teto LXIX Stev. 50	f Ljubljani, v soboto, 1. marca 104*	* ymww <3eoa 2 dtn
............i »i , . ———..... ■■ ■
naročnin. mesečne ^T^	V % ^^^^ ^^ F JUV *
80 din, ca inozem- M^M	B ■ K gggZI____ JU*	u taserate.
•t to 50 din — nedeljska izdaja celoletno 06 din, za inozemstvo 120 din.
Uredništvo: Kopitarjeva nl.fi/TIL
SLOVENEC
Dpravai Kopitar-
Jeva aliea 6 TeL 40-01 de <0-06 Podrui.1 Maribor, Celje, Ptuj. Jesenice, Kranj, Novo mesto.
TeL <0-01 do <0-09	Izhaja rs alf dan ijntraj razen ponedeljka tn dneva po praznflcn.	Trbovlje
Pred monarhijo v Španiji?
Bivši španski kralj Alfonz XIII. je včeraj v Rimu umrl. Pri tej priliki se spominja svetovna javnost, da je bil pokojnik ne dolgo pred svojo smrtjo izjavil, da predaja pravico do španskega prestola, kateri se leta 1931, ko je moral zapustiti Španijo, ni odpovedal, svojemu tretjemu sinu, infantu don Juanu. Ali to pomeni, .da je gojil, bivši španski kralj utemeljeno upanje, da bo njegov sin res zasedel španski prestol?
Vladanje pokojnega kralja Alfonza XIII. ni bilo srečno. Ko je leta 1902. zasedel prestol, je bila Španija izgubila svoje zadnje kolonije v Ameriki in Aziji: Kubo, Portorico in Filipine. Zato se je skušala odškodovati v Afriki, kjer je v sporazumu s Francijo osvojila del Maroka. Ker so se zaradi tega okrepile konservativne stranke, so levičarji zanetili nemire,, ki so se po španski navadi končali s popolno anarhijo. V minuli svetovni vojni pametno stališče kralja Alfonza XIII. Španiji ni ohranilo samo miru, ampak ji tudi prineslo kot dobaviteljici živil in rud vojskujočima se taboroma velike dobičke. Kakor povsod, je tudi v Španiji zaradi tega hudo narasla napetost med velekapi-talom in kmetskim in industrijskim delavstvom. Hkrati je Španija doživela v Maroku hud poraz od strani vstašev in je nastal v domovini tak položaj, da je moral poseči vmes general Primo de Rivera, da ohrani red in mir ter prepreči razpad države. Maroško vstajo Abd el Krima je s francosko pomočjo potlačil, doma zadušil vstajo anarhistov in sindikalistov, obenem pa tudi zatrl katalonsko avtonomistično gibanje. Leta 1931. ko je bil Primo de Rivera že odstopil, je izbruhnila republikanska revolucija, v kateri so bili združeni meščanski liberalci, socialisti in Katalonci. V Madridu je bila proglašena republika in prvi državni predsednik je bil Alcala Zamora. Kralj je zapustil deželo, pravici do prestola pa se ni odpovedal.
Toda tudi republika je po šestih letih svojega vladanja bankrotirala. Tudi med republikanci sta se desno in levo krilo neprenehoma prepirali za oblast. Liberalna stranka ni bila zmožna, da reši najvažnejše vprašanje Španije, namreč agrarno reformo, ki naj bi španskemu kmetu-proletarcu in kmetskemu delavstvu dala zemlje. Delovan je levičarske opozicije pa se je tudi omejevalo le na protiversko borbo in proti-duhovniško gonjo ter na propagando najbolj radikalnih revolucionarnih gesel. L. 1936. je državni predsednik Zamora odstopil, ker je na volitvah zmagala tako imenovana ljudska fronta in sledil mu je radikalnejši Azana. Pod n jim se je sklenila kmetiškn reforma, ki pa ni zadovoljila ne velikih posestnikov, ne kmetske siromaščine. Socialisti pa, med katerimi je prišlo na vrh boljševiško krilo, so zanetili nerede po vsej deželi, čijih rezultat je bilo divje in slepo pobijanje in uničevanje, predvsem pa rušen je cerkva in strašen teror proti katolikom. Ker pa se je od 1. 1933 bolj in bolj okrepljala stranka, ki je imela na programu socialno reformo po krščanskih načelih in ker so se te tendence bolj in bolj širile med ljudstvom in tam našle ugodna tla. tudi vladajoča liberalna stranka ni bila kos položaju in se je bolj in bolj vdajala pritisku revolucionarnih elementov, ki so dali meščanskim liberalcem na razpolago svoje teroristične metode, s katerimi je bila dosežena večina na volitvah 1. 1936. ki smo jih gori omenili. Vlada Azane je bila zato zmleta med kladivom boljševiške levice in nakovalom desnice, in 18. julija 1936. se je izkrcal vrhovni poveljnik španskih Pet v Maroku general Franco na domačih tleh ter v dve in polletni državljanski vojni premagal socia-listično-boljševiško-katalonsko vojsko, ki so jo podpirale Sovjetska Rusija, Francija in Anglija ter vse framasonstvo sveta.
Vlada generala Franca, ki se opira na tako imenovano falango, sedaj skuša celiti rane, katere je Španiji prizadejala državljanska vojna. Razumljivo je, da je to delo po tolikem razdejanju zelo težko in to tem bolj, ker je Španija danes v svojem gospodarstvu hudo prizadeta po evropski vojski, ki zelo otežuje delo
Gospodarske olmove. Temu delu je general ranco po svoji odločnosti gotovo vseskozi kos. Nikakor pa ni never jetno, da bi sam rad videl, če bi stala na čelu države oseba, za katero stoji večstoletna tradicija in ugled, katerega mora imeti samo tisti, ki ni bil nič zamešan v strankarske spore Španije in v krvavo obračunavanje med njimi v državljanski vojski. Po taki rešitvi kliče tudi zunanjepolitični položaj, ki je tudi za Španijo zelo kočljiv. Ker je falanga usmerjena v smislu politike držav osi, mislijo, da ne bi bilo napačno, če bi predstavljal državo na zunaj vladar, ki ne uživa samo prijateljstva Nemčije in Italije, ampak bi bil simpatično sprejet tudi od angleškega in ameriškega javnega mnenja. Ni treba še posebej povedati, da ima monarhija slejkoprej močne korenine tudi v španskem narodu samem.
Vprašanje je le, ali se general Franco res nagiba k taki rešitvi. Kakor smo> že rekli, to nikakor ni izključeno, ker za to govorijo močni razlogi, ki jih general Franco gotovo zna upoštevati, saj ni samo dober vojak, ampak tudi dober politik in spreten dinlomat, kakor je pokazal zlasti v nevarnem besnenju sedanje vojske. Pravijo, da se je general Franco 15. februarja, ko je bil znani sestanek med njim in Mussolinijem v Bordieheri, skrivno sestal tudi z rajnim kraljem Alfonzom ali njegovim sinom Jtianom. To je zelo verjetno in je to vest prinesel skoraj ves svetovni tisk. Nihče se ne bi začudil, če bi general Franco predal svojo oblast, ki je stala toliko žrtev, trpljenja in solza, v roke, ki niso oškropljene od krvi. V generalu Francu in v falangi bi imel monarh zvestega in dobrega sotrudnika pri obnovi dežele in njenem varnem krmarjenju v vojnem viharju sveta, hkrati pa bi kralj bil edina oseba, ki bi mogla pritegniti k pozitivnemu delu tudi tiste, ki se sedaj držijo ob strani.
Zagrebška vremenska napovedi Jasno.
Pred novo vojno na Daljnem vzhodu?
Japonski u!t;mat nai prisili Francijo, da se uk!oni Tajski - Ultimat poteče opolnoči - Anglija pripravljena na vse v področju Singapuria
Singapoore, 28. febr. Reuter: Angleške oblasti so mnenja, da ie položaj na Daljnem vzhodu zelo resen. Poročila iz Tokia namreč pravijo, da ie jajionska vlada zdaj predložila tajsko-indo-kitajski mirovni konferenci v Tokiu svoj zadnji posredovalni predlog. Nadaljnjih predlogov ne bo več stavila. Ako japonsko jx>sredovanje na jKidlagi zadn jega predloga ne bi imelo uspeha, [>otem bi Japonska sprejela sklepe, ki bi zavarovali njene interese brez ozira na -Tajsko, (Siam) in francosko Indokino. Poročila pristav-* i-Ijajo, da je japonska vlada to sporočila zastopnikom francoske Indokine včeraj in da je dala le kratek rok za odgovor. Francoska delegacija je stopila takoj v stik s francosko vlado v Vi-chyjn, ker nima pooblastila, da hi odgovarjala na ultimativne zahteve. Vsekakor sodijo v angleških vladnih krogih v Singapurju, da bi znal že ponoči nastopiti popolnoma nov položaj, ako japonska vlada ostane pri svojem roku.
Japonske vdorne sile
Angleške vojaške oblasti so sedaj končale z vsemi pripravami, tako da jih nič več ne more presenetiti. Ne samo v Singapurju in na Malajskem jiolotoku je obramba v redu, marveč .tudi v Burmi, kjer so bile postavljene čete na mejo. kitajska vlada sama je jx)iiudila dve diviziji svoje armade za obrambo Burme za primer, če
bi japonske čete vdrle v Indokino ter skušale prodirati skozi njo v angleško Burmo (Birma-nijo). Angleške oblasti so dobile j>oročila, da imajo Japonci na otoku Hajnanu zbranih najmanj 10 divizij, med njimi eno oklopno in motorizirano. V Tonkinu sta dve nadaljnji diviziji. število japonskih ladij, ki križarijo ob obalah Indokine, je ogromno in presega najbrž 100 enot.
Singapoore obdan od minskih poli
Singapur, 28. febr. Reuter: Uradno razglašajo, da l>odo dohpdi .v singapursko luko zavarovani z minami. Tako se bo od 3. marca dalje znatno razširilo minsko polje v singapurskih vodah. Plovba v- teh vodah ie prejx)vedana. Ladje, ki bi kljub temu plule jx> prejšnjih
Crogah, bodo same nosile odgovornost za inore-itni riziko. (AA)
Japonska izjava: »0 polnoči smo svobodni, da ukrenemo, kar hočemo«
Tokio, 28. febr. Domei: Tolmnč japonske vlade je danes izjavil časnikarjem, da japonska vlada do te ure še ni sprejela odgovora od francoske vlade glede predloga o premirju. Taj-
ska vlada je japonski predlog sprejela v polnem obsegu. Rok, ki ga je iajionska vlada dala francoski, poteče ojiolnoči. Po tej uri Jaj>onska preneha s posredovanjem in ima spet vso svobodo, da s primernimi ukrepi zaščiti svoje interese v Innokini in na Tajskem
Tokio, 28. febr. DNB: Danes dopoldne je ja-jx>nski cesar sprejel v avdicnci vojnega ministra Toja. Pol u rad no j>oročilo o tej avdienci pravi, da je bil govor o vprašanjih, ki se nanašajo na vojno ministrstvo. (AA)
Stališče Francije trdno
Vichy, 28. febr. Havas: Francoska vlada je proučila položaj, ki Je nastal v Tokiu zaradi japonskega ultimata in je sklenila, da trdno ostane pri svojih pravicah. Francoska vlada je pripravljena na nekatere odstopke v prilog Tajski, vendar pa ne more sprejeti japonskega predloga, ki zahteva od Francije, naj odstopi vse tiste pokrajine francoske Indokine, ki so jih tajske čele zasedle do premirja. Francoska vlada ni objavila, katera so ozemlja, ki naj jih po japonskem predlogu Francija odstopi Tajski, toda iz verodostojnih virov izhaja, da je treba semkaj všteti pokrajino Laos, večji del pokrajine Cambodge in velike kose kraljestva anam-skega. Takšnega predloga francoska vlada ne more sprejeti.
Po bojiščih spet bolj mirno Wa »hod»
Na zahoda in v Albaniji tišina — Samo v Vzhodni Afriki večje operacije
V Afriki
italijanska poročita
Nekje v Italiji, 28. febr. Štefani: Poročilo italijanskega jglavnega stana o operacijah v Afriki se glasi:
Severna Afrika: Italijanska in nemška letala so uspešno napadla sovražnikove motorizirane enote. Pri Kufri in Džarabubu smo zavrnili več sovražnikovih napadov.
Vzhodna Afrika: V odseku pri Kerenu živahno delovanje našega topništva.
Somalija: Nadaljujejo se srditi boji. Naše čete se po izpraznitvi Mogadiscia odločno bore na postojankah severno od tega mesta.
Dnevno povelje nemškim četam v Afriki
Tripolis, 28. febr. Štefani: Vrhovni poveljnik oboroženih sil v Severni Afriki je poslal nemškim četam, ki operirajo v Libiji tole dnevno povelje:
Hrabrim vojakom slavne nemške vojske, ki so prispeli na afriška tla, tovarišem oboroženih sil v italijanski Severni Afriki, pošiljam prisrčne pozdrave in želje za novo slavo na poti do skupne zmage.
Vrhovni poveljnik je obhodil oddelke nemški čet v navzočnosti italijanskih in nemških civilnih in vojaških oblasti in mnogoštevilnega ljudstva. Poveljnik nemškega vojaštva v Afriki je s toplimi besedami pozdravil nemške vojake pri njinovem prihodu in izrekel prepričanje o zmagi nad skupnim sovražnikom. Na koncu je dejal: V začetku italijansko-nemškega sodelovanja nn afriških tleh prisegamo, da bomo tvegali tudi poslednji napor za skupno zmago ve-velike Nemčije in velike Italije. Živela velika Italija, živela velika Nemčija. Konec govora, ki ga je večkrat prekinilo odobravanje, so nemški vojaki sprejeli s prisego. Nato so nemški vojaki priredili med vzklikanjem množice defile. (AA.)
4 ngfeška poročila
Kairo, 28. febr. Reuter. Poročilo angleškega vrhovnega poveljstva pravi:
Eritreja: Angleške severne čete so zaradi močnega sunkovitega napredovanja prišle sedaj že v stik s sovražnikom 25 km severno od Kerena, potem ko so, kakor je bilo včeraj sporočeno, zasedle Kelcmet. S krajevnimi operacijami smo tudi izboljšali naše položaje zahodno od Kerena.
Abesinija: Italijanske posadke se hitro umikajo iz vojaških postojank v pokrajini Go-džam, ker nanje silno pritiskajo abesinski četniki.
Italijanska Somalija: Na vseh odsekih se naše operacije zelo uspešno razvijajo.
Kairo, 28. febr. Reuter. Angleško letalsko poveljstvo poroča:
Naše letalstvo je povsodi podpiralo napredovanje suhozemskih čet na afriških bojiščih. Bombniki so bombardirali sovražne postojanke južno od Kerena, letališče Zuli (! veliko transportno letalo uničeno), železnico med Kerenom in Asmaro, veliko garažo za motorna vozila in skladišče v Desje. južnoafriške čete so zažgale vojaške zgradbe v Bur Acabi in v Ischia Bai-doa, bombardirale vojaške transporte pri Bu-loburti ter sovražne umikajoče se kolone v področju Javcllo in Neghelli. Fotografični posnetki Tripolisa kažejo, da so bile pri napadu dne 24. febr. popolnoma zažgane zgradbe električne centrale.
Pri napadu na Malto sovražnik ni povzročil nobene škode in nobene človeške žrtve.
Nairohi. 28. febr. Reuter: Južnoafriško poveljstvo poroča:
Južnoafriška letala so bombardirala vojaške Zgradbe v Burugabe ter vojaška skladišča v Iseia Baidoa. V Buragabi so izbruhnili požari. Druge skupine letal so s strojnicami preganjale umikajoče se italijanske kolone pri Bulo-burti, ki ieži 220 km severno od Mogadiša, ter so uničile 6 tovornih voz. Izvidniške letalske i»V,upine so v južni Abesiniji obstreljevale motorizirane in oklejme skupine v področju Ja-vello in Neghelli. Vsa letala so se vrnila.
Trije generali med ujetniki
Reuterjev poročevalec pristavlja, da so v utrdbah na reki Džuba ujeli do sedaj 4000 mož, med njimi tri brigadne generale. Ostanki treh divizij, ki so jih Italijani imeli na tej črti, se še potikajo po grmičevju in jih pobirajo sedaj izvidniške čete. Pogled na bojišče je turoben. Veliki predeli ozemlja so pokriti z mrtvimi ali umirajočimi vojaki.
Drugi dodekaneški otok zaseden
Kairo, 28. febr. Reuter. Angleško vrhovno poveljstvo poroča, da so angleške pomorske sile danes zasedle otoček Meif, ki spada v skupino Dodekaneških otokov.
V turških in grških krogih je zasedba tega otoka povzročila največje veselje.
Admiraliteta poroča, da so angleške čete, ki so zasedle italijanski otok Castellorizzo, ta otok spet zapustile potem, ko so izvedle svojo nalogo in otok predale grškim oblastem, ki so otok vzele pod svojo upravo.
Albanifa
italijanska poročila
Nekje v Italiji, 28. februarja. Štefani.
Grška fronta: Nikakšnih važnejših dogodkov. Neko sovražnikovo bombniško skupino, ki je skušala napasti neko naše letalsko oporišče, so naši lovci zavrnili. Eno sovražnikovo letalo vrste >Spit-fire< so zbili. Tudi mornariške protiletalske baterije so sestrelile eno sovražnikovo letalo. Naknadno smo ugotovili, da smo pri napadu na Malto, o čemer govori včerajšnje poročilo, uničili na letališču še pet sovražnikovih letal. (AA.)
Italijanski general odpoklican
Rim, 28. februarja. Tass. Poveljnik 5. italijanske letalske eskadrile v Albaniji general Felice Poro je bil odpoklican s tega bojišča in je postavljen na razpoloženje. Iz listov ni razvidno, zakaj je bil ta general odpoklican.
Grška poročila
Atene, 28. februarja. Atenska agencija. Uradno poročilo vrhovnega poveljstva grških vojnih sil od včeraj se glasi:
Boji na prednjih točkah so omejeni. Na eni točki bojišča je imel sovražnik pod našim ognjem izgube. Delavnost našega letalstva je izredno uspešna.
Poročilo ministrstva za javno varnost pravi snoči, da so sovražna letala včeraj bombardirala ozemlje nekega otoka v Egejskem morju, ni pa bilo žrtev in škode. (AA.)
Angleška poročila
Atene, 28. februarja. Atenska agencija. Angleško letalsko poveljstvo poroča:
Skupina bombnikov v spremstvu »Hurricanov«, ki je pred nekaj dnevi prišla v Grčijo, je včeraj bombardirala Valono. Bombe so zasule letališče in letalske lope ter upravne zgradbo. Takoj nato se je razvila v zraku borba z nasprotniki lovci. V tej bitki je bilo sestreljenih 7 sovražnih letal vrste »CR 43<, dve drugi pa sta trčili drugo v drugo in padli na tla. >Hurricani< so v četrtek skupno poleg gornjih uničili še 13 sovražnikovih letal. Vsa angleška letala so se vrnila.
Nemška poročila
Berlin, 29. februarja. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Neka podmornica je potopila 22.000 ton sovražnikovih ladij. Nemški bombniki so predvčerajšnjim potopili 500 km zahodno od Irske 9 ladij iz nekega konvoja z 58.000 tonami in nevarno poškodovali ie nadaljnje tri ladje, tako da lahko mislimo, da oo izgubljeno. Nadaljnje itiri ladj« smo nevarno zadeli z bombami. Pri nasilnih ogledih nad angleškimi vodami je nemško letalstvo včeraj potopilo zahodno od Irske neko 10.000 tonsko ladjo in nevarno poškodovalo 6 večjih ladij. Del teh ladij lahko smatramo za izgubljen
Bombniki so včeraj napadli vojaške cilje v južni in jugovzhodni Angliji in uničili na 6 letališčih mnogoštevilna letala in hangarje. Bombe so povzročile eksplozije v neki letalski tovarni. Sovražnik včeraj in preteklo noč ni napadel ozemlja Nemčije in zasedenih pokrajin. (AA.J
Dnevno povelle nemškemu letalstvu
Berlin, 28. februarja. DNB: Glavni štab nemškega letalstva poroča: Maršal velikonemške države in vrhovni poveljnik letalstva je izdal za šesto obletnico ustanovitve letalstva tole dnevno povelje:
Vojaki letalstva, tovariši! Za šestletnico ustanovitve letalstva stojimo v zmagovitem boju za svobodo in čast našega naroda. V preteklem letu ste s svojo požrtvovalnostjo dosegli blesteče uspehe. Zato vam danes izrekam svojo zahvalo in priznanje. Sovražnik se vas boji, svet vas pa ceni. S svojimi dejanji v skladu s tradicijami nemške vojske ste si pridobili novo in trajno slavo pod nemško zastavo. Nemški narod vas gleda s ponosom in zaupanjem in je s svojim srcem pri vas. Z možatim veseljem spuščamo na današnji dan naše zastave, misleč na naše padle tovariše. Njihova žrtev je za nas opomin in zapoved, da dosežemo končno zmago. (AA.)
Angleška poročila
London, 28. februarja. Reuter: V pretekli noči London in Anglija nista bila vznemirjena zaradi delovanju nemških letal. Ta mir je nastopil po-dnevu, ko so posamezna nemška letala bila bolj aktivna kakor pa v prejšnjih dneh. (AA.)
Vojna na morju
London, 28. februarja. Reuter. Admiraliteta poroča: Kakor znano, j« nemško vojno poročilo poročalo, da je bilo dne 12. februarja v konvoju,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Današnji nakladi »SLOVENCA« so priložene položnice.
Vljudno prosimo, da se jih blagovolite poslu-žiti in poravnati naročnino! o
Vsak kdor vnaprej plačuje naročnino za »Slovenca«, je zavarovan
za 10.000 din
za primer smrtne nezgode.
Pridobite nam novih naročnikov! •
Opozarjamo na prelep Finžgarjev roman »Pod svobodnim soncem«, ki ga bomo prinašali v slikani
»Amerikanskemu Slovencu" ob njegovi petdesetletnici
Dolgo let je it preteklo, kar živi velik del slovenske krvi tam v daljni Ameriki. Domovina je
bila revna, ni mogla nuditi kruha in strehe vsem slovenskim ljudem, morali so iti po svetu. Brez denarja so šli, s pridnimi rokami in z veseljem do dela. V črnih rovih globoko pod zemljo, v tovarnah, pristaniščih in na farmah so živeli od žuljev svojih rok. Ni umrla v njih ljubezen do slovenske krvi, tudi v tujem svetu so ohranili narodno zavest, ostali so zvesti veri svojih očetov. Z veliko požrtvovalnostoj so ustanavljali društva, fare, kulturne skupine in razne podporne enote. Po širnih planjavah Amerike raztresene slovenske naselbine so dobile medsebojno vez v slovenskih listih, ki so jih obveščevali o dogodkih v novem in starem svetu, jim nudili berilo v materinem jeziku ter jih vzgajali k skupnosti. Ledino je oral »Amerikanski Slovenec«, ki obhaja leto9 petdesetletnico. Dolgo je bil ta list edina vez med slovenskimi izseljenci, poročal jim je o razmerah v Ameriki in v stari domovini, jih bodril, naj ostanejo zvesti slovenski materi, njenemu jeziku in svoji veri. Ustanavljajo naj si društva, verska, narodna, kulturna, gospodarska-, podporna. Svojo nalogo, ki jo je v petdesetih letih odlično izpolnjeval, »Amerikanski Slovenec« v novoletni številki takole popisuje:
Danes stoji »Amerikanski Slovenec« kakor petdesetletni mož na svojem posestvu. Obdelan je njegov vrt, kolikor že je bilo doslej v razmerah človeško mogoče. Po tem obširnem novem svetu najdeš danes številne dobro organizirane slovenske župnije in premnoge imajo krasne farne Šole, domove itd. Številna so podporna in kulturna
društva in marsikje so pomenljive gospodarske
ustanove. A malo je teh, pri katerih bi ne bil sodeloval tudi naš list. Ako je le bilo kako pod-vzetje potrebno in pošteno, ga je z veseljem podpiral in navduševal zanj slovenske ljudi. Zato naj list »Amerikanski Slovenec« danes lahko zadovoljivo gleda na svojo preteklost, na svoje petdesetletno delovanje.
Vodstvo lista je nadvse hvaležno Bogu, ki je podpiral ta list v njegovih petdesetih letih, Mnogokrat so bile težave, toda vedno se je našla 'pot in izhod, da je mogel list potrebno delo nadaljevati za svoje slovensko ljudstvo v Ameriki. Vodstvo lista je dalje globoko hvaležno slovenskemu narodu, ki je zvesto stal ob tem listu pol stoletja in neomajno stoji Še danes. Lahko zapremo: »Amerikanski Slovenec« je bil zvest svojemu slovenskemu narodu, narod pa je bil zvest njemu, Slovenski list in slovenski narod sta si zvesto vračala skozi vsa leta zvestobo za zvestobo. In taka sta še danes in bosta, dokler bo kaj slovenske krvi v tej zemlji. V tem nam Bog pomagaj!«
»Slovenec« izraža in pošilja najiskrenejše čestitke rodne domače zemlje svojemu tovarišu tam daleč preko morja v drugi slovenski domovini ln prisrčno prosi Boga, naj mu da vso svojo pomoč in blagoslov, da bo lahko še vnaprej skrbel za raztresene slovenske ude v tujini, jih vodil v duhu starega slovenskega izročila v zvestobi do materine besede in vere svojih očetovi Naj zapolje slovenska kri v domovini in v tujini, naj se združi v nezlomljivem hotenju po življenju v teh težkih, za male narode često pretežkih časihl
Polfflfoi sapitaki
Srbske stranke in koncentracija
Zagrebški »Obzor« še vedno piSe o možnostih koncentracijo ter izvedbe sporazuma. Med drugim pravi: »Vprašanje je, ali bodo sporazum izvedle glavne politične stranke pri Srbih in pri Hrvatih in pri Slovencih, ali samo nekatere od njih. Na hrvatski in slovenski strani je to vprašanje že rešeno s sodelovanjem HSS in slovenskega dela JRZ v sedanji vladi.< Kar se Srbov tiče, pravijo Novosti: »Če bi radikali in demokrati odkrito sprejeli politiko sporazuma, seveda tako, da se nadaljuje
fireurejevanje države, potem je verjetno, da bi ahko našli ključ za razdelitev deloža srbskih strank v vladi. Vsekakor bi morale srbske stranke to vprašanje rešiti z medsebojnim kompromisom. Nad vsem je korist države, da se nadaljuje politika sporazuma, kateri morajo podrediti svoje strankarske poglede vse stranke, ki hočejo sodelovati v viaai. Z vidika splošnih srbskih koristi, na katere se sklicujejo srbske opozicionalne stranke, ni opravičenega razloga vprašanje, bo Ii ta ali ona srbska stranka imela v vladi enega predstavnika več aii manj. Splošne srbske narodne koristi so namreč zavarovane že s tem, da imajo Srbi v vladi 11 resoiov, dočim imajo Hrvati 5 ministrov, Slovenci 2, bosensko-hercegovski muslimani pa l.< Nazadnje »Obzorov« člankar poudarja, da je politiko sporazuma v bodoče treba izvajati hitreje kakor doslej, ker smatra, »da bi bilo treba urediti glavna notranja še nerešena vprašanja pred kraljevo polnoletnostjo«.
Visoka narodna zavest trboveljskih rudarjev
V	sedanjem sporu med rudarji in Trboveljsko premogokopno družbo ni prišlo do sporazuma in bo moral odločiti posebni razsodiščni odbor. Strokovne organizacije: ZZD, JSZ m NSZ so izdale delavstvu posebni proglas, iz katerega posnemamo po »Slovenskem delavcu«: »Naš sklep, da poverimo rešitev razsodišču, ni nikak znak slabosti, enako pa se tudi ne sme tolmačiti v pravcu, da so delavske zahteve
{jretirane in neutemeljene. Za razsodišče smo 6e od-očiU zaradi položaja, v katerem se nahaja naša domovina pod vplivom posledic vojne, ki besni že na meji Jugoslavfje. Interesi domovine so nad vsem drugim ter želimo, da vlada red in mir v naših mejah, ki se bo z mimo rešitvijo spora pri TPD pojačal. Rudarje pozivamo, da vrše odrejeno delo ve6tno, da ostanejo mirni in disciplinirani ter zro z zaupanjem v bodočnost, ki mora prinesti tudi rudarskemu delavstvu TPD izpolnitev upravičenih zahtev.«
Politika in vojska
V	belgrajski »Politiki« je bil objavljen članek o razmerju med politiko in vojsko. Najprej se pisec članka obrača proti bojazljivcem, ki se zavzemajo za pacifizem ter govore proti vojaštvu in oboroževanju. Da bi bila država pripravljena na vse dogodke, ki jo lahko doletijo, je nujno potrebno sodelovanje med političnimi in vojaškimi oblastmi. »V moderni državi mora biti sodelovanje med političnimi in vojaškimi oblastmi trajno, vsakdanje in popolno. Vojska kot'skrajna oblika'zunanje politike mora biti pripravljena po istih načelih, ki veljajo za splošno državno politiko. Skratka, zunanjo politiko kot fhko je treba voditi, toda Če je* kothu vojska vsiljena, se lahko vsiljena vojska sprejme z upanjem na uspeh samo takrat, če je v množicah dotičnega naroda pripravljeno duševno razpoloženje in se lahko njegovi vojski, ki pa mora biti pravočasno vojaško vzgojena ter na najskrbnejši in najpopolnejši tehnični način dobro pripravljena, v primeru potrebe pokaže velik politični cilj, za katerega naj gre junaško v smrt.«
Srskičevci so zahtevali svojega ministra
Novosadski »Dan« je v nekem svojem članku razglabljal, zakaj je bil pred nedavnim izključen iz radikalne stranke dr. Milan Jojkič iz Sarajeva. Dr. Jojkič je po rodu Vojvodinec iz Novega Sada, a že mnogo let živi v Sarajevu. Velja za voditelja demokratov v vsej Bosni in Hercegovini. Znano je, da se po sporazumu ni strinjal z Mišo Tri-funovičem, tako nadaljuje »Dan«, toda od takrat je preteklo že leto dni in samo iz tega razloga verjetno ni bil izključen iz stranke, pač pa je menda vodstvo stranke zaupno zvedelo, da so radikali srskičevci zahtevali za primer, če bi res prišlo do razširitve srbskega dela vlade, zase eno ministrsko mesto od štirih mest, ki so jih radikali zahtevali. Ker je bil dr. Jojkič edini resni kandidat za to mesto, je bil izključen iz stranke.
Za večje Izrabljanje neobdelane zemlje
__ Na zasedpnju banskega sveta v Ljubljani smo večkrat slišali klic po izrabi neobdelane zemlje v Sloveniji. Padlo je tudi več predlogov, kako naj ee to izvede ter je bila predlagana in sprejeta tudi primerna resolucija. Podobna prizadevanja opazujemo tudi med Hrvati. V »Hrvatskem dnevniku« beremo: »Mnogo kmetskih rok vsak dan čaka na delo in mnogo neobdelanega, pa produktivnega zemljišča bi lahko prišlo v zakup tistim, ki hočejo delati. Zei.iPišče bi bilo treba dati v zakup prvenstveno našim kmetom, ker to zahtevajo narodne in socialne koristi. Na ta način bi bilo v veliki meri rešeno eno najtežjih vprašanj hrvatskih vasi. Kapitalističnega duha ne smemo iskati samo v de-narstvu in trgovini. Kakor kaže letošnja sabotaža nekaterih vslil.ih posestnikov in tistih malih posestnikov, ki iz kakršnih si bodi vzrokov mislijo, da se jim ne splača obdelovati svojo zemljo, je ta duh enako poguben tudi v kmetskem gospodarstvu.
»Dan« predlaga dve srbski banovini
Novosadski »Dan« piše: »Dobro je, da je bila ustanovljena najprej velika banovina Hrvatska. Ta banovina je danes že urejena na osnovi izkustev, ki so jo imeli Hrvati še iz prejšnjih časov v svoji banovini in lahko služi za vzgled novim velikim banovinam, ki jih je treba ustanoviti v svrlio dokončne preureditve države. Iz donavske, moravske in vardarske banovine naj se osnuje velika srbska banovina s sedežem v Nišu, pa z ekspoziturami v Novem Sadu za področje donavske in v Skoplju za področje vardarske banovine. Iz zetske, drin-ske in vrbaske banovine naj se osnuje velika črnogorsko-bosanska banovina s sedežem v Sarajevu in z ekspoziturama v Cetinju in Ban ja-luki za področje zetske ter vrbaske banovine.«
Predprodaja vozovnic za tekmo v Planici
Zaradi velikega navala na biletarnico Putnika v popoldanskih urah naprošamo občinstvo, da si nabavi vozovnice že dopoldne. Biletarna Putnika bo v soboto odprta do 10 zvečer.
Nastavitev novih učiteljev
Belgrad, 28. febr. m. Prosvetni minister dr. M. Krek jo postavil naslednje učitelje na osnovnih-Šolah v Sloveniji:
Globočnik Martin, Mokronog; Joči Ivan, Mar-kovci pri M. Soboti; Kovačič Franc, Bogojina; Pod-hoslnik Karel, St. Rupert pri Laškem; Rakun Miha, Apače, pri Ljutomeru; Valentinčič C., Trebelno pri Krškem; Vrečko Gabriela, Marija Snežna pri Mariboru; Drvenšek Lucija, Store pri Celju; ligo Sonja, Marija Reka pri Celju; Kobal Marija, Planina pri Črnomlju; Milavec Bernardina, Sora pri Škofji Loki; Mladovan Danica, Kramarovci pri M. Soboti; Nemec Verena, Šulenci pri M. Soboti; Puhar Helena, Podgrad pri Novem mestu; Berovec Zora, Št. Lovrenc v Slov goricah; Rajhman Rozalija, Sv. Duh pri Halozah; Seničar Ana, Lepa Njiva pri Gornjem gradu; Stajno Margerita, Svežina pri Mariboru; Marija Skribe, Gor. sv, Kungota pri Mariboru. ,
Osebne novice " - ;
Belgrad, 28. febr. m. S kr. ukazom sta upokojena pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani Janez Kušar, kontrolor 7. pol. skup., in Josip Koželj, kontrolor 7-1.
Belgrajske novice
Belgrad, 28. febr. m. Danes Je prispel v Belgrad predsednik OUZD v Ljubljani inž. Sodja in poročal predsedniku dr. Kulovcu in ministru dr. Kreku. Potem je posredoval pri socialnem ministru dr. Budisavljeviču za povečanje predpisanih izplačil rent onemoglim in ostarelim, za katere je pri OUZD v Ljubljani zmanjkalo kredita. Prav tako je z ministrom razpravljal o vprašanju, kako bi se čim plod-nejše naložil denar za socialno zavarovanje glede na naše valutne razmere, zaradi katerih je treba težiti za tem, da se denar rentira tako plodonosno in v take namene, da bi njegova vrednost omogočila zavarovancem vsaj skromno življenje.
Belgrad, 28. febr. Ban dr. Natlačen, ki je včeraj prišel v Belgrad, je danes na več mestih posredoval v zadevah Slovenije. Popoldne so se v kabinetu predsednika dr. Kulovca zbrali prosvetni minister dr. Krek, ban dr. Natlačen in predsednik Prevoda Snoj ter imeli daljše posvetovanje o raznih zadevah, ki se nanašajo na prehrano in proračun dravske banovine. Popoldne je bil ban dr. Natlačen sprejet v avdi-jenci pri Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, zvečer pa je imel sestanek s predsednikom vlade Cvetkovičem. Predsednik Prevoda Snoj je imel popoldne daljši razgovor z ministrom za prehrano Protičem.
Belgrad, 28. febr. m. Člani draždanske Opere, ki gostujejo te dni v Belgradu, so snoči uprizorilj v gledališču Beethovnovega »Fidelia«. Kakor prejšnjo prireditev, je tudi za snočnjo vladalo veliko zanimanje v vseh krogih. Snočnji predstavi sta prisostvovala tudi Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. Vis. kneginja Olga, dalje predsednik vlade Cvetkovič, prosvetni minister dr, Krek in še drugi člani vlade.Orkester je priredil v dvorani Kolarčeve univerze velik simfonični koncert.
Belgrad, 28. februarja, m. V današnjih »Službenih novinahe je objavljena pogodba o prijateljstvu med Jugoslavijo in Madžarsko, ki sta jo podpisala za Jugoslavijo dr. Cincar-Markovič, za Madžarsko pa pokojni grof Csaky. Prav tako je ta pogodba objavljena v današnjem madžarskem uradnem listu.
Belgrad, 28. februarja, m. Ministrski svet je na podlagi § 14. uredbe o izdajanju in spremembi predpisov z dne 16. septembra 1939 na predlog pravosodnega, zunanjega, finančnega in trgovinskega ministra predpisal uredbo o trgovini in kompenzaciji sporazuma med Jugoslavijo in Grčijo z listo a) in b), ki je bila sprejeta in podpisana v Belgradu 18. julija 1940.
Belgrad, 28. febr. m. Na predlog pravosodnega,, zunanjega, finančnega in trgovinskega ministra je ministrski svet na podlagi § 14 uredbe o izdajanju in spremembi predpisov z dne 16. sept. 1939 podpisal drugi dopolnilni protokol h konvenciji o trgovini in plovbi, podpisani 16 okt. 1936 med Jugoslavijo in Turčijo, sklenjeni in podpisani v Ankari 2. avgusta 1940.
Belgrad, 28 febr. m. V današnjih »Službenih novinah je objavljen pravilnik o porabi narodnih moči pri graditvi obrambnih nas«'pov in regulaciji rek in potokov, ki stopi v veljavo z današnjim dnem.
Belgrad, 28. febr. AA. V nedeljo, 2, marca, zjutraj pride v promet nova avtomatska centrala v Osiieku. Slovesni otvoritvi bo prisostvoval mini-
ster za ppt dr. Josip Torbar. Nova centrala je prirejena za 1400 telefonskih naročnikov in za 25 medkrajevnih prog. V kratkem bodo začeli postavljati avtomatske centrale za Vinkovce, Borovo, Vukovar in vse druge kraje okoli Osijeka v premeru 70 km. Osiješko centralo so zgradili iz posojila 115 milijonov din za investicijska dela.
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 28. febr. b. 28. februarja 1896 je umrl dr. Ante Starčevič. Danes, na obletnico njegove smrti, je bila v katedrali zadušnica, kateri je prisostvoval župan Mato Starčevič s še nekaterimi mestnimi svetniki. Prisotni so bili tudi predstavniki meščanstva in bivše stranke prava. V Šestinah pri Zagrebu se je župan Starčevič poklonil na grobu Ante Starčeviča, ki ga je uredila zagrebška občina.
Zagreb, 28. febr. b. 1. marca bi moral pričeti izhajati v Zagrebu enajsti dnevnik »Srbobran«. Medtem j>a ustanovitelj časopisa g. Dušan Bogunovič poroča, da je izhod časopisa odgodil v zveri z organiziranjem Srbov v banovini Hrvatski. Kakor hitro bo organiziranje končano, bo pričel list redno izhajati.
Zagreb, 28. febr. b. Sno« je potoval v Belgrad
z ljubljanskim brzim vlakom opolnomočeni nemški minister v Belgradu von Heeren.
Hrvati kot pomorščaki
»Hrvatski dnevnik« omenja v uvodniku, da je
naša trgovska mornarica v sedanji vojni izgubila okoli 200.000 ton brodovja; 11 ladij z 80.380 tonami je potopljenih, druge pa mnoge stoje v pristaniščih brez dela. Zato naj se obnove naše ladjedelnice v Kraljeviči, Splitu, na Korčuli in drugje. »Mi Hrvati imamo prvenstveno odgovornost pred svetom,« pravi »Hrvatski dnevnik«, »da kot pomorski narod čim popolneje in čim bolj vestno izpolnjujemo svojo dolžnost, ker gre za koristi tudi drugih narodov, katerim preko nas služi morje. Minili so časi, ko smo gledali na morje samo z romantičnimi očmi, ko se je človek čudil njegovim lepotam in je užival, gledajoč veličastvo božje lepote. Morje je postalo delovni prostor narodov kot široko in brezkončno polje. Hrvatski narod je pokazal svojo posebno vrednost s tem, da je skozi dolgo vrsto burnih stoletij edini od vseh slovanskih narodov zavzel in obdržal svoje mesto na toplem morju, na svojem sinjem Jadranu.«
Vloga Kominterne
Mnogo se je med zadnjimi težkimi dogodki v Romuniji ugibalo o tem, kakšna je bila vloga Kominterne in kaj so v Romuniji med tem počenjali komunistični agitatorji. Nekateri menijo, da je Kominterna lahko delala le zelo omejeno, ker komunistična stranka v Romuniji že več desetletij ni bila dovoljena, agitacija za Kominterno pa med ljudstvom ni mogla biti priljubljena, ker so se sedanje romunske težave začele tedaj, ko so Romuni morali odstopiti Besarabijo in severni del Buko-vine. Toda to naziranje ni bilo pravilno, ker ima komunistična stranka za svoje delovanje na Balkanu čisto posebna navodila.
Na Romunijo se je Kominterna že več let spravljala z vso silo zaradi tega, ker je bil socialni položaj prebivalstva zelo slab. Že pri uporih v letu 1933 so ugotovili, da so imeli tedaj komunisti glavno besedo in da je Kominterna imela ves načrt v svojih rokah Ko je Evropo zajel val »ljudskih front« so tudi v Romuniji komunisti sodelovali ali celo vodili vse gibanje, in sicer z rodoljubnimi in narodnoobrambnimi gesli.
Ko je v letu 1040 nastopila kriza vlade kralja Karola, so se komunisti začeli zbliževati s svojimi najhujšimi nasprotniki, s člani Železne garde. Ni šlo za kakšno globlje sodelovanje, ampak predvsem za lo, da se navežejo stiki in da se vzporedl »akcija«. Zato so bili v Železno gardo poslani komunisti kot »zvezni možje«. Toda to ni bilo vse, kajti med komunisti in člani Železne garde so se začela celo pogajanja za skupen načrt, če bi prišlo do prevzema oblasti po članih Železne garde. Toda ko je general Antonescu postal voditelj države in poveljnik Železne garde, so se v gardi intelektualci in zmerni konservativni krogi takoj odločno izrekli proti slehernemu sodelovanju s komunisti. Toda bilo je že prepozno, kajti v šolah Kominterne vzgojeni komunistični agitatorji so že bili v posameznih oddelkih Železne garde.
Mednarodni krogi v Bukarešti so govorili celo, da so komunisti ubili nemškega majorja Ddhringa, da bi potegnili najprej Železno gardo v skrajni revolucionarni nastop, nato pa, ko bi garda izgubila zaradi posledic dogodkov vodstvo iz rok, bi komunisti storili in opravili svoje delo do konca. Ko se je nato boj za oblast prenesel na ulico, je potek bojev dokazoval, da so glavno besedo imeli komunistični voditelji in absolventi šol v Moskvi. Ce je ponekod nemška vojska delno nastopila, zla-
Na zahodu
(Nadaljevanje s 1. strani)
ki je obsegal 19 trgovskih ladij, potopljenih 18 ladij. Po uradnih ugotovitvah je bilo takrat potopljenih 5 ladij t skupno 19.000 tonami, 4 ladje pa niso javile, kje ce nahajajo. Ena od teh 4 ladij (6800 ton) se je tedaj vrnila nepoškodovana. O ostalih treh še ni poročil. Če jin računamo med izgubljene, so znašale angleške žrtve takrat 8 ladij in ne osemnajst.
New York, 28. februarja. DNB: V tukajšnjih pomorskih krogih mislijo, da je izgubljeno več ameriških trgovinskih ladii, ki so plule zadnje čase pod angleško zastavo. Sodijo, da je ladjo »Black Ostbur« (5580 ton) zadel 18. februarja v islandskih vodah torpedo. Mislijo tudi, da se je več. drugih ladij potopilo v islandskih vodah in v bristolskem prekopu, ker so jih zadeli torpedi, ali so pa trčile ob mine. (AA.)
Berlin, 28. februarja. DNB: Včeraj so nemški bombniki potopili ali pa poškodovali 28 ladij s 146.000 tonami. Zahodno od Irske so bombniki bombardirali 16 ladij nekega velikega konvoja. Ostalih 12 ladij so napadli v vodah med angleško jugovzhodno in severno škotsko obalo. Na več iadjah je nastal požar. (AA)
Načrt za uporabo irske obale za obrambo ameriških pošiljk orožja
London, 28. februarja. »S u n d a j D i s -
p a t c h« poroča, da obstaja neki načrt, ki bi Angliji omogočil, da bi se mogla irske obale posluževati v borbi proti nemškim podmornicam in daljnoletečim bombnikom, kadar bodo začeli nadlegovati prevoze ameriškega orožja v Anglijo. O tem »načrtu« da sta se pogovarjala predsednik Irske De Valera in Rooseveltov odposlanec Will-kie. Ta »načrt« obsega 4 točke.
1.	Združene države severne Amerike jamčijo za nevtralnost južne irske, ki pa bi po zgledu Paname postalo neke vrste mednarodno področje.
2.	Obrambne naprave v južni Irski bi bile organizirane pod skupnim irsko-angleško-ameriškim nadzorstvom.
3.	Pristanišča na zahodni Irski obali bi bila na razpolago ameriškim ladjam, ki bi tamkaj izkrca-vale blago, namenjeno Angliji, katero bi šlo potem čez Irsko do vzhodnih pristanišč, kjer bi se nato-vorilo za nadaljnji prevoz v Anglijo čez Irsko morje.
4.	Severni in južni del Irskega morja (ki se imenuje tudi Irski preliv ali kanal), bi bila pod skupnim ameriško-angleškim nadzorstvom, ki bi imelo nalogo zavarovati varen prevoz ameriškega blaga v Anglijo kakor tudi zaščititi južno Irsko pred morebitnimi napadi.
Druge podrobnosti o tem »načrtu« niso znane.
Ameriški listi najavljajo skorajšnji splošni nemško-italijanski napad na Anglijo
Newyork, 28. febr. b. »The International News Service« poroča o veliki ofenzivi osiščnih sil proti Angliji ter zaključuje na podlagi poročil svojih poročevalcev iz vseh krajev Evrope, Azije in Afrike, da so velike priprave nemških in italijanskih oboroženih sil skoraj zaključene in da se bo v kratkem začela ena največjih ofenziv v zgodovini človeštva. Dopisniki poročajo, da bosta nemška in italijanska ofenziva najbrž istočasni. Po ten podatkih ni izključeno, da bo pripravilo vrhovno poveljništvo oboroženih'sil osiščnih držav istočasno r.apad na morju in na kopnem, in sicer na nekolikih mestih angleške in škotske obale, Irske, Gibraltarja in strate-gijskih angleških položajev v Afriki. Trdijo, da je pripravljenih deset tisoč nemških letal za to ofenzivo, pri kateri bo sodelovalo 300 do 400 nemških in italijanskih podmornic. Zadnja poročila iz raznih predelov Anglije, Škotske, Afrike in Amerike potrjujejo, da je že nastopila prva faza poostrene pomorske vojne, kar se vidi tudi iz vojnih poročil obeh vojskujočih se strani.
London, 28. februarja. Reuter: Nova britanska štirimotorna letala tipa »Stirling« so bila izročena svojemu namenu pred nekaj dnevi o priliki nočnega napada nad sovražnikovim ozemljem. Ta letala so danes močnejša glede svoje oborožitve od vseh drugih letal. Letala lahko vzamejo s seboj večje količine bomb ter razvijejo zelo veliko hitrost. Letijo lahko zelo visoko in so oborožena z močnim obrambnim orožjem. (AA.)
v romunski zmedli
I sti v Temešvaru, se vidi h tega, da je nemška vojska jasno ugotovila, kaj delajo in kaj hočejo komunisti.
Kaj hoče Kominterna v Romuniji? Poznavalci menijo, da hoče doseči to, da bi Sovjetska zveza dobila 200 km širok pas skozi Romunijo iz Besa-rabije čez Dobrudžo v Bolgarijo. Tako bi Sovjetska zveza rada dobila premočni položaj na Balkanu. To se komunistom še ni posrečilo. Toda ta cilj bi naj po mnenju poznavalcev še vedno lebdel vsemu komunističnemu snovanju na Balkanu.
Romunija—Sovjeti
Moskva, 28. februarja. Tass. Poročilo, ki je bilo izdano ob zaključku gospodarskega sporazuma med SSSR in Romunijo pravi: V Moskvi je bila 26. februarja podpisana pogodba o trgovanju in plovbi in pogodba o izmenjavi blaga ter plačilnem prometu med SSSR in Romunijo. Pogodba o izmenjavi blaga in plač. prometu med SSSR in Romunijo predvideva za prvo leto skupni blagovni promet v vrednosti 8 milijonov ameriških dolarjev, od katerih odpade 4 milijone na vsako pogodbenico. Glavni predmet romunskega izvoza v Rusijo bo bencin, dočim bo glavni predmet izvoza iz Rusije v Romunijo bombaž in lito železo. To pogodbo sta od Rusov podpisala ljudski komisar za zunanjo trgovino Mikojan in namestnik ljudskega komisarja za zunanjo trgovino Lebedov, od Romunov pa sta podpisala jiogodbo opolnomočeni minister in izredni poslanik Gafencu ter predsednik romunske trgovinske delegacije Me-moiani. (AA.)
Izžrebani reševalci sobotne križanke:
Perušek Tone, Rakovnik, Ljubljana;
Balant Ela, Sv. Petra nasip 30, Ljublj««;
Plaustelner Franci, Sevnica 16;
Kolar Anton, Mirijevski put 20-11, Belgrad.
Izžrebanci bodo dobivali skozi en mesec »Slovenca« brezplačno.
Oooznrfamo reSeaalce. da Inhko oddajo re-Sitve po naših nodruinicah po Sloveniji Poslane po ooSti kol tiskovina pa te morajo franki-futi i 50 pur.
Veliko diplomatično in vojaško valovanje na vsem jugovzhodu
Popoln sporazum med Anglijo In Turčijo — Eden potuje v Atene — Zadnje angleško svarilo Bolgariji
t
Posveti v Ankari
Istanbnl, 28 febr. UP. Angleški veleposlanik v Moskvi sir Stafford Cripps, ki je priletel na istanbulsko letališče snoči, se je takoj e brzovlakom odpeljal dalje v Ankaro, kjer se sestane z zunanjim ministrom Edenom, da mu poroča o stališču Sovjetske zveze in dobi navodila za svoje nadaljnje zadržanje do sovjetske vlade.
Današnji turški listi poročajo, da so Edenova in Dillova posvetovanja s turškimi državniki, cd-nosno vojsovodji končana in da 6o vsi zadovoljni s doseženimi ugotovitvami in sklepi. Posebno dolga je bila konferenca med angleškim šefom generalne-a štaba generalom Dillom in turškim maršalom :ak makom. Udeležili so se je poveljniki armadnih skupin ter še posebej generalni štab obrambe Dardanel in Bosporja ter poveljnik vojne mornarice.
Eden se je posvetoval z mnogimi tujimi diplo-matičnimi predstavniki. Tako so bili sprejeti pri njem sovjetski veleposlanik, grški, bolgarski, jugoslovanski, iraški, perzijski in afgarski poslanik.
Nocojšnji listi poročajo nadalje, da bo Eden poklical v Turčijo (najbrž v Istanbul) angleške poslanike po balkanskih državah, to ie v Belgradu, Sofiji in Atenah, da na posebnem južnovzhodnem posvetu ugotovi mednarodnopolitični položaj na jugovzhodu in sprejme primerne ukrepe. Toda službena novica o novi južnovzhodni konferenci angleških poslanikov še ni potrjena in tudi ni verjetna.
Edenova izjava
Jugovzhodne konference ne bo
Istanbul, 28 febr. UP: Angleški zunanji minister je danes zbral okrog sebe časnikarje ter jim izjavil:
»DosegU smo popolni sporazum glede vseh vprašanj na dnevnem redu. Posvetovanja so rodila fako popoln uspeh, da jih ni treba nadaljevati. Tudi posvet z angleškimi poslaniki v balkanskih državah je postal nepotreben. Današnji konferenci so s turške strani prisostvovali ministrski predsednik Saydam, zunanji minister Saradžoglu, maršal Čakmnk s svojim štabom, z angleške strani pa jaz, general Dill in naj
poslanik v Ankari Knatchbull. Anglija seda) lahko ▼ vseh okoliščinah mirno zaupa v trdno zavezništvo
Turčije.«
Naprej v Atene
Eden bo sedaj v kratkem zapustil Ankaro. Pot v Atene je še vedno na programu, dasi Eden ri hotel povedati, če pojde tja in kdaj pojde.
Uradno poročilo o obisku
Ankara, 28. febr. Anatolska agencija poroča: Danes je izšlo tole poročilo:
Predsednik republike je sprejel angleškega zunanjega ministra Anthonvja Edena in načelnika imperijskega generalnega štaba generala Dilla, ki sta prispela v Ankaro na uradni obisk. Gosta sta imela razgovore tudi s predsednikom vlade Saidamom, zunanjim ministrom Sarad-žoglujem in načelnikom generalnega štaba maršalom Čakmakom. Zastopniki obeh vlad so ugotovili trdnost turško-angleške zveze. Sedanji mednarodni položa j so na teh sestankih prere-šetali z vseh strani, predmet posebne pozornosti so pa bili balkanski problemi, ki so v tesni zvezi s skupnimi koristmi Turčije in Anglije.Zastopniki obeh vlad so ugotovili popolno soglasnost oboje politike glede vseh teh problemov. (AA.)
Zadržanje Turčije v primeru nemškega prihoda v Bolgarijo
Carigrad, 28. febr. b. Polagomo prihajajo na dan podrobnosti o zadržanju Turčije v primeru, če bi kakšna tuja sila zasedla Bolgarijo. Kakor poroča »UP«, je bila Turčija odločena, da napove vojno, vendar pa bo ostala v svojih mejah, da bi s tem dala svoji zaveznici Angiiji možnost uporabe Dardanel. Na ta način bi angleške vojne ladje imele svoboden prehod skozi Dardanele in bi mogle napadati ladje za prevoz petroleja na Črnem morju. Razen tega bi se mogla izkrcati na turškem področju angleška suhozemska vojska.
ffČas preloma med Angligo in Bolgarijo se hitro bliža - z vsemi posledicami"
Angleški poslanik v Sofiji trdi, da je Bolgarija že pod nemškim vplivom In da bo morala Bolgarija sama odgovarjati, če postane bojno polje
lofija, 28. febr. UP. Angleški poslanik v Bolgariji Rendell je snoči takoj, ko se je vrnil iz bolgarskega zunanjega ministrstva, kjer je predal bolgarski vladi neko važno uradno pojasnilo, sprejel ameriške časnikarje in jifn razložil pomen svojega obiska pri zunanjem ministru Popovu ter stališče angleške vlade do Bolgarije. V tej izjavi je angleški poslanik med drugim dejal:
Bliža se čas, ko bo morala Anglija prekiniti diplomatične zveze z Bolgarijo. Toda to bi bilo usodno, kajti prekinitev diplomntičnih zvez med Anglijo in Bolgarijo bi mogla pomeniti tudi to. da se bolgarsko ozemlje spremeni v bojišče. Anglija nima namena, da bi kršila bolgarske nevtralnosti in tudi ne želi, da bi bila Bolgarija potegnjena v vojno. Ce mi bo mogoče še kaj storiti, da Bolgariji prihranim to preizkušnjo, bom to storil z iskrenim veseljem. Iz Bolgarije bom odšel samo v primeru, če bom prepričan, da je Bolgarija postala vojno področje in če bi Nemčiji služila kot vojaško oporišče za napade proti Angliji in njenim zaveznikom. Ce pa bom moral oditi, bo to pomenilo, da se Bolgarija spreminja v vojno ozemlje. Anglija ne bi mogla mirno gledati, da bi Nemčija na tihem ali drugače zasedla Bolgarijo in da bi se tudi z njo zgodilo isto, kar se je zgodilo z Romunijo. Posledice bi bile usodne in imam občutek, tla je čas, ko bom moral zapustiti Bolgarijo, že zelo blizu. Kajti, da je Bolgarija na poti, da pride popolnoma pod nemško nadzorstvo, mi govori mnogo dokazov.
Nato je poslanik Rendell naštel nekaj dejstev, ki po n jegovem mnenju pričajo, kako daleč je Bolgarija že prišla pod nemški vpliv. Dejstva, ki jih je Rendell naštel, so naslednja:
Obseg nemškega vpliva v Bolgariji
Število nemških vojakov, oblečenih v civilne ob.eke, ki se nahajajo v Bolgariji, znaša ne samo več sto, marveč več tisoč in daleč presega število vojakov, ki bi bilo potrebno za tehnično vežbanje bolgarske armade. Ti nemški vojaki v civilnih oblekah so samo predhodniki vojske, ki bo Bolgarijo zasedla. O tem ni dvoma. Drugo vprašanje je. če bo prišlo do vdora sploh.
Nemški strokovnjaki so zasedli vsa prometna pota, važna prometna križišča, grade važne mostove. Za njihovo uporabo so bile potegnjene posebne telefonske in brzojavne žice. Oblasti so zasegle številne stanovanjske in javne zgradbe, da bi bile na razpolago nemški vojski.
Bolgarska armada je popolnoma mobilizirana za vojno stanje. Toda njene čete ne stoje ob Donavi, nasprot1 Romuniji, marveč so bile poslane na drug? meje (poročila pravijo, da sta na turško-bolgarski meii samo dve do tri divizije, medtem ko stoji glavna bolgarska armada na grško-bolgarski meji).
Bolgarsko policija je popolnoma pod vodstvom nemških strokovnjakov. Prav tako je tudi ves vodiln: bolgaiski tisk pod nadzorstvom nemških izvedencev.
Kdo bo kriv?
Bolgarski politiki, ki nosijo odgovornost za to stanje, so napravili veliko napako in si nakopali veliko krivdo. So še bolgarski dalečvidni politiki, ki se tr"dijo, da bi v zadnjem trenutku dosegli, da Bolgarija ostane izven vojne. Želim, da bi bili njihovi napori uspešni. Ce pa hi se zgodilo, da bo Bolgarija zapustila nevtralnost in postala bejno polj«, ne bo to krivda Anglije, marveč krivda Nemčije in tistih Bolgarov, k® so odgovorni za to, da je Nemčija dobila takšen položaj na Bolgarskem. Ce bi se moralo zgoditi, da se prekinejo diplomatični odnošaji med Bolgarijo in Anglijo in bi temu sledile vojn* operacije — poslanik upa, da razvoj ne bo šel tako dnief — potem se bo Anglija držala pravil in bo Bolgariji najprej napo-
operacije. Še enkrat ponavlja poslanik, da je to svarilo izrekel pravočasno, zelo pozno sicer, a še ne prepozno, da si bo bolgarski narod na jasnem, kdo je kriv, da je bila Bolgarija spet zapletena v vojno.
Poslanik je dejal, da so oila ta pojasnila sporočena tudi bolgarski vladi.
Sofija, 28. febr. m. Angleški poslanik v Sofiji, Rendell, je danes sprejel angleške in ameriške časnikarje in jim prebral izjavo v zvezi s sporom, ki je nastal s sofijsko vlado, ker je izginil angleški diplomatični kurir, ki je prenašal zelo važne diplomatične listine iz Sofija v Ankaro. Angleški jx>slainik je dejal, da je dogodek skra jno resen, ker je imel angleški kurir Grenovič pri sebi diplomatični potni list. Resen je tudi zaradi tega, ker je ta primer zelo podoben dogodkom v Romuniji, ko so zaporedno izginjali angleški diplomatični kurirji in ni bilo več ne duha ne sluha o njih. Poslanik je pristavil, da je neka tuja oseba dvakrat vdrla v poslopje konzulata in se skušala polastiti raznih važnih listin, ki so bile shranjene v železni blagajni. Posrečilo se ji je, da je ukradla nekaj listin in odnesla diplomatično šifro. Če bi se kaj podobnega še ponovilo, je dejal Rendell, bo morala angleška vlada prekiniti diplomatične odnošaje z Bolgarijo in bi bi]a v tem trenutku Bolgarija že potegnjena v vojsko, »če bom prisiljen, da zapustim Sofijo, se bo moral bolgarski narod spoprijazniti z mislijo, da se bo treba vojskovati z Anglijo.« Za prekinitev diploma-tičnih odnošajev je že dosti razlogov, toda on bo s svojim odhodom še počakal, da pokaže dobro voljo angleške vlade do Bolgarije.
Časnikarji so vprašali poslanika, zakaj Romunija še ni bila bombardirana. Rendell je odgovoril, da zaradi tega ne, ker je Anglija hotela prizanašati Bolgariji in ji pomagati, da bi ostala nevtralna. Bombardiranja romunskih pe-trolejskih vrelcev in prometnih zvez pa se bodo pričela takoj po uradnem prelomu med Bolgarijo in Anglijo. Ce bi bilo potrebno, bi Anglija mogla zelo hitro in istočasno napasti Bolgarijo in Romunijo.
Izjava angleške vlada
London, 28. febr. Reuter: Danes je bilo objavljeno kratko obvestilo, da se »stališče angleške vlade do Bolgarije od zadnjega Chur-chillovega govora dalje ni spremenilo. Angleška vlada stoji na stališču, da bo Bolgarija sama nosila odgovornost za nadaljnjo usodo, ako bi vedala vojno, šele potem bi sledile vojne nemške čete vzele državo pod svoje nadzorstvo in bi iz Bolgarije napravile Angliji sovražno
področje. Angleški poslanik v Sofiji je to stališče pojasnil bolgarski vladi in bolgarski javnosti.«
»Krasnaja zvezda« o položaju na Balkanu
Moskva, 28. febr. b. »Krasnaja zvezda« piše o obisku Edena in Dilla v Ankari in pravi, da je sedaj popolnoma znano, da je angleška diplomacija osnovala angleško-turški pomožni pakt na grško-turškem paktu. V Moskvi mislijo, da Anglija v primeru kakšnega napada na Bližnjem Vzhodu lahko z zaupanjem računa na turško pomoč. List nadalje domneva, da se bo kmalu začela velika diplomatska ofenziva, v kateri bodo vojskujoče stranke poskušale vsaka za sebe doseči koristi iz položaja, ki je nastal p prekinitvijo odnošajev med Anglijo in Romunijo Obenem se bo s temi diplomatskimi manevri poskušalo izvesti pritisk na do sedaj še nevtralne balkanske države.
Vstop Bolgarije v trojno zvezo
Berlin, 28. febr. m. Zvedeli smo, da se bodo sestali v Berlinu predsednik bolgarske vlade dr. F i -lov, bolgarski zunanji minister Popov in nemški zunanji minister von Ribbentrop. Na tem sestanku bo Bolgarska pristopila k trojnemu paktu. Sestanku bosta prisostvovala tudi italijanski ambasador v Berlinu AUieri in japonski ambasador O širna.
Berlin, 28. febr. b. Snoči se je v Berlinu med tujimi časnikarji razširila novica, da pričakujejo v kratkem pristop Bolgarije k trojnemu paktu. Nemški krogi so že včeraj poudarjali, da o tem ne morejo ničesar povedati in še manj dati kako izjavo za inozemstvo. Poročevalec »Pester Lloyda« poroča svojemu listu o tej novici, ki je bila danes predmet živahnih političnih tolmačenj v nemškem zunanjem ministrstvu. Na vprašanje časnikarjev, če lahko danes dobe podatke o pristopu Bolgarije k trojnemu paktu, je uradni tolmač zunanjega ministrstva uradno izjavil, da mu je to znano samo iz nekega poročila, ki je poslano iz Berlina. Na vprašanje, če je res, da je von Ribbentrop že odpotoval, je odgovoril, da o gibanju članov vlade ne more dati nobenih pojasnil. Prav tak je bil odgovor na vprašanje, če je japonski poslanik odšel te Berlina. Pri vsej redkobesednosti, ki se opaža pri službenih predstavnikih, zastopniki tujega tiska vendar verjamejo, da ho juiri ali pojutrišnjem podpisan pristop Bolgarije v trojnemu paktu.
To bi bilo verjetno na Dunaju, ki je središče rafhovske politike za jugovzhodno Evropo. Podpisu bi morali prisostvovati poleg bolgarskih in nemških predstavnikov še japonski, italijanski, madžarski, romunski in 6lovafki poslaniki v Berlinu. Zadnje dni so mnogo razpravljali o Bolgariji. Posebno živahno so se zanimali za vprašanje, če bo Bolgarija dovolila prehod nemških čet. V Berlinu na vse te glasove izjavljajo, da ne bodo ničesar storili brez dovoljenja Bolgarije, oziroma bolgarske vlade, s katero veže Nemčijo tesno prijateljstvo. Če se predstavniki bolgarske vlade v imenu bolgarskega naroda jutri zavežejo, da pristopijo k trojnemu paktu, potem je prehod nemških čet vprašanje časa, nikakor pa ne diplomatskega akta. Bolgarija pa smatra, da lahko pristop« k trojni zvezi, ker ima o večnem prijateljstvu z Jugoslavijo deklaracijo s Turčijo. Posebno ta deklaracija je imela važen vpliv na potek dogodkov, ker smatrajo, da si je Bolgarija s svojo izjavo zavarovala hrbet pred morebitnim turškim napadom.
Svetovno javnost pripravljajo na ta dogodek zadnja poročila, tako da ta pristop Bolgarije k trozvezi ni več nobena senzacija. Uradni krogi v Berlinu so izjavili tujim časnikarjem, da jih izjava angleškega poslanika v Sofiji ni niti najmanj zmedla, ker je stvar Anglije, kakšne korake bo napravila proti Bolgariji. Prav tako so izjavili, da diplomatski razgovori v Ankari ne dajejo Nemčiji nobenega vzroka za nervozo, ker »medtem, ko se oni tam posvetujejo«, tako je danes rečeno, »mi tukaj delamo«. Na vprašanje, če Nemčija podpira Bolgarijo v njenih revizionističnih zahtevah, so v nemškem zunanjem ministrstvu odgovorili, da so bolgarske revizionistične in vse podobne zahteve v primeri z borbo za obnovo Evrope, manj važne. Pozneje pa bodo te zahteve igrale veliko vlogo pri urejanju nove Evrope. Gotovo je, da je ves sklop jugovzhodne Evrope takoj v začetku doživel pravično in trajno rešitev. O teh ali onih zahtevah danes ni potrebno govoriti, ker Nemčija smatra, da
Madžarski tisk o prijateljstvu do Jugoslavije po obisku dr. Cincar-Markoviča
Budimpešta, 28. februarja. MTI. Poročila o obisku jugoslovanskega zunanjega ministra Aleksandra Cincar-Markoviča zavzemajo v današnjih madžarskih ju'ranjikih cele strani. Vsi listi prinašajo v celoti besedilo protokola, ki sta ga podpisala oba zunanja ministra pri izmenjavi ratifikacij-skih listin in govora madžarskega zunanjega ministra Bardossyja in dr. Markoviča na banketu, prirejenem na čast visokejnu gostu. Listi priobču-jejo tudi iztave, ki jih je podal jugoslovanski zunanji minister dr. "Markovič poročevalcem listov. V uvodnikih podčrta vajo listi pomen končne uveljavitve pogodbe o prijateljstvu in analizirajo slovesne izjave, ki Izražajo verna čustva madžarskega naroda. Listi podčrtavajo posebni pomen, ki ga je pripisovati Iskrenemu prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo, prijateljstvu, ki pomeni po splošnem prepričanju važen prispevek miru v tem delu Evrope. »Pester Lloyd< ugotavlja v članku pod naslovom »Besede prijateljstva« živo toploto prija- j teljstva, ki se je na viden način potrdilo proti jugoslovanskemu zunanjemu ministru, ter politiko medsebojnega zaupanja in prisrčne odnose med obema državama, zgrajene na globokem čustvu, ki preveva obe državi. Iz besed obeh zunanjih ministrov se vidi. da prizadevanja, da bi se med obema narodoma ustvaril duh medsebojnega razumevanja, zdaleč presega okvir madžarsko-jugo-
slovanskega prijateljstva. V sedanjem položaju južne Evrope ima madžarsko-jugoslovansko sodelovanje posebno nalogo, da zagotovi v tem delu Evrope mir in možnost ustvarjalnega dela. Madžarsko-jugoslovansko prijateljstvo, končuje list, predstavlja nesporno čvrst element miru v južni Evropi. (AA.)
Obisk končan
Budimpeita, 28. febr. m. S snočnjim sijajnim sprejemom in banketom je zaključen uradni del programa obiska jugoslovanskega zunanjega ministra g. dr. Cincar-Markoviča v Budimpešti. G. dr. Cincar-Markovič ostane v Madžarski še dva dni. Danes je na povabilo prosvetnega ministra g. dr. Homana odpotoval z avtomobilom v Sekes- Febervar, kjer si je ogledal zgodovinske zanimivosti mesta. Pred mestno palačo jih je sprejel tamošnji župan g. Citari. Nato si je dr. Cincar-Markovič ogledal mesto in ostal županov gost. Zvečer bo prisostvoval naš zunanji minister s svojim spremstvom slovesni predstavi Beethovnovega »Fidelia« v kraljevi bu-dimpeštanski operi. Jutri potuje dr. Cincar-Markovič v Estergomb v rezidenco primasa kardinnla. Dr Cincar-Markovič bo s svojim spremstvom odpotoval v nedeljo zjutraj.
bodo vse te zahteve rešene v okviru novega reda.
Položaj na Balkanu, gledan iz Londona
Iz poročila švicarskega lista
Bern, 28. febr. »Neue Ziircher Zeitung« objavlja naslednje poročilo svojega londonskega dopisnika o naziranju angleških političnih krogov glede položaja na Balkanu:
Angleška javnost je prepričana — in potovanje zunanjega ministra Edena ter generala sira Johna Dilla jo je v tem še potrdilo — da se Anglija pripravlja na razne možnosti v vzhodnem delu Sredozemlja. V Londonu vlada prepričanje, da angleška diplomacija dela diskretno in previdno, da hoče predvsem pri Nemcih vzbuditi prepričanje, da Anglija res nekaj pripravlja, vendar tako, da nihče nima prave predstave, kaj pripravlja. V političnih krogih v Londonu so mnenja, da ima Nemčija zaenkrat v načrtu — tako ali tako — dobiti Bolgariio pod svoie nadzorstvo, nakar bi Grčijo prisilila, da sklene z Itali jo mir. Angleško vrhovno poveljstvo si je popolnoma na jasnem glede nevarnosti teh načrtov in so pri razgovorih med Edenom. generalom Dillom in generalom VVavellom v Egiptu brez dvoma prerešetavali vse možnosti uspešnih protipotez, ki bi nemške načrte zavrnile ali pa vsaj zmešale. Ameriški poročevalci poudarjajo v svojih poročilih, da bi ničesar ne utrdilo bolj hrbtenice balkanskim državam, kakor dve, tri angleške divizije, ki hi se skupno z močnim oddelkom angleških letal izkrcale na grških tleh. V Nemčiji takšna poročanja ameriških poročevalcev seveda izkoriščajo spet v svoje namene, češ, da prihaja egiptska armada generala VVavella že v Solun in da mora Nemčija zaradi tega seči po učinkovitih protiukrepih tudi na Balkanu, ker da ne more in ne sme dovoliti, da bi Anglija na jugovzhodu ustvarila novo bojišče.
Glede Turčije so v Angliji prepričani, da se vsestransko pripravlja na svojo obrambo in da nikdar ne bi dovolila, da bi na primer nemške podmornice iz Črnega morja prišle skozi Dardanele v samo Sredozemsko morje. Na takšno možnost namreč je bila angleška vlada opozorjena po poročilih iz Ankare, da so namreč Nemci v Kon-stanci (v romunski Dobrudži) zgradili ladjedelnice, v katerih bi sestavljali posamezne dele podmornic. ki bi tja prišli po železnici, in potem podmornice splovili v Črno morje.
V Londonu je napravilo vtis tudi poročilo nekega balkanskega poročevalca, ki je dejal, da v Albaniji že nekaj tednov sploh ni več prave vojne, marveč samo še »navidezna vojna«, ki ima samo ta namen, da zavlačujejo in posredovalcem za mir dajo časa, da pregovorijo Grčijo za pristanek na nekatere pogoje, ki bi bili za ugled Italije sprejemljivi, nakar bi se sploh ves grško-italijanski spor spravil s sveta. Takšna poročila spadajo, takšo pravijo tukaj, med »živčno vojno« in jih ni treba preveč resno jemati, toda viada mora tudi z njimi računati.
Glede Bolgarije nihče ne dvomi, da bodo nemške čete v najkrajšem času — tako ali tako — prišle v deželo in jo zasedle.
Krali Alfonz XIII. umrl
Rim, 28. febr. Štefani: Bivši španski kralj je imel zelo mirno noč. Toda dopoldne ob pol enajstih, v času. ko se je vsa njegova družina udeležila pogreba Aifonzovega tajnika, markiza Torresa, je dobil bivši kralj nov srčni napad. Profesor Frugoni je bil takoj poklican in mu je dal andrenalin — injekcijo. Toda kraljevo stanje se je hitro slabšalo in ob četrt na 12 je že umiral. Poklicali so španskega jezuita Lopeza, ki je umirajočemu še enkrat podelil zakrament sv. poslednjega olja. Umirajoči nekdanji vladar Španije je potem mirno odhajal v večnost. Devet minut pred poldnem je umrl, ne da bi bil ves čas umiranja izgubil zavest. Pogrebne svečanosti bodo v cerkvi Marije Angelov.
(Naš list, kakor vsi jugoslovanski in inozemski listi so prinesli novico o smrti kralja Alfonza že pren nekaj dnevi, naslanjajoč i>e na poročilo, ki g!i je razširila službena francoska radijska postaja v l.vonu Že takrat smo pristavili, da to poročilo od nobene druge strani ni potrjeno. Pokazalo se je, da kralj Alfonz takrat še ni umrl. Ker smo že takrat prinesli obširno njegov življenjepis, ga danes ne ponavljamo. Op. ured )
Drobne novice
VVashington, 28. febr. DNB: Zunanji minister Sumner VVelles je včeraj konferiral s sovjetskim poslanikom Uman«kim. Nato je \Velles konferiral z japon. poslanikom Nom uro. (AA)
New York. 28 febr. DNB: As*. Press (AP) poroča iz VVashingtona, da je angleška vlada uradno sporočila dn bodo angleške vojne ladje strelja!" "» — -	*i »«• ne bi ustavile »a
Trinidadu zaradi kontrole. (AA1
CjjOAp&deiK&tvo
Gozdarska anketa Kmetijske zbornice
V petek dopoldne in popoldne se je nadaljevala gozdarska uuketa, katero je v četrtek popoldne otvoril predsednik Kmetske zbornice za Slovenijo, g. Martin Steblovnik.
Iz referatov, podunih na tej anketi, posnemamo še naslednje najznačilnejše misli-
Razvoj in organizacija gozdarske službe v Sloveniji
Iz tozadevnega referata g. inž. šivicn, gozdarskega inšpektorja v pok., posnemamo, da smo imeli v Avstriji gozdni zakon že od leta 1852. Na osnovi tega zakona so bili uvedeni čez 20 let tudi gozdarski komisarji ter deželni gozrlni nadzorniki. Tudi kasneje se je gozdarsko osebje pomnožilo. Dobili smo tudi gozdne preglednike. katere imenujemo od letu 1905 dalje okraj, gozdarje.
Po vojni je šla gozdarska služba v dvojni tir: en tir je iinel skrbeti za upravo državnih in verskozakladnih gozdov, drug tir pa za opravljan je obče gozdarskih poslov. To je ostalo pri razdelitvi države na banovine.
Za izboljšanje položaja bi bilo potrebno povečati število gozdarskega osebja, da območje enega referenta ne bi presegalo dveh okrajev, podrejenih gozdarjem pa naj bi bil dodeljen le en okraj. Mnogo pa se je tudi razmišljajo o tem, ali ne bi kazalo nastaviti tudi občinske čuvaje gozdov. Svojeas je bilo predlagano tudi, naj bi se uvedli potovalni učitelji. Naloge, ki jih izvršuje gozdarsko osebje, so velike in je preobremenjeno z delom. Zato je potrebno jki-večanje števila gozdarskega osebja in namestitev občin, čuvajev vsaj za več občin skupaj.
Gozdarska politika in kmečko gospodarstvo
Iz referata g. inž. Jožeta Miklavčiča, gozd. svetnika iz Maribora, posnemumo, da so tri četrtine vseh naših gozdov kmečki gozdovi (500.000ha). V kmečkih gozdovih se opaža, da ni več ekonomske zaloge lesa, da sta padli vrednost in donos gozdov in da peša produktivnost gozdnih tal. Zato je potrebno v tej smeri veliko delajo. Smernice naj bi bile v glavnem naslednje: Zaradi pospeševanja gozdarske pro-svete med kmečkim ljudstvom bi kazalo uvesti v višjih razredih ljudske šole osnovni pouk iz gozdarstva. Gozdarski pouk naj bi bil razširjen tudi v kmetijskih šolah, uveden pa naj bi bil tudi v učiteljiščih in bogoslovjih. Za ljudsko prosveto naj bi se prirejali tečaji, jiotrebno pa je imeti tudi šolske gozdove.
Gozdno in drugo zakonodajo je treba prilagoditi razmeram v Sloveniji. Prispevek v sklad za pogozdovanje naj bi se stekal v ban. gozdarski sklad. S posebnim zakonom naj bi se določila najmanjša površina kmečkega gozda. Kmečko dedno pravo bi bilo potrebno tudi preurediti. Preprečiti je prehajanje gozdov v nekmečke roke. Povečati je treba število osebja v gozdarski $lužbi. PoGpešiti je treba organizacijo lasnih zadrug, posebno po ustanoviti v ta namen kreditne zadruge. Proučiti je elemente kmečkih gozdov. Pri Kmetij-
ski zbornici naj bi ae končno ustanovil gozdarski urad z zadostnim številom gozdarjev.
Gozdna zakonodaja.
Referat g. Franca Žnidaršiča, polit, upravnega tajnika kr. banske uprave v Ljubljani, podrobno analizira sedanje stanje naše gozdne zakonodaje, zlasti pa smernice, katere pospešuje gozdna zakonodaja, nato pa podaja smernice, po katerih naj bi se obstoječa gozdna zakonodaja prilagodila današnjim potrebam.
Ureditev kmečkih gozdov.
Iz referata inž. Viktorja Novaka, v. gozd. svetnika kr. banske uprave v Ljubljani, posnemamo, da bi se moralo tudi za ureditev kmečkih gozdov uporabljati načrtno gospodarstvo. Kmečke gozdove bi bilo mogoče urediti le z zadostno podporo posestnikov samih ter javnosti. Zlasti naj bi sami posestniki ugotovili meje in površine svojih gozdov, vodil evidenco o svojem gozdnem gospodarstvu itd. Javna sredstva pa naj bi pritekala v pomoč pri ureditvi gozdov. To naj bi storili ali naravnost strokovnjaki ali pa naj bi bila organizirana posvetovalna služba. Gozdarska šola v Mariboru naj dobi svoj gozd. Agrarne operacije bi lahko pospešile komasacijo v gozdnih krajih in tako olajšale ureditev gozdov.
Oskrbovanje gozdov.
Referent inž. Matija Cokl, tajnik Kmetijske zbornice v Ljubljani, je mnenja, da bi nam gozd mogel dajati veliko več kot nam daje sedaj, če bi mu posvetili več pozornosti. V ta namen je potrebno nastaviti večje število občinskih logarjev, ustanoviti pa je treba tudi poseben zavod, ki naj bi proučeval gozdno gospodarstvo »Postaja za gozdne poizkuse v Sloveniji«. Potrebam umnega oskrbovanja gozdov naj bi se prilagodila tudi gozdna zakonodaja. Ta je omejena danes izključno le na ohranitev gozdov, predpisi za pospeševanje gozdnega gospodarstva pa so zelo skromni. Potrebno je, da se tudi v gozdni zakonodaji uveljavi načrtno gozdno gospodarstvo.
Postranski gozdni proizvodi.
Iz referata gozdnega upravitelja v Namršlju g. Jos. Goedererja je posneti, da je poleg lesa tudi še mnogo drugih važnih gozdnih proizvodov. Postranski gozdni proizvodi so v pretežni večini v pomoč ožjemu kmetijstvu in malemu človeku na deželi. Med postranske gozdne proizvode spada med drugim tudi divjad oziroma lov, najvažnejši gozdni proizvod pa je brez dvoma stelja. Nadalje so važna tudi krmila za živino, predvsem gozdna trava. Gozdna paša in pridobivanje živinske krme je poleg pridobivanja lesa najstarejši način izkoriščanja gozdov. Nadalje je postranski proizvod tudi lubje, za njim smola in semenje, oziroma plodovi gozdi, nega drevja in grmičja. Podobno je z nabiranjem gob in končno nam daje gozd tudi razna zelišča in drugo drobnarijo, ki jo znosi kmečko ljudstvo v mesta. Vse to mu pomaga do večjih ali manjših vsotic denarja, kar pride kmečkemu gospodarstvu, zelo prav.
Mednarodna pogodba v slovenščini
Dne 18. julija 1939 je bila med našo državo in Italijo sklenjena in podpisana konvencija za sistematizacijo imovinskih interesov bivših Kranjske in Goriške ter Gradiške, juridičnih oseb javnega prava, ki so izvrševale svoje funkcije na ozemlju imenovanih dežel, in glede služnostnih pravic, ki se nanašajo na omenjene dežele. Ta pogodba je bila sklenjena v originalu v slovenskem in italijanskem jeziku, je pa sedaj objavljena v »Službenih novinah« naše države z dne 20. februarja kot priloga številki z dne 27. februarja 1941.
Pogodba je objavljena v slovenščini in italijanščini, ker je sedaj ratificirana z naše strani.
Konvencija se nanaša na izvrševanje sporazuma iz leta 1922, sklenjenega v St. Margheriti. Podpisali so jo: za Italijo dr. Valentino Pacoli, dr. Alfredo Antonini in dr. Jože! del Vecchio, za našo državo pa Teodor fepom, dr. Lovro Bogataj in Henrik Lindtner. Po tej konvenciji ostane aktivna in pasivna imovina bivše dežele Goriške in Gradiške v celoti Italiji, nasprotno pa pripada vsa imovina dežele Kranj-ike Jugoslaviji. Kot odgovarjajoči del čiste imovine bivše dežele Kranjske pa dobi Italija 10.5 milij. din. Kar se tiče aktiv in pasiv občin, zdravstvenih okrožij, cestnih okrajev in šolskih okolišev, katerih ozemlja so sedaj delno v Italiji, delno v Jugoslaviji, se ne izvrši nobena delitev ter ostanejo vse nepremičnine in premičnine dodeljene onemu, ki jih ima sedaj. Vsa aktiva in pasiva študijskih in drugih ustanov, ki se dodele Italiji, ostanejo odkazana jugoslovanski vladi, ki pa zato plača upravi goriške province kot odpravnino 200.000 lir.
Nadalje plača jugoslovanska vlada italijanski »par forfait« 325.000 lir kot izravnavo vsake pravice ali zahteve glede titrov deželnega posojila bivše dežele Kranjske, ki so v posesti korporacij ali zasebnikov v Italiji že izza časa pred 23. oktobrom 1922.
Jugoslovanska vlada da Hipotekami banki jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani 31.327 din kot odškodnino za še neporavnani ostanek terjatev, ki jih ima ta banka kot pravna naslednica bivše Kranjske deželne banke proti zasebnikom in javnim interesom na področju Italije.
Vsa premična in nepremična imovina bivše Trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko in vsa njena bremena ostanejo dodeljena ljubljanski zbornici, ki plača z ozirom na kvoto, ki bi mogla pripasti Italiji, prispevek 50000 din Italijansko-jugo-slovanski trgovski zbornici v Belgradu, in sicer v dveh enakih letnih obrokih.
Končno določa pogodba, katere služnostne pravice se prenesejo na kralj. Italijo. Za te služnostne pravice bo italijanska vlada dala na razpolago poleg tega, kar se odreče vraki odškodnini zanje, jugoslovanski vladi 200.000 lir za odškodovanje lastnih državljanov
Vse odgovarjajoče vsote na osnovi tega sporazuma bo naša država plačala Italiji v jtigoslo-vansko-italijamskem kliringu, isto pa tudi kraljevina Italija.
V isti številki prinašajo »Službene novine« tudi še naslednje konvencije:
1. Konvencijo o razdelitvi javnega dolga bivšo |wvirT-aii.r-A Dalmacije \n n sistemizaciji in razdelitvi pokrajinskih skladov Kmetijske poboljšice in občinsko posojilo.
2.	Konvencijo o sistemizaciji in razdelitvi Pokrajinskega zemljiškokreditnega zavoda kraljevine Dalmacije.
3.	Konvencijo o sistemizaciji Trgovske te obrtne zbornice v Zadru, Advokatske in notarske zbornice v Zadru, Zdravniške zbornice v Splitu, Okrajne gospodarske zadruge v Zadru m Gradbene zadruge koncesioniranih obrtov v Zadru.
4.	Konvencijo o razdelitvi imovine bivše politične občine Zader.
5.	Konvencijo za sistematizacije dalmatinskih posvetnih ustanov.
6.	Konvencijo o sistematizaciji in razdelitvi imovine bivše pokrajine Dalmacije in Pokrajinskega siromašnega sklada.
Poviševanje cen ie prepovedano
Na podlagi čl. 10 Uredbe o kontroli cen in v zvezi s seznamom predmetov, ki spadajo pod kontrolo cen (SI. list št. 17 z dne 26. februarja 1941) je izdal Urad za kontrolo cen naslednjo naredbo:
Cene predmetov, ki spadajo po zgornjem seznamu pod kontrolo cen, se ne smejo poviševati brez predhodne odobritve. Tako odobritev pa smejo izdati pristojne oblasti lo v izjemnih in upravičenih primerih na osnovi izdanih navodil.
Glede predmetov, ki so postavljeni 20. II. 1941 na novo pod kontrolo cen je postopati takole:
1.	Proizvajalci (predelovalci), uvozniki in trgovci na veliko, ki poslujejo s predmeti, ki so bili postavljeni 20. II. 1941 na novo pod kontrolo, morajo prijaviti v roku 14 dni po objavi tega razglasa pristojnim oblastem prošnje za odobritev prodajne cene, po kateri so se prodajali ti predmeti 20. II. 1941. leta.
2.	Prošnji je priložiti kalkulacijo, lz katere mora biti razvidno med drugim naslednje:
a)	po kakšni ceni so se prodajali ti predmeti 14. II. 1941, ko je stopila v veljavo Uredba o kontroli cen;
b)	po kakšni ceni so se prodajali ti predmeti 20. II. 1941, ko so bili postavljeni ti predmeti pod kontrolo cen;
c)	ako se je cena v tem razdobju povišala, je 'priložiti prošnji dokazila, ki opravičujejo povišanja cene. (Pri prijavah v dravski banovini je navesti tudi cene z dne 1. sept. 1939).
3.	Dokler se ta prošnja ne reši, smejo prodajati proizvajalci (predelovalci) in trgovci na veliko te proizvode po cenah, po katerih so jih prodajali 20. II. 1941, ne smejo pa teh cen pod nobenim pogojem poviševati.
4.	Prošnje po tem razglasu vlagajo proizvajalci (predelovalci), uvozniki in trgovci na veliko terilorijalno pristojnim banskim upravam, odnosno upravi mesta Beograda. (V dravski banovini kraljevski banski upravi — referatu za kontrolo cen).
5.	Urad za kontrolo cen bo izdal kasneje podrobnejša navodila za izvajanje te naredbe.
Zaposlenost delavstva Jugoslavije v novembru
Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je od oktobra 1940 na november 1940 število zavarovancev padlo za 29.179 na 756.333, v primeri z novembrom 1939 pa je število
ga varovancev naraslo za 21 816.
V Sloveniji se je od oktobra na november 1940 število zavarovancev zmanjšalo za 2819 na 119.965,
oa Hrvatskem za 2560 na 244.197 ia v ostali držayi za 23.800 na 392.171.
V primeri z novembrom 1939 je najbolj naraslo število zavarovancev pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb, nadalje v industriji tobaka, pri gradnjah nad zemljo ter v kovinski in strojni industriji. Zmanjšalo pa se je število zavarovancev v gozdno-žagarski industriji ter v* denarnih zavodih in tekstilni industriji.
Povprečna zavarovana mezda znaša z ozirom na uvedbo novih mezdnih razredov s 1. novembrom 1940 6edaj za vso državo 33.50 din, v Sloveniji pa je znašala povprečna zavarovana mezda 36.29, na Hrvatskem 35.14, v ostali državi 31.62 din.
Skupna zavarovana mezda je znašala v vaej državi novembra 1940 633.43 milij. din, od tega v Sloveniji 108.85, na Hrvatskem 214,55 in v ostali državi 310.03 milij. din. V primeri z novembrom 1939 je skupna zavarovana mezda v vsej državi narasla za 179.07 milij. din ali za 39.41%, kar pa ni toliko pripisovati zvišanju mezd, temveč že omenjeni spremembi mezdnih razredov.
Zajednica pridelovalcev oljaric
Zajednica predelovalcev oljaric v Belgradu, je imela te dni občni zbor, na katerem so bila podana poslovna poročila, iz katerih je razvidno:
Zajednica je lani organizirala odkup semena sončnic in sicer so člani zajednice, to so tvornice, kupile od lanskega pridelka 2530 vagonov, dočim je znašal ves pridelek 4400 vag. Poleg tega so obrtna podjetja kupila okoli 250—300 vagonov semen sončnic. Bombažno seme, katerega je okoli 100 vagonov, se nahaja sedaj še v rokah trgovcev.
Od skupnega donosa semena sončnic so dobili člani belgrajske zajednice 59.7%, člani zagrebške pa 40.3%, toda kasneje je bila z odlokom ministra trgovine in industrije povečana zagrebška kvota na 48%. Smatrajo, da je ta odlok bil nepravilen.
Bučnih koščic je zajednica odkupila do konca lanskega leta 51 vagonov. Skupni kontingent bučnih koščic za Slovenijo znaša 248.5 vag., za tvornice in delavnice bučnega olja na Hrvatskem pa 28 vag.
Zajednica je doslej prodala (brez področja zagrebške zajednice) 426 vag. olja, od tega prvi dve partiji 306 vag. po ceni 20.79 din, ostalo po ceni 19.58 din.
Za bodočo kampanjo je zajednica kontrahirala 90.000 kat. oralov površine sončnic, t. j. 80% lanske površine, pri ricinusu pa 3500 kat oralov, odn. 75% lanske količine.
Za predsednika zajednice je bil izvoljen prejšnji predsednik, ki je svoječasno dal ostavko, g. Milišič, za podpredsednika pa prejšnji podpredsednik, ki je tudi vršil dolžnosti predsednika, g. Ivan Avsenek.
Uvoz bombaža iz Egipta? »Transcontinental Press« poroča iz Beiruta, da je prišlo med našo in egiptovsko vlado do sporazuma, po katerem bi naša država dobavljala na bazi kompenzacij Egiptu les, nasprotno pa bi dobivali v zameno za to egiptovski bombaž.
Mlini morejo mleti tudi nepresejano moko. Ministrstvo za preskrbo in prehrano opozarja vse mline, da v mletju na merico, kakor to predpisuje uredba o mletju in kruhu z dne 10. decembra 1940, morejo mleti tudi navadno nepresejano moko; tudi za njih in za vse ostale mline je obvezno mletje enotne moke 85 kg iz 100 kg pšenice (baza 75 hi teže).
Maksimiranje cen modre galfee. Pričakovati je, da bo v najkrajšem času maksimirana cena modre galice in sicer za vso državo enako.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani namerava izdati knjižico rZavodi za socialno zavarovanje — javna oblastva. Obnova postopka in spreminjanje njihovih odločb<, ki jo je spisal njegov direktor dr. Vrančič in jo v skrajšani obliki priobčil v »Slovenskem pravniku«, štev. 5. do 10. letnika 1940. Ta razprava je izpopolnjena s koristnimi podatki za prakso in s pravnimi mnenji uglednih pravnikov. Pisec razlaga, zakaj so Pokojninski zavodi za nameščence, Osrednji urad za zavarovanje delavcev in njegovi krajevni organi ter Bratovske skladnice v mejah svoje pristojnosti javna oblastva, ki vrše v prenesenem delokrogu del državne socialno politike, zakaj so njihovi uradniki javni uradniki, zavarovalni prispevki javne davščine, spreminjanje njihovih odločb — kadar je potrebno — pa v javno korist in ne v korist teh zavodov kot zasebne stranke. Tolmači, kdaj in kako je mogočo obnoviti postopek, končan že s pravomočno odločbo, pri zavodu samem, pri upravnih oblastvih, državnem svetu m razsodiščih, kako spreminja lahko odločbe brez obnove postopka zavod sam ali državno oblastvo, kako jih spreminja lahko nadzorno oblastvo, kako se spreminjajo odločbo, ki jih ni podpisal pristojni organ ali ki jih je podpisal, akoravno so bile protizakonite itd. Razprava pojasnjuje mnogo zamotanih in še nerazčiščenih vprašanj in premalo jasnih pojmov na polju socialnega zavarovanja, javnega in zasebnega prava. Knjižica bo obsegala okoli 45 strani v ok-tavnem lormatu in bo veljala okoli 15 din. Ker bo izšla razen za notranjo uporabo uradništva Pokojninskega zavoda le v tolikem številu, kolikor bo prednaročnikov, naj vsakdo, ki jo namerava naročiti, to sporoči Pokojninskemu zavodu za nameščence v Ljubljani, Gajeva ulica 5, do 10. marca t. 1.
Zmanjšanje površin pod pšenico. Zagrebški »Obzor« prinaša vest, da je bilo v jeseni posejano po zasebnih cenitvah mnogo manj pšenice kot prejšnje leto. Setev je bila opravljena pravočasno v ugodnih vremenskih razmerah. Le na nekaterih krajih setev zaradi povodnji ni bila mogoča. Zmanjšana pa je tudi posejana površina z ržjo, ozimnim ječmenom in ovsom. Letos kaže, da bo v Vojvodini zelo povečana kultura konoplje. Po zasebnih cenitvah je bilo v jeseni posejano pšenice samo na 2.1 milij. ha, dočim je je bilo pred letom dni 2.2 milij. ha.
Nemško-jugoslovanski vodnik za industrijo in trgovino. V Hanzeatski založbi v Berlinu je izšel Nemško-jugoslovanski vodnik za industrijo in trgovino, ki ga jo sestavil v zvezi z Nemško trgovsko zbornico za Jugoslavijo g. Kari Trucksaess. Knjiga prinaša na 735 straneh številne članke o nemškem gospodarstvu in njegovih posameznih panogah, zlasti o temeljih trgovskega prometa med Nemčijo in našo državo. Nadalje prinaša podatke o nemški industriji in trgovini, njih proizvodih iu uspehih. Končno vsebuje vodnik tudi podake o blagovni produkciji ter o nemških tvrd-kah, ki prihajajo v poštev za Jugoslavijo. Namen knjige je pokazati dobavno sposobnost velike Nemčije, ki se ie še povečala s priključitvijo pro-tektorata, sudetskih krajev in nekdanjih zapadnih poljskih jtokrajin. Članke so napisali znani strokovnjaki. Vodnik bo gotovo doprinesel k večji izmenjavi dobrin, kar je bila ludi njegova glavna svrha. Danes postaja za nas nemški trg izredno važen, saj tudi mi tvorimo del celinskega evropskega gospodarstva. Če ho vodnik pripomogel k povečanju trgovinskih odnošajev, bo njegov namen dosežeu.
Nova naredba o kontroli uvoza. Pripravlja ae naredba o kontroli uvoza avtomobilov, motociklov in biciklov.
Podaljšanje zaščite Srbske banke v Zagrebu.
Podaljšana je zaščita Srbske banke, d. d. v Zagrebu.
Dve novi delniški družbi V Belgradu sta bili ptotokolirani dve delniški družbi: Mozaik, d. d. z glavnico 2 milijona dinarjev, upravni odbor tvorijo: Mileta Obradovič, Filip V. Aškovič, Franja Bauer, Georgije J. Bjeli in inž. Predrag Pandurovič, nadzorstvo so: Branko N. Obradovič, dr. Stevan Zagoričič in Gjura Mihajlovič. Nadalje je bila vpisana v trgovinski register H. Ch. Voegedi za zunanjo trgovino. Glavnica znaša 1 milijon din, upravni odbor tvorijo: Milan B. Tomič, dr. Henrik Voegeli, T asa Stojadino-vič in dr. RudolI Voegeli.
Dobave: Ravnateljstvo jug. drž. železnic, pro-metno-komercialni oddelek v Ljubljani sprejema do 1. marca ponudbe za dobavo nalučnikov za go-rilce za petrolej in olje, rdečih šip, prozornih okroglih šip. steklenih obel; do 3. marca žarnih mrežic, gorilcev in stenja, magnezijevih klinčkov, smrekovih desk in desk iz neobrobljene hrasto-vine; strojni oddelek pa do 7. in 10. marca poljskih tračnic. — Ravnateljstvo drž. rudnika Velenje sprejema do 3. marca ponudbe za dobavo betonskih cevi, loščenega platna, šamotne opeke, elektrolitičnega bakra, železnih odpadkov, zavoj-nega materiala, katrana in karbolineuma, keper traka te rr; pisarniških potrebščin; 10. marca navadnega ,a za pranje in toaletnega mila; 15. marca gumijevih cevi, kositra, grafita v prahu, smirkovih plošč, varilnega jekla, zidarskih čo-pičev ter kompletnih garnitur za avtogeno vare-nje; 24. marca jeklene žične vrvi ter kresilnih kamenčkov.
Licitacije: Dne 10. marca bo v intendanturl
štaba dravsko divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo večje množine drv; dne 12. marca pa za dobavo 1285 ton mrkega premoga in 6331 ton lignita. — Dne 27. marca bo pri Upravi smod-nišnice v Kamniku licitacija za dobavo amonija-kovega solitra; dne 31. marca lesenih kroglic; 1. aprila kartonskih škatelj; 2. aprila žvepla in dne 3. aprila kalijevega solitra.
Borze
Dne 28. februarja 1941.
Denar
Nemška marka 17.72—17.92 Ameriški dc!ar 55.—
Devizni promet ie znašal na zagrebški borzi 11.999.863 din, na belgrajski borzi 10.720.000 din, od tega 138.5% in 424.000 mark, 50.000 drahem, 152.255 švic. frankov in 225 dolarjev. — V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 890.000 din.
Ljubljana — Uradni (efajis
I-ondon, 1 funt....... 174.57— 177.77
New York, 100 dolarjev . , . 4425.00—4485.00
Ženeva, 100 frankov..... 1028.64—1038.64
Ljubljana — Zasebni kliring:
Berlin, 100 mark...... 1772.00—1792.00
Solun, 100 drahem i . , . , 37.50 denar
Ljubljana — Svobodno tržišče:
London, 1 funt.......215.90— 219.10
New York, 100 dolarjev . . . 5480.00—5520.00 Žoneva, 100 frankov . , . . . 1271.10—1281.10
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 37.50 denan-
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem ...... 87.15—37.85
Curih. Belgrad 10, Pariz 7.45, London 16.80, Newyork 451, Bruselj 69, Milan 21.70, Madrid 40, Amsterdam 229, Berlin 172.50, Stockhobu 102.60, Oslo 9S.50, Kopenhagen 83.50. Sofija 4.25, Lizbona 17.26, Budimpešta 85. Atene 3.00, Carigrad 3.375, Bukarešta 2.125, Helsinfors 8.75, Buenos Aires 101.5.
Vojna škoda;
Vrednostni papirji
v Ljubljani 4^8—480 v Zagrebu 479 denar v Belgradu 479 denar
Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 100—101, agrarji 56—56.50, vojna škoda promptna 478—480, begluške obveznice 85—86, dalm. agrarji 81—82.50, 8% Blerovo pos< jilo 107—112, 7% Blerovo posojilo 104—106, 7% posojilo Drž. hip. banke 105 denar, 7% stab. posojilo 99.50 denar. Delnice: Narodna banka 6.800—7.000. Trboveljska 385—395, Kranjska industrijska družiba 142 denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 100.50 denar, agrarii 56 denar, vojna škoda promptna 479 denar, begluške obveznice 86.50 denar, dalm. agrarji 82 blago, 6% šumske obveznice 81 blago, 4% severni agrarji 56.50 denar, 8% Blerovo posojilo 107 denar, 7% Blerovo jKisojilo 104 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 105 denar, 7% stab. posojilo 98 denar. — Delnice: Narodna banka 7000 den., Priv. agrarna banka 208 den., Trboveljska 390—392 (390), Sladk. tov. Beekerek 700 den.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. jx>sojilo 101—101.50, agrarji 56.50—57.50, vojna škoda promj>tna 479.50 denar, begluške obvez. 86—86.50, dalm. agrarji 81.25—81 50 (81.25), 6% šumske obveznice 81 denar, 4% severni agrarji 56 denar, 8% Blerovo posojilo 110—111, 7% Blerovo posojilo 105—106 (105, 105.50), 7% posojilo l3rž. hip. banke 107 denar, 7% stab. posojilo 99.50 denar (100). Delnice: Narodna banka 6.830—7.000, Priv. agrarna banka 214 denar (214—215).
Zltnl tre
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. - Tendenca neizpremenjena.
Sombor. Oves: bač., srem., slav. 435 —440. -Fižol: bač. beli 2% 640—645. - Tendenca neiz-l>remenjena, Promet majhen.
Cene živini in kmetijskim pridelkom
Cene kmetijskim pridelkom v Celju 20. februarja t. 1. Goveje meso I. vrste 16—18 din, II. vrste 13—15 din, teletina 14—18 din, ovčje meso 16—17 din, svinjina 16—22 din, slanina 25—26 din, svinjska mast 29—32 din za kg. — Ječmen 5.75 din, oves 4.50 din, koruza 4.50 din. fižol 7—9 din, krompir 2.75 din, seno 1.15—1.20 din, slama 0.65 do 0.70 din, jabolka II. vrste 14 din. III. vrste 10 do 12 din, pšenična moka 5.50—9 din, koruzna moka 4.75 din, ajdova moka 10—11 din za kg. — Trda drva 162.50 din za kub. meter, jajca 1—1.25 din komad, mleko 3 din za liter, surovo oz. čajno maslo - 48—64 riiti ?.a kg, — Navadno mešano vino v gostilnah 18—20 din ja liter finejše sortirano viao j v gostilnah 20 —28 din za liter.
Najnovejša poročita
Cincar-Markovič obiskal Stolni
Budimpešta, 28. febr. A A. MTI: Jugoslovanski zunanji minister je dunes obiskul Stolni Beligrad, kjer" mu je meščanstvo priredilo zelo prisrčen sprejem. Minister Cincur-Murkovič z gospo in madžarskim prosvetnim ministrom Uo-manom je prispel s spremstvom v Stolni Beligrad okoli 12. Mesto je oddaljeno od Budimpešte okoli 70km. Mesto je bilo okrašeno z drž. zastavami. Pred občinsko hišo se je sprevod avtomobilov ustavil. Tam je bila zbrana velika množica sveta, ki je jugoslov. ministra in njegovo gospo toplo pozdravljalo. Pred občinsko hišo so ministra Cincar-Markoviča in njegovo gospo pozdravili predstavniki civilnih in vojaških oblasti z velikim županom Jankovičem na čelu, divizijski poveljnik general) Henjey, ki je bil več let vojni ataše v Belgradu ter predsednik občine Cytari z gospo, ki je izročila gospej Cincar-Markovičevi lep šop cvetja. Zunanji minister in gospa sta nato šla s svojim spremstvom v občinsko hišo, kjer je bil prirejen prigrizek. Nato so odšli po mestu in si ogledali srednjeveške zanimivosti ter cerkve, cerkveni muzej itd. Potem so odšli pred spomenik padlih vojakov. kjer so s kratkim molkom počastili padle madžarske junake. Opoldne je bilo na čast jugoslovanskemu zun. ministru in njegovi gospe
frirejeno kosilo v novozgrajenem domu Vite-kega reda. ki je bil za to priliko danes slovesno odprt. Med kosilom, na katerem so bili predstavniki civilnih in vojaških oblasti, je prosvetni minister Homan nazdravil ministru Cincar-Markoviču, njegovi gospe, pomočniku
Jukiču ter ostalim jugoslov. uradnikom. Po kosilu jc minister Cincar-Markovič z madžarskim prosvetnim ministrom llomanom in spremstvom obiskal srbsko pravoslavno cerkev v Stolnem Beligradu. Na trgu pred cerkvijo je bila velika množica pravoslavnih Srbov, ki so vidno ganjeni zaradi te pozornosti prisrčno pozdravili Cincar-Markoviča, njegovo gospo in spremstvo. Na cerkvenem vhodu je Srbkinja izročila gospej Cincar-Markovičevi šopek cvetja. Po pogovorih z zbranim ljudstvom in potem, ko je Cincar-Markovič obdaroval Cerkev, se ie s spremstvom vsedel v avtomobil ter se odpeljal.
Ob tej priliki so bile nove navdušene manifestacije jugoslovanskemu ministru. Tudi drugi prebivalci mesta so ministra dr. Cincar-Markoviča navdušeno pozdravljali. Ulice so bile vedno polne ljudstva. List »Uj Feherva«, ki izhaja v 6tolnem Beligradu, je posvetil danes srbeko-hrvatski uvodni članek jugoslovanskemu ministru. List prisrčno pozdravlja dr. Cincar-Markoviča ob njegovem prihodu v mesto: Mesto slavne madžarske preteklosti pozdravlja v osebi g. dr. Cincar-Markoviča domoljubni duh junaškega jugoslovanskega naroda. Zato so predstavniki javnega mišljenja in vlade v madžarski prestolnici pozdravili jugoslovanskega državnika. Tu v Stolnem Beligradu govori narod sam in daje izraza bratskemu čustvu.
Ko se je minister dr. Cincar-Markovič vrnil iz Stolnega Beligrada, je z gospo obiskal vdovo pokojnega madžarskega zunanjega ministra grofa Cs>afcyja, ki je bil podoisal madžarsko-jugoslovansko pogodbo o večnem prijateljstvu.
Dogodki na Bolgarskem
Važna šefa vlade - Filov v avdijenci - Sovjetski poslanik v zunanjem ministrstvu
Sofija, 28. febr. m. V zvezi z izjavo, ki jo Je bil dal angleški poslanik v Sofiji, Rendell, angleškim in ameriškim časnikarjem, sofijski uradni krogi ne dajejo nobenih pojasnil. Doslej še nikakor ni bilo mogoče izvedeti, ali je ta izjava kaj vplivala na politični položaj v Bolgariji.
Narodno sobranje je imelo kratko sejo, ki je pa bila prekinjena zaradi seje ministrskega sveta. Seja bolgarske vlade se je začela ob petih popoldne ter je trajala do sedmih zvečer. Takrat pa je seja ministrskega sveta bila prekinjena, nakar se je predsednik bolgarske vlade g. Filov odpeljal na dvor, kjer je bil takoj
sprejet v avdienci pri kralju Borisu. Ta avdi-enca je trajala 30 minut. Takoj po avdienci se je predsednik vlade Filov odpeljal nazaj v predsedstvo vlade, kjer se je nato ^eja ministrskega sveta spet nadaljevala.
Po Sofiji so nocoj razširjene govorice, da je sovjetski poslanik v Sofiji prišel v zunanje ministrstvo, kjer se je dalj časa mudil.
O vseh teh dogodkih pričakujejo uradnega sporočila, ki utegne biti izdano ponoči.
Francija in japoski ultimat
London, 28. febr. b. Po poročilih iz Vichyja je maršal Petain danes sklical nujno sejo kabineta. Admiral Darlan bi moral davi zopet odpotovati v Pariz, vendar je to potovanje od-godil zaradi dogodkov v Indokini. Predstavnik francoske vlade je izjavil, da je francoska vlada odgovorila na japonsko noto s skrajno popustljivostjo. Omenil je samo: »Mi smo predložili zadnje možnosti in naprej ne bomo šli, pa naj se zgodi kar koli noče. Ostali bomo mož-beseda!«
S tehtnico iščejo petrolej pod zemljo
V notranjosti naše zemlje je brez dvoma šo mnogo petroleja, kateri je dandanes tako pomemben in ki bo končno morda še odločal, kdo bo gospodaril na površini te uboge zemlje, tfajveč bogatih petrolejskih vrelcev so našli svoje čase zgolj slučajno. Pozneje, ko je kupčija s to robo šla vedno bolj v cvetje, so začeli delati posebne priprave, s katerimi so preskušali, ali je pod nami kaj petroleja. Zdaj pa so iznašli fino tehtnico, ki naj iskalcem pokaže, ali je pod nami kaj petroleja.
Ta metoda s tehtnico je duhovita, vendar kar preprosta. Tehtnica namreč je tako narejena, da je močno občutljiva za privlačnost ezmlje. Ta zemeljska privlačnost pa ni po vseh krajih naše zemlje
enakp. Kjer je spodaj pod nami zemlja bolj zrahljana, njena privlačnost nI tako močna, kakor pa je tam, kjer je spodaj polno debelih plasti močnega skalovja. To razliko v privlačnosti pa je mogoče tehtati.
Tako nam taka fina tehtnica lahko pove, ali je zemlja pod nami rahla ali ne. Če je zemlja pod nami zrahljana, to pomeni, da je v njej Še kaj drugega, kar je tekoče in kar je morda petrolej. Seveda so te tehtnice tako fino izdelane, da zaznamujejo že milijardni delček razlike v privlačnosti. Kakor poročajo listi, se je tako zadnje čase posrečilo odkriti precej važna petrolejska ležišča pod zemljo,
Ker je bila priča nesreče, je zahtevala po3 milijona dinarjev odškodnine
V New Yorku je imel tamkajšnji sodnik čudno fn nenavadno obravnavo. Tožila je namreč uboga učiteljica miss Haigs dva možaka, ki ju sicer ni poznala. Toda ta dva moža sta zakrivila, da uboga gospodična nikakor ni več mogla spati. Zadeva pa je bil docela prozaična in brez vsakršne romantične primesi. Takole namreč je bilo:
Na nekem newyorškem cestnem križišču sta ee zaletela dva avtomobilista. Na vso moč je tresknilo. Ljudje so brž prihiteli pogledat, kako in kaj. Toda oba možaka sta nepoškodovana prilezla iz svojih vozil ter se najprej ogledovala, nakar sta začela ogdledovati svoji vozili, nato je sledilo medsebojno zmerjanje, kdo je kriv, nakar je bila zadeva končana.
Gospodična Haigs je ravno takrat šla iz šole po napornem poučevanju domov. Videla je ta prizor, ki jo je strašno pretresel. Takole je dejala, ko je svojo nesrečo popisala sodniku, od katerega je zahtevala, naj ji prisodi 10.000 dolarjev odškodnine: »Ves prizor sem le od daleč videla. Vendar me noč in dan preganja zdaj tista slika, ko sta oba avtomobila treščila drug v drugega. Nikakor se ne morem iznebiti te strašne slike. Moji živci so uničeni. Zahtevam odškodnino .. .<
Ubogi sodnik je dolgo kimal z glavo, kako in kaj naj bi naredil, da bi bilo pravici zadoščeno. Nazadnje je razsodil: »Miss Haigs je bila slučajno priča te nezgode ter zato dobi 10.000 dolarjev odškodnine.«
Miss Haigs je 49 let stara, majhna in slabotna Senska, ki ima že malce srebrnih las. Svoj kruh si je služila s poučevanjem. Zdaj so njeni živci tako zdelani, zlasti odkar je videla tisto nezgodo, da ni za nobeno delo v šoli več sposobna, zaradi česar tudi živet1 ne bi mogla, če ne dobi primerne odškodnine. Sodni zdravnik za živčne bolezni je potrdil, da gospodična nikoli več ne bo mogla učiti, ker njeni živci ne bodo prenesli tega strahu, ki ga je takrat užila. Tudi njen zagovornik je tako milo dopovedoval, da reva zdaj nima niti minute miru niti ponoči niti podnevi. Ker reva nima premoženja, je dejal zagovornik, mora dobiti vsaj 10.000 dolarjev, da bo mogla za naprej živeti. In na podlagi vsega tega je sodnik razsodil:
»Oba avtomobilista, ki sta trčila drug v drugega, naj zdaj gospodični Haigs plačata skupaj
Sobota
Zamenjajte kažipote! Na cesti iz Veržeja v Soboto je postavljena obcestna tabla, ki naznanja, da je do SoDote še 9.5 knf v Dokležovju pa naznanja razdaljo 115 km. Seveda sta obe tabli po pomoli zamenjani, ker je Dokležovje bliže Soboii.
10.000 dolarjev, vsak po 5000 odškodnine, da bo reva preskrbljena za vse življenje.« — Oba »krivica« sta bila seveda zraven ter sta začudeno gledala, ko je sodnik izrekel svojo sodbo. Vsak je segel v žep ter odštel tistih 5000 dolarjev, ki sicer niso mačkine solze, ker je vsak v našem denarju plačal četrt milijona dinarjev. Jih je pač imel!
Zdaj ameriško časopisje obširno pisari o tem dogodku. Miss Haigs pa je odšla v zasebni sana-torij, kjer se zdaj zdravi, da bi mogla pozabiti tiste prizore, iz katerih je dobila toliko denarja, da zdaj lahko plača eanatorij.
Plaz prekinil promet med našo državo in Nemčijo
Maribor, 28. februarja,
V noči od 26 na 27 febr. sc je na železniški progi Prevalje—Holmec pri km 79, približno 3 km od postaje Prevalje, utrgal plaz s kamenjem, laporjem in zemljo v širini 20 m. Plaz j« povzročila zmrzlina, ki jo je v velikosti utrganega materiala okrog 300 kub. m. Železniški promet med Prevaljeni in Pliberkcm je bil 27. febr. ves dan in vso noč prekinjen Šele z današnjim dnem je zopet upostav-ljen promet. Pri odstranitvi plazu je ves dan in vso noč delalo po 60—80 progovnih delavcev iz Dravske doline.
Maribor
m Vojaki prirejajo gledališke predstave. Pod
vodstvom majorja g. Kovačeviča se vrši med vojaštvom mariborske garnizije živahno kulturno delo, ki so zunanjo vidno izraža v gledaliških predstavah, ki jih prirejajo vojaki-igralci svojim tovarišem v vojašnici 45. pešpolka. Dosedaj sta bili že dve taki predstavi, tretja pa se bo vršila v sredo 5. marca popoldne. Igrokazi, v katerih nastopajo sami vojakii, so povzeti iz vojaškega življenja, z visoko nacionalno vsebino ter jo uspeh, ki ga take predstave dosegajo pri vojaštvu, gotovo jako pomemben. Vojaškemu vodstvu v Mariboru gre za ta kulturna prizadevanja vse priznanje.
m 28 trgovcev in pekov opeharil. Pričujoča zgodba kaže, kako znajo spretni sleparji hitro izrabiti jx)ložaj. V Banovinski dečji dom v Mariboru jo prišel k upravniku Hlebcu neki mlajši, slabo oblečen moški, se predstavil kot zastopnik paromlina Zadravec v Središču ter mu ponudil neomejene količine bele moke po 6 din kg. Gospodu Hlebcu se je zdela ponudba sumljiva, pa je na skrivaj poslal gojenca po stražnika, ki jo sumljivega zastopnika odvedel s seboj. Na stražnici so ugotovili, da je to že večkrat prodkazno-vani slikarski pomočnik Karel Rapp iz Maribora. Pri njem so našli 28 naročilnic, s katerimi so mariborski trgovci in pekovski mojstri naročili cele vagone bele moke. Mnogi so Rappu dali na-plačila do zneska 1000 din ter mu izročili tudi .Vreče, ki danes niso poceni. Rapp je priznal, da je na ta način že nekaj časa spretno sleparil po mestu, nameraval pa se je odpraviti še v druge kraje.
m Nenavadna nesreča se je pripetila v tovarni za kose Kiefer v Sv. Lovrencu na Pohorju. 35 letnemu brusaču Francu Lešniku se ie razletel pri delu velik in težak brusni kamen. Kos kamna je zadel Lešnika v nogo ter mu jo zlomil.
Kranj
Za Zimsko pomoč je namenjen prinos »Sne-guljčice«, ki jo bo Prosvetno društvo nocoj igralo. Jutri popoldne predstava jx> znižanih cenah.
Opozarjamo vse hišne posestnike, da bo ▼ riedeljo 2. marca ob 10 dopoldne sestanek vseh hišnih posestnikov v veliki dvorani Stare pošte. (Jovori g. I. Frelih, predsednik hišnih posestnikov iz Ljubljane o dolžnosti zaradi zaklonišč. Vljudno vabljeni!
Dežurna služba zdravnikov OUZD za marec: 2. marca dr. Herfort J., 9. marca dr. Pance P., 16. marca dr. Vrbnjak V., 19. marca dr. Bezič J.; 23. marca dr. Bežek J., 30; marca dr. Herfort Jože.
ZFO. Okrožje FO Kranj razpisuje smučarske tekme v teku za nedeljo 2. marca ob 9 dopoldne. Štart pred Šmartinskim domom. Tekmujejo mladci na 5 km in člani na 12 km. Tekme se vrše ob vsakem vremenu. Darila: dva prehodna pokala, ki jih brani FO Jezersko. Prijave sprejema trgovina Pogačnik Janko, Kranj.
Mežica
Ko se vse modernizira, najdemo po naših kmetih še marsikaj starega, kar pa včasih celo oblast zatira; delom* upravičeno. Tak star spomin so dimnice. O njih smo že pisali. Ognjišče sredi hiše, na katerem se prosto kuri, se imenuje dimnica. Dimnice najdemo še pri teh-le gospodarjih: Zelezad. Bivc, Vodovnik, Zarednik (vsi na Lomu), Jelen, Ručnik, Mlačnik (vsi v Meža Ta-kraj).
Šmarje pri Jelšah
Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb je darovalo za najubožnejše šolo obiskujoče otroke 1500 din — Za velikodušen dar se v imenu revnih otrok najtiopleje zahvaljuje šolski upravitelj.
Zimska porcoč je v Šmarju prevzela in izvedla veliko karitativno akcijo, ko je revnim šolskim otrokom priskrbela s podporami izdatno dnevno hrano. Dnevno prejema hrano okoli 200 otrok. V prispevkih so se zlasti izkazali tržani brez razlike, Saj eo skupno prispevali okrog 15.COO d<n. Pri tem niso vštete ustanove in društva, ki so darovale posebej.
Otroški kotiček:
Carična Vesna
13.
Toda ni časa misliti na dostojnost, kajti gro za življenje malega labodka. Previdno je odprla vrata in vstopila. Kako se jo začudila, l<o je zagledala namesto sobe stopnice, ki so peljale globoko v podzemlje. Boječe se je podala na pot. Čim pa je vstopila, se je spremenilo njeno črno krilce v belo.
14.
Vesna je bila vesela novega oblačila. Hodila
je že dolgo, dolgo. Srečavala je pajke, mravlje, hrošče, ki so jo veseli pozdravljali.
»Visočanstvo, Visočanstvo«, malo me počakajte,« je klical od nekod mali kričač. Začudeno je caričina obstala.
Sprejmemo mlajšega praktičnega ali
diplomiranega
strojnega tehnika
Zaposlitev po priučitvi: nadzOrttf Viffrževa-nje strojev in naprav, statistike, tehnična organizacija, delno konstrukcije. Lastnoročno pisane ponudbe s prepisi spričeval in navedbo o vojaški obveznosti je poslati na upravo pod »TEKSTILNA TOVARNA" 2870
Zanimiva afera iz železniških delavnic pred sodiščem
Bivši vršilec dolžnosti upravnika in bivši ključavničar na zatožni klopi
Maribor, 28. februarja.
Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila danes dopoldne razprava, za katero je vladalo v tukajšnjih železničarskih krogih veliko zanimanje. Na zatožni klopi sta sedela 35-letni ključavničar v delavnicah drž. žel. Vladimir Verbič iz Maribora ter 40-letni inž. Josip Gruden iz Zagreba, ki je bil pred 4 leti vršilec dolžnosti upravnika v omenjenih delavnicah.
Obtožnica očita Verbiču, da je v letih 1934 in 1935 odvzel v žel. delavnicah 1150 kg stare opaine pločevine v vrednosti 575 din, 150 kg pocinkane pločevine za 300 din, 365 kg gorilnih cevi v vrednosti 457.50 din, 695 kg železa za 521 din, 6 kub. m starih vagonskih podnic in desk v vrednosti 120 din, torej vse skupaj v vrednosti 2063 din, ter še star varilni aparat, vreden 300 din. Dalje je predrugačil z nekim pripisom dovolilnico, podpisano od inž. J. Grudna. Drugemu obtožencu inž. Grudnu pa očita obtožnica, da je v letih 1934-35 izdajal Vladimiru Verbiču dovolilnice za brezplačen odvzem raznih železnih in drugih delov, dasi za to ni bil upravičen. Obtožnica pravi, da je inž. Gruden delal V. Verbiču to kot uslugo, ker je Verbič posredoval, da se je Gruden seznanil lahko z raznimi ženskami. Na Verbiča so postali v delavnicah drž. žel. pozorni, ker je bilo znano, da trguje s starim železom, pa se je začela uprava delavnic zaradi tega zanimati za njegove kupčije. Kontrolni organi so ugotovili, da je uprava delavnic prodala Verbiču 566 kg stare železne pločevine in 580 kg starih cevi za 1393 din. Prj preiskavi na uomu obdolženca pa »o železniški
organi ugotovili, da je tega materiala dosti več, an 6icer znaša previšek kar 2360 kg. Verbič je izjavil, da je ta material spravil iz delavnic na podlagi dovolilnic, ki mu jih je odobraval inž. Gruden, ki je takrat vršil posle upravnika. Take odobritve pa so proti železniškim predpisom.
Verbič je pri današnji razpravi tajil vsako krivdo Pravi, da je odvažal material 6amo zaradi tega, ker mu je inž. Gruden to dovolil ter mu je material celo ponujal. Naklonjen pa mu je bil samo zaradi tega, ker ga je seznanjal z raznimi ženskami ter ga celo vozil 6 kolesom na sestanke. Inž. Gruden 6e zagovarja, da je takrat, ko je on vršil posle upravnika, lahko kupoval star material vsak uslužbenec žel. delavnic, če je napravil prošnjo, katero mu je vršilec dolžnosti upravnika odobril. Ko je uslužbenec material odpeljal, ga je moral takoj plačati. Tudi Verbič je podpisal dve taki dovolilnici, ne more pa razumeti, kako je potem Verbič odpeljal več materiala, kakor mu je bilo odobreno. Odločno zanika vsako krivdo, zlasti to, da bi bil V. Verbiču naklonjen zaradi tega, ker bi ga bil ta seznanjal z ženskami.
Razprava je trajala od 10 do pol 2 ter od 3 do po! 7. Senat je ob pol 7 razglasil sodbo: inž. Josip Gruden iz Zagreba je oproščen, bivši ključavničar v delavnici državnih železnic Vladimir Verlič iz Maribora pa je sr»oznnn krivim in obsojen na 5 mesecev in 10 dni zapora, pogojno na dve leti. Uprava državnih železnic pa so s svojim zahtevkom 2063.75 din zavrne na civilnopravno pot. Verličev hranilec si Je prldržal tridnevni rok gieue morebilue pritožbe.
Važna uredba za rudarje
Dne 19. oktobra 1940 je izdala Nomčija uredbo o izvedbi socialnega zavarovanja v Alzaciji in
Loreni. S to uredbo je socialno zavarovanje nemške države razširjeno tudi na Alzacijo in Loreno. § 14 dopolnilne uredbe k prvi uredbi z dne 5. decembra 1940 določa, da se smatrajo ohranjene do 31. decembra 1940 vse pričakovane pravice, ki so bile pridobljene pri nosilcu alzaško-lorenskega rudarskega pokojninskega zavarovanja. Po § 15 iste uredbe se pa računajo leta, za katere so plačani prispevki rudarskim zavarovalnicam v Alza-ciji-Loreni, kot da so plačani po nemškem zakonu o rudarskem zavarovanju. Ta uredba je zelo važna za naše rudarje, ki so zaposleni v Alzaciji in Loreni. V smislu čl. 1 pocodbe o socialnem zavarovanju med Jugoslavijo in Nemčijo z dne 5. avgusta 1929 — v veljavo je stopila 3. oktobra 1929 — so namreč naši državljani v Nemčiji izenačeni z domačimi delavci v pogledu dajatev iz socialnega zavarovanja. Z rentnike, ki že prejemajo rente iz alzaško-lorenskega nezgodnega invalidnega ali pa rudarskega zavarovanja, pa velja naslednje:: Od 1. januarja 1941 dalje se bodo vse. rente in pokojnine preračunale na novo. Dokler se ne ugotove proračunski zneski, bodo koristniki prejemali primeren predujem. Uredba z dne 19. oktobra 1940 nudi prizadetim zelo koristne ugodnosti, zaradi tega naj se jih poslužijo takoj, da ne bodo pozneje trpeli sami.
Dobje pri Planini nad Sevnico
Preteklo nedeljo smo spremili na poslednji poti daleč naokoli spoštovano ženo in mater Marjeto Jevšnik, doma iz Lešja, župnija Dobje. Blaga pokojnica je učakala lepo starost 74 let. Njena življenjska pot ni bila posuta s cvetjem. S pridnostjo in varčnostjo sla si z možem ustvarila lepo domačijo. V zakolu se jimj je rodilo 7 otrok, od katerih je eden že 19 let pri oo. trapistih v Rajhen-bugu. Vse svoje otroko je vzgojila v pravem krščanskem duhu. Njen pogreb je dokazat, kako so jo vsi ljubili in spoštovali. Najbolj jo bodo pa pogrešali reveži, ki so -.e vedno in od vseh strani zatekali k njej ona je pa vsem rada pomagala po Kristusovih besedah: »Kar ste storili mojemu najmanjšemu. to ste meni storili«. Naj ji Bog vsa njena dobra dela obilno poplačal
Trbovlje
Važno predavanje o socialni zakonodaji bo
imel sodnik Tome v Društvenem domu ob 9. uri dopoldne prihodnjo nedeljo, 2. marca.
Velika izguba električnega toka. Pri podruž-ni elektrarni so ugotovili zadnje mesece, da se zgubi 22% elektr. toka, v okolici Lok pa celo 42%, prejšnja leta so trdili, da jc napeljava v Knezdolu kriva izgube električnega toka, sedaj pa sc kaže to na nasprotnem koncu napeljave. Za krivce tako velike izgube navajajo 6labo omrežje, drugi imajo motorje, a brez števcev. Veliko se silšlja tudi o sistematični kraji toka. Vodstvo elektrarne bo mora-I lo energično poseči vmes, da se take nerednosti od-■ pravijo.
9traa ] O
SLOVENEC*, sobota 1. marca 1941.
Si«T. 30.
Glavna kolekfura Drž. razr. loterije
VRELEC SREČE
ALOJZIJ PLANINSEK,
Ljubljana. Beethovnova olira 14 javlja izid žrebanja z dne 28. februarja V. razreda 41. kola:
100.000 80.000 24.000 20.000 16.000 12.000 10.000 8.000
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
din	št.
6.000 din št.
5.000 din št. 4.000 din št.
94385, 11561, 28752, 14426, 18774, 7688, 25585, 20056, 85450, 7160, 54006, 91691, 446, 45521, 6776, 14205, 25410, 40775, 86889,
48652,
41918,
56728. 48<m, 6559. 88657, 15058, 65276, 95666, 1070, 55531, 6976, 17949, 26227, 59756, 89912,
61545, 5965t, 66S86, 9174. 89428, 25446, 72091,
9819, 89225, 7849, 19706, 27250, 65657, 90898,
77468, 96045
15956,	47037 94227,
40630,	51730,
78322,	87273,
24057,	42699,
11059,	15718,
21582,	24837,
31559,	37628,
77233,	79265,
92222,	98543.
Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po 1000 din.
Ker so bili dobitki javljeni telefonično, evenl pomota ni izključena.
Prihodnje žrebanje bo v soboto, 1. marca.
Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče«, naj srečke takoj predložijo v izplačilo.
Novim naročnikom so srečke še na razpolago.
ALI STE 2E PLAČALI NAROČNINO?
Dekoracija Hontlran.a mtorov.
Franc Jager
tapetništvo Ljubljana
Sv. Petra cesta 17 Telefon 20 42
Zaloga najmodernejših Couch-zof, otopian, vseh vrst fotehey, m žimnic V zalogi vedno žima, gradi za modroce ter blago
za prevleko pohištva. Konkurenčne cenel	Solidna izdelava!
CREME
..vivmrr
/i* Polnomastna krema ie najboljsa zaščita proti 'S^ vetru in prahu
.Dimirnr

Suha krema za svetečo se in masino polt. Idealna podlaga za puder
z®ai2Q<
Polnomastna in hranljiva krema za noč. f Osveži Vašo po t. Odstrani zanesljivo Vaše gube in Vam daie nadvse m adostno vnanjost Dobi se r vseh trgovinuh te stroke
Mati oglasi
• aallk ealaalk teli« )>«!■ »eaeda | ain; teuHotanJaki •dul I «'• Debelo tlaka« lulifn beaedr •• raCunalo tfvojno. Najmanj!) aneaek »• mati orlu U din - Mali mrlaal m pla#uj.J. takoj prt oaro^ilo • Pri »(lanlh reklamaeca laalaja u raAuna •anknloiuka. I miD vtaoka patltaa »m tira p« I dla • Za plamena odgovor* »led« ••lik adaaav treba pri loti U anamk«.
1 SUižte B
Dobe:
Puškarje
tzvežbane ln samostojne1 sprejme takoj tovarna pušk Janko Mlšlč, Kranj.
Strojnega
čevljarskega pomočnika
(podšlvača, prlbljača) potrebuje tovarna obutve Arambašlč, Beograd, Cu-karlca. Plača zelo dobra, Nastopi lahko takoj.
Popravljače (-ice)
potrebuje tovarna obutve Arambašlč, Beograd, Cu-karlca. Plača dobra. Nastop lahko takoj.
Strugarja
specialista za Izdelovanje Stane potrebuje Industrija v Srbiji. Obširne pismene ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Specialist« št. 3005.
Veliko novo ustanovljeno kmetijsko blagovno zadružno podjetje na bivšem štajerskem razpisuje mesto
sposobnega poslovodje
s primerno prakso ln s potrebno kavcijo. Nastop takoj. Pismene ponudbe z obširnimi podatki dosedanjega službovanja je poslati na upravo »Slovenca« pod »Zadrugar« št. 2951.
j Ob|ai?c |
Na avtoprogi
Ljubljana-Ježlca se uvede s 1. marcem t. I. zopet nočni promet. Povratne vozovnice ne veljajo. Avtopodjetje Magi-
ster.
Inserenti naj dvignejo v upravi »SLOVENCA« naslednje ponudbe:
Do 200.000 št. 1668. Dobra žena 2517. Domača kmetija 2738. Gotovina 2580. LJubljana 2494. 1. marec 2441. 1. marec 1941 št. 2781. Marljiva 2910. Parcela 100. Pomlad.
Poštena gospodinja 1408. Prvovrstno 1562. Radio 2845. Uemiza 1925. Rentabilno 2373. Sama 2250.
Samo za gotovino 2282.
Samostojna 2694.
Sporazum 1539.
Stalno 2078.
Takoj 2941.
Točen plačnik 1938.
Ugodna lega 2367.
Ugodno 2515.
Ugodno 2680.
Varno 1869.
lEaiocB
Kupuje — prodaja
Hranilne knjižice
bank In hranilnic ter
vrednostne papirje
po najugodnejših cenah
Bančno kom. zavod
Maribor
Mizarski skobelni stroj
(Abrlchtmaschlne), popolnoma v dobrem Btanju jo naprodaj. Istotam je naprodaj vinska sesallta. cev premera 1 ln pol co-le. Sesalka Je z medenino obložena, malo rabljena. Polzve se pri J. Oražem,
Moste, Ljubljana.
, ... . i'
flU tujem B
Oddamo lokal
za majhno obrt ali skladišče v mestu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2988.
Gumbnice, gumbe, pllse,
monograme. entel. ažui fino in hitro izvrši
VSAKOVRSTNO
ZIPTO
iKCBRO - PLATINO
BRILJBNTE
tMflnncoE srmrh iuiiihe
BISERE I.T.D STARINSKE H MOTE TER UMETNINE PO' NAJVIŠJIH CEHOM
' .** ' stara tvpdkh
]"EBERLE
IJUBUPN« TYRSEVA 2
■ "Si-^v'• " •
Vsakovrstno zlato
briljante in srebro
kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3
Krojaški Šivalni stroj
In drugo krojaško orodje zaradi smrti naprodaj. -prime, LJubljana, Lam-petova utlca 13.
Koruzno moko in zdrob
sveže blago dobite v Javnih skladiščih pri tvrdkl Fran Pogačnik, Ljubljana, Tyrševa cesta št. «3.
JiiieittP
Poceni prodaja
suha drva In prvovrstni premog — F. Vertačnlk, Jenkova ulica 7.
Matek & Mikeš 8?EAL!TETfl«
ljubljena. Frančiškanska ulla
nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
zavod za nakup tn prodajo nepremičnin Je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr.
Teleton 44-20
Od Morave do Save, od Donave do Drave proti kaš/fu vzemi
Jtoromefe ^idV^
Zavitki Din 5'— V apotekah
ZAHVALA.
Ob priliki požarne škode, ki smo jo utrpeli dne 18.1.1941, nam je »JADRANSKA ZAVAROVALNA DRUŽBA« v Ljubljani, Beethovnova ulica 4, odškodnino takoj in zelo kulantno izplačala ter se ji radi tega naj-topleje zahvaljujemo in jo vsakomur priporočamo.
V Ljubljani, dne 13. februarja 1941.
JOSIP KUNC & K0MP.
V naši podružnici na Miklošičevi cesti
lahko plačate naročnin« sa »Slovenca«, »Dono> ljuba« ia »Bogoljuba«, naročate Inserate m dobite razne informacije. — Poslovne are od pol 8 zjutraj d« pol 1 pop. in od i do * pop,
Telefonska številka 50-3»
Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, sestra in tašča, gospa
Terezija Ravnihar
upokojenka tobačne tovarne
Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 2. marca ob 3 popoldne z Zal-kapele sv. Krištofa k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 3. marca t. 1. ob 6.30 zjutraj v župni cerkvi sv. Frančiška v
Šiški.
Ljubljana, Cleveland, dne 28. februarja 1941.
Žalujoči:
IVAN, FRANC, sinova; PEPCA por. PRAVST, hčerka.
Podpisani javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je naša ljuba mati, tašča, babica, sestra, svakinja in teta, gospa
Roza Leyrer
roj. Vfeitzl
vdova po mesarju in posestnica
dne 28. februarja ob 1 zjutraj, previdena s sv. zakramenti, po dolgem in mučnem trpljenju
v starosti 67 let preselila v večnost. Pogreb^nepozabne pokojnice bo v nedeljo, 2.marca ob 16 iz kapele mestnega pokopališča,
kjer jo bomo položili: k večnemu počitku v družinsko grobnico. Sv. masa zadušnica se bo darovala V ponedeljek, 3. marca ob 8.30 v frančiškanski cerkvi.
Maribor, Košaki, Graz, dne 28. februarja 1941.
Žalujoče rodbine: Leyrer, Hetzl, Weitzl in Rems
Jar. Skala.
Ženin se predstavlja...
Ko je prišla Manja zvečer domov, je hladno .'sjala, da je v svrho miru v hiši sprejela proku-ristovo ženitbeno ponudbo. Mati jo je burno objela in vsa solzna šepetala: »Gospod Bog ti daj sreče, dekletce moje!« Gospod eksekutor pa je obstal kot solni steber, ko pa se je nekoliko zavedel. je zmajal z glavo in odšel v sosednjo sobo.
Manjina mati je takoj prihodnji dan, čim se je nekoliko zdanilo, pričela z generalnim čiščenjem stanovanja in naznanila že vnaprej, da bo kosilo samo tako na hitrico. Eksekutor je bil slabe volje in samo sem ali tam kaj pripomnil. Ko pa je videl tiko vročično čiščenje stanovanja, se je obregnil s strupeno opazko:
»Mama, ne pozabi, pogrniti stopnjic s preprogami!«
»Da bi le ne govoril vedno samih neumnosti,« se je razjezila žena, ki je nemilo drgnila tla v 6obi. »Tako važen trenutek, a ti se vedno le nor-čujei in zbada£. Raje svetuj, kaj naj pripravim za večerjo in kakšno vino naj kupim.«
»Ja, dekle,, ko pa ne vem. kaj taka spoštlii-vost ,hama', niti ne vem, kako kaj temu dedku služi želodec.« Poslednji stavek je izrekel že med vrati, katere je zaloputnil z velikim ropotom in zato ni videl in ne slišal, da njegova žena komaj zadržuje jok.
Zvečer je bilo v stanovanju čisto kot v kasarni pred vizito. Eksekutorjeva žena se je nemirno vrtela okrog štedilnika in neprestano opominjala Manjo: »Ne stoj tako kot bi bila lesena, poravnaj tamle prtič, preglej mizo če je vse v redu... in kako ima? zavezano pentljo na bluzi. Moj Bog, sedem je že, a še n-6em oblečena ...» A tudi go-
spod eksekutor je dobil svoj delež. »Obleči čisti ovratnik in ne smradi neprestano s to svojo pipo.« Eksekutor je hotel nekaj pripomniti, a se premislil in kot nalašč še bolj puhal dim iz pipe. Točno ob pol osmih je potrkalo na vrata; mati si je hitro utrla roke v brisačo in dvignila oči v strop, kot bi prosila pomoči od zgoraj; Manja se je oprla ob vratne podboje, samo eksekutor ni izgubil prisotnosti duha.
»Dalje,« je glasno dejal in šel kar s pipo v roki gostu nasproti. Prokurist je vstopil. Oblečen je bil kot navadno. Manjino mater je obletel rahel občutek presenečenja: v rokah ni imel šopka kot si je predstavljala. Tudi prokuristov videz jo je neprijetno dirnil; prav res bi mogel biti Manjin ded. A hitro je opustila te prve dojme, ko se je prokurist predstavil eksekutorju Ta je stisnil ponujeno mu desnico in skoro siknil ».. . me veseli. A tu,« in pokazal s špičko pipe preko rame: »je moja žena, a tam, Manjo, že poznate.«
Eksekutorjeva žena se je delala kar najbolj vljudno in ljuheznjivo. »Jako me veseli, da vas spoznavam, izvolite dalje prosim.« Manja se je na kratko pozdravila s prokuristom, kateri ji je poljubil roko. S tem si je popolnoma pridobil eksekutorjevo ženo
»Manjo bo nosil na rokah, to se mu vidi že v očeh ..,« si je dejala v duhu,
Eksekutor je odpeljal gosta v sobo in ga posadil na častno mesto. 2cna je medtem nosila na mizo. Nastala je tišina, katero je Manjina mati zastonj skušala oživeti. Manja je molčala, eksekutor je tudi molčal, a prokuristu tudi očividno ni bilo do besed. Po večerji, katere se je gospod prokurist komaj dotaknil, si je eksekutor obrisal usta s prtičem in začel čisto pri jedru:
»Torej kaj nam prinašate lepega gospod prokurist?« Manja je oh tem uvodu takoj vstala in
odšla v kuhinjo. Njena mati pa se je začela v duhu pritoževati nad moževo neotesanostjo, a ni mogla popraviti položaja. Prokurist je nekoliko presenečeno pogledal preko očal in se nasmejal...
»Veste, za kaj gre,« je začel tiho. »Gre za gospodično Manjo in za njeno srečo, kot upam. Poročiti se hočem z njo, kot vam je že gotovo povedala. . Gospodična je na to pristala. Vršim svojo dolžnost, ko vas prosim za dovoljenje, ako se strinjate z njeno odločitvijo ali ne.« To je bilo vse. Manjino mater je zopet obšel občutek presenečenja! Takole hladno si tega pač ni predstavljala.
»No kaj,« je dejal mračno eksekutor. »Če Manja misli, da je to njena sreča ...«
In Manjina mati si je otrla oči z robcem in pristavila:
»Nič nimamo proti temu, če Manja privoli...«
»No, ali ne bo takole malo velika razlika v letih?« je vprašal oče in dodal čisto nedolžno: »A koliko izvolite imeti let?«
»Osem in petdeset,« je odgovoril g. prokurist.
»O salabolt, to bi vam moral hoditi še po tobak. Meni je šele petdeset, a tu mami šele pet in štirideset, je izjavil eksekutor, ne meneč se za grozeče ženine poglede.
Prokurist je ves zardel v obraz. Eksekutorjeva žena pa je rešila neprijetni položaj s lem, da je privedla Manjo iz kuhinje in da bi soprog kaj ne pokvaril, je pričela sama:
»Gospod prokurist nam je povedal, kaj hoče s teboj. Povej mu še sama, če ga vzameš, — a zavedaj se, da te nihče ne sili...«
Manja je srepo pogledala svojo mater in docela mirno pristavila:
»Gospod prokurist že ve za mojo odločitev. Rekla sem: da.«
Eksekutor si je neprestano prižigal pipo, katera nikakor ni hotela goreli. Mati je nežno držala
Manjo za roko, a prokurist je gledal preko mize nekam na nasprotno steno. Šele po nekaj trenutkih j« vstal, vzel Manjino glavo v svoje dlani in jo poljubil na čelo.
»Srečna boste, lo vam zagotavljam,« je de-
jal. Manjini materi Da je bilo kakor bi jo nekdo
Solil z mrzlo vodo. Nobenega poljuba, nikake za-vale, nič takega, kar ji je v duhu naslikala njena
bujna domišljija. Razjokala se je bolj iz nekakega razočaranja kakor pa zato, da je obljubila hčerko; kajti solze v takih trenutkih so vedno na programu in zato nikdo izmed navzočih ni slutil pravega vzroka teh solz.
»Bodite srečni in dobri z njo,« je še pristavila vsa ganjena.
»No, sedaj je to opravljeno,« je začel eksekutor in kot bi se nič ne zgouilo, dodal: »Samo kako naredimo s tem .. .«
»S čim, prosim,« i* vpraial gospod prokurist.
»No, tako, kako se bomo sedaj klicali. — Vendar vam ne bom dejal ,gospod prokurist', to v družini ne gre. No, kar se mene tiče, vam bom dejal: ,ljubi sin', a vi mt lahko rečete ,atek', a da bi naši mami ne bilo težko, ji recite .mamica'«. Ne da bi se okrenil si je že gotovo desetič prižigal pipo. Prokurist se je kar zdrznil, kajti prav dobro je razumel eksekutorjeve pripomnje. Eksekutorjeva žena je pa prebledela in krčevito stisnila roke. Tega ne bo ostala možu dolžna, le da prokurist odide; le Manja je komaj zadrževala smeh in hva ležno pogledala očeta. Prokurist je to opazil. Vst^1 je in se vljudno poslovil, a Manje ni nič več poljubil na čelo Eksekutorjeva žena je spremila gosta prav na stopnice, a še preden se je vrnila, je eksekutor slovesno izjavil:
»Dekle, pojdi hitro v posteljo, nevihta bo!«
češkega prev.: Jaz.
Za Ju&sslovansks tiskarno v Liublian!: Ježe Kramar!!
Izdajate!!* Inž. Ježe Sodja
Urednik: Viktor Cenčii