poštnina plačana t> gotovini.
Stev. 49.	V Lfublfaiti, dne 1. decembra 193?.
Posamezna stav. Din V—
Leto XV.
^^ -
Ji	
r-	
vSl^.i ■	|
k	9 A
	
	E
	s
	n
■	1
	^ 1	1
	■H	I
	I	I
	■	1
i		1
	A	i
Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knatlova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tnzemstvo: četrtletno 9 Dlg, colletno IS Din, celoletno 3« Olg; za ln*< zemstvo razen Amerike: ietrtletno 12 01», poHetno 24 Din, celoletno 48 Din. Amerika letno I dolar. — Račun poštne hranilnice, podražolcc v Llnbl|anl, st. 10.711.
1. december in ljudje, ki nam hočejo zlo
Prejšnji teden se je vršil v Zagrebu tajni se-' Nekmečki sloji vedo, da je vsem v korist, ako stanek nekaterih nezadovoljnih mogotcev, ki se stoji krnet na trdnih nogah, ne morejo sprijazniti z mislijo, da je kraljevina | Brezpredmetna in zlobno zlagana je trditev Jugoslavija takšna, kakršna je, danes, granitna resolucije, da je današnja vladavina uvedla neke osnova za blaginjo vseh treh bratskih plemen, prvenstvene pravice za srbski del naroda, ko je Slovencev, Hrvatov in Srbov. Pod predsedstvom prav bistvo šestojanuarske vladavine to, da je dr. Mačka so se sestali nekateri pristaši bivše strmoglavila nadvladna stremljenja in da se vrši Radičeve stranke in nekaj drugih gospodov. Vse delo nove jugoslovenske politike baš proti Sami so si nadeli priimek voditeljev naroda in nadvladi kakega dela naroda nad drugim. Tej so postavili načelo, ki bi naj bilo podlaga opo- državni politiki se je že v mnogočem posrečilo zicijskega dela v naši državi. V resoluciji, ki so popraviti grehe prav teh politikov, ki sedaj sejo sprejeli na tem sestanku, pravijo, da je narod stavljajo protidržavne resolucije in ki so v pre-edini izvor vsake oblasti. Svoj izključno kmečki teklošti najbolj gojili odkrite in prikrite težnje program proglašajo za edino zveličaven za vse po nadvladi.
naše javno življenje in trde, da je šesto januarska j Njihov klic po vrnitvi zgodovine na decem-vladavina najhujša oblika samodržništva Srbi- ber jeta 1918 je najblaznejše početje, ko vidimo, jancev nad vsemi ostalimi deli naroda in države. kako pioskajo naši zunanji neprijatelji baš tej Obenem zahtevajo, da se vsa naša narodna zgo- točki resolucije. Že pri sami misli, da bi se vrnilo dovina vrne nazaj v leto 1918., v dobo pred usta- stanje j decembra leta 1918., se bodo dvignili novitvijo Jugoslavije, v čas splošnega nereda in vsj rodoljubi. Kaj bi pa pomenil povratek takega zmede. Pri tem zahtevajo, da se prepusti narodni stanja? Jo bi značilo oživljenje vseh strahotnih volji, kako obliko sožitja si izbere.	(spominov iz preteklih dob in črto preko vsega
Predvsem moramo ugotoviti, da je zagrebška dela, izvršenega v 14 letih za narodni in gospo-resolucija v svojem bistvu zaključek mnogih po- darski napredek. Vse te nakane in grožnje s poizkusov, da s strnejo v eno skupino nasprotniki vratkom na 1. december leta 1918. niso prav nič današnje vladavine, ni pa to, kar se govori po drugega, nego dobra voda na mlin naših naj-tihem,. namreč začetek nekega resnejšega opo- večjih sovražnikov. Čudno je samo, da sp mogli zicijskega dela. Vsi ti poizkusi so se čisto po- neki možje, med njimi neki nekdanji borci za nesrečili in so tudi nade g. dr.. Korošca kot glav- jugoslovensko misel, sklepati zveze z ljudmi, ki nega posrednika med različnimi opozicijskimi jasn0 nočejo nič drugega nego propast naše strujami na vsej črti propadle. Pokazalo se je, države. Kaj bi to značilo zlasti za nas Slovence, da tako zvana opozicija ni sposobna, ustvariti skupnih načel, kar jasno priča, da ne ore gospodom iz opozicije za resnične narodove in državne, temveč zsolj za osebne koristi. Vsi do sedaj naznačeni dnevi, kdaj bo dobila opozicija vso oblast v državi, in vse nade, ki so jih stavili njihovi priganjači na te dneve, so se pokazali za predlog proračuna za leto 1933./1934., ki znaša ničeve. Vemo tudi, da bo prav tako klavrno nji- 10.438 milijonov dinarjev, to je za okroglo 885 rnl-hovo prizadevanje, napraviti iz 14. obletnice na- lijonov dinarjev manj kakor v tem letu. Znižanje šega uedinienia dan. ko se naj pričnejo snet ne- proračuna nasproti letu 1931./1932. pa znaša celih redi in pokoli v notranjosti države, kar bi bilo 2800 milijonov dinarjev. Proračun splošne držav-seveda všeč našim nenrijateljem, ki komaj ča- ne uprave znaša 69898 milijona dinarjev, to je kajo na vseh straneh, kdaj jim pade v plen ne-složni jugoslovenski narod.
Pri prvi točki resolucije, v kateri pač samo zaradi slepljenja ljudstva priznavajo narodu edinemu pravico do oblasti v državi, namerno po-
si vsakdo lahko sam predoči, saj vemo, da sega pohlepna tujčeva roka že po Posavju, a naše Štajerce bi zadela prav tista usoda, kakor je zadela naše koroške brate. Z današnjo državo, namreč s kraljevino Jugoslavijo pod žezlom Karagjorgjevičev, stoji in pade naš narod. Dokler bomo imeli skupno državo, bo ohranjeno jedro našega naroda, čim pa bi bili razsekani na več držav, bi bili izročeni neizogibnemu poginu in bi nehali živeti.
Kar se tiče zadnje točke zagrebške resolucije, kjer se zahteva, naj bo sožitje vseh narodov v naši državi osnovano na narodni volji, mislimo, da je vsakomur jasno, da je to sožitje in zlitje v eno celoto «za ceno krvi in gore kosti» že davno po narodni volji končno rešeno na Kajmakčalanu in tudi pri našem Logatcu, kjer je baš srbska vojska ustavila pohod soseda v našo domovino. Za 1. december stoji danes ves jugoslovenski narod in se bo krepko postavil proti vsakomur, kdor bi izkušal na ta ali oni način kršiti te, v dušo vsakega razsodnega državljana zrasle osnove državnosti.
Novi društveni zakon bo prinesel, kakor smo že zadnjič poročali, možnost snovanja tudi drugih strank poleg enotne državne stranke. Tako bp dano vsakomur, ki ima čiste namene in čiste roke, da pomaga pri zgradbi naše bodočnosti, ki je, kakor smo poudarili, edino in za vedno le v kraljevini Jugoslaviji. Glavni pogoj za vsako sodelovanje v naši državi je brezpogojno priznanje načela narodnega in državnega edinstva, kateremu je baš naš kmet skupaj z našim obrtnikom in delavcem najboljša opora in najzvestejši čuvar
Varčevanje v novem proračunu
Že v zadnji številki «Domovine» smo javili, da je bil narodnemu predstavništvu predložen
nad 585 milijonov manj kakor v sedanjem proračunu; Upoštevati je treba pri tem, da so državni izdatki po večini vezani na razne zakone in da je še večje znižanje proračuna brez izpre-membe teh zakonov in brez škode za državno zabijajo, kolika skrb in briga vežeta našega do- j "P^vo nemogoče. V zadnjih dveh letih se vrše brega vladarja z njegovim narodom. Zgodovina stalna zniževanja državnih izdatkov, pa ne za
bo odločno zapisaia, da je bil v teh hudih časih prav kralj tista vez, ki je preprečila razpad države, zgrajene z neskončnimi žrtvami celotnega naroda, z mučeniško smrtjo stotisočev njegovih sinov in pq enotni volji Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prepameten je naš narod, da bi se dal zavesti v današnjih hudih časih od zlobnih nakan užaljenih samoljubnih mogotcev, temveč stoji trdno in neomajno za svojim modrim vladarjem, ki mu njegovo veliko delo za jugoslovenski narod priznava tudi tujina.
Nihče ne taji, da smo pretežno kmečka država. Tudi ne more noben resen človek "trditi, da se pri nas ne varujejo v vsem javnem delu najprej kmečke koristi. Prav tako pa je jasno, da je potrebno prav v korist kmeta soglasje vseh slojev.
radi tega, ker se smatrajo ti izdatki za nepotrebne, temveč zato, ker moramo v teh hudih gospodarskih razmerah računati do skrajne možnosti z gospodarsko močjo naroda.
S proračunskimi težavami se borijo tudi druge države, ki so bogatejše kakor Jugoslavija. Francija na primer bo imela v tekočem.letu primanjkljaja 12.100 milijonov frankov. Da bi dosegla ravnovesje, je tudi ona zmanjšala nekatere izdatke in povečala nekatere davke, vendar pa ji je še ostal primanjkljaj čez tri in pol milijarde frankov, ki ga bo treba pokriti s posojili. To je mogoče na Francoskem, v državi, ki razpolaga z obilno glavnico in razvitim denarnim tržiščem. Če pa pogledamo na stanje svetovnega denar-
nega trga in na siromaSnost glavnice v sami naši državi, bomo takoj spoznali, da pri nas takšni načini zdravljenja proračuna niso mogoči.
V proračunu izdatkov državne uprave za upravno službo, za pravosodje in za prosvetno, socialno in gospodarsko udejstvovanje države je določenih vsega skupaj 2737 milijonov dinarjev, a ostanek se mora uporabiti za vrhovno državno upravo, pokojnine in invalidske podpore, odplačila državnih dolgov in za vojsko in mornarico. Izdatki za vojsko in mornarico v skupni vsoti dveh milijard dinarjev so prav skromni, ako pomislimo, da je imela mala kraljevina Srbija z dvema in pol milijona prebivalcev in brez mornarice, brez zrakoplovstva in brez obmejnih straž v letu 1912 proračun za vojsko, ki je znašal 30 milijonov zlatih dinarjev, to je 450 mili-jinov današnjih dinarjev.
Državni dohodki so določeni na osnovi dohodkov v zadnjih mesecih in se ozirajo na. zakone iz meseca avgusta letos, ki odrejajo povečanje' davkov na poslovni promet in trošarine na sladkor in električni tok.
Državna gospodarska podjetja nimajo, neposredne zveze z državnim proračunom, ker krijejo svoje izdatke iz svojih dohodkov in vržejo še znaten presežek, ki znaša v novem proračunu 535 milijonov dinarjev v korist proračuna občne državne-uprave. Pri državnih gospodarskih podjetjih se mora postopati pri proračunanju povsem po trgovinskih načelih. Najvažnejšo postavko v
Starejšim osebam
.agrenjujejo stare dni revmantične bolezni. Vam, ki trpite zbog revmatizma, protina, trganja, ishiasa, zoboboln in glavobola, se priporoča
masaža
eLG5
za masažo
Masaža z ALGO vas okrepi, osvežuje. ALGA je starejšim osebam pravi blagoslov.
Steklenica Din 14—.	Oglas registriran pod S. br. 25.892/82.
tem delu proračuna predstavlja promet (železnica, rečna plovba, pošta, telegraf in telefon).
Naglasiti je treba, da se pri nas odstotno potroši za osebne izdatke v prometu skoro najmanj v vsej Evropi. Vsako znižanje izdatkov za železnice bi imelo za posledico zmanjšanje železniškega prometa, kar bi bilo v veliko škodo za vse narodno gospodarstvo.
Novi proračun kaže na eni strani prizadevanje, da se zadosti vsem neizogibnim državnim potrebam, na drugi strani pa, da se ne nalagajo narodu nova bremena. Država je dosegla v svojih izdatkih v letošnjem proračunu najnižjo mejo, izpod katere nikakor ne more brez resnih nevarnosti za svojo bodočnost.
Delo za napredek našega vinogradništva
Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru nam je poslalo:
V ponedeljek 21. t. m. se je vršilo v restavraciji Narodnega doma v Ptuju dvoje zborovanj naših vinogradnikov. Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru je v smislu sklepa občnega zbora pozvalo vse trsničarje dravske banovine, ki imajo dovoljenje od kmetijskega ministrstva za trsničarski obrat, na ustanovni zbor trs-ničarskega odseka v okriljn Vinarskega društva. Pozivu se je odzvalo veliko število borcev za naše novodobno vinogradništvo, kakor smemo upravičeno nazvati naše trsničarje, brez katerih vinogradniški obrat v ožjem smislu ni mogoč. Pojavljajo se vprašanja v trsničarstvu, ki enako zanimajo vse trsničarje. To so: skupna nabava ameriške podlage in cepičev, medsebojno podpiranje pri prodaji trsja, stavbe silnic po najmodernejših načrtih, stremljenje za tem, da bi trsničarji delali po naročilih, izmenjava misli iz trsničarske prakse in tudi stremljenje za tem, da bi morali biti pridelovalni stroški osnova za določanje cen za trsje.
Ustanovni zbor trsničarskega odseka je vodil odposlanec in član glavnega odbora Vinarskega društva Franjo Brumen, trsničar iz Krapja pri Ljutomeru. Predvsem so bila na zboru sprejeta pravila, ki se glase:
Pri Vinarskem društvu se v smislu točke 7. društvenih pravil osnuje trsničarski odsek. V ta odsek stopijo vsi zasebni trsničarji, ki imajo dovoljenje za izvajanje trsničarskega obrata, izdanega od ministrstva za kmetijstvo. Dalje pristopijo vsi upravniki banovinskih trsnic in javni funkcionarji-strokovnjaki te panoge.
Odsekovo upravo sestavljajo: predsednik, tajnik in odbor trsničarskega odseka. Predsednik mora biti član glavnega odbora Vinarskega društva. Volitev v odsek se izvrši na občnem zboru. Posle trsničarskega odseka izvršujeta odsekov predsednik in tajnik. Odsekovi sklepi morajo dobiti potrdilo glavnega odbora Vinarskega društva.
Trsničarski odsek ima nalogo: a) ščititi predvsem koristi trsničarstva v splošnem, b) delovati za povzdigo našega vinogradništva, c) delati na to, da oblastvo čimprej zatre samorodnice, d) da se odpravi vsako šušmarstvo v tej panogi, e) prirejati skupne izlete v napredne vinorodne kraje.
Viri za odsekova sredstva so: članarina, katere Tišino določa Vinarsko društvo sporazumno s trsničarskim odsekom, dalje prostovoljni prispevki članov odseka in podpore. Iz teh dohodkov se krijejo odsekovi upravni stroški, predavanja, poučni izleti in podobno. Po morebitnem
razpustu trsničarskega odseka pripade vsa imovina tega odseka v korist Vinarskemu društvu za dravsko banovino v Mariboru.
Za predsednika trsničarskega odseka je bil izvoljen Klotar Bouvier, trsničar v Gornji Radgoni, za tajnika pa Franjo Brumen iz Krapja pri Ljutomeru, poleg teh pa še šest odbornikov iz raznih vinorodnih krajev banovine. Odsekova članarina je bila določena na 25 Din letno. Odsek je razpravljal in sklepal tudi o drugih perečih stanovskih vprašanjih.
Po končani ustanovitvi trsničarskega odseka je imel prav tam glavni odbor Vinarskega društva sejo, kateri so prisostvovali tudi zbrani trsničarji.
Predsednik narodni poslanec g. Lovro Fetovar je v uvodu poročal, da se organizacije gostilničarjev in županska zveza zelo trudijo, da bi dosegle izpremembo trošarinskih predpisov na vino. Omenil je tudi, da je z uspehom posredoval glede olajšav pri izvozu vina.
Tajnik Zabavnik je poročal o tekočih zadevah.
Po obširni razpravi se je ugotovilo, da brez izpremembe zakona o taksah (trošarine) ni povišanja občinske trošarine na vino. Vinogradniki vztrajajo na sedanjem stanju (0-50 in 1*50 Din dežela, odnosno mesta). Tudi 5 litrov, odnosno 10 litrov trošarine prosta prodaja vina naj se še nadalje ohrani. V tem pogledu ni potrebna prav nobena izprememba.
Po rešitvi rstalih društvenih vprašanj je predsednik sporočil, da sklicuje podružnica Vinarskega društva v Ormožu zborovanje vinogradnikov na dan 4. decembra ob pol 8. v telovadnici meščanske šole v Ormožu, kjer bo pril ke dovolj, da se razjasni položaj našega vinogradništva.
^eliko prosvetno de*o Zveze kulturnih dru«tev v Lfublvani
Naša velika prosvetna organizacija Zveza j Predsednik ZKD ravnatelj g. Anton J u g je v kulturnih društev v Ljubljani je podajala v nedeljo pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da le v svojih prostorih v Kazini račun svojega delo- s pomočjo izobrazbe dobimo trdne in krepke vanja v preteklem poslovnem letu. Občni zbor značaje, ki jih danes tako zelo potrebujemo.
je bil prav dobro obiskan. Prisotne je toplo po-
ZKD hoče biti našemu narodu učiteljica vsega
zdravil predsednik ravnatelj g. Jug, posebej še dobrega, lepega in resničnega. «Priznamo.» je navzočnega ministra dr. Alberta Kramerja, po- j izvajal govornik, «da z delom ZKD v preteklem udarjajoč, da ga ne smatra le za političnega, j letu nismo bili povsem zadovoljni. Posamezni temveč tudi za idejnega voditelja naprednega delavci smo preobremenjeni, vendar del odgo-življa v Sloveniji, čemur so navzočni pritrdili z vornosti nosijo tudi društva sama. Imeli smo burnim odobravanjem.	j točen seznam predavanj, nudili smo lahko vsa-
Gustav Strniša:
Greh in pokora
Kazenski senat je stavil porotnikom samo vprašanje, ali je Tomaž kriv umora.
Zagovornik je ugovarjal in prosil še za eno vprašanje. Skliceval se je na Tomaževo nerazsodnost in omenil, da je bil morda tedaj res zaradi bolesti ves zmešan, saj je smatral otročiča za hudička.
Zato je prosil zagovornik, naj še vpraša senat porotnike v dodatnem vprašanju, ali ni storil Tomaž svojega zločina v duševni zmedenosti. Ta predlog je bil zavrnjen. Zagovornik je pričel s svojim zagovorom: cVstopil sem v ječo, da se posvetujem z zločincem. Zagledal sem pred seboj otroka, ki je sicer osemnajstleten, a šibek za svoja leta. Govorila sva. Z menoj ni govoril zločinec, temveč ubogi slepec, ki je iskal luči, pa mu je niso dali, ki je prosil za mir, pa so ga tepli. Ali ste opazili na njem senco zlobe? Kesa se, da je storil to dejanje. Takoj se je kesal. Duševne oči mu je zaslepila krivica sama. Krivica je najstrašnejša! Koliko je je zdaj med ljudmi! Zato je življenje tako hudo. To krivico je povzročila njegova mačeha, žena njegovega očeta, umorila je v fantu vse blažje čute. Zato je ona sama morilka svojega otroka b
Mnogo je še govoril. Opisal je Tomaževo duševno razvijanje, sanje, ljubezen, čisto nesebično.
Kako dober, občutljiv je bil, dokler ga ni pehnila mačeha v prepad obupa.
Nato je vstal državni tožilec. Njegove besede so bile trde, jeklene. Skliceval se je samo na postavo, zanikal čut srca, češ, da morajo sodniki poznati samo zakone, a srce mora molčati. Tudi porotniki so danes sodniki, ki morajo soditi tako, da bodo mirni ne le pred svojo vestjo, temveč tudi pred postavo. Po srcu se ne sme soditi, sicer bi bili vsi zločinci nekaznovani.
Tudi on je očrtal mladeničevo mladost, trdil je, da je Tomaž duševno izredno razvit, da je morda že zločinec v krvi.
Predlagal je, naj ga porotniki spoznajo za krivega.
Še enkrat je zadonel glas zagovornika:
«Kmetje ste! Kmet je obdolženec, kmet sem jaz, kajti rodil sem se v kmečki koči. Združila nas je usoda, sinove ene matere, grude domače! Kako jo je ta mladenič ljubil! Kako se je izkušal oživeti v njeno tajno! Kako rad je imel vse, kar ga je obkrožalo, vso naravo božjo! Zdaj naj obsodimo tega dobrega-fanta! Ne. n koli ne! Obtožnica navaja, da je izvršil svoje dejanje hladnokrvno! Tega pač ne more trditi, kajti nihče ni bil poleg. Le storilec sam bi lahko rekel kaj takega, če bi bilo res. Pa če je storil dejanje hladnokrvno, ali je zato morilec? Morilec vse premisli, preštudira, vendar ni hladnokrven, kajti boji se posledice, niti ni preudaril zločina! Slep je. Poti-razburjen, nepreudaren. Tomaž pa ni mislil na
posledice, nit ni preudaril Jočina! Slep je. Poti-pal je dete po obrazu, opazil, da ima otrok hrapavo kožo. To ga je presunilo, mu vrinilo misel o mladem vragu. Glavno je. če je fant tedaj, ko je prerezal otroku vrat, splch vedel, mislil, kaj je delal! Če ni vedel, ne mislil, ni mogel imeti mo-rilnega namena! Ali je imel tedaj res svojo du-ševnost v oblasti? Ali se je zavedal svojega zločina, medtem ko je pela pri sosedu harmonika na veseli ženitnini. Ta harmonika je pela tam svatovsko pesem, a umorjenčku posmrtnico. Obdolžencu je tudi donela na uho bridko odnoved ljubezni! Porotniki, preudarno sodite!>
Ko se je Rotija zavedla, je takoj hitela nazaj v porotno dvorano.
Vsesala se je v besede dobrega zagovornika. Solze so ji polzele po bledem licu, ko ga je poslušala. A ko je čula obtožitelja, je čutila strah, divjo mržnjo.
«Kako more z mirno vestjo tako govoriti? Jaz sem Tomaževa mati. Dobro vem, kaj sem povedala. Zavedam se, koliko je kriv moj sin! Ta gospod pa kar brezobzirno zahteva, naj Tomaža obsodijo.*
Hofela je govoriti, oporekati. Dvignila se je, nekaj zajecljala. Pristopil je paznik, jo potisnil nazaj na klop.
Ozrla se je v Tomaža.
Mirno je sedel na zatožni klopi. Široka je bila, dolga! Deček je bil na nji ko dete v velikem, globokem čolnu.
kemu prosvetnemu društvu pomoč, vendar naša društva zunaj dostikrat niso dala pravega odziva. Požrtvovalnost na deželi je nekoiiko oslabela, a osrednje društvo samo tudi ne more storiti vsega. Naj bo današnji občni zbor novo izhodišče svežega dela.»
Govor predsednika je bil sprejet s toplim priznanjem, nato pa se je minister g. dr. Kramer zahvalil za pozdrav in ob največji pozornosti prisotnih v daljšem govoru očrtal nekatere misli o smernicah prosvetnega dela med prebivalstvom. Med drugim je izvajal naslednje:
Gospodarske težave so z vso silo pritisnile na naš narod. Živimo v časih neke razdvojenosti, da so nekateri že pričeli razmišljati, ali smo na pravi poti. Tako daleč smo prišli, da celo izobraženci nasedejo vsem mogočim bedastim in zlobnim govoricam. Zato je prosvetno delti v takih razmerah težavno in mogoče le, če je v nas dovolj dobre volje in zaupanja, da se vztrajno borimo proti malodušnemu razpoloženju.
V teh hudih časih nam je potrebno dvoje. Predvsem globoka vera v ono, kar nam je dala usoda leta 1918. Edino mogoče in pravilno je prepričanje: «Izven Jugoslavije za nas ni življenja.« Brez enotne in močne Jugoslavije tudi slovenski narod ne bi mogel živeti. Propadel bi ne le politično, marveč tudi prosvetno. Težkoče, ki v njih živimo, bomo lahko premagali samo v skupnosti s Srbi in Hrvati. Zato je treba v odločno borbo proti malodušnikom in zastruplje-valcem narodnega edinstva. Biti moramo nosi-telji vere, da se bo okrenilo vse na boljše, če hočemo rešiti narodovo bodočnost, narodovo kulturo.
Javno delo je hudo in odgovorno. Tudi prosvetno delo. ki ga vodi ZKD, je javno delo važnega pomena za razvoj našega ljudstva. Zato smemo reči, da je odvisno v veliki meri od našega prosvetnega dela, kako bo narod prebrodil hude čase, v katerih živimo. Prosvetno delo iz-podbuja človeka, lajša mu njegov boj za obstanek. Širiti prosveto med narod in mu na ta način pomagati k izboljšanju in olajšanju življenja, sta poslanstvo in zgodovinska naloga naših prosvetnih društev.
G. minister je nato izrazil še željo, da bi tudi vse naše izobraženstvo razumelo in z vsemi močmi podpiralo prosvetno delo med narodom.
Govoru ministra dr. Kramerja je sledilo navdušeno odobravanje, ki se je ponovilo, ko je ravnatelj g. Jug izrekel g. ministru zahvalo.
iSchichtovRa
p e res a m!
Besedo je nato povzel g. dr. R a p e, ki je podal izčrpno tajniško poročilo. V uvodu je poudaril, da ZKD nadaljuje svoje delo v duhu smernic, ki jih je začrtal pokojni dr. Gregor Žerjav.
Iz nadaljnjega govora g. dr. Rapeta povzemamo:
Skupno število članstva je znašalo 255. Novih članov je v tem številu 38. Skupno imamo 43 lastnih in 31 skiipnih prosvetnih domov. 113 društev ima lastne knjižnice in delno tudi čitalnice. Te vzdržujejo 99 dnevnikov, 60 tednikov, 297 revij in 97 strokovnih in znanstvenih časo-' pisov. Skupno število knjig, ki se nahajajo v novih knjižnicah, je 544.311. 96 društev ima lastne odre. Ta društva imajo 2500 igralcev, ki so v pretekli sezoni priredili 3143 dramskih predstav. Obisk pri teh predstavah je znašal 631.849 po-setnikov. ZKD je priredila za širjenje splošne izobrazbe 5893 predavanj s skupnim obiskom 306.212 oseb. Pevskih prireditev je bilo v pretekli sezoni 121 z obiskom 7150 ljudi. Ostalih prosvetnih prireditev je bilo 123 z obiskom 8080 ljudi.
Govornik je podčrtal dejstvo, da so bila nekatera društva v svojem poslovanju zelo malomarna, na drugi strani je pa tudi res, da osrednji odbor ni v polni meri vršil svoje naloge, ker je bila večina moči prezaposlenih.
Blagajniško poročilo je podal g. Majcen in poudaril, da je stanje ZKD kljub hudim časom i še dovolj povoljno.
. Nato je poročal o filmskem odseku g. M a r n, ki je po očrtanju dela tega odseka dejal med drugim še naslednje:
Smatram za svojo dolžnost, da se dotaknem glede na napade v časopisju tudi predvajanja nemških filmov. Z novim zakonom je predpisano, da mora uvoznik za vsakih uvoženih 1000 m zabavnega filma nabaviti in staviti v promet najmanj 70 m filma domačega izdelka. Ta določba je postala kamen spotike za vso angleško in ameriško filmsko proizvodnjo. Američani so sklenili, da opuste v naši državi svoje izposojevalnice, zaradi česar ni prišel k nam po dnevu uve-ljavljenja zakona o prometu s filmi niti en film ameriškega izdelka. Nemška produkcija je naš zakon sprejela. Na ta način so prišli letos v našo državo samo nemški filmi in še teh ne mnogo, ker tudi tukaj devizne omejitve onemogočajo uvoz tujega blaga. ZKD bo rade volje predvajala samo domače filme, kadar bodo ti na razpolago. Če bi imela ZKD dovolj denarnih sredstev ali če bi mogla računati na kako podporo prosvetnega ministrstva ali banske uprave, bi si sama nabavila domače kulturne filme poučne vsebine.
Filmski odsek bo moral v bodočem gospodarskem letu najti sredstva za nakup zvočne potne aparature, ker le na ta način bo ZKD moglavršiti po deželi predavanja, ponazorjena z zvočnimi filmi. V tem pogledu bo odsek hvaležen za vse nasvete, ki bi jih posamezna društva danes ali pozneje podala, ter bo upravičenim željam naših
In ta čoln plava po valovih. Ljudje ga ne marajo rešiti, puste ga, naj plava dalje, da se potopi.	•
Njen ubogi sin naj se utopi, naj izgine iz življenja! To zahteva tožilec brezobzirno, hladno, kakor bi ne šlo za življenje človeka. Spomin na njegovo strašno smrt jo bo ubil. Tega ne bo prenesla!
Predsednik je porotnikom še enkrat razložil primer, jih o vsem poučil, izročil spise.
Dvignili so se.
«Dvanajst jih je, kakor apostolov*, je premišljala Rotija, ko jih je gledala.
Hotela je skočiti kvišku, poklekniti prednje, jih prositi za življenje svojega deteta.
Ni mogla. Telo je bilo svinčeno težko. Ni se mogla premakniti. Le njene žalostne oči so se uprle v ljudske sodnike.
Eden jo je pogledal. Bil je čvrst, petdesetleten mož, tršat, dobrodušen človek. Prijazno ji je pokimal.
To jo je vzradostilo:
«Kje sem videla te oči? Tako dobre so, tolaž-ljiveb
Spomnila se je slikarja Primoža:
«Da, da, njegove oči ima! Ta bo govoril zanj j za mojega bednega fanta! Rešil ga bo! Moj Bog, rešil ga bob
Tomaž je mirno sedel.
Molče je poslušal obdolžitve tožilca. Niti premaknil se ni.
Imel je občutek, da se ne sme ganiti, da je prikovan na klop s tenkimi, železnimi kavlji. Če se premakne, ga bodo ti kavlji ranili, se mu zagrizli v meso.
Počasi se je tako umiril, da se je skoro smehljal. Nič več ga ni bilo strah. Ničesar se ni bal. Če ga obsodijo, se bo mirno nasmehnil. Storili bodo pač svoje! Nihče ga ni videl v dušo! Zato ne more od nikogar zahtevati, da ga oprosti!
Sodba.
Porotniki so odšli v svojo posvetovalnico. Bila je ozka, dolga soba z razgledom na jetniško dvorišče. Sredi sobe je stala miza s stolL
«Tako, zdaj smo pa sami zase! Zdaj se bomo pa zares pomenili b je dejal kmet Pivk, trdo sedel na prvi stol in premotril navzočne z bodečimi očmi.
«Najprej bomo izvolili prvomestnika. Enkrat sem že bil. Vem, kako se taki reči streže!* je poudaril.
«Kaj bomo rešetali? Prvomestnik naj bo gospod Rupar! Uradnik je bil, na take reči se najbolje razumeb je kriknil drobni krojač Čižek, ki je bil Ruparjev prijatelj.
Zedinili so se, izbrali Ruparja.
Pivk je jezno zmajal s svojo drobno glavico in jih strupeno pogledal. Na tihem se je srdii, da se ne bo mogel v nedeljo pobahati v domači gostilni, da je bil prvi med prvimi.
cPreidiino takoj k rečib je povzel Rupar.
«Dobro sem zasledoval obtožnico kakor razpravo! Kriv je, tako vam povem*, je udarilo iz Pivka. Pri tem je trdo položil pest na mizo.
«Zakaj je kriv?» se je oglasil Čižek. «Ko stojim pred svojo mizo, urezujem blago, me dražijo muhe. Dvignem dlan. Hop! Nekaj muh obleži. Udaril sem kar tako mimogrede, nepremišljeno, v hipni jezi!. Če bi tako udaril po otroku, ali sem zato morilec? In ta deček? On ne vidi. To moramo vedeti! On ne vidi! Ne ve, kakšen je tisti človek, čeprav ga je otipal! Samo sluti, a slutnja lahko vara. Če bi bil videl, bi bil morilec, a tako ni mogel biti! Udaril je, a nepremišljeno, slepo! Če bi bil videl nedolžnega črviča, tisto nebogljeno dete v zibelki, bi se ga niti dotaknil ne bil! Tako je in nič drugače! Fant je nedolžen!*
«Jaz pa še vedno trdim, da je kriv!* je vztrajal Pivk. «Njegova krivda je še večja baš zato, ker je slep. Zatisnimo oči in pojdimo po sobi! Kako previdno stopamo in pazimo, da se kam ne zadenemo! In to je slepec. Previdno stopa. Kar napravi, dobro preudari. Ker dobro preudari, ve bolj kakor vsak drugi, kaj stori! Ve, da ne sme moriti ljudi! Njegova vest je tenkočutnejša kakor pri drugih ljudeh. Tako spretno se zna vsemu izogniti, na vse paziti! Pa bi se kar brez misli zaletel, moril? Mene ne bo preslepil! Pa še nekaj!
Ne pozabimo njegove mladosti! Sam je cul materine tožbe, saj so ga neusmiljeno lečili od nje! Vedel je, kako sirota trpi! A mati nedolžnega črviča, ki je bila srečna, da je vsaj enega otroka rešila iz objema smrti, ta se mu ni smi-
podeželskih društev, kolikor bodo v to dopuščala sredstva, šel vedno rade volje na roko.
Po poročilih se je razvila daljša razprava. V glavnem se je razpravljalo glede filmov in sprožena je bila tudi misel, da bi ZKD po možnosti sama izdelovala filme, kar je pa spričo ogromnih stroškov za enkrat seveda nemogoče.
Ravnatelj g. J e r a n je poročal kot preglednik, da so knjige uprave ZKD v najlepšem redu in je predlagal odboru razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Nato je poslanec dr. Rape predlagal izpremembo pravil. Ustanovnina se zviša na 500 Din, občni zbor se bo vršil vsako leto v septembru, število odbornikov se poviša od 5 na 10 in ustanovita s dva nova odseka: za kino in za gradnjo domov. Vse te izpremembe so bile soglasno sprejete.
Po kratkem odmoru so sledile volitve. Predlagani sta bili dve listi, slednjič je bila z veliko večino sprejeta lista, ki jo je predlagal dr. Mi-helak. Za predsednika je bil ponovno izvoljen ravnatelj Anton Jug, v odbor pa profesor Rado Pavlič, dr. Stojan Bajič, dr. Rudolf Kolarič, Jakob Špicar, Karel Pogorelec, dr. Josip Mihelak, inž. Zajec, inž. Janko Mačkovšek, Fran Marn, Veko-slav Bučar, dr. Stane Rape in Franc Juvan; v nadzorni odbor pa profesor Jeran, inž. Bevc in profesor Breznik.
pregled
f V torek se je vršilo v Beogradu pri ministrskem predsedniku dr. Srškiču
posvetovanje o kmečki razdolžitvi.
Posvetovanja so se med drugimi udeležili mini-•tri dr. Kramer, Pucelj, Demetrovič, dr. Gjorgje-vič in člani vladne večine JRKD v skupščinskem odboru za proučevanje zakona o zaščiti kmetov, šlo je za premostitev težkoč, ki so se pojavile v omenjenem odboru. Pojavila so se namreč mnenja, naj bi se razdolžitev kmetov izvedla z državnimi sredstvi, kar pa je morala vlada glede na finančni položaj države in glede na gospodarske posledice take rešitve odkloniti.
Angleško časopisje poroča, da pripravlja
cela vrsta evropskih vlad note, t katerih bo Zedinjenim državam pojasnila, zakaj se zahteva odgoditev plačila obrokov vojnih dolgov.
Obubožana Evropa ne more plačati decembrskega obroka. Tako splošno izvaja evropsko časopisje. Zedinjene države pa, kakor kaže, kljub vsem notam niso posebno voljne ustreči svojim dolžnikom.
Nemški državni predsednik Hindenburg se je odločil,
da ponovno imenuje predsedniško vlado,
ki naj bi ji načeloval general Schleicher. Schlei-cher je poizkusil pridobiti narodne socialiste, da bi tej vladi ne nasprotovali, toda ni uspel. Pogajanja se še vrše. Če narodni socialisti ne sprej-
mejo sporazuma, bo, kakor pišejo časopisi, obnovljena Papenova vladavina, kar bi pomenilo nekako prikrito diktaturo, obenem pa vojno napoved vsem političnim strankam. Pravijo tudi, da bo v tem primeru državni zbor odgoden zai nedoločen čas.
V torek je bila podpisana v Parizu
pogodba o nenapadanju med Francijo in Rusijo.
To bo najbrže imelo za posledico, da se bodo kmalu začela med obema državama tudi pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe.
Strašna nesreča v premogovnem rovu
na Ojstrem
Zaradi eksplozije lokomotive na bencinski pogon je šest rudarjev izgubilo življenje, trije pa so poškodovani
V torek dopoldne se je raznesla po Hrastniku in v okolici novica, da se je v rovu na Ojstrem zaradi eksplozije lokomotive na bencinski pogon zgodila strašna nesreča, ena največjih rudniških nesreč v zadnjih letih.
Delo v rovu na Ojstrem se je tudi v torek razvijalo po običajnem redu. Po 9. dopoldne je lokomotiva na bencinski pogon na križišču v rovu premikala vozičke, natovorjene s premogom. Okrog nje je bilo kakor po navadi zaposleno večje število delavcev. Naenkrat je s strahovitim pokom eksplodiral bencin v rezervoarju lokomotive. V trenutku je bil v ognju ves premog in vnela se je tudi obleka nekaterih delavcev, ki so se takoj onesvestili. Po rovu se je začel valiti gost dim, pomešan z dušečim plinom. O grozni nesreči so sicer takoj bili obveščeni vodilni organi in tudi delavci izven rova, vendar je pomoč prišla prepozno.
Reševalci so planili v rov in takoj so bili pozvani tudi gasilci. Ogenj v rovu je bil kmalu udu-šen, tako da materialna škoda ni znatna, toda nesreča je zahtevala človeške žrtve.
Zdravnik dr. Arnšek, ki je prihtel na pomoč, se je skupno z ostalimi reševalci zaman trudil okrog ponesrečencev, da bi jih obudil k življenju. Le trem je usoda bila mila. Čim so prišli k zavesti, so bili takoj prepeljani v rudniško bolnišnico, pri ostalih šestih ponesrečencih pa je, žal, ostal ves trud zaman.
Mrtvi so: 321etni France Skornšekiz Stare vasi, oče enega otroka ; 471etni Martin D r n o z g, oče dve otrok, pristojen v Trbovlje; 351etni Ignac Jazbinšek, oče dveh otrok, doma iz Jurklo-štra; 231etni Vinko Špajzer, samec, doma iz Hrastnika; 301etni ramski Blaž Arhac iz Raz-borja pri Loki in 241etni Janko Babič, samec, doma iz Hrastnika.
Posebno hudo je prizadet rudar Vinko špajzer starejši, ki je izgubil sina Vinka in zeta Skornška. Oba so položili na mrtvaški oder v Skornškovem stanovanju. Blaža Arhaca, ki nisa niti svojcev, so odnesli rudarji najprej v Rudniško mrtvašnico, na željo samskih rudarjev iz fantovskega doma pa so ga nato prenesli v dom. Tragična Je usoda Drnozga. Pravijo, da je šel opozarjat druge tovariše na nesrečo in da ga je pri tem zadušil dim.
V bolnišnico so prepeljali rudarje: 251etnega Jožeta Zajca, 341etnega Franca Višnarja in 341etnega Jerneja Kramarška. Vsi trije so poročeni.
Čim se je med rudarji in takoj nato med prebivalstvom vse hrastniške doline razširila strašna novica, so proti Ojstremu hitele vse zaskrbljene rudarske družine in drugo prebivalstvo. Množica je vznemirjena in globoko potrta čakala pred rudnikom podrobnih poročil. Sicer je bilo kmalu znano, kdo vse je postal žrtev nesreče, vendar so potekle cele ure mučnega čakanja, preden so mrtve rudarje prinesli iz rova.
lila? Smrt je detetu prizanesla, pa je morilec dete s silo pahnil v smrt. Iztrgal ga je materi iz naročja, ga izročil smrti! Če tak človek ni zločinec, ni nihče drugi! Jaz ga obsodim! Priznam ga za krivega!*
Oglasil se je gostilničar Bevk, prijazen debe-tuhar. Z gorenjim telesom se je upogibal, ko je govoril:
cKriv je, kriv, mora biti kriv! Postava ga je obsodila. Državni tožilec je sam vložil tožbo! Če bi ga bil smatral za nedolžnega, bi bil molčal, postopanje ustavili Možje, kam pa pridemo, če bomo takele umore kar odpuščali? Naposled nam pokoljejo vse otroke, saj nismo na Herodeževem! Kar obsodimo ga!*
Obsedel je odprtih ust. Spomnil se je dobre večerje, ki jo je bil naročil v gostilni. Zdaj je pa že tako kasno, vse bo zamujeno! To ga je razburilo. Nejevoljen je še enkrat ponovil: *Na vislice z njim!*
Tako je namreč slišal včasi kričati svoje pijane goste.
Svoje mnenje je moral izreči hribovec Bren-kač. Baš on je bil tisti, ki je Rotiji prijazno po-kimal.
Krepki mož se je premaknil, da je stol nemilo zaječal. Zamajala se je njegova velika glava, prijazne, globoke oči so se nasmehnile. Izpregovoril je počasi s težkim, hribovskim glasom:
«Nedolžen je! Mrzla zima je bila v deželi. Moj triletni edinec je umrl za davico. Kaj naj storim? Kje naj vzamem rakev, kje pogrebce v naših hri-
bih, sredi samega snega? Ali naj pokopljem otroka za bajto kakor žival brez duše? Krščen je bil kakor jaz! Predolgo ga nisem"več mogel imeti v sobi. Trupelce je pričelo smrdeti. Tedaj sem se pa spomnil. Čez noč sem odnesel otroka pred hišo, ga položil v sneg. Zmrznil je. Zjutraj sem se toplo oblekel. Sinčka sem postavil v nahrbtnik, a naprtil na hrbet, se spustil po snegu v dolino. Ko sem tako nesel svojega otroka, sem začutil strašno težo. Sam nisem vedel, kaj me tišči. Otrok je lahak kot peresce, nahrbtnik sploh nima teže! Kaj je torej? Premišljujem, premišljujem. Pa se mi ulijejo solze po licih. Tedaj sem šele spoznal, kaj me je težilo! Srce, lastno srce! Saj sem nesel svoje dete mrtvo v dolino. Z otrokom sem pa nesel njegovo kratko mlado življenje, ki se je porajalo pred menoj. Ni ga bilo več! Umrlo je to drobno, milo bitje! V dolini sem šel k mizarju. Pogledal je mene, se ozrl v otroka, me pobaral: ,Kaj pa prenašaš fantička v takem mrazu! Prehladil se bo, pa boš imel!' Deček je pa stal v nahrbtniku kakor živ. Glavica je štrlela kvišku, oči so mizarja začudeno gledale. In tedaj sem spravil iz sebe: ,Veš, otrok je mrtev! Po krsto sem prišel. Drugače ga nisem mogel spraviti v dolino!' Truden sem se spustil na stol. Hudo mi je bilo za otrokom, vedno huje! Zdaj, ko sem odložil svoje breme, me je nekaj še bolj težilo v duši. Z mizarjem sva položila otroka v krsto. Vzdihnil sem, ko sem se dotaknil tistih nežnih koščic. Malo je manjkalo, da nisem glasno zaplakal. Vendar sem trden človek. Ne cmerim se zlepa! Ker
vem, kako strašno boli starše, če izgube svojega otroka, zato ne morem obsoditi tega otroka na smrt. Te «trašne teže si ne morem naložiti na svojo vest! Ali ni dovolj, da je eden mrtev? Zdaj naj še drugi umre? Ne! Nedolžen je, nedolžen!>
Besedo je povzel trgovec Kuhar. Z desnico si je gladil čelo, napenjal spodnjo ustnico in zbiral misli.
Iskal je izraza, čeprav mu v trgovini ni nikoli zmanjkalo besed. Tu je bilo pač drugače!
Hotel je povedati nekaj stvarnega. To je pa včasi hudo, zlasti za človeka, ki je vajen metati besede iz ust, kakor bi spuščal dim v zrak, brez smisla, brez globljega čuvstva.
Lahno je naposled zakašljal, pogledal tovariše, se uslužno nasmehnil ter dejal s tenkim glasom:
(Dalje prihodnjič.)
Pri krojaču.
Krojač: «No, ta površnik je imeniten. Kaj ta-* kega se sploh ne dŠ plačati.*
Miha: «Dobro, samo povejte mi, če bi mi mogli dati to pismeno.. .*
Glavna reč.
Mož: «Zenica, nekam slabe volje si, odkar si se vrnila iz letovišča.*
Zena: «Saj ni čudno, pozabila sem poslati razglednico sosedi, ki zdaj ne bo verjela, da sem bila na počitnicah.*

Pretresljiv je bil pogled na jokajoče žene, otroke in ostale svojce šestih mrtvih rudarjev. Rudniška uprava je izprva želela, da bi bile nesrečne žrtve položene na skupni mrtvaški oder, vendar so jih svojci vzeli s seboj na domove.
Glavno ravnateljstvo Trboveljske premogo-kopne družbe v Ljubljani je takoj obvestilo o nesreči rudarsko glavarstvo, ki je odposlalo v Hrastnik komisijo z inž. Cihelko na čelu, da v rovu samem kakor tudi po zaslišanju vseh, ki so bili v bližini usodnega kraja in so pomagali pri reševanju, ugotovi dejanski stan. Kako je nastala eksplozija, se še ni dalo z vso natančnostjo ugotoviti, vendar pa se potrjuje domneva, da gre za nesrečno naključje. Nekateri trdijo, da so bili ponesrečenci v neposredni bližini lokomotive, ki je eksplodirala, drugi pa govore, da so bili zaposleni pri kopanju premoga. Ko so začuli eksplozijo, so hiteli v smeri proti izhodu, pri tem pa jih je zajel dušljivi dim, ki jih je ugonobil.
Žalovanje je vsesplošno. Prebivalstvo globoko pomiluje ponesrečen rudarje, ki so bili splošno znani in na dobrem glasu, ter iskreno sočuvstvuje s silno prizadetimi družinami. Glavno ravnateljstvo družbe v Ljubljani je zagotovilo, ga bo storilo vse, kar je v njegovi moči, da olajša bedo preostalim po nesrečnih žrtvah, zlasti še, da se preskrbijo sirote.
Pogreb bo danes v četrtek dopoldne. Žrtve nesreče polože v skupen grob na pokopališču v Dolu, kjer jim Trboveljska premogokopna družba postavi skupen spomenik.
SLATINA RADENCI. (Smrtna kosa.) V ponedeljek je preminila po hudi operaciji v 60. letu starosti lastnica znanega zdravilišča v Slatini Radencih ga. Alojzija Wieltschni-g o v a, rojena Guerrova. Pokojnico prepeljejo v domači kraj in se bo pogreb vršil v četrtek na pokopailišču v Kapeli. Domače ljudstvo je z njo izgubilo veliko dobrotnico, kajti za vsakogar je vedno imela odprte roke. Živo se bodo spominjali pokojne gospe tudi vsi obiskovalci tukajšnjega letovišča kot vzorne, vedno skrbne gospodinje. Njena smrt je pa zlasti prizadela siromake, ki jim je dobra gospa bila prava krušna mati. Objokovali jo bodo tudi delavci, katerim je bila velika dobrotnica. Zdravilišče bo poslej vodila
hčerka gospa Hohnova, soproga zdravnika. Po-kojnici naj bo ohranjen lep spomin, žalujočim izrekamo iskreno sožalje.
ŠMARJE PRI JELŠAH. Poslanec g. Spindler je sporočil na zadnjih shodih, da se bo za sodni okraj kozjanski ustanovila davčna uprava. — Dne 1. decembra se bo v Šmarju pri Jelšah v sokolski dvorani praznoval praznik uedinjenja. Nastopi prvič tudi novoustanovljena sokolska godba na pihala. Vabljeni vsi! Godbo vodita g. Dežela, sodnik v Šmarju, in g. Rupret, preglednik finančne kontrole.
Sejmi
5.	decembra: Dobrepolje-Videm, Kranj, Lož, Mežica, Ormož, Šmarje pri Jelšah.
6.	decembra: Sevnica, Dobrna, Sedlarjevo, Borovnica, Murska Sobota, Žužemberk. Vuze-nica, Ptuj, Bohinjska Bistrica.
7.	decembra: Krško.
9. decembra: Dobova-Mihalovec, Mokronog.
10. decembra: Št. Jurij ob južni železnici.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v v a 1 u t a h : 1 ameriški dolar za 57 Din; v d e v i z a h : 100 nemških mark za 1367 do 1378 Din; 100 italijanskih lir za 293 do 296 Din;
1 ameriški dolar za 57-41 do 57-69 Din; 100 francoskih frankov za 225-57 do 226-69 Din; 100 češkoslovaških kron za 170-67 do 171-53 Din; 1 holandski goldinar za 23-16 do 23-28 Din. Vojna škoda se je prodajala po 206 do 208 dinarjev.
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na živinskem sej nu v Mariboru so bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli, debeli, 3-25 do 4 Din, poldebeli 2-50 do 2-75, plemenski 2 do 2-25, biki za klanje 2-50 do 3, klavne krave, debele, 2 do 3, plemenske 1-50 do 1-75, klobasarice 1 do 1-25, molznice 1-75 do 2-25, breje 1-75 do 2-25, mlada živina 2-50 do 4 in teleta 5 do 6 Din. Meso: volovsko I. vrste 8 do
Pravi pot za dosego lepih
belih zob kakor tudi i9to£aana odstraniter
neokusno barvanega zobnega ob-ložka je sledeč: Iztisnite malo količino Chlorodont zobne paste na suho Chlorodont zobno ščetko (t j. specijalna šoetka z zobčastim rezom), drgnit« svoje zobe od vseh strani, kakor tudi od zgoraj na vzdol. Pomočite šele nato ščetko v vodo, ter izplaknite si ust« temeljito, grgraje g Chlorodont ustno vodo. Uspeh ja presenetljiv! Neokusna barva zobnega obložka je izginila in ostane Vam v ustih prijeten svež občutek. Zahtevajt« izrecno Chlorodont zobno pasto. Tuba Din. 8.- in Din. 13.-. Dobiva se povsod.
10 Din, II. vrste 6 do 8 Din, meso bikov, krav in telic 4 do 5 Din, telečje I. vrste 12 do 14 Din, II. vrste 8 do 10 Din, svinjsko meso, sveže, 10 do 14 Din za kilogram.
Kratke vesti
= Srednjeevropski hmelj razprodan. Srednjeevropski hmeljski urad v Zatcu je na podlagi podatkov iz posameznih evropskih hmeljskih okolišev ugotovil, da imajo hmeljarji v Češkoslovaški, Nemčiji, Jugoslaviji, Poljski, Belgiji in Franciji skupaj le še 9100 starih stotov neprodanega letošnjega hmelja, kar pomeni, da je letošnji hmelj že v glavnem razprodan. Hmeljski urad ugotavlja, da še nikoli ni bilo v tem času tako malo hmelja v rokah pridelovalcev. Celo v letih, ko so hmeljske cene dosegle veliko višino, so bile v tem času zaloge neprodanega hmelja precej večje.
*	Obletnica smrti goriškega nadškofa dr. Se-deja. V nedeljo 28. novembra je minilo leto dni, ko je umrl od fašistov preganjani goriški nadškof dr. Frančišek Sedej, ki se je moral na fašistični pritisk kot zaveden Slovenec umekniti nasledniku Italijani
*	Nadškof Jeglič na ljubljanskem nebotičniku.
Nadškof g. dr. Jeglič, ki uživa zasluženi počitek v Gornjem gradu, je prišel te dni v Ljubljano in kljub visoki starosti 82 let posetil tudi nebotičnik.
*	Odlikovanje 71 zaslužnih gasilcev. V nedeljo se je v Kamniku vršilo lepo gasilsko slavje. Sreski načelnik g. Voušek je podelil 71 zaslužnim gasilcem kamniškega okraja odlikovanja za državljanske zasluge. Kamničani so pričakali odliko-vance z godbo in jih spremili do Gasilskega doma.
Soteščan:	„ *
Skrivnost občinske sirote
(Povest.)
Ni mu odgovorila, marveč vzdihnila: «Da bi se vsaj spokoril in zadostil za svojo hudobnost!*
«Tak govori, Polona i* jo je priganjal. Mož ni mogel dočakati, da bi mu začela pripovedovati.
«To, kar ti bom povedala, se je zgodilo pred davnimi leti. Okrutnik se je postaral. Njegovi ženi sem obljubila molčati, ko je ležala na smrtni postelji. Skrivnost pa bom zaupala tebi, ker se zanesem na tvojo molčečnost. Sicer bi tega nihče ne izvedel.*
Peter je prisedel v njeno bližino.
«Kam boš pa spravil lobanjo?* se je spomnila orožnikov.
«Na pokopališče med kosti, ki so nakupičene pod mrtvašnico.. .>
«Ali res? Toda nesi jo skrivaj, da te kdo ne vidi.. .*
Opravil bom ponoči. Nihče me ne bo opazil.»
Vsa pomirjena je počenila na posteljo in začela pripovedovati.
III.
Sirota Polona je bila Gladeževa rejenka. Staršev ni poznala. Oče ji je umrl še pred rojstvom, mati pa kmalu po porodu. Beda ji je prikrajšala življenje.
Občina je morala skrbeti za otroka. Določila je mesečno vzdržnino in iskala rednika. Tako so sklenili občinski očetje pri javni seji.
Gladež se je polakomnil denarja. Mislil si je: <Otrok ne bo mnogo porabil. Tisti denar bo hitro prislužen ter bo precej zalegel. Take priložnosti so redke in jih ne smemo zamuditi.* S takimi mislimi jo je navil k županu.
Neža, tako je bilo ime Gladeževi ženi, je pripravila otroku borno posteljico — blazino, sešito iz stare vreče. Stlačila jo je v zaboj in položila nanjo otroka. Potem je zaboj zategnila v kamro in zagrnila okno. Tam je ležalo dekletce po ves dan; kadar se je zbudilo, mu je dala mleka ter ga zavila v suhe plenice.
Tako je preživela ubožica domala vso detin-sko dobo. Posledice so 3e hitro pokazale. Otroče ni videlo solnca, zato se ni moglo povoljno razviti. Obrazek je bledel, drobne ročice so venele. Šibkemu telescu se je godile kakor cvetlici med obilnim plevelom.
Nežo je pričelo resno skrbeti. Ne zaradi otroka, marveč zavoljo denarja, ki bi ga ne dobivala, ako bi otrok umrl. Sama ni bili deležna zakonskega blagoslova, zato ga ni znala prav ceniti. Dekletce je čedalje bolj hiralo, pa mu ni mogla pomagati. Tedaj se je obrnila na sosedo, naj ji svetuje, kako bi ohranila otroka.
Stara Petrinka je odgojila kopico otrok ter je poznala zdravilo za vsako otroško bolezen. Po-strežljivo je prihitela in vzela otroka iz zaboja.
Pri tem je mrmrala: «Veš kaj, Neža! Zaprla bi ga v kurnik med kokoši.i
Neža je zrla topo pred sebe, ni se upala govoriti. Petrinka pa- je godrnjala:
<Tako ne delamo niti z neumno živino, kaj šele s Človekom. Ako bi vedela za to oblastva, bi imela sitnosti, da bi jih nikoli ne pozabila. Drugega tudi ne zaslužiš.*
Babnica se je ustrašila ter se opravičevala: «Poglavitno je, da otrok ne strada. Vsak dan mu dam mleka in zamenjam plenice...*
cTudi živini nasteljemo ter ji damo jesti. Za otroka pa je to premalo. Solnca mu privošči, solnca in pa čistega zraka! Dekletce ima že dve leti, pa še ni shodilo. Daj, naj se giblje zunaj v prirodi in opira na ročice.*
Neža je gledala debelo, kakor bi ne mogla umeti teh besed. Ugajalo ji je, ker bo lahko pomagala otroku brez denarja s solncem in čistim zrakom. Po taka zdravila ne bo treba hoditi v lekarno.
Petrinka je nesla otroka na dvorišče. «Tukaj naj kobaca*, je rekla in posadila deklico na pesek, s katerim je bilo posuto pred hišo.
To pa neizkušeni rednici ni bilo po volji. «Tukaj nama bo otroče vedno pod nogami*, je vihala z nosom. «Kdo se ga bo ogibal? Naposled bo še kam padlo. Ne utegnem vedno paziti.*
Soseda je zavračala njene prazne ugovore: «Neža, bodi vendar pametna! Kam bo neki padel? Sicer pa — ako si vzela otroka v varstvo, se moraš z njim tudi ukvarjati. Kot rednica si spre-
Velika dvorana je bila nabito polna gasilcev in občinstva, med katerega so se postavili odliko-vanci v treh dolgih vrstah. Sreski načelnik g spod Voušek je v lepem govoru poudarjal zasluge od-likovancev na polju človekoljubnosti, rtalo pa je vsem 71 gasilcem zročil zaslužena priznanja. Med odlikovanci so prejeli: načelnik kamniške gasilske župe poslanec g. Anton Cerer red jugoslovenske krone IV. razreda, gg. Ernest Škof in Franc Kuhar iz Kanonika, Miha Čolnar iz Trzina in Franc Hribar iz Mengša red jugoslovenske krone V. razreda, 20 rrasilcev zlate kolajne za 401etno, ostali pa srebrne kelaine za 25ietno de!o v pomoč svojemu bližnjemu.
*	Narodha o božičnih drevescih. Glede sekanja in prodajanja božičnih drevesc je izdala banska uprava letos posebno uredbo, Z njo do!o'a, da je v nedoraslih gozdovih sekanje mladih iglastih dr.evesc prepovedano, ker bi to ogražalo razvoj aH obstoj gozdov. Za božična drevesca se sinejo sekati samo drevesca, ki se dado izločiti iz gozdnih sestojev, če mso na luar razvoju gozda. Kdor prodaja ali prevaža božična drevesca, mora dokazati njih izvor s potrdilom županstva one občine, v katere območju so b:la drevesca posekana. Organi javnovarn-stnih in tržnih nadzorstev bodo zahtevali zadevna potrd la. Županstvo mora na potrdilu zapisati množino dreves, ki se izsekajo v občini. Božična drevesa, ki jih bodo prevažali in prodajali brez predpisanih potrdil, b' do zaplenjena. O tem se morata takoj obvestiti sresko načelstvo in pristojna orožniški postaja. Osebe, ki prenašajo ali prevažajo posamezna božična drevesca od mesta prodaje do stanovana, niso dolžne imeti potrdil o izvoru S tem so razveljavljene vse prejšnje naredbe za sekanie in prodajanje božičnih drevesc.
*	Župnik Janko Rarle — častni član šfn^urski. Občinski odbor velike občin i Šenčurja pri Kranju je na svrji redni seji 20. t. m. soglasno izvolil za svojega častnega občana g. Janka Barleta, mestnega župnika pri Sv. Jakobu v Ljubljani in bivšega narodnega poslanca.
*	Zbirajte knjige za obmejne knjižnice! Podpisana Zveza kulturnih društev v Mariboru ima iz več ko 20 obmejnih krajev prošnje za ustanovitev javnih ljudskih knjižnic Pa bi mogla vsaj nekaterim prošnjam ugoditi, prosi vsa šolska vodstva in vse narodno občinstvo po deželi in po mestih, da zbere vse v posameznih hišah odvisne in v to svrho primerne knjige ter jih do-pošlje ali naravnost na naslov zveze, ali pa jih
hrani pri šolskih vodstvih, obenem pa to zvezi sporoči. Šolska vodstva pa prosimo, m.j zvezo po dopisnici cbveste, da bo poslala svojega zaupnika po knjige. Opozarjamo, da pridejo v poštev v prvi vrsii leposlovne knjige (povesti, romani), v drugi vri ti lažji gospodarski, zgodovinski in drugi spisi. Težke znanstvene in statistične knjige niso za la namen. Prosimo, da se ta akcija izvrši n, a j k e s ne j e do 20. d e c e m b r a ter se naj do iega roka zveza o uspehih v posameznih krajih obvesti po dopisnici. — Zveza kulturnih društev v Mariboru, Cankarjeva ulica št. 1.
	-	
		
PONOVNO OPOZORILO NAROČNIKOM.
Le se mrlo tednov in staro leto se bo umaknilo novemu. Zato je skrajni čas, da vsak gospodar obračuna, kje ima kaj dol iti in kam mora še kaj dati. Tak gospodar mora biti tuili vsak naročnik «Domovine». Vprašati sc mora: «Ali ima preljuba .Domovina', bi je vst leta, teden za te~-nom hodita v mojo hifo in me ;vzv?seljeva'a in učila, še kaj dobiti od mene, afj sem že plačal naročnino ?» Ni trd:a čakati na oi. ovor, poglej le, ali še leži pri tebi položnica, ki je nisi izrabi1. Tedaj pojdi z njo na pošto in plačaj nrročnino ali izroči d^nar kar pismonoši, ki ti bo dal potrdilo! Ne odlašaj več, da ne bo uprava lista, kakor je pisala, zaradi tvoje neodločnosti prisiljena pobrati naročnino s poštnim nalogom. Zato pozivamo ponovno:
Plačajte naročnino!
UPRAVNIŠTVO TT3DNIKA «D0M0VINA», Ljubljana.
* Županska zveza o no coni občinskem zakonu.
Županska zveza je sklicala te dni v posvetovalnico ljubljanskega magistrata sejo širšega odbora, da prouči zakonski načrt o občinah in da nudi senatorjem in narodn m poslancem navodila in nasvete za njihovo onravnavo zakonskega osnutka. Seji je predsedoval predsednik zveze šentviški župan g. Babnik, o predlogu samem pa je poročal tajnik zveze g. dr. Fux. Te važne seje so se udeležili župani, odnosno njihovi namest-1 niki iz Maribora, Slovenjgradca, Št. Juri.;a ob južni železnici, Škofje Lcke, Trbovelj, Ptuja, Je-
senic, Črnomlja, Rogaške Slatine, Beltincev, Mot-liika, Blok, Velike Loke, Lesc, Trebnjega in Zagorja. Navzcčni so bili tudi podpredsednik senata dr. Fran Novak, senatorja gg. Ivan Hribar in dr. Vladimir Ravuihar in nar, poslanca gg. Mravlje in dr. Rape. Tajnik dr. Fux je izčrpno poročal o stališču Županske zveze glede zakona o občinah. Županska zveza stremi za tem, naj zakon predvsem zaščiti in zavaruje samoupravo občin. Bodočnost in napredek občin sta predvsem edvisna cd tega, kako in v kakšnem obsegu bo novi zaken uvedel načelo samouprave. Ne sme biti beseda samouprava le prazen zvok, temveč mora imeti dejansko in globoko zajeto vsebino. Vse občine žele, da se uvede kar najširša samouprava, tako da občina ne bo le osnovna upravna volilna edi-nica, temveč življenjska združitev, ki bo spajala svoje člane in jim dajala pravce v gospodarskem, socialnem in prosvetnem oz : u. <<Pogrešno bi bi'o,» je naglasil dr. Fux, «ako bi pri presoji novega zakona bila odločilna ona m£>r?,n, ki jih je izzvalo sedanje neprirodno stanje in ki so povzročala, ca so prestopila državna nadzorstvena oblsstva meje rednega zakonitega nadzorstva ter postavila občine v denarnih radovah pod nekakšno skrbstvo. Treba je imeti vedno na Umu, da se takšni zakoni, kakršen je zakon o občinah, ne izdajajo le za eno ali dve leti, temveč za dolga desetletja. Občina je osnovna celica vse države, ona daje državi najkrepkejše življenjske soke. Prav tako pa izpodjeda bolezen, te stenice moč in zdravje vse države. Blagor države zahteva, da se občine ojačijo, da dobe povoline pogoje, široko in U'uno podlago za čim večjo delavnost, nemoten razvoj in napredek na vseh področjih javnega življenja. Te pogeje pa more nuditi le prava, dejanska in neokrnjena samouprava. Državna objastva bi morala nadzorstvo omejiti le na to, da se delo občin vrši v mejah zakonov in da to delo ni škodljivo splošnim državnim koristim. Kar je ustava /a vso državo, to mora biti občinski zakon za občine.* Dr. Fux je nadalje predlagal v imenu Županske zveze razne izpremembe zakonskega načrta. Poročilo je izzvalo pri vseh navzočnih enodušno odobravanji1. K poročilu so govorili vsi trije senatorji in oba narodna poslanca. Naglašali so, da je čim širša samouprava občin življenjskega pomena za našo državnost.
* Poslanec Kreiči med volilri. Narodni poslanec g. Anton Krejči je predzadnjo nedeljo zopet pohitel med volilce, da jim obrazloži današnje
jela materinske dolžnosti. Občina lahko zahteva, da jih izvršuješ, sicer bo oddala otroka v boljšo o skrb o.»
«Ali men:3?»
«Prav gotovo!*
Neža je bila vsa navezana na denar, zato se je bala. Hitro se je sporazumela s sosedo: «Kar tukaj naj ostane, sirota. Pazila bom, da se ji ne bo kaj zalega pripetilo.*
Gladež je bil oderuh prve vrste. «Krvavo morje!* je vzkliknil, ko mu je žena povedala mnenje sosede Petrinke. «Otrok mora živeti tako dolgo, dokler bo občina plačevala .. .*
Sirota Polonica se je morala zahvaliti za svoje bedno življenje edino le razumni sosedi. Brez nje bi bila shirala v zaboju, tako pa se.je zunaj v prirodi hitro opomogla. Začela se je opirati na iiožice ter je kmalu shodila. Zrak in solnce sta delala čudeže na mladem telescu.
Vendar pa je bilo otroče sirota v pravem pomenu besede. Nihče ga ni prijazno dvignil, ko se je spotaknilo na dvorišču, nihče ni z njim po-kramljal, ko je pričelo blebetati prve besede. Gladež je bil zgovoren samo enkrat v mesecu — takrat, ko je prejel preskrbnino. Denar je hitro posodil temu, kdor mu je dai visoke obresti. Za otroka je bilo škoda vsakega beliča.
Dokler je bila pri hiši kaka stara cunja, toliko časa Polonica ni imela nove obleke. Neža je vedno našla kak oguljen predpasnik ali pono.šeno krilo, katero je predelaia za otroka. Čeveljčkov
ali pokrivala deklica ni poznala. Hodila je bosa in gologlava tudi pozimi, ko je zmrzovalo.
Ko je dorasla za šolo, tedaj ji rednica ni hotela več popravljati svoje staxe obleke. Krilo, umerjeno Neži, je bilo otroku preširoko ter se je vleklo za njim po tleh; njena jopica pa mu je segala čez kolena. Otroci so jo zaradi tega za-sramovali. Revica j.m je včasih komaj ubežala.
Veselje do učenja je Gladež v otroku kmalu zatrl. «Krvavo morje, kdo bo pa delal!» je pihal nad otrokom. «Šola ni za kmeta! Gospoda naj sedi pri knjigah, kmet pa se je rodil za delo. Vselej ji je pokazal sebe za zgled, češ: «Nikoli se nisem učil, pa sem se dovolj naučil.»
Revica je znala po končani šoli komaj nekoliko brati ni pisati. Toliko, kolikor se je naučila pri pouku; doma je morala delati od zore do mraka. Knjige ni smel videti Gladež v njeni roki. cKrvavo mcrje!» je rofcantil. cNihče še ni bil sit od knjigeb
Ko je Polonica končala šolo, je morala prijeti za vsako delo. Gospodarju je bila za hlapca in gospodinji za deklo. Gladež je bil z dekletom posebno trd, odkar mu občina ni več plačevala. To se je zgodilo, ko je deklica dopolnila 14. leto.
Deklica se je smilila sosedom. Svetovali so ji, naj si poišče drugega gospodarja. Bila je tiha in pridna, vsakdo bi jo bil v zel rad pod streho, obetali so ji celo plačilo, medtem ko ni pri Gladežu ničesar zaslutila.
Dedec je hitro zaslutil, kaj se kuha za njegovim hrbtom. Kdo drugi bi se bil znosil nad
sosedi, on pa jim je pokazal prav prijazno lice. Tudi z dekletom je začel ljubezniivo ravnati. Nekega dne ji je dejal takole.
«Polonica, kakor veš, ima Gladež na Vrhovju obilno premoženje-...*
«Vem», rrn "> odvrnila. «Pa nimam nič od tega...»
« Kakor vidiš, nimam otrok, pa tudi ne sorodnikov, katerim bi zapustil svoje imetje ...*
Dekle ni vedelo, zakaj ji zvijačnik vse to pripoveduje. Bila je še premlada, da bi se bila zanimala za domače razmere. Pač je že včasih čula sosede, ki so ugibali, kdo bo pograbil.
Mož jo je presenetil: «Deklica, tebi se ponuja velika sreča. Krvavo morje! Ali veš, kdo bo moj naslednik? Tisti, ki mi bo stregel na starost. Tebi je namenjeno vse moje prem )ženje.*
Na mah je pozabila Polonica vse, kar je prebila pri Gladežu na Vrhovju. Nekako sladko ji je postaio pri srcu. «Saj ni tak, kakor sem si mislila*, je menila sama pri sebi. Glasno pa je dejala: «Stric, povejte mi, kaj naj storim, da bom vredna vaše obljube.*
«Ostani pri hiši kot moja hčerka. Ne poslušaj tistih, ki ti kažejo po svetu. Delaj iz hvaležnosti, ker sem te redil tedaj, ko te ni nihče maral. Za vse, kar mi boš storila, te čaka povračilo. Dobila boš moje posestvo. Razen tega te bom še priporočil bratu, ki biva v Ameriki. Martin ni oženjen, denarja pa ima neki toliko, da lahko kupi in plača vss Vrbovje.:

L
politično stanje v državi in delo narodnega predstavništva in da čuje težnje in želje volilcev. Najprej je imel dobro obiskan shod v Makohal. Na-vzočnih je bilo okrog 200 poslušalcev in je bil ob koncu izvoljen pripravljalni odbor za ustanovitev krajevne organizacije vsedržavne stranke. Tudi shod v Studenicah pri Poljčanah je bil prav dobro obiskan. Popoldne se je vršil shod v sokolski dvorani v Poljčanah, ki mu je prisostvovalo do 150 oseb. Gosp. poslanec je v obširnem govoru tolmačil razne zakonske načrte, zlasti zakone o zaščiti kmeta, o občinah in o razsredišče-nju državne uprave. Omenjal je znižanje državnega proračuna ter govoril o naših neprijateljih, ki izpodkopujejo ugled države na znotraj in zunaj. Dolaknil se je tudi navideznega padca dinarja, ki so ga v veliki meri povzročili brezvestni špekulanti. Poljčanski župan gospod Prešeren, ki je vodil zborovanje, se je gospodu poslancu ob trj priliki iskreno zahvalil, da je iz-posloval več vagonov turščice. Za gosp. poslancem je izpregovoril še profesor g. Franc Škof iz Maribora in poudarjal, da more le složno in smiselno delo privesti do resničnega izboljšanja v državi. Po shodu je bil tudi v Poljčanah izvoljen pripravljalni odbor za ustanovitev krajevne sreske organizacije JRKD, katere ustanovni občni zbor je bil potem m nulo nedeljo.
*	Pravoslavna cerkev se bo gradila v Mariboru. Mestna občina je brezplačno cdstopila mariborski pravoslavni cerkveni občini zemljišče (jugo-slovenski park), kjer se bo gradila cerkev. Ta sklep mestne občine je odobrila tudi banska I uprava in s tem je rešeno vorašanje, kje bo stala pravoslavna cerkev.
*	Pomoč za siromašno rudarsko deco. Kakor lani so se tudi letos združila na skupnem sestanku 12. t. m. vsa dobrodelna društva Trboveljske dol ne, da pomagajo najbednejšim med bednimi. Pomagati pa hočejo v prvi vrsti šolski mladini z obleko in obutvijo, da bo lahko tudi v mrzlem zimskem času obiskovala šolo, kar je gotovo velikega pomena za njeno vzgojo. Obdaritev se bo vršila na rojstni dan Nj. Vel. kralja dne 17. decembra. Ker pa ta društva nimajo denarnih sredstev in so navezana le na dobrodelnost, se obračajo do javnosti, da jim priskoči na pomoč. Da je sjla res velika, lahko spozna vsakdo, ki gleda dan za dnem mrke in obupane obraze staršev, ki ne vedo, kako naj oblečejo in obujejo svoje otroke za šolo, ker jim dohodki v sedanjem času ne zadostujejo niti za prehrano. Niso redki primeri, da hodijo otroci v ostrem mrazu bosi v šolo. Vsak najmanjši dar se hvaležno sprejme.
*	Vrhnika dobi davčno upravo. Finančni minister je izdal odlok, po katerem se območje sreskega sodišča na Vrhniki izloči iz okoliša davčne uprave Za Ljubljano-okolico ter se za ta okoliš ustanovi posebna davčna uprava s sedežem na Vrhniki s pogojem, da vrhniška občina da na razpolago brezplačno potrebne uradne prostore in prevzame stroške za kurjavo, razsvetljavo in vzdrževanje prostorov.
*	Zvišanje prispevkov za nezgodno zavarovanje. Minister za za socialno politiko in narodno zdravje je izdal odlok o povišanju prispevkov zA nezgodno zavarovanje. Prispevek se zviša za primer nezgode od 6 na 7 dinarjev za vsakih 100 dinarjev zavarovane mezde in vsak odstotek nevarnosti. To povišanje stopi v veljavo s 1. januarjem 1933.
«Franc Jožefova» grenčica odstranjuje motn je želodca, slabost in potrtost.
*	Nove cigarcte. V mostarski tobačni tovarni so te dni pričeli izdelovati nove vrste cigarete, ki pridejo v promet pod imenom «Ibar». Cena bo znašala 20 Din za 100 kosov, odnosno 1 Din za 5 kosov. V kratkem pridejo v promet tudi cigarete «Drava». Cena bo znašala 1 Din za 6 kosov, odnosno 15 Din za škatlico po 100 kosov.
*	Miklavžev kramarski in živinski sejem v Litiji bo v ponedeljek 12. decembra.
*	Huda prometna r°srcča. Na banovinski cesti biizu Kamnice se ie zgodila v nedeljo zvečer
huda nesreča. Neki osebni avtomobil, ki ga je vodil šofer L. A., je pevozil 341etuega Ijrusača ( Valentina Voduška iz Viltuša. Vodušek se je v ( onem času vračal nekoliko pijan iz Kamnice proti domu ter je preslišal vsa znamenja, ki jih j je dajal šofer. V trenutku, ko je bil avtomobil [ tik njega, se je opotekel pod kolesa, ki so mu zlomila levo nogo in roko. Dobil pa je nevarne poškodbe tudi na glavi.
*	Požar v Drulovki pri Kranju. Pred dvema letoma poleti je bilo v okolici Kranja več požarov. Za požigalcem pa ni bilo nobenega sledu. Med drugimi je gorelo tudi pri Francetu Trii31'ju, po domače Povletu. Ogenj mu je uničil hišo in hlev. Z izplačilom zavarovalnine in s pomočjo sosedov in milodarov je takrat Tuiler obnovil poslopje. Postavil je lično novo hišo in hlev, obenem pa je takoj po požaru zavaroval stari sk«> denj, ki je bil že pri. «Dunavu» zaverovan. V 112-deljo zjutraj pa je Trilerju pogorel še skedenj. Ker je bil lesen, je velik ogenj povzročal veliko nevarnost za sosednja poslopja. Triler je šel to jutro s svojo ženo Frančiško in z osemletno hčerko k maši v Kranj. Za ogenj je zvedel šele po maši. Baje je šel nato takoj na orežniško postajo v Kranju, kjer je popisal, kaj vse mu je pogorelo. Gasili laj najprej sosedje, nato pa gasilci iz Stra-žišča in drugih obsavskih vasi, ki so sosednja poslopja reš'H ognjene nevarnosti. Orožniki so Trilerja in njegovo ženo kot osumljena požiga zaprli. Preiskava bo pokazala, ali je sum upravičen.
Advokat
Stsmlko
obvešča cenjeno občinstvo, da je
otvoril advokatsko pisarno
v Novem mestu na Trgu Kraljeviča Petra, v hiši trgovine Alfonz Oblak.	362
*	Električni tok je ubil kravo. Posestnik Štefan Peršuh iz Preterja je poslal po gonjaču na živinski sejem v Ptuj tri krave, ki jih. je hotel prodati. Ko je prispel gonjač do Ljutomerske ceste, je opazil, da so začele krave brcati in da mu je že padla ena mrtva na tla, medtem ko sta bili drugi dve v nezavesti, a sta čez čas prišli zopet k zavesti. Neki zlikovci so namreč vrgli na električni vod železno žico, kar je povzročilo pre-goretje žice, ki je padla na tla in tako povzročila nesrečo. Zadevo imajo v rokah orožniki.
*	Drevo ga je ubilo. 551etni gozdni delavec Vinko Hribernik iz Braslovč je podiral v nekem gozdu pri Vranskem smrekova drevesa. Pri tem je zgrmelo podsekano drevo na Hribernika in ga zadelo s tako silo na glavo, da mu je počila lobanja. Hribernika so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je podlegel hudim poškodbam.
I * Požar je uničil kmetijo. Te dni je nenadno začelo goreti gospodarsko poslopje pri posestniku Martinu Rataju, po domače Pograbeju, na Stopčah. 'Ker je bilo poslopje s slamo krito, ga je ogenj s I silno naglico objel docela. Komaj so rešili živino iz gorečega hleva in svinje iz poleg stoječega svinjaka. Zgorela sta mu vse žito in skoro vsa krma. Dokler niso prišli gasilci, so sosedje in drugi z ! veliko požrtvovalnostjo branili, da se ogenj ni razširil. Kako je ogenj nastal, ni znano.
*	V temi je omahnil v smrt. Gradbena tvrdka inž. Dedeka, ki zida na oglu Bleivveisove in Celovške ceste v Ljubljani stavbo Delavskega doma, je v dveh dneh izgubila dva svoja pridna delavca. Predzadnji torek zvečer je umrl zadet od kapi v Petričevi gostilni na Tyrševi cesti tesar Jernej Hočevar, v sredo nato pa se je na stavbi smrtno ponesrečil 321etii tesar Ivan Grabnar. Padel je s stavbe na tla in obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je pri padcu prebil lobanjo, a dobil je tudi hude notranje poškodbe, zlasti si je silno pretresel možgane. Zdravniki so se sicer trudili za mladega ponesrečenca, vendar je ostala vsaka pomoč zaman. Ponesrečenec zapušča vdovo z dvema mladoletnima otročičema.
*	Stiskalnica jc zgorela. 'Le dni je ponoči nastal požar v Jasterniku pri Štatsnbergu. Zgorela
je do tal majhna zgradba s stiskalnico posestnika in župana Jožefa Dreva iz Kočne. Razen lepe stiskalnice je zgorelo tudi vse drugo, kar je bilo v zgradbici: vinogradniško orodje, škropiln.ca, kadi in drugo ter znaša po sodbi oškodovanca škoda 2O.CG0 Din. Zgradbica je bila lesena in krita z opeko. Plamen jo je objel tako naglo, da ni bilo mogoče v temni noči ničesar rešiti. Oškodovani Dreva je mnenja, da mu je zgodbico zažgal kdo iz maščevalnosti. Govori pa se tuli, da so hodili vanjo ponori neznani fantje kostrnj peč in da je ogenj nastal iz neprevidnosti. Zgradbica je bila zavarovana za 10.000 Din.
*	Smrtna nesreča otroka. Družino Vedlinovo na Ptujski gori je zadel hud udarec. Gospodinja Marija Vedlinova je zakurila v železni peci ter pustila 41etno hčerko Marico z drugimi majhnimi otrobi v sobi, sama pa je šla v kuhinjo po opravilih. Marica je prišla medtem do 2are5e peči, kjer se ji je vnela oblekla, da je bil ohtk v trenutku ves v plamenih. Ka obupne krike otrok je takoj prihitela mati, ki se ji je nudil grozen prizor. Hitro je s pomočjo čevljarskega pomočn ka Štefana Petrča strgala raz otroka obleko, vendar pa je bilo že prepozno, ker je deklica dobila smrtne opekline in je kljub takošnji zdravniški pomoči v hudih bolečinah naslednjega dne urr la.
*	Nočni požar v Ptuju. V soboto ponoči okoli 22. ure je nenadno nastal na gospodarskem poslopju posestnika Franca Mlakarja v Novi vasi pri Rogoznici ogenj. Ker se je poslopje, ki je imelo slamnato streho, držalo zidane stanovanjske hiše, ki je bila prav tako krita s slamo, je ogenj prešel tudi na to zgradbo. Ostalo je le golo zidovje. Prva je ogenj opazila užitkarica Marija Sit;:enfrejeva, ki je takoj zbudila ostale domače, ki so urno začeli reševati ZlVliiO in pohištvo. Na kraj požara je prihitelo ptujsko gasilno društvo, ki je z velikim naporom omejilo ogenj in obvarovalo sosednja poslopja nesreče. Škoda se ceni na 80.000 Din, a zavarovani sta bili obe poslopji samo za 30.000 Din. Zal pa zadnje premije Mlakarjevi niso plaačli. Prav dva diii prej so prodali nekaj živine, da bi poravnali zavarovalnino, pa jih je nesreča prehitela. Poleg tega se jim je pa denar v znesku HOODin pri reševanju pchišlva izgubil. Pozneje sta denar našla gasilca Schuster in Pogačnik v blatu že pomandran in izročila lastniku. Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen in vrši ptujsko orožništvo stroge poizvedbe.
*	Hrbtenico si je zlomil. Prav huda nesreča se je pripetila tudi v Šmihelu pri Žužemberku. Anton Blatnik, 831etni posestnikov sin, je šel sekat drva, nenadno mu je pa spodrsnilo in je tako nesrečno padel, da je nezavesten obležal. Domači so ga prenesli domov in prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je nesrečni Blatnik zlomil hrbtenico.
*	Nad 100 vagonov žita je zgorelo. V Bečke-reku je zgorelo veliko žitno skladišče s EO vagoni turščice, 50 vagoni pšenice, z 2 vagonoma ječmena in s 3 vagoni otrobov. Skoda znaša nad 2 milijona dinarjev. Mislijo, da je bil ogenj podtaknjen.
*	Dobro toaletno milo ne sme samo prijetno dišati, temveč mora po svojih sestavinah v medicinskem smislu delovati tudi očiščujoče na kožo. Samo tako more koristiti pri negovanju telesa. Prav zato so Fellerjeva Elsa-ntila zdravja in lepote tako cenjena. Zavoj s 5 vrstami mila za 52 dinarjev brez nadaljnjih stroškov pri lekarnarju Evgenu V. Fellerju, Stu' ica Donja, Ei«a-trof 360, (savska banovina).
*	Roparski napad ob belem dnevu. Te dni dopoldne se je mudila soproga tovarnarja in lastnika pražarne «Adrie» g. Filipa Šibenika v pisarni podjetja v Rožni dolini pri Ljubi j ni. Bila je baš zaposlena pred odprto blagajno. Nenadno so se za njenim hrbtom neslišno odprla vrata in že je planil v pisarno gologlav mladenič, oblečen v rjav suknjič in temnejše hlače, a brez telovnika. Gospa Nina se je komaj zavedla nepričakovanega obiska, ko jo je neznanec že zagrabil z desnico za vrat, z levico pa medtem hitro segel v blagajno. Pričela se je borba. Sicer prestrašena,
a pogumna gospa ni odneh la in je tiščala vrata blagajne, da bi jih zaprla Pritisk za vratom je bil vedno hujši, tedaj pa je naenkrat gospa za trenutek popustila in zagra ila z desnico steklenico, ki je bila v blagajni Bliskovito jo je dvignila in treščila napadalca z vso silo po glavi. Krepki udarec je očividno zadoščal, kajti ropar se je skremženega obraza urno zasukal in že tudi zbežal iz pisarne na prosto. Odnesel ni ničesar. Gospa je hitro sklicala sosede, ki so pričeli napadalca zasledovati, vendar je ta že davno izginil. O napadu so Šibenikovi telefonično obvestili policijo, ki se sedaj trudi, da najde drznega roparja.
Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandeljnih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznenje črevesa s tem, da popi jete pol čaše naravne «Franc Jožefove* grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje «Franc Jožefova* voda zaradi zanesljivega učinka in prijetne uporabe. «Franc Jožefova» grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in soeceriiskih treo-vinah.
*	Hude posledice pastirske nagajivosti. Ko so
se predzadnjo nedeljo vračali z gasilskega občnega zbora v St. Janžu na Vinski gori odposlanci ostalih gasilskih društev Šaleške doline z vozom proti Velenju, se jim je pripetila med potjo huda nezgoda. Fantiči, ki so pasli blizu ceste, so si izmislili, da bi kazalo konje, vprežene v vračajoči se gasilski voz, malo podražiti. S snopi goreče slame so čakali v obcestnem jarku in ko je voz privozil do nepridipravov, so goreče snope vrgli pred konje. Živali so splašene zdirjale, pri čemer se je voz s potniki vred prevrnil. Pri padcu sta se huje poškodovala dva potnika, medtem ko so ostali dobili le manjše poškodbe. Krojaški mojster g. Matevž Tajnšek iz Velenja si je pri padcu zlomil levo ključnico in obratovodja strojnega oddelka pri premogovniku g. Martin Sovinek je dobil na glavi veliko rano.
*	Brezsrčna mati. Pred mesecem je našel vi-ničar Stravs iz Dobrenja v svojem gozdu pri Šent Ilju v Slovenskih goricah- napol mrtvega, poldrugo leto starega dečka, ki ga je odložila tamkaj neka mlajša, slabotna ženska, ki se je tiste dni potikala v tamkajšnji okolici. Stravs je otroka vzel domov, zadevo pa prijavil orožnikom. Orožniki so po celomesečnem vsestranskem poizvedovanju vendarle ugotovili istovetnost brezsrčne matere in jo aretirali v osebi 281etne služkinje Katarine Galovičeve iz savske banovine, ki je bila uslužbena kot dekla pri nekem posestniku v Košakih.
*	Vlom v župnišče v 2ah;i. V nedeljo je imelo župnišče v Žalni neljub obisk. Zjutraj med prvo mašo, ko je vladala še trdna tema in ko je bil župnik pri opravilu v cerkvi, je izrabil ugodno priliko neznan tat ter se prikradel v župnikovo delovno sobo. Iz nezaprtega predala pisalne mize je odnesel 1500 Din in zavojček cigar. Kakor kaže, se je tatu hudo mudilo, ker je vzel le to, kar mu je v prvem trenutku prišlo v roke. Če bi odprl še naslednji predal iste pisalne mize, bi bil njegov plen mnogo večji, zakaj v tem predalu je bila večja vsota. O vlomu je bila obveščena orožniška postaja v Višnji gori, ki se je pod vodstvom agilnega in iznajdljivega komandirja g. Ko-vačiča takoj napotila na delo. Ugotovilo se je, da je drzni vlomilec pristavil k hiši lestvo in splezal do straniščnega okna, ki ga je razbil in tako zlezel v notranjost. Po isti poti se je tat zopet vrnil na prosto. Storilca še niso našli.
*	Smrtni strel z lovsko puško. V nedeljo ponoči je prišlo nekaj fantov iz Breznice pri Ormožu v pol ure oddaljeno vas Prerad v občini Polancih. Tu so se ustavili pred hišo malega posestnika Kandriča. Kandričevi so praznovali neko domačo slavo ter je zaradi tega sin Ignac povabil fante v hišo na kozarec vina. Eden fantov pa ga je brez vsakega povoda udaril za uho, da je padel po tleh. Ko je Ignačev oče Fran Kandrič slišal zunaj prepir in razgrajanje, je vzel lovsko puško ter se
postavil pred hišo, da pozove fante, naj mirujejo. Komaj pa je izpregovoril, so ga že napadli, mu odvzeli puško ter ga začeli pretepati. Ko je medtem prišel Ignac Kandrič k sebi ter videl očeta v nevarnosti, je stekel v hišo ter vzel drugo lovsko puško, jo nabil in skočil spet ven ter fante ponovno pozval, naj dado mir. Ker tudi to ni pomagalo, je ustrelil dvakrat v skupino ter smrtno zadel 221etnega hlapca Franca Emeršiča, ki je klečal na njegovem očetu. Franc Emeršič se je takoj mrtev zgrudil na tla. Nekaj fantov se je tedaj razbežalo, drugi so pa navalili na Ignaca, ki se je obupno branil ter končno vendar le zbežal v noč. Mrtvega Emeršiča so prenesli v mrtvašnico, kjer si je njegovo truplo ogledala sodna komisija. Kandričevega očeta pa so odpravili v ptujsko bolnišnico, ker je dobil hude poškodbe po vsem telesu. Ignac Kandrič je, kakor pravijo ljudje, izvršil dejanje v silobranu in se je tudi že sam prijavil sodišču.
*	Nesrečna mlada mati. Nedavno je prejela mariborska mestna policija od orožniške postaje v Rogaški Slatini obvestilo, da je pobegnila najbrže v Maribor 171etna šivilja Rozika iz okolice Šmarja pri Jelšah, ki je osumljena detomora. Policija je Roziko našla pri neki njeni prijateljici. Pri zaslišanju je mladenka jokaje izpovedala svojo žalostno usodo. Ze nad leto dni je imela ljubezensko razmerje z 201etnim posestnikovim sinom Jurijem iz sosednje vasi, ki ji je bil obljubil zakon. Njuna ljubezen ni ostala brez posledic in neizkušena deklica je v noči med 3. in 4. oktobrom na domačem stranišču porodila živega otroka, ki ga je pa v zmedenosti kar pustila tam. Šele zjutraj se je zavedla svojega dejanja in je našla otroka že mrtvega. Ne da bi komu kaj povedala, je otroka zakopala na domačem vrtu. Vsa zadeva, pravi ona, bi se lahko pravočasno v redu izvršila, če je ne bi fant takoj, ko mu je raz-odela, da je v blagoslovljenem stanju, pričel zanemarjati, dokler je ni popolnoma zapustil. V svoji neizkušenosti in trpljenju se niti ni zavedala hudih posledic, ki jih je povzročila s tem, da je novorojenčka kar pustila na mestu.
*	Zopet dva ponarejevalca kovancev. V petek so v Št. Vidu nad Ljubljano aretirali dva mlada delavca, ki sta se na precej preprost način lotila ponarejanja dvajsetdinarskih kovancev. To sta Ivan M., 241etni brezposelni delavec z Goriškega doma, in pa Ivan R., mizarski delavec iz Vižmar-jev. V četrtek je v Kremžarjevi strojni delavnici v Št. Vidu kupil Ivan R. 70 dkg trdega svinca. Druge priprave sta že imela in v petek dopoldne je Ivan R. prišel v Cirmanovo trgovino, kupil nekaj malega in plačal z dvajsetakom. Gospe Cir-manovi se ni videl kovanec nič sumljiv in ga je brez pomisleka vrgla v predal med srebrni drobiž. Ko pa je malo pozneje preštevala denar, se ji je eden dvajsetakov nekam čudno zasvetil; pogledala ga je bliže in s strahom opazila, da ne more biti pravi. Brez odloga je stopila k orožnikom in sled je bila tako pri roki. Orožniki so prijeli Ivana R., ga zaslišali in ga nato, kar je izpovedal, kar pridržali. Dva orožnika sta stopila na njegov dom in zaslišala ženo. Ko sta se vračala iz hiše, sta srečala na dvorišču Ivana M. in stopila nazaj za njim. Zaslišala sta ga in ko sta ga preiskala, sta našla pri njem še en dvajsetak, dva pa je bil v veži iz previdnosti in strahu skrivaj odložil na neko vrečo. Tako sta oba nerodna ponarejevalca prišla pravici v roke in z njima vred so orožniki izsledili tudi vsa njuna produkcijska sredstva: še neporabljene sirovine, pokrov od škatle za globin, kos sveče in originalni, pošteni, v državni kovnici umiti srebrni dvajsetak, ki jima je služil za model in nekaj ponarejenih dvajsetakov. Vsega skupaj sta pridelala menda samo pet kovancev. Eden izmed njih, tisti, ki sta ga v Cirmanovi trgovini potem spravila v denar, se jima je prav posrečil, ostalim pa se je poznalo, da njih produkcija ni mogla biti na tehničnem višku.
*	Zlorabe pri beračenju v Ljubljani. Prebivalstvo v Ljubljani siromake rado podpira. Zaradi izrednih gospodarskih razmer pa se ie beračenje
zelo razpaslo, kar meščanstvo že hudo občuti, a tudi to breme bi občinstvo morebiti še preneslo, ako bi mnogi prosilci ne zlorabljali dobrosrčnosti. Dogodili so se namreč v zadnjem času številni obžalovanja vredni primeri, da so prosilci izvabili pod pretvezo brezposelnosti podpore, s katerimi so si namesto hrane kupili pijače. Mnogi berači odklanjajo kruh, a drugi spet delo, ki se jim ponuja. Naravno je, da se morajo take zlorabe že v kali zatreti, pri čemer pa je neizogibno potrebno, da gre prebivalstvo oblastvom na rokol Zahtevajte od vsakogar, ki prosi za podporo, da se vam izkaže z delavsko knjižico, iz katere morete ugotoviti, kam je pristojen, ali je brezposeln ali pa stanuje v Ljubljani. Onega, ki se ne more izkazati, napotite kratkomalo na mestni socialno-politični urad v Mestni dom, kjer se bo vprašanje njegove nezaposlenosti temeljito razčistilo.
*	Domžalski vlomilci prijeti. Pred dnevi so neznani vlomilci vdrli v tobakarno Ivana Japlja v Domžalah in jo izropali. Za tatovi ni bilo nobenega sledu. Zdaj pa je ljubljanska policija izvedela, da trije sumljivci razpečavajo po Ljubljani tobak, cigare in cigarete, do katerih niso mogli pr;ti na pošten način. Policija je tri sum-ljivce, 411etnega Mihaela Pogačnika iz Selc, 331et-nega delavca Vincenca Friškovca iz Mengša in 311etnega Franca Zupana, doma iz Radomlja, prijela in zaslišala. Pri njih je zaplenila še nekaj tobaka, našla pa je tudi ukradeno uro, tako da se je izkazalo, da morajo biti ti trije nedvomno v zvezi z vlomom v Domžalah. Policija je mnenja, da Friškovec in Zupan nista vlomila v Domžalah, temveč da sta zgolj razpečavala ukradeni tobak, ki jima ga je dal Pogačnik, o katerem sodijo, da je sam vlomil v Domžalah.
*	Umor zaradi starega sovraštva. Obmejno ljudstvo pri Ložu je močno razburil žalosten dogodek, ki se je primeril na italijansko-jugoslo-venski meji. Žrtev umora je postal obmejni vojak graničar pri izvrševanju svojega težkega poklica. Na vrhu Lačniku stoji stražnica, v kateri prebivajo oddelki vojakov obmejne čete, ki stražijo državno mejo. Med njimi je služil kadrovski rok Vasiljko Novkovič iz Leskovca v Srbiji, poročen in oče enega otroka. Bil je pri tovariših priljubljen in znan kot izvrsten družabnik. Le z Jankom Cernikom iz Varaždina, ki je prav tako* služil kadrovski rok v sosednji obmejni postaji na vrhu Stanovnika, sta si bila močno nasprotna še izza časa, ko sta nekje v Srbiji skupno delala v rudniku. V soboto je prišel Cernik na svojem službenem obhodu na Lačnik. Vedel je, da je tam njegov smrtni sovražnik in odločil se je za umor. Usoda je pač hotela, da se je Novkovič baš odpravljal ogledovat mejo. Ko je bil oddaljen nekaj korakov od stražnice, ga je zagledal Cernik, ki je takoj snel puško z rame, nameril na Vasiljka Nov-koviča in sprožil iz neposredne bližine. Krogla je ranila pljučno žilo odvodnico, šla pod srcem in nekje na hrbtu izstopila. Po nekaj korakih se je Vasiljko že opotekel in nato izdihnil. Ko so ostali vojaki, ki so se mudili v stražnici, čuli strel, so takoj vsi pritekli na kraj dogodka, kjer se jim je nudil strašen prizor. Ce^nika so razorožili, ga vklenili ter zaprli v stražnico, nato pa odgnali v Zagreb.
*	Tihotapec ustreljen na begu. Pred mesecem je bil v sektorju meje pri Kopičnici ustreljen Ivan Muškat, ki je prekoračil državno mejo in se ni hotel na poziv ustaviti. Slična usoda je doletela v soboto zvečer nekega tihotapca kave, ki je hotel pod okriljem noči okrog 20. ure v sektorju pri Novi Oselici z italijanske strani na naše ozemlje. Graničar ga je pozval, naj stoji, neznanec se klicu ni odzval, temveč je bežal v svojo nesrečo naprej. Vojak je streljal in smrtno zadet v hrbet se je tihotapec zgrudil na tla. Pri sebi ni mel nikakih listin. Domačin ni. Baje je doma iz šentviške gore, star pa je okrog 22 do 24 let.
*	Zlobnost. Letos pomladi so bila polomljena ob cesti od Turnišča do Jurovcev mladn sadna dre-vesca. Okrajni cestni odbor je posadil nova drevesca, ki jih je pa sedaj zlobna roka zopet delno
porezala, delno pa izruvala. Skoda je ogromna, ker je uničenih še več drevesc kakor pomladi. Oblastva so odredila strogo preiekavo.
*	Poškodbam s sablo je podlegel. Dne 1. t. m.
je bil napaden s sablo posestniški sin Josip Horvat iz Levajncev, ki je zdaj hudim poškodbam podlegel. Napadalec, 191etni posestniški sin Srečko Koser, ki je znan pretepač, še ni aretiran.
*	Zanimiva vinska pravda. Pred kazenskim sodnikom okrajnega sodišča v Ljubljani se je že drugič vršila razprava proti gostilničarju Š. M., ki je bil ovaden državnemu tožilstvu, da je spravil v promet šmarnico. Gostilničar je že na prvi razpravi v svojo obrambo navajal, da je kupil od lastnice nekega vinograda v Zbelovem na Štajerskem po ustmenem dogovoru le rizling, burgun-dec in silvanec. Ko je kupljeno vino vkletil, ga ni pokušal in ni vedel, da je v enem sodu šmarnica. Na razpravi je priča gdč. Kadunčeva pojasnila zadevo in omenila, da gostilničar ni pokušal vina, ker vina sploh ne pije, in da vino iz dotičnega soda sploh ni bilo spravljeno v promet. Sodnik je gostilničarja oprostil od obtožbe. Proti prodajalki vina se bo najbrž uvedlo kazensko postopanje.
in šel počasi proti postaji, kjer pa je zaman čakal svojega mešetarja, ki bi moral priti z živaljo za njim. Drugi s tremi svinjami je prišel
V našem Dolenjcu se je vzbudil sum. Hitel je nazaj v mesto, a mešetarja ni dobil več. Začel se je lov za tatom. Policija je menila: «Pa to je znan lopov.» Lahko bi ga bili ujeli, če bi se bili zganili. Zahtevali so 70 Din od kmeta, češ, da bodo telefonirali orožništvu. «Še bolje je, če greste z avtom za njim», so mu naposled dejali. Kmet je žrtvoval še 140 Din za avto, dospel v tatovo domačo vas, a tat je že izginil.
Tako je bil naš kmet ob denar in ob svinjo. Zraven je imel stroške z avtom in se je šele drugega dne vrnil. Kaj pomeni 500 Din danes na kmetih, ve vsakdo, ki pozna razmere.
To povemo za zgled, da se bodo naši ljudje varovali in ne zaupali nikomur, kadar se napotijo na tuje sejme.
Prekmurska vlomilska družba pod ključem.
Orožništvu se je posrečilo izslediti predrzne vlomilce, ki so pred dnevi vlomili v Rosenbergovo trgovino v Rogaševcih, kjer so pa bili pregnani, in v Cipotovo trgovino v Gornji Lendavi, kjer so odnesli različnega blaga v skupni vrednosti preko 10.000 Din. Pravilna je bila domneva, da so bile pri obeh vlomih ene in iste osebe. Vse zasledovanje je vodil orožniški poročnik Koprivica. Ujeli so sedemčlansko družbo ciganov iz Vadarcev in Pertoča, ki so vlome že tudi v celoti priznali. Ves plen so shranili pri neki ženski v Fokovcih. Izsleditev zločincev je bila zelo težavna, zato velja našim varnostnim organom vse priznanje. Ze samo dejstvo, da so bile nekatere orožniške postaje do 77 ur v službi, priča dovolj jasno o velikem trudu. Prebivalstvo je z največjim zadoščenjem vzelo na znanje aretacijo nevarne vlomilske družbe.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
VARUJTE SE SEJMSKIH TATOV!
Dolenjsko, novembra.
V zadnjem času se je prigodilo več primerov tatvine na sejmih v Karlovcu. Kaže, da tam sejm-ski tatovi prav prežijo na Kranjce. Mislijo si: če Kranjca okradem, sem bolj varen, ker Kranjec je1 daleč doma in me ne bo zasledoval. Znano je, da se je to dogajalo že pred vojno, ko so se tatovi zanašali na različnost zakonov. Ta miselnost se je ohranila do današnjega dne.
Naj povemo en zgled za svarilo drugim. Dva dolenjska mala posestnika, ki sta imela nesrečo, da so jima poginile svinje, ki sta jih bila kupila pomladi v Ljubljani, sta odšla v Karlovac, da tam kupita že nekoliko odrasle živali, da bi imeli družini ob božiču vsaj skromne koline. Na sejmu v Karlovcu sta si ogledovala blago. Kmalu sta se jima pridružila dva mešetarja, ki sta se delala zelo prijzna, češ, Kranjci so dobri ljudje in jim je treba prijateljsko pomagati, da kupijo dobro in zdravo živino.
Kdo ne bi sprejel tako prijateljsko ponujene roke. Mešetarja sta spremila naša kupca k nekemu kmetu, ki je prodajal celo čredo svinj. Začelo se je običajno glihanje in naposled so se pogodili za štiri prasce; bogatejši posestnik je vzel tri, ubožnejši enega za 350 Din.
Žival ubožnejšega posestnika je bilo treba spraviti na postajo. Prvi posestnik je odšel, da kupi v kaki trgovini zaboj, drugi je ostal pri svinjah. Mešetarja sta bila takoj pripravljena, da spravita žival za majhen denar na kolodvor, češ, da naj posestnik kar gre na postajo in da bosta že prišla za njim. Posestnik je gospodarju plačal
PONAREJALO STOTAKOV IN TISOČAKOV NA ZATOŽNI KLOPI.
Ljubljana, novembra.
Minulo soboto so se zagovarjali pred senatom v Ljubljani ponarejalci denarja Ivan Selan ter nekaj njegovih tovarišev. V dobrem spominu je je še, da se je Selan že 1. 1928. napotil na krivo pot ponarejanja bankovcev in se je moral takrat zagovarjati pred poroto, ki ga pa je oprostila. Pozneje je bil celo sprejet kot spreten risar v državno službo pri zavodu za izdelovanje zemljevidov. Tam ga pa ni veselilo in je po nekaj mesecih spet odšel domov, kjer ima posestvo v izmeri 19 hektarov. Komaj je prišel domov, že so pri hajali iz raznih krajev Slovenije, Hrvatske in Srbije različni nepridipravi, ki bi radi hitro obogateli, in so nagovarjali Selana, naj jim napravi denarja. Selan pa je vse takšne ponudbe odbijal Pečal se je z risanjem različnih načrtov, zato ga je prosilo gasilsko društvo v Cerkljem pri Kranju, naj mu napravi za tombolo srečke, ki naj bi bile podobne stotakom. Selan je srečke v resnici izdelal, seveda precej različno od pravih bankovcev, da se je že na prvi pogled lahko razločilo, da ne gre za ponarejen denar. To okolnost so izkoristili trije pohlepneži, in sicer mlinar Avgust Dolinar, njegov brat Ivan n Edvard Vidergar, kmet iz Litije pri Moravčah. Stopili so s Selanom v zvezo in se mu predstavili kot odposlanci litijskega gasilskega društva ter ga prosili, naj izdela za gasilsko tombolo srečke v obliki stotakov in tisočakov, ki naj bodo opremljeni tudi z vodnim tiskom, pač pa naj ne bo nič številk na njih. Selan je menda res verjel trojici, da gre za srečke, pozneje pa se je začel bati, da bi se te tako zvane srečke ne začele razpečavati, vendar pa ga je strast ponarejanja denarja držala tako v kremp-ljih, da ni mogel več nazaj.
Pri obravnavi se je Selan spretno zagovarjal, vendar pa se je zapletel v protislovja v nekaterih točkah, zlasti so mu sodniki šteli v zlo, da je kot župan in razumen človek opustil prijavo zlikov-cev, ko je že vedel, da to niso nikakšni litijski gasilci, saj je bil enkrat celo na domu pri Avgustu Dolinarju na Gori pri Vačah. Istočasno z njim se je zagovarjal zaradi istega zločina pred sodniki Andrej Gruden, mlinar iz Spodnjega Brd-nika, občina Cerklje na Gorenjskem. On je nagovarjal Selana, naj ga pouči, kako se denar dela, in si je kupil tudi že razmnoževalni aparat. Poleg teh so se morali zagovarjati še nekateri razpeče-valci ponarejenega denarja. Tako žena Andreja Grudna Olga, posestnik iz Slivne pri Vačah Jakob Urbanija, mlinar iz Stoba pri Domžalah France Šporer, 361etni strojevodja iz Zagorja ob Savi Matevž Dragar, posestnik iz Kotedreža pri Litiji Jakob Sotenšek, posestnikov sin Franc Z. iz Hlačnice in posestnikova hči z Gore pri Vačah Angela Dolinarjeva.
Obsojeni so bili: Ivan Selan na 14 mesecev robije, Andrej Gruden na 1 leto strogega zapora, njegova žena Olga na 4 mesece strogega zapora pogojno za 3 leta, France Šporer na 10 mesecev strogega zapora, Avgust Dolinar na 2 leti robije, Ivan Dolinar na 2 leti in 3 mesece robije, France
Vidergar na 18 mesecev robije, Jakob Urbanija na 5 mesecev strogega zapora, Angela Dolinarjeva na 4 mesece strogega zapora, Oproščeni so pa bili: France Z., Matevž Dragar in Jakob Sotenšek.
Zanimivo je, da so kupili Dolinarjevi predniki lepo, graščini podobno posestvo na Gori pri Vačah na dražbi za največjim slovenskim ponarejal« ceni denarja, znanim Prelesnikom, ki je tako dobro ponarejal denar, da še sama državna blagajna ni mogla ločiti njegovih izdelkov od lastnih. Pre-lesnik je bil znan zlasti po Notranjskem in Dolenjskem in kdor je naglo obogatel, so ljudje o njem govorili: Prelesnik mu ga je naredil! Bil je je pa tudi zelo radodaren. Če je lačen in žejen prišel do kakega kmetiča in Če ga je ta pogostil, mu je potem navadno pod krožnikom pustil kak stotak. Ne želimo nadarjenemu Selanu, da bi končal tako kot Prelestnik. Tudi njegov zagovornik je poudarjal, da nadarjenega Ivana Selana še ne smemo spravljati na isto stopnjo s Prelesnikom, ki je prav žalostno končal v ječi na ljubljanskem' gradu.
JOViCE Z MURSKEGA POLJA.
K r i ž e v c i, novembra.
Pri nas snujemo strelsko družino in v nedeljo 20 t. m. se je vršil prvi sestanek, ki se ga je udeležilo lepo število fantov in mož. Sestanek je vodil šolski upravitelj g. Belec, ki vodi priprave. Število članov je do danes 67. Na sestanku se je sklenilo, da bo 4. decembra ob 9. ustanovni občni zbor, na katerega so povabljeni predstavniki oblastev in zastopniki oblastnega odbora. Ta strelska družina bo med prvimi v našem srezu, v samih Križevcih pa ena najmočnejših organi« zacij.
Kmetijska nadaljevalna šola je 4. t. m. pričela redni pouk. Šolo obiskuje 27 kmečkih fantov, ki z veseljem prihajajo v šolo. V nedeljo 20. t. m. je šola napravila prvi poučni izlet h Kapeli v bano-vinsko drevesnico in trtnico. Drugi poučni izlet bo v kratkem. S tem se je pričela neka večja živahnost v šoli, ker si fantje tudi praktično ogle« dujejo vzorna posestva.
Podružnica Čebelarskega društva je sklenila prirediti ples dne 7. januarja pri g. Jurešu, da se s tem denarno opomore. Znano je, da je nanovo oživela, ni pa našla nobenih sredstev in ne inventarja. Prijatelji, ki ljubite prijetno zabavo, vabljeni!
GIBANJE JRKD V ŠMARSKEM SREZU.
Šmarje pri Jelšah, novembra'«
Narodni poslanec g. Vekoslav Špindler je v zadnjem času imel naslednja zborovanja v svojem srezu:
Dne 13. novembra zjutraj po maši se je vršilo zborovanje v Dob ju pri Planini. Zborovalci obojega spola so napolnili največji šolski razred in z zanimanjem sledili poročilu poslanca o važnih dnevnih, političnih in zlasti gospodarskih vprašanjih. Predvsem jih je zanimalo vprašanje ureditve kmečkih dolgov in denarnih prilik V. državi.
Tistega dne se je od pol 10. do 14. vršila t Šmarju seja širšega sreskega odbora JRKD, na katero so bili vabljeni tudi zastopniki občini in korporacij. Seje se je udeležilo nad 60 oseb* Vršila se je obširna razprava zlasti o zakonskih načrtih glede ureditve kmečkih dolgov in o ob« činah. Sprejeti so bili v tem pogledu po poročilih' narodnega poslanca razni sklepi.
Dne 20. novembra zjutraj po maši je zboroval narodni poslanec g. Špindler pri S v. R o k u ob S o 11 i. V tamošnji šoli se je zbralo lepo število mož in mladeničev in tudi nekaj žensk. Prebil valstvo občine Sv. Roka je zaradi skoro popol* nega počivanja v industriji brusnih kamnov silno obubožalo. Zato je zborovalce zlasti zanimalo vprašanje prehrane čez zimo in to tem bolj, ker je bil kraj tudi hudo prizadet po letošnji suši, G. poslanec je zagotovil, da se bo s poklicanih strani storilo vse potrebno za prehrano naroda.
V nedeljo 27. novembra se je vršilo pod vodstvom predsednika krajevnega odbora JRKD veliko zborovanje pri g. Kranerju pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Narodni poslanec g. Spindler je v izčrpnem poročilu onsal današnje politične in gospodarske prilike in zadevno delo narodne skupščine za ublažen je posledic hude svetovne krize. Pozival je narod k vztrajnosti, k zaupanju v samega sebe in k veri v boljšo bodočnost. Popoldne se je v šoli v Podsredi zbralo nad 100 zborovalcev, moških in žensk, odraslih in mladine, ki so prav tako z zanimanjem poslušali poročilo g. poslatioa.- Na obeh zborovanj h je govoril ter pozival kmečko ljudstvo k samozavesti in kmečko mladino k delovanju v prosv etnih < rganizacijah g. Ivan Kro-novšek, predsednik Zveze kmečkih fantov in deklet. Zborovalci so povsod vzeli poročila obeh govornikov z odobravanjem na znanje.
NAŠI NA TUJEM]
Ameriške novice. V Milvvaukeeju kandidirata dva naša rojaka za državno legislaturo: Janez Ermenc, ki je že doslej bil član državne zakonodaje, in Franc Puncer. Rojak Anton Hočevar v Bridgeportu pa kandidira za okrajnega komisarja v okraju Belmontu. — Življenje si je končal rojak 231etni Anton Kraus v Puyalupu. Ko je bila njegova žena odsotna, se je v drvarnici obesil. Rajnki je bil že dolgo oolan. Zapušča ženo in dva mladoletna otroka. Doma je bil iz Gornje vasi pri Mokronogu. — Avto je do mrtvega povozil 231etno Katarino Božičevo v Buffalu. Doma je bila iz Božjakovega pri Metliki, kjer zapušča starše, v Ameriki pa moža in dve hčerki. — V Milwaukeeju je preminil 771etni Janez Kralj, po rodu iz Grmovelj pri Novem mestu.
ne čebule in zelenjavo kuhaj v vodi. Ko je meso kuhano, prideni dve žlici kisa. Ko se malo shladi, poberi meso in zelenjavo na krožnik. Juho pa še malo pokuliaj in ji prideni od dveh jajc lupini, ker napravi jajčna lupina juho čisto. Sedaj meso oberi od kosti, ga zreži in zloži v skledo. Prav tako zreži zelenjavo in jo naloži okoli mesa. Ko se je juha malo pokuhala in nekoliko shladila, jo previdno ulij na meso. Skledo postavi na mrzlo, da se žolča strdi. Strjeno žolco drugi dan prevrni na krožnik okoli žolče naloži v trdo kuhanih in razrezanih jajc, kislih kumaric, kuhano peso in če hočeš, še solato in drugo.
Ponarejen korenček. Skuhaj krompir v oblicah. Še toplega olupi in pretlači skozi sito na desko. Potresi po krompirju približno 5 dek moke, 3 deke sirovega masla, 2 jajci in po potrebi soli. Vse to umesi v testo. Umešeno testo zvaljaj z roko v dolg svaljek; ta svaljek razreži in iz razrezanih kosov oblikuj majhne korenčke. Korenčke potem povaljaj v raztepenem jajcu, m nato še v drobtinah, potem pa kcrenčke ocvri na vroči masti. Ocvrtim korenčkom vtakni na debelejši i konec vejico zelenega peteršilja Tako pripravljen korenček je zelo dober k divjačini, kot dodatek 'k prikuhi, ali pa kot samostojna jed s solato. Je , pa tudi za oko, posebno če imaš goste, je lepo pripravljena jed in tudi okusna.
Ocvrti cmoki z gnjatjo. Dve žlici moke prepraži na koščku sirovega masla, potem zalij z malo mleka, da dobiš prav gosto omako. Tej omaki primešaj kuhane sesekljane gnjati, dve v trdo kuhani in na kocke zrezani jajci; po potrebi osoli, zmešaj. Oblikuj iz te zmes. majhne cmočke, jih povaljaj v raztepenem jajcu in drobtinah, nato jih pa na masti ocvri.
Listnica uredništva
Gradec pri Litiji. Tak kliše stane najmanj 150 Din. Če je večji, še več. Objavljamo samo zanimive slike.
Praktični nasveti
Ravnanje s čevlji. Kako ohranimo rt vije in druge usnjene predmete mehke in prožne. Iz enakih delov loja, voska, ricinovega olja in trana . ter nekaj vode skuhamo mešanico. Kuhamo jo toliko časa, da se vse prav dobro stopi in spoji. Če je zmes, ko se shladi, pretrda, jo skuhamo še enkrat in dodamo nekaj olja. To mažo uporabljamo za čevlje, usnjene kovčege, jermena itd.
Kit za pode. Naredimo zmes iz dobrega žga-
■	nega mavCa in iz vode, ki se odcedi v pivovarnah od ječmena. Po potrebi, t. j. barvi poda pri-
■	merno, dodamo nekaj barve. Potem zamažemo s tem špranje in razpoke na tleh. Mešanico dobro natlačimo in gladko zadelamo, ker se hitro posuši. Naredimo pa le toliko mešanice, kolikor je potrebujemo naenkrat. Shraniti se ne da, ker se strdi.
Žaltavo sirovo maslo lahko spet osvežimo na ta način, da ga polijemo z mlekom, ki nam ostane, če sami naredimo sirovo maslo. Zaltavo maslo dobro pretlačimo in mešamo v tem mleku in tako maslo nanovo predelamo. Ako pa dodamo < še malo soli, se maslu žaltavost sploh več ne i pozna.
Zlat in srebrn nakit osnažimo najprej s sal-mijakom, ki umazanost takoj odloči, potem ga * umijemo z mlačno vodo in posušimo v vročem oblanju. Končno pa osnažimo nakit še s prav fino ščetko. Paziti pa je treba, da previdno ravnamo, da kaj ne pokvarimo.
Lesene žaluzije izprašimo s čopičem ali primerno š.četjo, potem jih umijemo z mlačno vodo, "ko se prsušijo, jih nn.mažemo s petrolejem.
brez duhovnika. Zena je bila s tem zadovoljna, zadovoljni so bili seveda tudi kmetje. Pred odhodom se je pa župan odkiil, rekoč; «No, zdaj pa molimo očenaš za mir pokojnikove duše.»
X Lasje izdajajo starost. Z zanimivim odkritjem je presenetil človeštvo neki profesor vseučilišča v Chicagu, ki je po skrbnem proučevanju las baje ugotovil, da se da po laseh določiti starost človeka, ki jih je nosil. Profesor zatrjuje, da kažejo lasje neke kroge — leta, ki se ujemajo z njihovo starostjo. Tako kaže las 211etnega človeka v enem milimetru 6 krogov, pri 401etnem človeku je pa število krogov podvojeno. Če se izkaže, da ima ameriški ufenjak prav, dobi polic ja v roke novo orožje, kajti po laseh bo lahko zanesljivo sklepala o zločinčevi starosti. Ženski svet pa ne bo posebno navdušen za to odkritje. Saj si lahko mislimo, kako mučna bo ženskam m sel, da lahko samo en las izda njihovo tako skrbno čuvano tajno.
X Žaloigra zvestega psa. O redkem primeru žaloigre zvestega psa poročajo angleški l.sti. V vasici Treocchyju je nenando nastal požar, ki ga je pa zavohal pes nekega kmeta. Zvesti čuvaj je začel na vso moč lajati in tako se je lahko pet družin rešilo iz goreče vasi. Psa so pa pozneje našli obžganei-a v kleti ene izmed pogorelih hiš. Požar je uničil strehe štirih hiš, tako da je ostalo pet rodbin brez strehe. Neki kmet pripoveduje, kako je sedel v kuhinji, ko je naenkrat zaslišal močno pasje lajanje. <V začetku se za lajanje nisem zmenil,* je pripovedoval mož, «ko je pa pes vedno mo?neje lajal in tulil, sem odšel v klet in odprl vrata, odkoder mi je puhnil v obraz gost oblak dima. Takoj sem poki cal družino, ki se je v zadnjem trenutku rešila iz goreče hiše. Ker sem šel budit sosede, nisem mogel več rešiti svojega imetja in veseli smo bili, da smo rešili golo življenje. Da ni bilo psa, ki nas je z lajanjem opozoril na pretečo nevarnost, bi bil požar gotovo zahteval tudi več človeških žrtev.*
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Za kuhinjo
Žolča od gosi. Vso drobnjad od gosi, kakor vrat brez kože, krila itd., zraven eno telečjo nogo, malo popra, soli, limonove lupiniee, malo nareza-
X Pivo za božič v Ameriki. Vse kaže, da bo letos o božiču v Ameriki dovoljeno točenje piva. Vodja mokrih republikancev Briten je o tem razpravljal s Hoovrom, ki se baje ne bo poslužil pravice protestiranja, kadar pride vprašanje na dnevni red. Vendar bo za pivo določena najvišja alkoholna mera, in sicer 3-46 odstotka.
X Ponarejanje metuljev. Ljudje zbirajo vse mogoče. Vse se da seveda tudi ponarediti. Težko pa človek verjame, da se ponarejajo tudi metulji in da je bila za to ustanovljena cela industrija v Parizu. Ponarejen metulj mora biti pa tako dobro izdelan, da ga ne spozna niti najprevid-nejši zbiralec metuljev. V ta namen je treba kupiti nekaj pravih metuljev, seveda redke vrste, ki so zelo dragi in jih že zato hranijo v dobro zaprtih prostorih, kolikor jih umetnik ne rabi pri svojem delu. Navadnim metuljem se vzamejo krila in se prikroje tako, da so podobna krilom redkih metuljev. Včasih uporabljajo cela krila, včasih je pa ponarejeno krilo sestavljeno iz manjših kril, toda pri tem je treba paziti, da se drobne žilice ponarejenega metulja točno ujemajo z žilicami vzorca.
X Španski brezverci. Madridski list «Ahora» priobčuje zgodbo, ki se je pripetila v vasi Abe-jaru v Španiji. Vsi vaščani trdijo, da so brezverci. Brezverstvo je namreč postalo v Španiji kar naenkrat moderno. Zato se vsaj na zunaj prištevajo med brezverce tudi kmetje. Prebivalci vasi Abejara so šli tako daleč, da je župan na njihovo zahtevo prepovedal duhovniku izpovedati in obhajati nekega kmeta, ki je ležal na smrtni postelji. Kmet je umrl brez zadnjih tolažil. Na zadnji poti so spremili soseda vsi vaščani, le duhovnika niso pripustili k pogrebu. Po po-prebu so odšli kmetje k vdovi (na Španskem ženske ne kodijo na pogrebe) in ji sporočili, da so kot pravi brezverci pokcpr.li njenega moža
Oženil se je.
A: «Ne kadim več, ne pijem več, ne grem veg nikamor!»
B: «Kdaj pa si se oženil?*
*
Stric: «No, ali tvoj mali bratec že govori?*
Domači sinko: «Ne, zakaj bi pač govoril, saj tudi s samim kričanjem doseže, kar hoče.*
Previdnost.
Mohovt: «Gospod Klobuštrin, ali bi bili tako prijazni, da bi mi odkritosrčno povedali, kaj mislite o meni?*
Klobuštrin: «Prav rad, ljubi prijatelj, toda le po telefonu!*
Smrten greh.
Mož: «Kaj, 500 dinarjev stane ta klobuk? To je smrten greh!*
Žena: «Nič ne de, saj pade na mojo glavo...»
Hrepenenje.
Gašpar je dal v list oglas: ^Hrepenim po človeku, ki bi mi vsak dan pisal.*
Odgovor se je glasil: «Dajte si napraviti pri krojaču obleko na upanje...»
Ni šala.
A: «Mislim, da mora biti živ pokopan strašno!*
B: «Tudi mrtev biti pokopan ni šala.* Preveč.
Nežka: «Zakaj le noče Miha ničesar več o meni vedeti?*
Jerica: «Najbrže ve že preveč.?
Čemu vozni redi.
A: «Povejte mi no, čemu so nam ti vozni redi, saj vlaki ne vozijo po njih?*
B: «Kako bi pa sicer mogli ugotoviti zamudo vlakov, če bi ne bilo voznih redov?*

Pri revmantičnih bolečinah,
za masažo, pri trganju v sklepih, bolečinah v križu, obrazu in po vsem telesu imajo ljudje radi Feller-jev Elsa-fluid stalno v hiši. Pravi Feller-jev Elsa-fluid se uporablja že več ko 35 let kot domače sredstvo za nego telesa in obrambo zoper razna obolenja. Onim, ki so jako občutljivi, ki se lahko prehlade, ki nagibajo k nahodu in boleznim v vratu,
Odobren od ministrstva za socialno politiko ln narodno zdrav.e Sp. št. 509 z dno 24. marca 1932.
migreni, ki slabo spe, je Feller-jev Elsa-fluid še posebno koristen. Dobiva se v lekarnah in zadevnih trgovinah po 6, 9 in 26 Din. Po pošti najmanj en zavojček (9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki špecijalni steklenici) za 58 Din ali štiri take zavojčke za samo 173 Din pošilja lekarnar Evgen Feller, Stubica Donja, Elsatrg 360 (savska banovina).
Priporočajte in širite »DOMOVINO"!
IVI A L I OGLASI
Mestna hranilnica ljubljanska
LJUBLJANA
Prešernova ulica št. 3 s podružnico na Miklošičevi cesti 13
je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji.
Vlog ima nad 480,000.000 Din, rezervni zaklad pa znaša nad 10,000.000 Din. van, Srednje Gameljne, poŠta Št. Vid nad Ljub-jZa pupilne DaIožbe ima sodoi dep0„tlli od.
^ano'	353 delek, za varčevanje mladine izdaja domače hra-
~Z I "	~	nilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice.
Brezobrestno posojilo
za odkup zemljiškoknjižnega dolga, nakup posestva in zidavo tliš podeljuje «Zadruga», Ljubljana, poštni predal 307. — Sprejme zastopnikel	343
Priporočam in nudim
svoje mlevske izdelke po najnižjih cenah. Sprejemam tudi domačo pšenico v m 1 e -tev in zamenjavo. Valjčni mlin Fran J u -
Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z vso svojo
davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti.
Ugoden nakup za jesen in zimo. Radi velike zaloge blaga, prodajam razno manu-fakturno blago še po stari nizki ceni. — Anton Telefon centrale štev. 2016 in 2616, podružnice Savnik, trgovec v Škofji Loki.	350 štev. 2367. — Poštni čekovni račun centrale
štev. 10.533, podružnice štev. 16.138. Uradne nre za stranke so od 8. do 12. in pol
363	Stalni zaslužek za vsakogar
dosežete s prodajo času primernega šlagerja «Preparola», s katerim se doseže nepremočlji-vost in dvojna trpežnost podplatov. Zaslužek 100 odstotkov. Vzorec proti pošiljatvi 15 Din v znamkah. — Oddamo sreska zastopstva. Za biago je potrebno 500 do 1000 Din kavcije. Tovarniško zastopstvo: A. J. Novak, Vevče pri Ljubljani.
357	lajerje
za kmetijo išče Ivan Kreft, Sv. Jurij ob Ščavnici.
Nainove.se dvokolo z motorčkom 1*/, K. S.,
dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igrat In posamezni deli najceneje.	Ceniki franko.
.TRIBUNA" F. B. U tovarna dvokoles in otroških vozičkov Llubljana, Karlovška cesta št. 4.
v današnjih hudih časih si preskrbi še najlaže vsakdo s tem, da si uredi doma nekako domačo pletilnico. Mi nudimo delo vsakomur na ta način, da odvzemamo izdelane pletenine, dobavljamo prejo in izplačujemo mezdo za pletenje. To potrjuje mnogo zahval. Če želite tudi Vi dela in zaslužka, pišite zaupno po brezplačna navodila tvrdki: Domača pletarska industrija Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica št. 2, oddelek 5.
Izločevalno delovanje vseh žlez ojačuje fiziološki ekstrakt ii žlez mladih in krepkih živali („Kaleiluid").
Zahtevajte brezplačno detajlno literaturo:
Beograd, Kralja Milana 15, Miloš Markovič. «K A L E F L U I D»
se prodaja v vseh lekarnah in drogerijah. Odobreno od ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje, S. broj 5300 z dne 28. marca 1932.
Kurje oči
bradavice, K do kožo, žulje itd.
odpravi v.teku treh dni brez bolečin in brez noža milijonkrat preizkušeni
Dr. *->enyja g i *IA BALZAM* *
Varujte se poneverb.
Cena z garancijskim pismom za 1 lonček 10 Din, za 3 lončke 27 Din, za 6 lončkov 50 Din. Če pošljete denar naprej, poštnine prosto (lahko v znamkah); po povzetju 10 Din več. GALANTA C9MPANY, Ljubljana, poštni predal 352.
. _ oanatorium Emona
Ljubljana Komenskega ti.
A
Oskrbnina: I. razr. Din 100'—, II. razr. Din 80 — Zdravnik: Dr. FR. DERGANC, šef-primarij v. p.
NAZNANILO. Na Jesenicah, nasproti mesarije Hrvat, v lokalu, kjer je bila tvrdka «Tivar», otvori s 1. dccembront
Jos. Pogačnik, čevlja« v Ljubnem, p. Podnart
trgovino s čevlji.
Prodajal bom po nizkih cenah čevlje, garantirana! lastnega izdelka. Za cenjeni obisk se priporočam. 1
Izšla je
Blasnikova
\^clika pratika
za navadno leto 1933.,
ki ima 365 dni. •VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V «Vellkl pratlkl. najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — eolnčne in lunine mrke; — lunine Bpremembe; — poštne določbe za Jugoslavijo; lestvice za kolke, pobotnice, kupne pogodbe ln račune; konzulate tu ih ržav v LJubljani in Zagrebu; — vse se me na Kran skem, Koroškem, Štajerskem, v Prekmur u, Medžimurju iu Julliski Benečiji;
pr gled o koncu bre osti živine; — popis vseh važnih domačih in tu Ih dogodkov v preteklem letu; — tabele zaračunane obresti; - življenjepise važnih in odločilnih o eb b slikami; — oznanila predmetov,ki >lh potrebuj kmetovalec in žena v hiši. — Cena 5 Din.
•VELIKA PliATIKA* se dobiva v vseh večjih trgovinah in se lahko naroča tudi pismeno pri založnici
tiskarni J. Blasnika nas!., d. d. v Ljubljani.

OPOZORILO SVINJEREJCEM.
Znamenit belgijski preparat, poznan širom sveta, ki preprečuje bolezni pri prašičih in jih zdebeli za dva do tri mesece prej. Tovarna tega izbornega preparata 1 v želji, da ga izkoristijo vsi rejci, vkljub krizi sklenila, da ponovno zniža cene.
Izkoristite priliko in kupite takoj pri svojem trgovcu j originalen zavojček z okoli 800 grami, ki stane sedaj samo 25 Din, pa se naglo prepričate o resničnosti naših navodil.
GARANCIJA. Za primer neuspeha sprejmemo neizrabljeno količino nazaj in vrnemo ves denar. Ako ga v svojem okolišu ne dobite, pišite nam, da ga vam pošljemo vsako količino. Navodilo vsakemu zavojčku pridano v našem jeziku.
Generalni zastopnik za dravsko banovino
JOSIP JUNC, Vrtača št. 4/IL
Uvažujte
pravilno metodo
za ojačitev Vaših živcev!
Ali ste že zapa'111 pri sebi nastopne mol n e, ki se po avljajo delno ali skupno ter opominjajo na bližajočo se živčno oslabitev? Preobčutljivost, drhtenje, nemir, strah, utripanje srca, omotica, bolečine v glavi, nespanje, nerazpo-loženje, žalost, jok, občutljivost za ropot, za smrad, nagnjenost k uporabljanju mamil ln nezmerno kajenje, žeja po alkoholu, drhtenje trepalnic, mežikanje, pojemanje spomina, spolne motnje ali prenehanje spolnega nagona, razdražljivost, odludnost ln mnoge druge pojave, povzročene po precei napadenih in oslabljenih živcih, ki so potrebni torej okrepitve. Teh pojavov ne smemo prezreti, ker utegnejo sicer nastopiti resne duševne motnje, kakor n. pr. ne-vračunljivost, hitra oslabitev organizma in prezgodnja smrt. Ne glede na vrsto Vaše nervoznosti
mi pišite,
ker sem pripravljen Vam zastonj in brez poštnine
pojasniti lahko metodo, ki bo prinesla vsakomur
veselo in nepričakovano vest. Ta metoda krepi Vaše živčevje, Vam daje veselje do življenja, pogum, moč za delo, kar potrjujejo tudi zdravniki. Mnogi ljudje so mi sporočili, da se očutljo kakor novorojenčki
Popolnoma zastonj
pošljem to tolažečo knjižico, če jo zahtevate z dopisnico. Ako ne morete pisati takoj, shranite tale naslov:
Postsammelstelle: Ernst Pasternack Berlin SO, Michaellurchplatz 13, Abt. 88.
razveselite svoie nailiubše s praktičnimi
Dobra kvaliteta in nizke cene naše obutve so primerne za vsakogar.
25.-
Vrsto 9891 ...
Vrsta 7042
Tople copate iz volnene klobučevine, 7 močnim podplatom in toplimi vložki obvarujejo Vaše otroke pred pretila jen jem.
S stalite cev.is z naio kreme.
1 škatlica Din S'-
».Sto JVf
Udobni čevlji iz črnega boksa z neiaztrgljivim gumijastim podplatom. Zelo prikladni z« tiste, ki so	Praktične gumijaste snežke obva pri svojem delu prisiljeni, da veliko hodijo.	pred vlago in dom pred nesnago
•__-..-:.: ,__site čevlje iz satena za Din 59-
Vrsto 1865-01
rujejo Vaše noge V njih lahko no-
Nepremočljivi otroški škornji iz lakiranega gumija, v katerih more otrok hoditi tudi po največjem dežju in blatu. Velikost 19-26 Din 59—; 27-34 Din 79-— 35—38 Din 99—, moški za štrapac 5_8 Din 10,—, velikost 9—12 Din 12-—. Din 129 —, lakasti Din 149 —.
Otroške nogavice:
fine, iz sukanca. Velikost 2—4 Din 8"
velikost
Vrsto 3925-03
Za gospodinje, ki potrebujejo posebno močne čevlje. Iz boksa z nepremočtjivim podplatom.
Vrsta 1845-52
Zelo elegantni in lahki čeveljčki iz najfinejšega baržuna, kombinirani z lakom. Nadomestili Vam bodo čevlje iz jelenje kože in zadovoljili tudi najfinejši okus.
Vrsta 7047
Po dnevnem naporu se najbolje počutite v udobnih 'copataa iz volnene tkanine.
teh
39.
Vrsta 3945-03
Udoben čevelj iz črnega boksa, z gumijastim podplatom. Zdrži vsak štrapac. Za dnevno uporabo nenadomestljiv.
Vrsta 3162-00
Nepremoeljivi čevlji iz mastnega usnja z nepre-močljivini gumijastim podplatom, \elikost 27—54 Din 39 —, velikost 35—38 Din 59 —.
Vrsta 2945-11
Okusni čevlji iz rjavega in črnega boksa. Neizogibno potrebni vsaki gospodinji za nedeljo in praznik. Isti iz najboljšega laka za Din 99—.
Žlica in kljukica Din 4.
Vrsto 0167-00
Čižme h. mastnega usnja z močnim vulkaniziramm gumijastim podplatom. Primerni za delo na polju, na stavbah, cestah in za vsak drug štrapac.'Iste z usnjenim podplatom za Din 99-—.