare in onemogle. Dela bodo stala 146 milijonov lir. Prenehala je obstajati civilna policija Pretekli ponedeljek je formalno prenehala obstajati civilna policija v našem mestu, ustanovljena leta 1945 pod zavezniško upravo. Veliko število uslužbencev bivše ZVU se je v teh zadnjih letih odpovedalo službi in prejelo dogovorjeno odpravnino. Ostalo je v službi Je še 3081 oseb. Od teh se je izreklo za državno civilno službo 2050 uslužbencev. Ti bodo ostali na tržaškem področju in se jim ni bati, da bi bili premeščeni. V dosedanjih necivilnih službah pa je ostalo še 1031 oseb, to je upravnih policistov, financarjev, gozdarjev in jetniških paznikov, kar je vsekakor premalo za tržaško mesto. Verjetno jih bodo nadomestili z novimi silami iz notranjosti države. Delavci zasedli tržaški arzenal Nepričakovano so v soboto 24. marca delavci Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka v Miljah zasedli obe podjetji v znak protesta, ker jim vodstvo tovarn ni hotelo dati točnega odgovora glede izplačila proizvodne nagrade, ki je bila določena za velikonočne praznike. Toda že v nedeljo se je vodstvo arzenala pobotalo z delavci, ki so zato prenehali s stavko in se v ponedeljek redno vrnili na delo. Bazovica Travniki — priljubljena točka lahkomiselnih meščanov Tržačani zelo radi prihajajo v našo vas. Izvabi jih lepa kraška planota, odlične kuhinje naših gostiln, borovi gozdiči in spomladi naši lepi travniki. Preteklo nedeljo je krasno vreme priklicalo veliko ljudi iz mesta na deželo. Kamorkoli si šel, si videl polno avtomobilov in veselih meščanov. Vse prav in koristno za ljudi, ki ves teden čepijo v zaprtih prostorih. A ni prav, ni pravično, da se Tržačani brez trohice vesti podajajo na naše travnike, ki so za naše vaščane poleg dela v Trstu edini vir dohodkov. Od travnikov živi vsa naša živina. Meščani pridejo kar z avtom na travnik, se uležejo, brcajo žogo, in to ravno v času, ko travniki začenjajo zeleneti. Nič ne pomagajo žične ograje, jeza, grožnje in protesti. Kam naj -se naši ljudje obrnejo za obrambo svojih pravic? Vprašujemo se, ali niso dolžne oblasti zaščititi lastnino? Poškodo-valce kaznovati? Saj smo v državi, kjer je privatna lastnina podlaga socialnega DAROVI NADALJNJI PRISPEVKI NEDELJE ZA KATOLIŠKI TISK števerjan 1®'^ POPRAVEK: . Sv. Ivan - Gorica namesto 1.100 — 1®'* Za Katoliški dom: Odv. Nikolaj T ob smrti nadsv. Alfonza Rakuščka 3-družina Šorli-Braluž 5.000; diužbenica ^ vač Cecilija 2.000; družbenica Živec Ti1®. 2.000; N N 6.000; Germek-Smrekan 2# NN 500; Kranjc Danilo USA 3.100; drU#1' Dolkin, Cleveland USA 62.000 lir. Štanilrcža: Canali Romej 1.000, Janko 1.000, Nanut Alojz 1.000, clrviŽ’ Mozetič 500, družina Mozetič 500, Budal Jožefa 1.000, F. J. 1.000, dn®'® Tkalič Leban 500, Nardin Anton 500, B1* Franc 500, Paulin Anton 1.000, Nanut 2.000, Lutman Leopold 1.000, F. J. T Ema Oualli 200, Brajnik Jožef 5.000, beljak France 200, P. N. P. 500, Gom$L Leopold 1.000, Gulin Mirko 1.500, Rti3^ Turri Emilija 500 lir. Za Marijin dom v Rojanu: Mihaela lič 3.000 (za 1 sedež); S. A. 1.500; G-5.000; N. N. 2.000; U. J. 1.000; P. 1.000; L. š. 5.000; plačaj! OGLASI Za vsak mm višine v širini enega trgovski L 20, osmrtnice L 30, več davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: ms gr. dr. Fr. ZAHVALA Globoko ganjeni nad tolikim sočhst vanjem ob smrti naše nepozabne MARIJE HOJAK j se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ( lajšali težke urn in pokojnico sprotnih njeni zadnji poti. A Družina HOJAKvlJ Gorica, 24. marca 1961. , —j ^ Teden od 2. do 8. aprila 1961 Nedelja: 9.30 Slovenski narodni motivi- — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa- — 11.30 Oddaja za najmlajše: »Velikonočni čudež«, velikonočna pravljica; igraje člani RO. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.® Kdo, kdaj, zakaj ... Kronika tedna v Tf stu. — 14.45 Zbor »Jacobus Gallus«. " 17.00 »Velika noč 1833«, radijska drarna: igrajo člani RO. — 21.00 Iz zakladnice sk venskih narodnih pesmi: (27) »Jezus Je na velikonočno jutro zgodaj vstal«. Ponedeljek: 9.10 Škedenjski zbor. — 93® Ilustrirano predavanje: »Rajčice«. — 11® Franc Orožen: »Velikonočna pisanica«. " 14.45 Ljubljanski vokalni kvartet. — 18® »šole življenja«, slike iz pisateljeve avB’ biografije; igrajo člani SG. — 18.00 Ital*-janščina po radiu. 25. lekcija. — 18.30 Mb' di solisti. — 19.00 »Vstajenje v sodobn1 slovenski liriki«, zbral Vinko Beličič. " 20.30 Luigi in Federico Ricci: Izbor iz op® re »Crispino e la comare«, nato »No"1 knjige in izdaje«. Torek: 18.00 Radijska univerza: (1) »Zž® dovina milarstva«. — 18.30 Mozart: Su®' fonija št. 41 v C-duru K 551, imenovan3 »Jupiter«. — 19.00 Pisani balončki. — 21® Koncert sopranistke Sonje Hočevar, klavirju Zdenka Lukec-Carjeva. — 22® Sprehodi po antičnih gajih: (7) »Tibul’ pesnik miru in ljubezni«. Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence. J1 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 Avl® tromesečja - Italo Svevo: »Tat v hiš'1' drama v štirih dej.; igrajo člani RO. Četrtek: 18.00 Radijska univerza: »Človek in njegovo fizično okolje«. — 1’^ Širimo obzorja: Slike iz goriške preteki® sti: (1) »Med kremplji orla in leva«- 20.30 Simfonični koncert orkestra Tržaš^ filharmonije. Petek: 18.00 Italijanščina po radiu. ^ lekcija. — 18.30 Rimski Korsakov: »Fe8* val v Bagdadu« in »Morje«, iz sinhron®*1* suite, op. 35 »Sheherazada«. — 19.00 S®* in vzgoja: »Vzgoja staršev - zahteva dobnih pedagogov in psihologov«. — 22-Obletnica tedna: »Kemik Robert Burisd1, ob 150-Ietnici rojstva«. — 22.15 Sreča®* s slavnimi glasbeniki: (11) »Arturo B®1® detti Michelangeli«. Sobota: 15.30 »Otok in Struga«, dra"1* v štirih dej.; igrajo člani RO. — 18.00 P® dijska univerza: »Deset stoletij ruske ® hovnosti«: (1) »Ob zarji ruskega kršč** stva«. — 18.30 Kozina: Davnina; P°v'* Rapsodija za veliki orkester; Prentf Scherzo. — 19.00 Pomenek s poslušalka1® — 20.40 Zbor Korotan. — 21.00 Za sin® in dobro voljo.