V.nsko sodo različne velikosli piodaja Gnllšek, Mr.ribcr, Razlngova ulica 25. Avsirijski vinarski in sadjarski strokovjaki v Mariboru. Dno 16. sept. je dospelo z avtobusom iz Avstrije 28 vinarskih in sadjarslrih strokovnjakov, ki so priredili po Jugoslaviji poučno potovanje. Med udeleženci so- nekatere znane osebnosti iz gospodarskega življenja, kot dvorni svetnik Loscbnigg iz Dunaja, sekcijski avetnik dr. Wobisch iz bunaja, profe&or Steffel iz Klosterneuburga, ekonomijski svetnlk Preiseker, predsednik Gleichwert iz Badcna. in drugj. Dopoldne do prihadu so si ogledali naprave Vinarske in sad,jarske šole in SpodnjeŽtajersko sad-' jarsko zadrugo, popoldne pa so napra-' vili izlet v Limbuš in Pekre, kjer so, obiskali viničarsko šolo in nekatefa privatne vzorne vinograde. Vinogradnikll Za sedaj vam priporočamo sledeče: 1. Prodajmo' namiznq! grozdje za zobanje v kcir največjem ob? segu. To je mogoče posebno v bližini mest in trgov. S trgatvijo čakajrno do skrajne možnosti, da gi*ozdje popolnor1 ma dozori in da bo kvaliteta vinskega pridelka čim boljša. 3. Ako je vsled slabega vremena močno nastopila gni-' loba, podbirajmo gnilo in odpadlo gro-, zdje. 4. Vinski mošt po pretoku 24 ur. razsluzimo, to je pretočimo, da čistejše' pokipi in ostane zdrav. 5. Trgajmo in; p-rešajno po možnosti vsako vrsto zase,*^ kajti za sortirana vina dosežemo ved^ no boljše cene. 6. Vsem vinogradnikoni brez izjeme, ki »o primorani vins.ki mošt od preše prodajati, svetujemo, da ga in to najslabše kvalitete ne dajo cenejše od 2 Din iz mešanih vrst, za sortirano blago in boljšo kvaliteto pa naj zahtevajo primerno večjo ceno. Na nižjib cenah nima nikdo interesa, najmanj pa vinogradniki sami. Vinarsko društvo za Dravsko banovino v MaV boru. Sadjajrji! V dneh 25., 26. in 27. ofcto-, bra tega leta se vrši v prostorih ljubljanskega velesejma velik sadni sejemJ Kdor namerava sodelovati, mora do V pktobra tega leta* prijaviti svojo ude-'* ležbo na naslov »Sadjarsko in vrtnarsko društvo« v Ljubljani, Resljeva cesta 24/11. V tej prijavi je točno navesti,' katere sorte se bodo poslale, koliko od vsake sorte, v kakšni po&odi in koliko sadja od vsake sorte (razen tistega,' kar namerava poslati) ima dotičnilt sploh na prodai, oziroma doma v zalogi. Skrbelo se bo namreč po možnosti za odjemalce ne samo za ti&to sadje, ki: bo postavljeno na sejem, ampak tudi za zalogc, ki jib imajo doma. V po-J štev pride samo trpežno pozno jesen-' sko in zimsJio, skrbno izbrano namiz-' no sadje, zlasti jabolka in hruške, in sicer samo tistib vrst, ki se nahajajo y. sadnem izboru za Dravsko banovino: Vsa nadaljnja pojasnila daje Sadjar-' sko in vrtnarsko društvo v LjubljaniJ Enpčija s hmeljem. Zaradi židov&kiti prazniliov je kupčija malo oslabela in cene so ipopustile. V javni Oznamoval-I nici je bilo dosedaf signiranili 1400 te%~ kih bal po 150 kg. "~" PREDLOGI VINOGRADNIKOV. V Beogradu se je vršilo 20. septembra tega leta veliko zborovaaje vinogradnikov iz cele države. Ob' koncu zborovanja je bila sklenjena naslednja re«: solucija: 1. Trošarina na vino naj se ne ukinc, marveč uvcdc tudi za ono viao, ki se producira na področ^ ju takozvanih zaprtih mest v Dalmaciji. 2. Vsem finančnim crganom naj se izda pojasnilo, da je neprevret vinski mošt oproščen fro.arine. 3. Občinskim in drugim samoupravam naj se za^ brani obrenienjevanje vina z novimi občinskimi in drugimi samoupravnimi dokladami, tro-arinami in drugimi dajatvami. 4. Za izdelavo vinskega destilata n^j se dov^lijg primerne ugodnosti. ¦-^i^^^^-ffi^ff^ 5. Brezalkoholne pijače iz umetnih esenc naj se obremene s primerno visokimi državnimi, banovingkimi in občinskimi tro.arinami najmanj v oni meri, kakor veljajo za vino. 6. Zaradi omiljenja krize v vinogradništvu je nujno potrebno, da se ukinejo vse carine za uvoz vinogradnižkih potrebščin, v kolikor pridejo v poštev 2a obdelavo vinogradov, izdelavo in nego vina. 7. Trg»yinska politika naj upošteva važnost izvoza vina. Zato naj se v celoti odpravi dosedanji sistera trgovinskih pogodb na obnovi klarzule o največjih ugodnostih in izvede sistem preferenčnih carin s primernim kontingentiranjem izvoza našega vina. 8. Za uvoz prazne vinske posode (sodov) iz inozemstva naj se dovoli kreditiranje carine. 9. Glede ria nerentabilnost vinogradništva naj se nanovo odmeri katasiralni čisti donos, ki služi za odmero davkov. 10. Protialkoholna propaganda v državi naj se zavrne v primerne meje, da ne bo nasprotovala intcresorn vinogradništva, ki vsekakor predstavlja eno najvažnejših panog našega narodnega gospodarstva. Protialkoholni pokret naj propagira treznost in zmernost pri uživanju vina, nikakor pa naj ne bo proti vsakemu uživanju vina. 11. Pristojbine za merjenje posode naj se znižajo. 12. Za prevoz praznih sodov naj se dovoli na vseh državnih železnicah 50 odstotni popust. 13. Osnova za plačevanje skupnega davka na pos-ovni promet naj se določi na pcdlagi 2 Din za liter. 15. Za potrebe vojske in mornarice naj se dobavlja samo domač vinski kis. J. V. PohonCafanie sa&tffl v feseni. Zahteva po lepem in dobro razvitem &adju je postala danes merodajen fakfor v razvoju sadne trgovine. Ne koliŁina, ampak kakovost sadja, je danes" odločujoča, ako želimo naše sadje spra,viti v denar-po ugodnejših cenah doma in na inozemakib tržištih. Izredna konjunktura, ki smo jo imeli lansko leto z ožlrom na to, da je bilo povpraševanje večje od ponudbe, nas ne bi smela zavesti k mnenju, da bode vedno tako, tudi ni toliko merodajna samo splošna gospodarska kriza, ki objema ves svet, da je letos izredno težko plasirati sadje po količkaj ugodnejših cenah, kot pa vedno večja zahteva po dobro sortiranem in kakovostnem sadju. Sadje danes ni več luksuz, sadje je postalo danes ljudska hrana, katerega zavživanje se s strani zdravniških krogov vsled visoke vsebine življenju važnih vitaminov izredno priporoča. Dobro sortirano in zdravo &adje pa zahteva s strani sadjarja, da posveča sadnemu drevju čim več pazljivosti in nege. Slcrl.no negovano sadno drevje ter neizprosen boj proti vedno hujše nastcipajočim škodljiicem našega sadnega drevja, so temelji, ako nam leži na srcu razvoj sadne trgovine ter s tem zvezano povečanje našega narodnega premoženja. Kako pa dobimo zdravo, lepo in dobro sadje? Sam6 takrat, ako bodemo negovali drevje ter ga očuvali od nevarnih zajedavcev, ki ga v rasti zadržujejo t&f mu jemljejo redilne snovi, napadajo one življenjske organe, kivso za razvoj sadnega drevja neobhodno potr&bni. Drevo sliči v marsičem človeku. Zanemarjenost, neči&toča so l&gla raznim boleznim, opešanje moči in hiranje posledica takega stanja. Tudi drevo, ki ga pustimo brez nego, bode hiralo, zajedalci pa bodo opravili svoje delo. Ako napadajo, listje, ki tvori pljuča drevja, razni Š4_odljivci in zajedalci, potem bode prav kmalu usoda sadnega drevja zpečatena, o rodnosti pa soveda sploh ne rnore biti govora. Boj proti škodljivcem in zajedalcem ter raznim boleznim nam bode obvaroval naše sadno drevje ter povrnil stotero vloženi trud in delo. Od škodljivGK.v sadTi&ga drevja hočemo omeniti predvsem najnevarnejšega, to je zimskega pedica (zmrzlikarja), ki se bode pojavljal na jesen, in sicer v času, ko nastopajo prvi mrazovi. Oktobra meseca, tudi novembra in decem- bra, slednje posebno, ako pozno nastopajo mrazovi, se pojavlja nežen me> tuljček samec ter brez__rilna samica z močno razvitimi tremi pari nog. Ta prileize iz zemlje in hiti po deblu v vrbe, da tamkaj poleže jajčeca. Glavno pažnjo je treba torej posvetiti samici zimskega pedica. Najuspešnejše sredstvo je in ostane proti samici zimskega pedica lepljiva past. V novejšem času se dcbijo že izgotovljeni lepljivi drevesni pasovi Rekord, katere opašemo od oktobra meseca naprej v višini od 1 in pol metra tako, da zabranijo prehod samici zimskega pedica na drevo. Na pasu sigurno porovimo samice tega nevarnega škodljivca in preprečimo razrnnoževanje zaroda za prihodnje leto. (Nadaljevanje sledi.)