Inserati se sprejemajo in velja tri stopila vrsta:
8 kr., čo se tiska lkrat, „ „ „ ,. 2 „ „ „ ,, „ d „ Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
R o k o p 1 si
i no vračajo, nefrankovana pisma so 110 sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski costi št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Politim lisi zuIotihH nni
Po pošti prejeman velja:
Za eelo leto . . 10 gl. — k Za polleta . . 5 „ — „ Za četrt leta . 2 „ 50 „
V administraciji velja:
Za eelo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt lota . . 2 „ 10 „ *
V Ljubljani na dom pošiljati velja UO kr. več na leto.
VredniStvo je Florijanske ulice .štev. 44.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Govor poslanca dr. Vošnjaka pri obravnavi naučnega proračuna.
(Dalje.)
Na Koroškem je pa še veliko slabeje. Primoran sem, o razmerah na Koroškem nekaj obširneje spregovoriti, in prosim visoko zbornico za pozor in dovoljenje, da bom prebral tudi nekaj pismiu, da bom zatrdil in opravič 1 ono mojo interpelacijo o koroških šolah, s ktero sem nekterim tako se zameril. Ne bom Be pri tem dal ostrašiti po čudni opazki dr. Rusovi, ki je ue-davno menda trdi), da se poslanec ne sme pečati z zadevami kake druge dežele, v kteri ni voljen. Do zdaj stm imel gospode vedno za centraliste, mislil sem, jda je državni zbor državni, ne pa deželni zastop. Nekdaj je bil zastopnik raznih dežel — jaz Bem tudi bil za to, — dokler so namreč deželni zbori volili poslance v državni zbcr, škoda da ni tako ostalo; vi, gospodje, ste pa nalošč upeljali neposredne volitve, da bi zbrisali razločke med deželami, zdaj pa ploskate izjavi, v kterej se meni očita, zakaj da se utikam v zadeve druge dežele.
Nečem tudi oa drobno preiskavati, če je bilo lepo od dr, Ru.-a, da je tukaj prebral izjavo nekterih županov, kateru izjava ni bila obrnjena do državnega zbora, ktera nam uradno niti ni znana bila, in ktera izjava rabi surove in ojBtre izraze proti nekterim poslancem te zbornice.
Gosp. poslanec dr. Ru3 pa ljubi ojstre izraze, zato mu je bila mende tista izjava povšeči.
Zdaj se obrnem k stvari sami. V 186.
seji sem na njega svetlost naučnega ministra stavil interpelacijo, in jaz prevzamem odgovornost, da je vse res, kar v tistej interpela ciji stoji. Zahvalim »e tistim gospodom, k: so bili tako prijazni, da so podpisali interpelacijo ; iz mojih razjasnil pa se bodo prepričali, da so podpisali le poluo resnico in pravico. Kmalo potem, ko Be je razvedela vsebina moje interpelacije; imeli so župani celovške okolice pri okrajnem glavarstvu nek shod zavolj novačenja, dne 11. svečana. Te župane so pri tej priliki pregovorili, da so v gostilnici „stei-riuche \Veinhalle" podpisali neko izjavo, v kterej protestirajo proti moji interpelac ji. (Čujtel na desni.) O tem shodu je znamenito povedati, da je bil navzoč tudi okrajni glavar, da ee je toraj to podpisavanje godilo pod njegovim pokroviteljstvom in uplivom
Gospodje, ako vam je zDano, kak Btrah ima slovensko ljudstvo pred uradniki, potem se vam ne bo čudno zdelo, da so župani tisto izjavo podpisali, že iz spoštovanja pred okrajnim glavarjem, ker so mislili, da so toliko ko primoratii, to reč podpisati. Čudno pa je sploh tudi po drug h deželah, da c. k. uradniki ue podpirajo uamenov sedajne vlade, m da se v vseh mešanih deželah ustavljajo narodni ravnoptavnosti. Verjamem, da bi bilo za nektere uradnike sitno in težavno, ko bi morali v slovenskem jeziku uradovati. Pa gospodje uradniki naj bi premislili, da so oni zavolj ljudstva tukaj in da morajo govoriti in j pisati v jeziku naroda, kateri jih plačuje. (Poslanec Hevera: Tako jel) Tisti župani toraj so podpisali neka izjavo, ki Be mi je tiskana doposlala, in ki je
izšla v celovškem časniku „freie Stimmen". Ta izjava skuša moje trditve v treh točkah ovreči. Najprej se trdi, da ni res, kar sem jaz rekel, da občine žele le da se nemščina v šoli uči, da se pa mora glavni poduk dajati v muternern jeziku ter pravi, da so se vse občine 1. 18G7 izrekle za to, naj bi bil učni jezik po vseh šolah nemški. Jaz sim Be o t?j stvari podučil in vam zatnorem to-le poročati.
Če se ljudje še spominjajo na to, kar se je v letih 18G7 in 1868 zgodilo, rekli so mi tako, da oni niso hoteli, da bi bil ves poduk nernšk, ampak le, da bi se poleg drugih predmetov tudi nemški jezik podučeval, kar smatram za čisto pametno. D>i bi bil pa ves poduk nemšk, na to občine tačas niso mislile. Da je moja misel prava, dokazal bom iz pi-8min, ki jih bom visoki zbornici prebral.
Ko je namreč deželni šolski svet koroški določil, da ima biti nemščina učni jezik v vseh koroško-idovenskih občinah, zbralo se je starešinstvo slovenske občine v Svečah dne 24. vinotoka 18G9 in sklenilo protest proti tej nsredbi, iz kterega hočem prebrati nektere znamenite stavke, ki osvetljujejo šolske razmere na Koroškem (bere): „Iz odloka deželnega šolskega sveta od 1. okt. 1869 razvidimo, da se ne namerava samo, da bi se naša mladina nemški naučila, ampak da Be ima nemščina celo kot učni jezik upeljati, in pri tem se dež. šolski svet sklicuje na želje več drugih j občin. Kdor hoče imeti nemščino kot učni ljez.k, naj jo ima; mi ss pa potem ne bomo ravnali, ker vemo iz lastne skušnje, na kak način se take prošnje izvabijo in izdelajo, (čujtel na desni.)
Ali je evropejska civilizacija res občečloveška.
(2z ruske „Zarje".)
(Dalje.)
Še le, ko je lažojivo mnenje o centralnosti zemlje bilo izpodriojeno z naravno Kopernikovo sistemo, to je vsakemu nebeškemu telesu v avstronomiji bilo odkazano mesto, katero mu gre, je bilo še le mogoče določevati njih oddaljenosti od Bolcca. Primerjanje njih oddaljenosti od solnea na različnih točkah njih potov, primerjanje hitrosti njih premikanji priraznih daljavah od solnea, premerjanje njih obhoda okrog solnea so privele do Knplerjevih zakonov o gibanji nebeških teles okrog solnea. Teh zakonov bi pa ne bilo mogoče najti, naj bi bilo še toliko faktov nabrauih, naj bi bili še tako natanjčni, ko bi ne biii postavljeni vsak na svoje mesto po Kopernikovej sistemi. Podobne rezultate je imela vpeljuva naravne sisteme pri izučenji živalstva in rastlinstva. Vsaki dobljeni fakt teh znanosti, bi bil brez naravne sisteme osam Ijen in brezploden, povekšal bi samo gromad-d031 nabranega materjala; ved primerjevalne Anatomije in fizijologije bi pa še celo ne bilo.
Naravna sistema izraža obseg in dovršenje vede same, še le ta sistema pojasni njih fakta. Sedaj pa poglejmo, koliko sedanja delitev in razvrstitev zgodovinske znanosti zadostuje sledečim zahtevam naravne sisteme in zdrave logike:
1.)	Princip delitve mora obsegati vso sfero tega, kar se deli, biti njegov najvažnejši znak.
2.)	Vsi predmeti in pojavi ene skupine morajo imeti mej Babo več sorodnosti, nego b predmeti in pojavi drugi i skupin.
3) Skupine morajo biti jednorodne, ta stopinja sorodstva predmetov in pojav mora biti enaka v istoimnih skupinah.
Poslednji zahtevi ste sami po srbi jasn', le prvo je treba morda malo pojasniti. Da bi vzeli kateri koli znak za princip delitve in razdelili po njem predmete in pojave v skupini, katerih prva bi obsegala pojave in predmete, ki imajo ta znak, druga pa une, ki nimajo tega znaka, ne dopušča naravna sistema in zdravi razum. Tako ne smemo deliti živali v štirinogate in neštirinogate. Prva skupina bi še imela nekaj pomena, poslednja bi pa obsegala človeka in petelina, ki imata dve, kebra,
ki ima šest, in raka, ki ima deset in belouško' ki nima nog. Ena taka pomanjkljivost zadostuje, da sistema nima veljave. Okostn ca ali skelet je jako znamenito svojstvo, ali živali, ki nimajo okostnicp, so tako različne, da jih v eno skupino združiti ne moremo. Ravno tako v rastlinstvu k sbrivnocvetečim rastlinam pripadajo mesnata goba, vejasta praprot in nežni mah, — rastline popolnoma razi čne po vuanjosti in notranjem ustroji; tedaj zdrava klasifikaoja take skupine ne dopušča. Nit* okostnica pri živalih ne cvet pri rastlinah ne obsegata vse sfere živalstva ali rastlinstva — tedaj ne moremo deliti živalstva in rastlinstva v skupine, ki jih imajo in ki jih nimajo.
Poglejmo malo, kakšna je sistema, ki se navadno rabi v svetnej zgodovini. Sploh dele zgodovino v tri dele: v stari, srednji in novi vek. Koliko zadostuje ta delitev zahtevsm naravne sisteme? Za mejo mej staro in srednjo zgodovino so sprejeli padec zapadnega Rimskega cesarstva. Noveji zgodovinarji sicer tako ne predavajo, da bi 476. 1. naenkrat palo za-grinjalo, in se brž potem načela nova igra; ali to le malo zboljša stvar. Naj se zagrinjalo na enkrat ali počasi spušča, naj Bega stara
Iz te izjave ee pač vidi, kako ae take prošnje za nemške šole ljudem v podpis usiljujejo. (Dalje prih.)
Leon XIII. in njegova najnovejša okrožnica.
hi.
Znan o je, da imamo v Evropi petero vele-vlasti; k tem velesilam pridružila se je v novejšem času še šesta, silno mogočna. Njena moč pa raste tudi od dne do dne, vpliv njen sega v vse druge države in pazljivemu opazovalcu se zdi, da bode sčasoma poslednja šesta velevlast si vse druge podjarmila ter sama gospodovala vesoljnemu svetu. Ta mogočna velevlast današnja — kdo je ne pozna — je časopisje: časniki in knjige. Kakor drugod ste tudi v tej tej državi dve stranki bistveno razločni in načelno si nasprotujoči: verska in brezverska, liberalna ali judovska stranka. Žalibog, da nadvladuje dandanes večidel povsod slaba stranka tudi v tej velevlasti. Žal, da posebno tu se preočitno kaže njena moč. Skoro bi imel pravico reči, da tej šesti velevlasti gospodar je — Izrael s številnim spremstvom modernih brezverskih liberalcev, ki grozi spraviti v svoje roke ves kapital ter vladati suž-njemu svetu, ker zakon mu je samovoljnost in pravica lastna korist na škodo drugim.
Imenovali smo v začetku to velevlast mogočno. Tega nam pač ni težko dokazati, vsaj vsak, ki se le nekoliko ozira po svetu ter opazuje njegovo delovanje in gibanje, to lehko in hitro ume. Časopisje dandanes odločuje o javnem mnenji in potem sučejo se večidel vse politične in socijalue spremembe po vseh deželah. Ozrimo se le na Francosko ! Kakor povsod, bo tudi v tem obziru Francozi prvi. Oadi je časopisje posebno mnogoštevilno in razširjeno. Iu možje, ki si hote pridobiti javno veljavo in politično ime, ne poskušajo tega več toliko v zbornicah, kakor nekdaj, marveč dotični vstanove si list ter ga razglase za svoje glasilo; in najpreje se mu na tem potu sedaj posreči dospeti do politične veljave. Le malo tednov še je od tega , kar smo videli, da se je cela četa mož z Gambeto na čelu preselila iz pisarne časniške v palače mini-sterske. Toda kaj bi segali po tako oddaljenih
vzgledih; vsaj prav v Avstriji doma vidimo io čutimo še sedaj silno moč časopisja po večini lažiliberalnega. Kako bi si sicer mogli razlagati, da še sedaj liberalci tako ponosno in zavestno nasprotujejo sedanji vladi ; dobro "vedo, da nimajo sicer ljudstva za seboj , a da je Časopisje po večini na njih strani; v tem imajo oni svojo zaslombo in res smejo se varno nanjo dandanes naslanjati, ker ta podpora je močna in trdna.
Kar pa velja o časnikih, velja tudi o knjigah, ker le polje , kjer delujejo eni in drugi, je različno in mnogovrstno. Zoano je , kako močno vplivajo dandanes na ljudi popularni znanstveni spisi, posebno pa še leposlovni; ti so, žal, po večini, ostrupljeni z brezverskimi načrti, ktere branijo, zagovarjajo in širijo v lepi, vabeči obliki nasprotniki kreposti in plemenitosti.
Ni soraj čudo , da tudi Leo XIII tako dobro poznajo silno moč ; tem bolj ker je naperjena posebno proti veri in kreposti, kteri zaščitnik in brauitelj je vidni cerkveni poglavar. V okročnici svoji zato resno, odločno in lju-beznjivo opominjajo katolike, naj bodo oprezni pred tem sovražnikom, ter naj mu skušajo izviti orožje iz rok s tem, da zmožni izdajajo obilo knjig in listov, posebno dnevnikov, drugi pa se obilno nanje naročajo.
Ker je pa prav ta odstavek, ki govori o knjigah in časopisji, dandanes silno važeu in temeljito ter dovršeno izdelan, zato gotovo bralcem najbolj vstrežemo, ako ga jim podamo celega: „Posebuo pa je važno, da se izdajajo in kolikor mogoče razširjajo dobri spiBi. Nasprotniki, ktere loči smrtno sovraštvo od cer kve, bojujejo se s spisi; zdijo se jim ti naj-pripravnejše orožje, s kterim napadajo cerkev. Odtod jezera slabih knjig, od tod toliko iz burjajočih, slab,h časnikovl In njih divjega navala ne ustavijo ne zakoni, ne sramežljivi čut. Vse, kar so v zadnjih letih razburjeni in in uporni narodi storili, zagovarjajo in odobravajo; resnico ali zakrivajo ali oskrunjajo; napadajo, psujejo in obrekujejo sleherni dan cerk-v in papeža in kjer le morejo, pobero kako neslano in škodljivo misel ter jo na okrog raztresajo. To veliko zlo, ki se množi in krepi od dne do dne, treba je ustaviti. Trudoljubivo, resno in vztrajno moramo ljudstvu pojasnovati,
naj bode pazno, ter si vestno izbira, kar s izvoli za berilo.
Ako pa hočemo vspešno delovati, moramo ona sredstva, kterih se poslužujejo mnogim v pogin sovražniki, porabljati v srečo in blagor ljudi in ondi zdravila iskati, kjer sedaj nabirajo nasprotniki grdi strup. Zato je potrebno, da se pokaže kristjanom, kake dolžnosti jim naklada Cerkev : najložeje Be to zgodi po časnikih, ki naj v vsaki pokrajini večkrat, ali če mogoče vBaki dan izhajajo. Posebno treba pojasniti, koliko in kake zasluge ima Cerkev za vse narode, kako blagonosno ona vpliva na javno in skromno življenje; treba je pokazati, kako potrebno je, da zadobi Cerkev zopet ono častno mesto v državi, kterega nujno zahteva njena božja moč in javni blagor narodov. Potrebno je, da oni, ki hote pisati, morajo paziti na več reči : Vsem bodi pri pisanji en in iati namen, pametno naj razsodijo in store, kar je najbolj koristno; ničesar naj ne zgreše, kar bi bilo drugim potrebno ali koristno vedeti. Pisava bodi pisateljem resna in zmerna. Grajajte zmote in napake, vendar naj graja ne bode pikra in osebna. Poslužujte se pa v pisavi jasnega in razumljivega jezika, kterega ljudstvo lahko razume. Drugi pa,' ki vam je v resnici mar, da se svetovne in cerkvene razmere kakor jib v spisih zagovarjajo umni možje, zboljšajo, podpirajte radodarno spise in čem bogateji ste, tem bolj zdatno jih krepite s svojim premoženjem. Pisatelji in novinarji potrebujejo podpore, ako te nimajo, bo vspehi ujih marljivosti le neznatni, če se morajo pa vendar novinarji naši z mnogimi nezgodami boriti, naj se jih ne vstrašijo , vsaj kristjanov je pač najsvetejša dolžuost, če je tudi združena z nezgodami in težavami, da brani brezbožnikom veri škodovati. Ker Cerkev gotovo ni rodila in izgojiia svojih otrok zato, da bi jej ne pomagali, kadar jih potrebuje, marveč da vsak deluje po svoji moči za blBgor duš in više ceni blagor krščanstva, nego svojo lastno korist."
Vsakdo pač, ki pazno prečita te vrstice, lehko spozna, kako znane so Bvetemu očetu razmere in potrebe današnje, kako znan mu je Bovražaik, proti kteremu ae ima boriti on nam na čelu prvi bojevnik. Jasne so besede j njegove, veljavne za vse, toraj tudi za nas
igra v novo, to je vse ravno; prašanje je le, če je to zagrinjalo dovolj veliko, da bi zakrilo vso sceno, če se nahaja kako drugo veliko dovolj? Kaj se tiče Kitajskega ali Indije padec Rimskega cesarstva? Še za sosednje za ev-fratskc dežele je mnogo važnejše padenje Par-tiške in uatanovljenje Sasaniške države nego padec Rimskega cesarstva. Naj bi bilo palo Rimsko cesarstvo ali ne, vse eno bi se bil zvršil velik verski prevrat v Arabiji, ki je imel tako silne posledice. Glavna napaka je
—	da padec zapadnega Rimskega cesarstva druži v eno skupino oscdo starega Egipta in Grške, ki sta že bila odživela ter Indije in Kitajskega, ki ste potem še dolgo živeli. Z eno besedo, padec zapadnega Rimskega cesarstva ne obsega vse sfere tega, ki Be ima deliti. Vzrok temu pa ni, da bi bil princip slabo izbran, ampak le, da ni tacega principa, po katerem bi bilo mogoče deliti osodo vseh narodov. Celo kristjanstvo, ki je imelo tak silni vpliv na osodo narodov in bo enkrat objelo vse, je pričelo v raznih deželah, iu na razne narode ob zelo različnih časih vplivati. Ko bi kriBtjanstvo vzeli za princip delitve, bi bila Rimska zgodovina razkosana v dva dela
—	dasiravno bi bil poslednji le nadaljevanje
prvega značaja, katerega še kristjanstvo ni bilo dosti premeniio. Ravno tako ne zadostuje delitev zgodovine v stari, srednji in novi vek lahtevam naravne sisteme, kakor ue delitev živali v štirinogate in neštirinogate, ali rastlin v javno ie skrivno cveteče, naj se ža vzamejo za principe delitve kateri koli dogodki. Zgodovina starega veka je pravo Linejevo brez cvetje, ker združuje Grke z Egipčani in Kitajci samo zato, ker so živeli do padca zapadnega Rimskega cesarstva.
Koliko pa ta delitev zadostuje drugej zahtevi naravne sisteme, da bi pojavi ene skupine imeli mej sabo več sorodstva, nego s pojavi drugih skupin. Ali ima zgodovina Grške ali Rima več podobnosti z zgodovino starega Egipta ali Kitajskega nego z zgodovino novejše Evrope? Gotovo ne. Še bolj se na pačnost te delitve pokaže, če pogledamo ko liko zadostuje tretji zahtevi naravne sisteme, da predmeti in pojavi v istoimnih skupinah imeli mej sabo enako stopinjo sorodstva. Mej tem, ko v stari vek upada Kitajsko, Egipet, Iaetija. Babilon, Asirija, Iran, Grško in Rim, ki so vse prehodili v tem času razne stopinje razvoja, spadajo različne stopinje kulture germanskega naroda v srednji in novi vek, tedaj
je poslednji samo nadaljevanje prvega in mno-gozgodoviuskih dejateljev je pričelo svoje delovanje in končalo v novem veku. Mej tem ko so ne le Katon in cesar Konstatin, Periklej in Teodoziji Veliki, temuč celo cesar Fogi, farau Ramzes združeni v eno skupino b Epaminondi in Grahi, so pa cesar Rudolf — b cesarjem Maksimijanom, Filip Lepi — Ljudovikom XI. in celo sultun Bajazid — s sultanom Solima-nom, ki bo delili isto delo, razneseni v razne skupine — tako rekoč v razne vzrasti človeška. Ali se to ne pravi zjediniti vrano s Btenogo, ker obe nisti štiriuogati? Različje mej srednjim in novim vekom so zgodovinarji tako skusili povzdigniti, da so pri tem zanemarili vse ostalo človeštvo. Ta napačni vzgled na zgodovino je vzrok, da se niso ozirali na posebni razvoj nekterih ž vih plemen, a vse hoteli zjednačiti z razvojem dveh fasisov enega plemena. Ali osodo Evrope ali romano-ger-manskega plemena smatrali za zgodovino vsega človeštva. Narušenje naravne sisteme, je pro-vzročilo popolno izkaženje zidanja zgodovinske znanosti — da je njen vid zgubil vsako raz~ mernost in harmanijo.
(Dalje prih.)
'Slovence; posebno veljajo te besede duhov-ništvu slovenskem in njegovemu časopisju, kteremu je prva in najsveteja dolžnost ravnati in delovati po naročilih Leonovih. K)er ste potreba in nevarnost največe, tam bo tudi, tam naj bodo tudi najsrčoeji in najbolj pogumni vojaki.	—n.
Oksford, druzega mizar Francis I. 1842; tretjega neki bivši oficir 1. 1852 in ). 1869 je bil četrti napad. Noben teh napadov Be ni izvršil iz političnih vzrokov, temuč vsi le iz maščevanja spridenih oseb.
je v Pe se še ne toliko iz
Politični pregled.
V Ljubljani 8. marca Avstrijske dežele.
Na Ogerskem bo sklenili škofje osnovati novo odgojllnico v Buda-Peštu za učiteljske kandidate za odgojo katoliške mladine, da bi od nje odstranili upiiv brezverskih državnih srednjih šol. Semenišče bo postavljeno za duhovske in svetovne učiteljske kandidate na srednjih šolah; prvi bodo Btanovali v semenišču, drugim se bodo pa podelile štipendije Oboji bodo deloma obiskovali vseučelišče in poslušali razlaganje nekterih tvarin, deloma jim bodo profesorji v semenišču delili poseben poduk. Kardinal-nadškof Hayaaid je v ta blagi namen odločil zares knezovsko svoto 100 tisoč gld., dr. Šlauch, škof v Szatmaru pa 20 tisoč; enako bodo tudi drugi škofje pripomogli k vstanovi tega ustava. — Liberalci bo gluhi in slepi, ko Blišijo in berejo tako radodarnost, in jo imenujejo mrtvo roko, ali k večjim, da pristavijo, ko so n. pr. omenjali velikodušno oporoko škofi Oobriie v prid vbogih študentov: to je bil varčen prelat. Res je, da tudi liberalci večkrat podarijo znamenite Bvote, n. pr. za gledišča in druge odgojilnice nenravnosti!
Vnanje države.
ltusk.a. General Skobelev trogradu. Kaj bodo storili ž njim, ve ; to pa je gotovo, da je kolikor podmajal zaupanje med Nemško, Avstrijo in Rusko. Ruski car je po posebnem poročniku lastno pismo poslal nemškemu cesarju
Srbska, je 6. t. m. postala kraljevina po enoglasnem sklepu državne skupščine, kakor nedavno Rumunija. To je vsled tega, ker Bte prosti državi, ne več pod turško višo oblastjo. Milan Obrenovič I. kralj Srbije, sprejel je naslov, in po vsej deželi obhajajo se mnoge svečanosti.
Na Pruskem napreduje le počaBi od-(trava kulturnega hoja; v Rimu se sicer vsak tedeu pogajata kardinal Jakobini in nemški poslanec dr. pl. Seh o/.er, pa je malo upanja k zadovoljni rešitvi zaprek. Laški liberalci se grozijo nad novim pruskim poslanstvom pri sv. sedežu, kajti nadjali bo se, da bodo po ugrabljenji Rima vse vnauje države odvzele vse svoje diplomatičae zastopnike pri poglavarju katoliške Cerkve, ali ni se jim do zdaj posrečilo in upamo, da se jim tudi ne bode. Pred se zna Lahom kaj Bkrhati. — Vkljub VBemu pogajanji preganjajo duhovne pa Pruskem. V Poznanjskem je bil neki duhoven za dolgo v ječo obsojen, ker se je predrzuil neki umirajoči podeliti zadnjo tolažbo sv. vere; vboga je kmalo potem umrla. V Westfalen-u je bil drugi duhoven kaznovan, ker je bral tiho bv. mašo. Naaprot je pa vlada cerkveno predstojništvo z vojaško silo primorala k zvo-nenju pri luteranskem pogrebu.
Ko je prišla kraljica 2. t. m. iz Londona po železnici v Windsor, da bi se podala na grad, vstreli nekdo iz pištole na kraljico; naben ni bil ranjen. Napadnik, ki je bil borno oblečen, je bil precej zagrabljen, od policajev. Ta napad je že 5 , ki je bil pOBkušan na kraljico. Prvega je poskusil 1. 1840 kletar
Izvirni dopisi.
Wt Dunaja, 7. marca. (Prememba volilnega reda za državni zbor. — Minister Fal-kenhayu pa čebelarsko društvo kranjBko. Državni zbor pa slovenščina.) Volilni odsek je včeraj dovršil posvetovanje o volilni premembi za veliko posestvo na Češkem, ter Bprejel Zeith-ammerjev predlog. Ob enem pa je sprejel tudi nasvet Lienbacherjev, da se volilna pravica pripozna vsem, ki plačujejo vsaj pet goldinarjev direktnega davka. Oba nasveta Be bosta ob enem obravnavala v zbornici in poročevalcu Zeithammerju se je prepustilo, da primerno vvrsti predlog Lienbacherjev. Dunajsko mesto imelo je dosedaj 24000 volilcev, po novi postavi pridobilo jih bode še 13000 ; levičarji niso nič kaj veseli, da bode desnica izgotovila to poBtavo, in ko bi le mogli, bi jo zavrgli. Ker bi pa s tem pokazali, da niso liberalni, zato ne morejo na sprotovati razširjenju volilne pravice, in v odseku so napovedali, da bodo za Dunaj na-svetovali tudi še pomuoženje poslancev.
Ministru poljedelstva, grofu Falken-h a y n u izročil je včeraj gosp. K 1 u n častno diplomo čebelarskega društva kranjskega, ki ga je pri zadnjem občnem zboru izvolilo za častnega uda. Pri tej priliki priporočil mu je omenjeno društvo še za naprej in g. minister je obljubil ga podpirati, dokler mu bode državna zbornica v ta namen dovoljevala primerno svoto. Tudi je rekel, da se bode društvu pismeno že še sam zahvalil, za zdaj pa naj mu gosp. Klun sporoči njegovo zahvalo.
Državni zbor danes nadaljuje obravnavo o naučaem ministerstvu. Minister Konrad je še vedno bolan in ga v zbornici nadomes^uje sekcijski načelnik Fidler. O srednjih in ljudskih šolah bo mnogo govorjenja in težko bode danes dovršeno posvetovanje o proračunu na učnega ministerstva. Izmed naših poslancev zdaj ne bode govoril nobeden , ako bi ne bil kdo izm?d njih prisiljen k kakemu dejanskemu popravku, ker bodo imeli priliko govoriti o našem šolstvu pri posvetovanji o pet>cijah za vpeljavo slovenskega jezika v srednjih šolah in učiteljskih pripravnicah. G. profesor Kvi-čala je dotično poročilo že izdelal in prihod nji teden ga bode pretresal šolski odsek. Pri ravno tisti priliki bode g. Klun poročal o peticiji čeških občin na Spodnjem Avstrijskem za češke ljudske šole, ter pri tej priliki spregovoril besedo o šolskih razmerah v deželah slovanskih.
Poročila o zatiranji in zavračanji slovenskega jezika pri sodnijah zbudila so med poslanci ne samo slovenskimi, ampak tudi drugimi, veliko nevoljo, in od vseh strani pri poznava se potreba, tem nestrpljivim razme ram priti v okom in ljudstvo obvarovati škode, ako se mu od sodnij vračajo slovenske vloge in je vsled tega zgubljen čas, kolek in trud. Morda se .bode v tem oziru že pred veliko nočjo kaj storilo, vsaj hočejo naši poslanci prav odločno na to delati. Dobro jih bodo pri tej zadevi podpirale obilne prošnje, ki iz raznih krajev slovenskih prihajajo do državne zbornice zarad rabe slovenskega jezika pri sodnijah in zarad vstanove višje sodnije
\ Ptuju, 28. febr. 1.1. Gosp. urednikf Na Vaše javno vprašanje („Slovenec" št. 20. t. 1.) zastran izdavanja Slomšekovih zbranih spisov Vam radovoljno pošljem odgovor — toda prosim Vas, da ga objavite le tam kje med oglaBi na poslednji strani in to s celo malimi črkami, da kteri naših nasprotnikov ne zabode vanj svojih oči in se nam ne začne rogati. — Četrta knjiga teh zbr. sp., ki bode obsegala raznih spisov prvi del: narodno-politične članke, popise, raznotere drobtine, šolsko blago itd. je že zdavna pripravljena za natis (in tudi za sledeče zvezke je gradiva že obilno nakupičenega), ali izdati je ne moremo, dokler se tretje knjige ne razpeča toliko, da se poravnajo tiskovni in drugi gotovi stroški. oŽivotopisov" tiBkalo se je 1500 iztisov; dotični račun tiskarnice mohorske za tisek, vezanje in poštnino znaša 774.59: skupil [pa sem do daneB za to knjigo 516.87. Tiskarnični račun je sicer poravnan, ker sem pomanjkljej 257.72 založil se svoto 260.52, katero sem prejel meseca sept. 1. 1878 od odbora za stavljenje Slomšekovega spominka iz preostanka nabranih darov, a životopis leži še dosta nad 700 izv. pri meni na dilah! To bodi ob enem odgovor onim rodoljubom, ki mi očitajo, da sem edino le iz gole dobičkarije začel to iz-davanje SI. zbr. sp.; za tiste plemenite duše pa, ki javčejo: „k čemu to?'1 „saj je
vse
Ljubljani. Skoraj vsaki dan prošenj izročuje zbornici.
se nekaj takih
itak
že tiskano", „saj vse to že tako imamo" itd. nimam besede. — Vidite toraj, gosp. urednik! da se Slomšekovi zbr. sp. jako Blabo proda-jejo; edino le na Štajarakem še nekaj, po drugih slov. deželah skoraj da celo nič — tudi na Kranjskem takol (Rad bi tukaj dostavil še nektere trpke besede ali molčimo rajšil) Hrvatje radi vidijo, če se jim Slovenci naročamo na knjige in časopise, a da bi Be kteri zmenil za naše književne napore, tega blagi bratje ne poznajo I No, vse to me ne plaši, in če nam ljubi Bog zdravje in življenje pusti, spravimo četrto knjigo Slomšekovih zbr. Bp. do konca tekočega ali s početkom prihodnjega leta vendar le na svitlo. Hvala Vam srčna, da Bte sprožili v svojem listu to stvar! Dostavljeno bodi tukaj, da se pri meni dobivajo Siomšekovi zbr. sp. prva knjiga po 50, druga in tretja pa po 70 kr., a Val. Orožen po 40 kr., in to b poštnino vred!
Dostavek. Naj pri tej priliki odgovorim še tudi blagor, g. prof. Levcu na častni poziv (,,Ljublj. Zvon." II. str. 17.), da bi naj jaz prevzel izdanje Virkovih poezij. Ne branil bi se tega posla, tem manje ker sem kot nekdanji konjiški kaplan bil sosed rajnega pesnika in sva o tej stvari že nekako besedo imela med seboj; noč. g. Jakob Korošak, bivši proviBor za rajnim župnikom in sedanji kaplan v Ločah odgovoril mi je, da mcai neki ljubljanski duhovnik to izdanje prevzeti. Fiatl) Mih. Lendo všek,
vikarij.
Z Dobrne pri Celji, 4. marca. (Uvoz-nino za petrolej) povzvišal je državni zbor. Ta okoliščina je povzročila veliko besedovanja. Posebno po krčmah ljudje , ki jim je sedanja vsem avstrijskim narodom pravična vlada trn v peti, kmetom in ostalim v političnih zadevah neizurjenim poslušalcem radi razlagajo , kako drago bomo sedaj morali petrolej kupovati vsled visokega „cola". Kaj pa je „col" ali
*) Dotični duhovnik, gosp. 11. Merčun scstrič ranjkega g. J. Vilka, je njegovo literarno zapuščino vže prejel ter se hoče z Vami posvetovati, kako uaj bi se spravila na svetlo, in upati je, d* se z zedinjenimi močmi stvar srečno dovrši na čast ranjčemU pa na korist slovenskemu uarodu.
Vredu.
mejnina? To je „8tibra" ali davek, kateri se v državno blagajnico ali ,,kaso11 plačuje za blago, *) ki se iz domače dežele razpošilja v ptuje kraje (izvoznina), ali 86 iz ptujih dežel v naše cesarstvo prevaža (uvoznina). Dače so res dosegle že najvišo stopinjo, vzlasti kmetski posestniki jih skoro ne morejo prenašati. Opravičen ja toraj strah pred višimi davki. No, ni naš namen, zagovarjati vlado in poslance ali pa zavračati govornike po gostilnicah, ki svojo modrost nabirajo iz ščuvarskih časnikov, kateri resnice povedati nečejo aii jo prevračajo, da bo jim potem mogcče, poštene in za blagor ljudstva vnete zastopnike obrekovati ter ljudstvo šuntati in za nos voditi. Omeniti hočemo le nektere podatke ali črtice, sodbo pa prepuščamo spoštovanim bralcem.
1. Mejnino za petrolej plačujejo na Francoskem do 19 gl., na Laškem po 11 gld. A vsled sklepa avstrijskega državnega zbora bo moral vsak domači kupec, ki petrolej dobiva iz dežel zunaj našega cesarstva, sedaj za 1 meterski cent, to je 100 kilogramov „smrd-Ijivca" (brez posode) plačevati po 10 gl. uvoz-nine. Zanimivo je pač glede tega zvedeti ceno petroleju v zadnjem desetletji. Iz uradnega poročila je razvidno, da je 100 kilo na Dunaj pripeljanega petroleja leta 1871 veljavo 29 gl. 10 kr., 1872. I. 27 gl. 39 kr., 1873. I. 23 gl. 75 kr., 1874. I. 19 gl. 19 kr., 1875. 1. 18 gl., 1876. 1. 18 gl. 60 kr. Tega leta so Be ameri-kanski prodajalci med seboj dogovorili ter ceno povzdignili tako, da je na Dunaji 100 kilo olja veljalo 31 gl. 50 kr., toraj ne celo za polovico več. Dopisnik je za slatinsko steklenico, ki aedaj stane 24 kr., takrat dajal po 58 kr. Pa še po dtugih krajih so petrolejevi studenci, ne samo v Ameriki. Našli so jih namreč v Evropi: na Ruskem, na Nemškem, v Hanoveru, potem na Poljskem , na Rumun-skem, v Galiciji in, če se zelo ne motimo, tudi b,zo Virovitice na Hrvatskem. To je storilo, da je Bčasoma cena začela padati ter jej' 100 kilo 1878 veljalo 17 gl. 50 kr. Istega leta" je Avstrija vpeljala uvoznino ali ,.col" za petrolej, in sicer 3 gl. v zlatu za 100 kilo s posodo vred. Je li petrolej postal dražji ? Skušnja kaže, da ne, ker je že sledečega leta 1879 cena za 100 kilo padla na 16 gi. 75 kr., zatem 1880 na 16 gl. in 1881 celo na 15 gld. Iz tega se vidi, da je vkljub vpeljanej uvoz-
ljudstva naraatlo za 277 ter je koncem julija meseca vlanjskega leta v istej prebivalo 1966 ljudij. Tako bi na osebo prišlo po 2 gl. 60 kr. direktnih ali neposrednih davkov, če to bolj na tanko vzamemo, videli bomo, da na dačno obč no Dobrna s 781 prebivalci (brez toplice, ki plačuje 1090 gldj pride na osebo 3 gl. 46 kr. Klancc s 378 ljudmi na človeka 1 gld. 47 kr., Zavrh s 317 dušami na glavo 2 gld. 14 kr., bv. Jošt s 490 osebami na eno po 1 gl. Gl kr. Politiška občina šteje 345 hišnih števik, toraj bi na 1 hišo prišlo po 16 gld. 86 kr. d rektnih davkov. Ta znesek Be pa raztegne, če povemo, da je omenjeno število hiš le — na papirji. Po dopisnikovem računu j h je okoli 100 se že zdavnaj v zrak sporazkn-dilo, ali ho pa koče , ki še tega imena ne za služijo. Treba ša pomoliti , koliko ljudij da biva pod eno streho, dalje da je pri nas ubožtvo doma in da na vsak goldinar pride po 38 kr. deželnih, 21 kr. okrajnih in 13 kr. občinskih doklad. Za kakšne vse priklade mora kmet in obrtnik denar naštevati, to mu kaže dačna pola. V našem cesarstvu v obče je pred 50 leti počez na osebo prišlo vseh davkov po 2 gl. 40 kr., danes pa po 16 gl. 40 kr., to je malo ne 7krat več. Resnica je sicer, da so tudi pridelki poskočili v ceni, toda ne v tej meri, kakor stroški pri današnjih potrebščinah.
(Konec prih.)
Telegram „SIovencn."
Z D u n aj a 8. marca.
V budgetni obravnavi je danes Nabergoj nasvetoval resolucijo, naj vlada prej ko mogoče skrbi za izdelanje Rudolfove železnice do Trsta. Minister Pino je odgovoril, da bode vlada poletu to preiskovala in vravnala potrebne reči, Fajmošter Weber je opisoval prav živo šolske razmere na Moravskem, ki so našim popolnoma podobne. Grajal je preobilno Število učiteljev in odpravo šolskih daril ki se vsled tega vtegnejo zopet vpeljati, ker jih fje priporočal tudi poročevalec Jireček.
novice.
T j!*,hI .>'«•>*'
Domače
V jujuov) ant, (Frančiškanska cerkev), ktera se je pred dvema letoma te.ko umetno zlepšala znotraj, popravljala se bo tudi zunaj. Mojster Fales-chini postavlja že potrebne odre. Delo utegne trajati kacih šest mesecev. Bog daj srečo! (Mesto) ntiše se zlepšuje na več strani,
nini petrolej postajal cenejši. Tudi za kavo no|in v kratkem se jma podreti pri prejšnjem 1878 povzvišali uvoznino na 24 gl., vendar jo me8arsk6m mostu Urbasova hiša ter napraviti danes dobivamo ceneje, kakor prvlje. Za kavo ravna cesta proti koifldvoru. !ft,ra bode dobro zahtevajo na Laškem po 40 gl., na Francoskem.8lužj]a novi me8n.cj jn Hpioh Dolenjcem.
(Sovet Matici Slovenski.) Slišati je, da se spisujejo pridno in pouujajo naravoslovne, matematične, geometrične, itd. knjige šob.ke; kaj pa, ko bi se profesorji rajši lotiii klasikov grških in latinsk:h po zgledu bratov Čehov in Hrvatov? Homera, Tacita, Virgila, Iloraca itd., brali bi radi tudi nešalski ijudje, in premnogim b bilo vstreženo. Slovstvo slovensko bi sn po klasikih bolje pospeševalo nigo po matema-tikah in samotologijah I In doslej imamo Slovenci malo tega kujiž^vstva,
celo 62 gl. 50 kr.
2. V najnovejšem ča?u so državni stroški naraščali kakor gobe po deževnem vremenu. Prejšnji ministri in njim služeči poslanci so mastne priklade zahtevali na podlagi direktnih**) davkov, ki še daDes tlačijo kmeta in obrtnika ; zraven tega so delali dolgove. Znamo, da še pred 25 leti je vsa avstro-ogerska država plačevala ne celih 400 milijonov goldinarjev, sedaj pa samo naša polovica brez Ogersko potrebuje 412 milijonov. Naša občina pomaga s 5819 gl. 27 kr. direktnih davkov, to pa tako, d< pride na Dobrno (z Gor co, Loko, Lokovino in Pristavo) 3792 gl. 58 kr., Klanec 557 gld. 54 kr., sv. J o š t (Brd'ce in Parož) 790 gld. 57 kr., Zavrh (z Vrbo) 678 gl. 57 kr. V občini je od 1869 število
*) Za kakšno blago in koliko so mora pla čevati mejnina, o tem poglej v „Spiaovnik" atr. 344—367, to je VBakcmu gospodarju priporočila vredna knjiga, ki jo je 1879 izdala družba sv. Mohora.	PiB.
**) Kai bo direktne pa indirektne dače, to Jčteri v „Spisovniku" str. 326.	Pis.
Razne reči.
—	V P r a ž k i uadškofijinačeškem bode letos obhajalo 11 duhovnikov „zlato mašo" (petdesetletnico); šest duhovnikov p» ,,diamantno mašo" (šestdesetletrrco). Nadško-fija v Pragi je še enkrat veča, kakor naša Ljubljanska, a vendar je to redki primerljej.
—	Kam so zašle kazališa, piSe amerikanski časnik „Herald d. Gl." v Št. Lujzu, ki pravi med drugim: Amerika in Evropa ste pretreseni cd strašne nesreče, ki je
prigrmela nad dunajski „ring-teater" in mnogo liudi končala. Po mnogih krajih se kliče po naredbah, da bi bo v prihodnje te strašne ka-zališne pogoriša več no mogle pripetiti. Ob enem so pa tudi jeli misliti več nravno (duhovno) pogoriše, ktero divja skor po vaih ka-zališih in vsako leto milijone ljudi dušno pomor. Novošcgno kaznliše namreč jo nehalo biti naprava za ljudsko oliko; nehalo je v besedi in obravnavi pre.lavljaM to, It ar je resnično, dobro in lepo, sploh čednost, pregreho pa šibati, k čemur ima poklic. Spodobno ča-sništ.vo vsih dežel in vrst priznava, da je postalo šola prželjivoati, nizkosti, pražnje in hodoične nečistosti. Novošrgno kazališe je dan danes več ali manj enega pom-na b starodavnim Venere temoeljoom. Obožava bb razuzda-uost, hvaliaa ae Btra<t in pregreh«; svetost se Bkruni, malopridnost ojčva; pred oči se stavijo podobe, kakoršne je le na> nižje grudomoljstvo more pripravljati.
— Cerkvene tatvine. Pretekli četrtek od 4. do 5. ure popoldne je vkradel neki ptuji človek v cerkvi čč oo. kapucmov v Gorici na stranskem altarju Marije Device iz njene podobe: zlato verižico, dragi prstan z brilanti, uhane, v vrednosti 150 gld. Policija ga še ni zasledila. — Enako je tudi na Dunaji pretekle dni okradel tat v cerkvi usmiljenih bratov dve altarni blazinic', svetilnico in nekaj sveč.
Zanesljivega pitanca
ponuin čebelariem Peter Pavlin v Terno-vem pred Konjušnico h. št. 7.
Daie ga na drrbno po 30 kr. Btari funt,
celi škf f vkup še kaj cenejše.	(2)
P. ii. delničarjem prve občne zavarovalne banke ..SLOVENIJE" v likvidaciji
v Ljubljani.
Oibor Slovenije hoče v kratkem sklicati občin zbor p. n. delničarjev zarad končanja I kvidacjnega posla.
Vsled §. 17 bank nih prav i sme občni zb'T le v ,tak h predlog h veljavno nklepati, kteri k> ee 30 dni pre občnim zborom v dotični program sprejeli in objavili.
Ker pak isti paragrnf bankinih pravil ob enem veleva, da bo morajo zapisovati v program tudi oni nasveti, ki so jih delničarji opravilnemu svetu vsaj 14 dni pred občnim zborom izročili, torej osmeljuje ae likvidacjni odbor vse p. n. delničarje oajuljudneje povabiti, njihove lo sem spadajoče želje podpisanemu odboru najdalje do 15. marci j it flSttfc I. p smeno naznaoje dati.	(3)
f/ikvidacijni odbor prve občne zavarovalne banke »Slovenije."
V Ljubljani 26. februarja 1882 leta.
Med najstarejše in najboljše domače zdravila, razširjeno po coli Evropi, se štejejo
švedske kapljice.
Posebno se priporočajo zoper take bolezni, ki pridejo iz pokvarjenega želodca
ali pa iz prehlajenja. Te kapljo imajo to moč, da naredč dober tek, odpravijo hemorojide, črve, zlatenico, omotico, okrepčajo slabe
ŽlVCe, in odstranijo ki'Č. Odpravijo se ž njimi
tudi debele sline, zaprti vetrovi, glavobol in slabosti v želodcu.
Salvatorjeva lekarna v Zagrebu ima
star recept, po kterem se delajo te Švedske kapljice ter se razpošiljajo po celem »vetu. Ena flaša velja 50 kr.
Prave švedsko kapljico imajo na prodaj : Na Dunaji: J. Weiss, lekarna „pri za morcu, Tuchlauben 17; J. IIerbabry, lekar, Neubau Kaiserstrasse 90; v Zagrebu: S. iUitibacll, Salvatorjeva lekarna.	(2)