PUBLISHED AMP DISTRIBUTED UNDER PERMIT * .. ' . ■. - • ^ / /- . \ •-; ■ (Wo. 566) AUTHORIZED BY THE ACT-OB OCTOBER 8, W7, OH FILE AT THE POST OFFICE OF HEW YORK. N. Y. By Ordar of the PresVA. B. Burleson, P. M. gen. Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja sa vse leto......... $6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inosemstvo celo leto... $7.00 GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. MT* 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 259. — 6TEV. 269. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 4, 1921. — PETEK, 4. NOVEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. t ITAUANI SO ZA RAZ0R0ŽENJE SCHANZER. NAČELNIK ITALJ ANSKE DELEGACIJE, PRAVI, DA JE PREPRIČAN, DA BO IM ELA KONFERENCA UGODNE USPEHE. — VSE, KAR JE GO VORIL O MIROLJUBNI LAŠKI POLITIKI V SREDNJI EVROPI, JE NESRAMNA LAŽ. Washington, D. <\, 3. nov. — Tekom u ashingloh^k* konferen-<*»* irlt-d« razoroženja ter vprašanj :»aljn«--a iztoka ne ur bo Italija nikdar obotavljala |w»dpirati mk P'«llo(r. ki bi lakko izW-il bodo-«"•■• konflikt** t*r zagotovil mir. — j«- senator Carlo Schanz^r. načelnik it jmnske dt-legae;je na konferenci. — Mi smo tireprtt.ni, — je nadaljeval. — d*. bo dot.rgla konferenca ii^niii" uspeh«* in da bodo (Metali prijateljski odnoiaji med Združenimi državami in Italijo, ki m» ir sedaj dobri, i* bolj ukreni in odkritosrčni. -— Italija pričakuj*- z velikim zanimanjem dela k »nferenee ter >>li, da bi bil veliki kontni cilj dosežen ter dn bi zagotovil svetu vzdržanje mirn ter skrčenje oboroževanja Le na 1a način bo mogoče ukroti težka bremena, ki teže proračune skoro vseh dežel. — Ko je bilo potrebno braniti njene narodn* pravice (?) ter se '»oriti za prrtfctoat in pravico, je jtokazala Italija, da lahko prene- najhujše moralne in materijal-ne žrtve ter se slavno bori prav do dneva zmage. llaljanski narod, slede«' svoji naravi, svojim tradicijam in svoji vzgoji. pa ljubi odkritosrčno mir. Kaša dežela Loče živeti v dobrih odnosa jih r. vsakim ter posvetiti vse svoje si-i le svoji ekonomski rekonitrukciji. Italija ni le pokazali svoje močne pripravljenosti frlede vprašanja skrčenja oboroževanja, tem-več storila s-j več ter skrčila svojo armado za toliko kot je v soglasju z njeno narodno varnostjo. — Politično akcijo Italije je ve£no navdajal idesi ohranjenja miru ter ideal miroljubne rešitve vseh spornih vprašanj, ki bi ae mogla pojavit, med narodi. — Italjanska politik« v centralni Evropi je ob številnih prilikah • Izkazala, da sledi Italija vedno istim miroljubnim idealom, fi mirovno pogodbo v Rapallu je I tali ia uravnala svoja vprašanja z Jugoslavijo. Pred krakim je bila tudi Italija, ki je s svojim posredovanjem preprečila vojno med Avstrijo in Madžarsko radi Bur-pt-nlanda ter s tem preprečila mo-goče še bolj resen konflikt v centralni Evropi. — Mir je /a Italijo najvišji ideal, ne le inir s sosedi, temveč tudi splošni mir po celem svetu, i Tripoli«.) Italija ht-če predvsem premagati »*ko;iomske poslediee zadnje vojne, razviti zopet svojo produkcijo :n svojo trgovino ter nanovo ustarcviti svoj finančni IMiložaj. — Seveda ima ftalija dolžnost zavarovati svoje narodn«- interese in svojo varnost, a to je ne preprečuj**, da bi ne nasprotovala katerikoli novi vojni. Ce se spomnimo, da mori predstavljati eko-r.om^ki sist.»:n eelcgs sveta en *am blok. razumemo ludi. da pred stavlja vsaki vojna v sedanjem času ekonomsko nesrečo, ne le za dežele, ki se zapletejo v boj, temveč tudi za vse ostale dežele. Vojna pomen ja uničenje bogastva, •»araliziranje industrije in prekinjen je mednarodne trgovine. NESREČNA ALBANIJA. London, Anglija, novembra, (irki »o od /uga, Jugoslovani pa od severa vj>adli v Albanijo. (Jugoslovani pravijo, da straži jo le svoj-.' meje pred Skipeta-r\ ki imajo čedno navado, da lahko v miru in zadovoljstvu pre-žive celo zimo pri gorski peči. To j«> vrjetno za vsakega, ki pozna le količkaj Albance.) VELIKA LADJA GORI PRI HALIFAX U. Neka velika ladja gori nekaka 400 milj južno-iztočno od Ilali-faxa, N. S., kot se glasi v nekem b-ezžičnem brzojavnem sporo<$-lu. ki je dospelo semkaj. Ime te ladje dosed a j še ni znano. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Columbus, Oh;o, novembra. Osem oseb jp bilo poškodovanih, a nobena med njimi resno, ko je Pennsylvania potniški vlak štv. fH)l, na poti iz Columbus v Sandusky, skočil iz tira pri^Lewis Centre daner? ob sedmih zjutraj. Lokomotiva je sko-'ila iz tira in cn voz se je preobrnil. IISESJ8ES2 3253 E&S Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah eeal. vanraljlv« in taitr». poftnl tokovni oni" InrinM* pa Tin) m Me m Jugoslavija: •Am in bpWa)e v W#U«L 300 kron . ... $ 150 1,000 knn.....% 3.80 400 kron ...... % 1.60 5,000 kron.....$18.50 500 kron ......% 2.00 10,000 kron ...... $36.00 Italija trn tisadano osamijo: 50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir $ 2.55 * 4.70 $13.20 Nemika Avstrija: in fafUaJe $22.00 $43.50 1,000 5,000 kron f 1.30 10,000 nem-avstr, kron $11.00 kron $ 6.00 50,000 nem.-avstr. kron $50.00 HABSBURŽANOM* BIJE ZADNJA URA Tudi znana Pragmatična sankcija ho preklicana. — Madžarska namerava ostati kraljevina. PREDSTAVITELJ ARMADE PRI POGREBU NEZNANEGA VOJAKA. Slika nam kaže M. J. Donohue, seržanta v redni armadi Združenih držav. Po mneaju vojaških izvedencev se je on izmed vseh Amerikaicev najbolj odlikoval v svetovni vojni. Na Dan premirja, dne 11. novembra, bodo poko pali v Ameriki neznanega vojaka. Seržant Donohue bo predstav 3jal armado Združenih držav. NOV ANGLEŠKI UST V PE-j * KINGU. HARVEY GOVORI V V IMENU HARDINGA vse, kar pravi poslanik Harvey. Peking, Kitajska, o. novembra. --| Prvi dnevnik v angleškem jezi- Oficijelni Washington je mnenja,!ku* katereSa iaHt".».i<> in izdaja-da odobrava predsednik Harding;-'0 KitliJei' TI,e Peking Express. ; je izšel prvič včeraj. List je bil najprvo namenjen za kitajske dijake ter je pričel i> ha jati s pla-an? cirkulacijo, ki je bila večja kot ona kateregakoli drugega angleškega dnevnika tukaj. V uredniškem članku se glasi: — Express bo služ.l popolnoma uovemu polju čitateljev, razre-lu, ki hoče citati list v angleškem jeziku, ki postaja hitro splošni m^dij izražanja v Orijentu. Kitajski dijaki so prisiljeni učiti se tega jezika, ker morajo v njegovo pomočjo prodreti v skrivnosti zapadne znanosti in tudi v skrivnosti splošne zapadne civilizacije. Izdajatelji in uredniki lista so Kitajci, ki so završili visoke šole v Angliji in Ameriki. Washington, T). C.. 3. nov. — Go^or poslanika Ha r veva na panketu Pilgrimov' v Londonu je bil predmet številnih komentarjev v tukajšnih političnih krogih. Brez ozira na to, kaj je mnenje dežele glede njegovih izjav — katere smatrajo nekateri za drzne, — prevladuje v glavnem mestu tkoro izključno naziranje, da je poslanik v polnem soglasju z administracijo in da j.* vse. kar pravi, oficijelno odobreno. Treba se j? namreč spomniti, da je takoj v pričetku svoje diplo-inatične karijere po .lanik Harvey zelo mučno prizadel Anglijo ter presenetil gotov del ameriškega ,ii-vnega mnenja z govorom, v katerem je odločno zanikal vsako možnost izpremmbe ameriškega stališča napram l igi narodov. X a govor je bil značilen radi svoje skrajne odkritosrčnosti ter popolnega pomanjkanja vsega, kar bi dišalo po diplomat i čn i negotovosti in indirektnoMi. Ta govor je glede svoje odkritosti presegal v«.kar je k oda j rekel predsednik Harding glede Lig narodov tekom svoje kampanje, ki se je zaključila "pf-d tako kratkim časom. Dežela je pričakovala nekega upora za preveč ra;:ločno govorečega poslanika a ničesar takega se ni pripetilo, pač pa je celo pričela krožiti vest, da je bila vsebina tega govora sestavljena v državnem department u, še predno j? polkovnik flarvov odpotoval v London. ^— Ker splošno prevladuje to naziranje, so politični krogi pripravljeni pripisovati zadnjemu go **oru veliko važnost, kajti poslanik je skušal na jasen način povedati, da mt pomenja konferenca glede ra£oroženja_izzivanja na naslov Lige narodov. = Budimpešta, Madžarska, 3. novembra. — Justično ministrstvo je izdelalo zakonsko osnovo ali predlogo, s pomočjo katere se bo odvzelo prejšnjemu kralju J£aro-ht vse kraljcvbke privilegije. Ta predloga bo še dants predložena madžarskemu parlamentu. Madžarski kabir.et je predlogo že f prejel. Postava bo razveljavila tudi Pragmatično sankcijo ter kraljeve dekrete, katere se je smatralo za osnovne. Habsburžani so si namreč skozi stoletja lastili pravico, da smejo izdajati take postave. Marija Terezija je leta 1740 zasedla prestol na temelju Pragmatične sankcije, katero je uveljavil njen oče, Karol VI„ ki ni imel nobenega možkega potom-ea. Izvolitev novega madžarskega kralja pa se bo predložilo na usodnejši čas. Grof Bethlen, ministrski predsednik, je predložil besedilo pred loge konfercuci političnih strank v narodnem parlamentu ter opozoril stranke na važnost te predloge v sedanjem času. Pragmatične sankcije so izdali številni vladarju Pragmatična sankcija Habsburžanov, na temelju katere je zasedla Marija Terezija prestol, je bila izdana, Lot že omenjeno, ol cesarja Ka-rola VI. leta 1713 ter je določala, da morajo vse avstrijske kro-nevine ostati skupaj kot celota in da naj slede cesarju na prestolu njegovo hčerko, če bi ne imel tnožkih potomcev. 8cle v slučaju, da bi hčerke odmrle in z njimi vred tudi njin potomstvo, naj bi prišel na vrsto njegov brat Jožef, oziroma njegovi potCmci na temelju pravice provorojene-ga. Ta hišni postava, katero so. sprejeli deželni stanovi posameznih dežel, je postala državna postava ter bila sprejeta v avstrijsko ustavo. Pariz, Frunc-ija, o. novembra. V listu Journal se dants giasi, da se vrše med Portugalsko in zavezniki pogajanja glede možnosti, da se spravi Karola na enega izmed otokov Madeire skupine. Pogajanja se baje že bližajo svojemu koncu. RUSKI KMETJE USPEVAJO POD SOVJETI IZVEN OZEMLJA, KJER PREVLADUJE LAKOTA, SO POSTALI BOGATI RADI STISKE, V KA TERI ŽIVE PREBIVALCI MEST. KMETJE SO V SPLOŠNEM ZA DOVOLJNIZ NOVIM VLADNIM v SISTEMOM. LLOYD GEORGE BO VENDAR PRIČEL. London, Anglija, 3. novembra. Itlinistr. predsednik Llovti George jc opustil svoj potovalni načrt, sogl*«no s katerim se je hotel v soboto dne o. novembra odpeljati v Ameriko,-da so vdeleži konference v Washingtonu. To dej-tvo je bilo včeraj zvečer prvič oficijelno objavljeno, čeprav je bi lo že več dni splosno znajo, da r.e bo mogel odpotovati v soboto, radi resnega položaja z ozirom na Irsko. Zaenkrat vsled tega ni mogo> če določiti dneva odhoda, vendar pa je namen ministrskega predsednika, da se čimpreje napoti v \\ ashingeon. A NEMIRI V JERUZALEMU. / -L Jeruzalem, Palestina. 3. nov. — Arabski nezadovoljnež.< so napadli dnnes židovski mestni del ter vrsfli bombo. Pet Židov je bilo ubitih in pri boju, ki je sledil, je padel tudi en Arabec. Policija je zopet napravila red. > ITALJANSKA JUNAKA. Rim, Italija, 3. novembra. — Grof Pietro Kusconi in poročnik Altobelli, oba iz tega mesta, sta s- spoprijela- pred kratkim v dvoboju, o katerem se domneva, da predstavna rekord streljanja na žive tarče. Stopila sta si na-r.proti na poiju časti ter otvorila sovražnosti, ki so šle naprej, dokler nista oddala vsak 76 strelov, :ie da bi kdo pri tem trpel resno ikodo. Konečno so sekundanti in zdravniki posredova1!, ter napravili konec celemu pokanjn. Oba moža sta izjavila, da sta spravljena, predno sta odšla z bojnega polja. NE MOREJO ZMAGATI VISOKIH PLAČ. Lynn, ?.jhss., 3- novembra'. — Ob istem času z objavo treh tvor-nic za izdelovanje čevljev, da bodo v desetih dneh ustavile obratovanje, je prišla tudi izjava zveze izdelovalcev čevljev v Lynn, da otežkočajo visoki plače v Lynn tekmovanje z drugimi tvornica-mi, posebno onimi v St. Louis. | | 1 ggg i 1 1 Moskva, Rusija, 3. novembra Ruski kmetje so zelo dobro uspevali pod sovjetsko vlado in te kljub dejstvu, da je vlada pola gala največjo važnost, na izboljšanje razmer pri mestnih delavcih in komunistih, ki žive večinoma v mestih. Razven v ozemljih, ki so prizadeta od lakote, kjer je nad 21" miljonov kmetov, potrebnih podpore in pomoči, je imelo kmečko prebivalstvo dosti jela ter zav-zivalo obede veliko bolj *redne kot prebivalstvo mest. Veliko prejšnih mestnih prebivalcev se jc vsled tega vrnilo na deželo. Ker so boljševiki prepovedali prosto trgovino v notranjosti de-ežle, je bilo prebivalstvo mest izpostavljeni stradanju' in meščani so morali hoditi na deželo po živi-Ie ter pri tem nosili s seboj vrednostne predmete, katere so pri kmetih zamenjali za krompir in moko. Vsled tega so že itak varčni kmetje postali naravnost bogati. Ker odhaja skoro vse bogastvo v vasi, so vaščani nagromadili velike množine rubljev, obleke in drugih stvari, katere so meščani prinesli na deželo ter jih daTi kmetom v zameno za kruh. Kmetice so se vsled tega pričele oblačiti kot njih so sestre v mestih, a si zaman prizadevale, da izgledajo kot velike dame. Ce ima tri krave, nekaj prašičev, par kokoši in kos zemlje, na kateri pri-deljuje krompir, ima kmečka ženska najbolj zaželjene stvari v Rusiji in zamenjavala je krompir, moko in meso za udobnosti mestnega življenja. Enostavne koč^ v Rusiji so polne tapet, pozlačenih stolov, klavirjev, drugih godal, draždan-skejra porcelana, srebrnih žlic, rilic in nožev, Čevljev in dragocenih kožuhov. Močne kmečke deklice, širokih prsi, velikih nog in močnih rok, kar je vse posledica dela na polju, v vrtu in v gozdu, nudijo čuden pogled v svojih majhnih klobučkih, kratkih krilih in Čevljih, katere so vaši čevljarji modeli-drali po uzorcih mestnih čevljev, katerih kmečke lepotice ne morejo nositi. Vprizorjena preiskavanja kažejo. da so kmetje v splošnem zadovoljni z novim vladnim sistemom glede obdačenjM, soglasno s f:aterim mora dati kmet gotov odstotek svojih pridelkov kot da-%'ek, kajti to se zdi kmetom boljše kot pa je bil stari rekvizicij-iki sistem. Oni se ne upirajo no-"emu sistemu ter fo prepričani, da jim bodo oblasti le malo odvzele. Sedanji sistem proste notranje trgovine jih spominja na stare "ase ter kažejo v splošnem zado-voljnost. Vse kaže, da jih vlada pridobiva napol na svojo stran. Med teo pa vidi vlada, kako se njenim glavnim protežirim-cem, namreč delavcem v mestih \edno slabše godi in kako postajajo vedno bolj in bolj nezado-• oljnis položajem. iProsta trgovina ne nudi nikake odpomoči, ker manjka ljudem denarja. Poteg tega pa se vlada polagoma iz-acblja svoje odgovornosti glede prehrane delavcev. Izid popolnega monopolizira-nja trgovine je mogoče popolno-:na različen od tega, kar je nameravalo vodstvo sranke in stranka se nahaja sedaj v težko-čah, ko hoče pojasniti svoje dobre namene industrijalnim delavcem. kojih družiaam manjka obleke in hrMie. NEMŠKI DELAVCI POJDEJO V FJVANCIJO. Pariz, Francija, 3 novembra. Izjave Ledebourja, znanega roditelja nemških, neodvisnih socija-lietov na Longreau francoskih so-cijalistov v Lyonsu ter številni pogovori, katere-je imel s časnikarji, so napravili tukaj /elo u-goden utis t *r ustvarili bolj sprav Ijivo razpoloženje. Glavna vsebina njegovih izvajanj je bila, da hoče njegova stranka nastopiti v soglasju s francoskimi delavskimi voditelji in da se ne sme z nemške strani napraviti sodelovanje pri zopetnem zgrajenju pokrajin revedne Francije, opustošenih vsled vojne odvisno od revizi.«» odločitve Gornje Sleziie. Izjavil j je, da bo Nemčija premagala slu-be strani, katere ima zanjo ta odločitev. Razpoloženje v tukajšnili socijalističnih krogih, katero je ustvaril Ledebour je tembolj pomembno, ker bodo igrale socialistične stranke v francoski poslaniki zbornici odločilno ulogo. KAKO POSPEŠUJE JAPONSKA SVETOVNI'MIR. PREMOGARSKA STAVKA DRŽAVI OHIO. Columbus, Ohio, 3. novembra. Okrajni izvrševalni odbor United Mine Workers je d&nes sklenil pozvati na stavko vse premogar-je te dežele, če bi se vresničili indžunkš'en sodnika Andersona proti takozvanemu "Check-Off" sistemu. PREDSEDNIK HARDING STAR 56 LET. Washington, D. C., 2. nov. — Predsednik Harding je slavil danes v Beli hiši svoj 56. rostni dan, ne da bi bilo pripravljenega kaj posebnega za proslavo tega dogodka. Iz vseh delov dežele in prav posebno tudi iz inozemstva pa so prislv; številne čestitke. Washington, D. C., 3. nov. — Japonska izdaje večji del pvojih skupnih držjvnih izdatkov La gra jonje bojnih ladij kot pa katerakoli izmed petih držav, zastopanih na razoroževalni konerenci. Ameriški izdatki i*h mornarico znašajo skoro $426,000,000, kar je več kot izda katerikoli narod, a le 12 odstotkov skupnega ameriškega proračuna, dočim izda Japonska celih *32 odstotkov svojega skupnega . državnega proračuna. KAROLA BODO PELJALI NA mIadeiro. Lizbona, Portugalsko, 3. nov. — I r Fuchala, glavnega mesta otoka Madeire, poročajo, da je že pripravljeno vse potrebno za spre jem bivšega avstrijskega cesarja Karola in bivše cesarice Cite. v DEMANTI V JAJCIH. • Berlin, Nemčija, G. novembra. Carinski uradniki na litvinsko-pruski meji so aretirali nekega tihotapca, ki je na premeten način sleparil. V korbi je imel sand-wiche, na debelo namazano s surovim maslom. Pod maslom je bilo vse polno cekinov. V korbi je imel tudi par jajc, v katerih so -isli skriti: demanti. - : _ GLAS NARODA, 4. NOV. 1921 tfGLAS NARODA" PRANK SAKUR, •LOVEN IAU DAILY and Publish«« by PUBLISHING COMPANY lm aorporatlon} LOUIS SENEDIK. Truauw P lac« of *u«li of th« Corporation and Address«« if Abov« Official's: •crouott of Manhattan, N»\-r York CHy, N. V. **Olaa Naroda" U.*-«Ja vaakl dan Irruniil nwUIJ In praznika«. la r do Me valla to Canada Za pol teta Sa Cat rt lata sa Amartka Za Naw York lit celo lata HJt za pol ista $S.00Za Bnozamstvo za cUo lata #iJQ za pol leta fT. UJO •7.00 I. A • H A R O P A (Vale/ 5f O»e Paopia) Dajr Kxm^ Scsdajrt and »r^acr'^lor. yvarf? tUC Holiday«. Advctlaamant« on A£TMm«nt. prajlajo M prtoMnMo. Danar naj aa btajpvroC p*-Prt annaaU kraja narofinlkoT »r«dto. da hitr«]« najdemo Q L A a NARO DA Cortland« Ktnl. Borough of Manhattan, Naw York, N. Y. Ttlaphone: Cortlandt 2C76 Marija l>olenc, zasebnica, 83 sedaj misli! da se bo moralo upo-let. • ' sliti sedaj večje število delavstva, Fr. Blumauer. tapetnik, 72 let.'pa zgodilo se je ravno nasprotno, 'začeli so ljudi odpuščati, obrat se Hegulacija Glince. je omejil, na več krajih tudi pa- Marsikarteri sprehajalec na polnoma ustavil. Naša strokovna Večnem potu okoli Rožnika je o-J organizacija, kjer smo včlanjeni pazovai ob jesenskem deževnem skoro vsi delavca, je neštetokrat . remeuu ali pa spomladi, ko se je opominjala vse uierodajne oblasti, tajal sneg. cele ribnike na bližnjih (naj vendar posežejo vmes in lia-Irauiikih. letošnje poletje so pa pravijo konec temu preganjanju, pričeli s temeljitim iztrebljenjem ker plemeniti gospod podjetnik glinlke struge od Podutika do še vedno misli, da živi v stavi Av-Rožne doline. S tem se ne bodo le striji in nikakor noče priznati,, da travniki osušili, temveč zemljišče je delavec tudi človek kakor on Peter Zgaga Tam doli v Downtownu so čudne reči. Oe en "ga potiplješ. se drugi jezi. če en'ga popraskaš, že druz'ga srbi. * * * ' Zavezniki pravijo, da mora Nemčija plaeati. Če Nemčija ne bo mogla pbieati, je znamenje, da je bankrotna. T»o tudi pripravno za njive, iovo hvalevredno delo! Griža na Gorenjskem. Go- ln če Nemčija ne bo mogla plain še veliko boljši, ker mora de-jr.atij bodo tudi zavezniki ban lati, gospod pa samo uživa kakor ^l-otni trot v panju. Pa še več, opažamo na vseh straneh, da hoče svoje liigosliroaftBha Ustanovljena 1. 1898 ■n SCatuL Srbnrrta Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Poroča se: Tudi pri nas na Go- Podjetje uničiti ni potem seveda renjskem se širi huda bolezen gri-l^i tja preko meje. kjer bo v miru ža. Za imovrtejše ljudi, ki lahko |"žival žulje slovenskega delavki ičeio zdravnika, stvar ni tako|»tva- Danost merodajmh ohladil Grozna nesreča se je pripetila v <"ir^ovcih pri Pragerskein. ITletni posestniški in Jako Potisk je splezal na dre- STROSKI OBRATOVANJA. V uničevalnem boju, katerega- to napovedali pre-mogarski baroni organiziranim p ren logarjem, mora biti nekaj, kar naj opravičuje ta boj, nekaj, kar naj* opravili slamnate sodnike jeklarskega Trusta, nekaj, kar naj vtemelji zločinsko povelje zveznega sodnika Andersona v Indianapolis. Temu nekaj se pa pravi "javna dobrobit". Anderson je vzel premogarjem v West Virginiji in Kentuekvju pravico organiziranja. Ce bi verjeli njegovim besedam in njegovim izgovorom, bi morali priti do zaključka, da nimajo sovražniki organizacije v mislili ničesar drugega kot željo, da bi mogli prodajati premog da mu je ostal 10 cm dolg pO izvanredno nizki ceni. * trebuhu. Težko ranjenega so pre- Proti delavstvu je zato naperjena ta strašna borba, ker poka preinogarskim baronom srce ob pogledu na uboge fabrikante, železniške magnate in tovarnarje, ki morajo mehki premog drago plačevati. občutljiva. A kaj naj stori ubog delavec ali komur je odmerjena le borna me-sečua plača ? Znano je. da zdravniški honorarji sedaj izredno visoki. Želeti bi bilo, da .iada pošlje na deželo zdravnikov poučevat ljudstvo in ubožne-.!<■ -sloje brezplačno zdravit. !je. da se vsaj zadnji trenutek zavzamejo za delavstvo, katero ima tudi pravico živeti in morda še bolj kakor človek, ki živi samo zato na svetu, da uživa in preganja svoje podložne. Zadnje dni. kakor smo že spredaj omenili, je tudi pogorela tovarna za lepenko. ' Iv je leži krivda požara, še ni do-gnano, morda pa se sčasoma stvar razjasni. Gotovo pa je sedaj le to, da mora največjo težo požara zopet n<*.iti delavstvo. Zima je pred v«, V vinogradu, da bi potrgal sad- vrutmi. delavstvo pa brez sred- je. Pri tem je stopil na šibko ve-!^' ka-i & *tori1 ta okrut" jd, katera se je pod njegovo težo než! Vrgel je cele družine na ee-zlomila ter padel tako nesrečno,^"- Tu se sedaj vidi brezsrčnost da se je dobesedno nataknil na Hjucli. ki imajo vsega preveč m vi- trtni kol. Kol se mu je vdrl od /a- di->° v<*dll° le trPuia *>a hote daj v trebuh ter se odlomil tako, pozabljajo. Oblasti bi morale kar v na j energične jse na-stopiti proti ta-1 mu postopanju tujerodca, pa peljali z železnico v Maribor, od- opažamo ravno nasprotno, daj koder ga je rešilni oddelek pre- *tvar zavlačujejo m prikrivajo, Te dni sta se dvobojevala dva Italiana. Dvoboj je bil določen na življenje in smrt. Oddala sta vsega skupaj 15J3 strelov, pa ni bil robeden zadet. To .ie tudi dokaz, kako so Ita-ijani •"zmagovali" pri Soči. » a * Ladja, ki i ozi bivšega avstrijskega cesarja Karo In v prognan-stvo, se imenuje "Gloworm". To je kresnica po naše. "Glories, like gloworms. afar off shine bright, but look'd too near have neither heat nor light". ♦ a * — Kaj pa jokaš, fantiček ? — Mater sem izgubil na cesti. — Kako s^ pa pravi tvojf materi T Nobenega odgovora. — To boš že vsaj vedel, kako se ji pravi. Kako ji pravi tvoj cče ? — Neumna gos! * * * Ena sama nepremišljena bese- Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PEBDaN, 933 E. 185tli St. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, ?ax 103, Pearl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISKXfeO, Ely, iliac. Blagajnik: GEO L. BPOZiCrf, Ely. Mian. Blagajnik neizplačanih wertala: JOHN HOV EMS, 824 PI 2nd Ave* W. Dulutb, Mlum. TriMVRl rirtvoft: Dr. JCS. V. GRAHEK, 848 EL Ohio N.S., Pltt^argh, Pa. MAX KEKŽlf-NIK, Box STL Hock Spriaga. Wyo. MOHOR MLADIČ, 2603 So. LavwndjJ* Are., Cbic»c«, UK FAANK SKRABEC, 4822 Washington St, Denver, CHIo. LEONARD SLABODNIK, Boa 480. E3y, MiJUl. GREGOR J. PORETiTA, Box 170, Black Diamond, WmH FRANF ZOEICH. C217 St Clair Awe , Cler«len£. 9 Združevati odbor: VALENTIN PIRC, 51» Meadow Ave., Rockdale, Joliet, IU, PAULJNE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salic, 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 700 Market Street, Waukegan. IU. - Jedcotino madtio glasilo: "Gla« Naroda". (- Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi Jeoaroe pošilja-tvo nsj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse prit->Zbe naj se powilja na predsednika porotnega udboc. PruKDje za sprejem norio Oancr Id bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jerinotu se priporoča vsem Jugoslovtnom za obilen pristop. Kdor Celi postati član te. organizacije, naj ae sglasi tajniku bijifciega drnStva J. S. K. J, Za ustano/itev novih droitev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vatanevi a 8 'Slan* ali . peljal v bolnišnico. iM»m* i«ti)riKa.Il 11*, z.flt'ZiiiM\r Iii ,n,,lda v veliko ozirih še hujša katero izpregovori Premog ie torej drag. Poceniti ga je treba. Toda'j M M in je. - Pred dobrim četrt kot Perger sani in to je njegov pi,.a oltarjem. .lkn , " J h [stoletjem se je naselil tu neki pl. poslovodja Hulmer. ki menda se( • ^ , ' . , , wl . . _ Perger, kateri si je tekom časa be^dhee slovenskega ne zna. Te- Kmalo bodo volitve. Oni ne poznajo iioheiieira (lmgega si east \ a Koti .. . . T ni(w;, 1,110 tr^ba izgnati rz , , * 1 V /. ^ it- • - upostavil velikansko'posestvo, ob- '-d »»oza m nm ir.ua »/...iitiii ^jstranka lomi kopja za s pravega lica pa nikdar ne poka-i da lahko povzroči veliko nesrečo, žejo. Se ena oseba živi pri nas. ki \A. vzemimo za vzgled besedico .ie morda v veliko ozirih še hujša; "ja'\ kateri* izpre^ovori možki Vsaka •<»<1 KraiKim jt* značilno p<»r«ičilo. Kntledge ,j<* zajiosljen ministrstvu v majnarskem oddelku. Iz njegovega poročila je jasno razvidno, da so drugačna pota in sredstva, kako poceniti premog. Premogarski baroni naj skrbe za večjo varnost v}za to precejšnje število zmanjšanje delavskih plač in podaljšanje delovnega casa.l tJoje<,e ve5?llllllia iz ?og<>j vsega tega je seveda uničenje organizacije, tovarne za lepenke, katera pa je ™ ^devo pozannna tudi zdrav-Močajo slabo Veli-Pml kratkim jc izdal inežnir J. J. Rutledge jako!zadnje dni pog<«-eia. Vse te na- .ven, odsek, kakor tudi obrtna,;^ vegjna dclavcev ima kapitalno liotrailiem 1 prave mu samo ob sebi umevno 111 Iliisl1 1,1 tohko P^nianj-1 'prinašajo oeromiie dobičke. Goto- kljivosti 111 nerednosti pri podjet-\o pa je, da tako velikansko po- di« bt> premalo nezaposlenih estvo plemeniti gospod rfe more delavcev /a popravo vsega-Perger opravljati sam, ampak uporablja P™**«* da lbo de* delavskih kar kakor se je sa.ni iz- Jugoslavia irredent ut 1*0 V ill. Na ta način lie ImkIo le ščitili človeških Življenj, rok. Že v stari Avstriji je ta pk- razil Vendar bi to zadnje nikakor na pako in ta je naslednja: — -liiv. iii z veseljem volil delavskega kandilata. pa kaj. ko tako-iilitako ne bo izvoljen. Dokler ne bodo delavci preskočili tega plota, bo jako slabo za- mciiiti mož imel to prednost, da m jc smel na vsi moč izrabljati u- priporočali. Iz teh njegovih nje. ed je razvidno, kaj pravzaprav! ampak tudi produkcijo bodo pocenili. J*o mnenju te^si strokovnjaka ogrožajo življenje delavcev v prvi vrsti naslednje stvari: uporaba nevarnih razstreijiv, uporaba zastarelih strojev, preživele delovne i vsej držaxi biPokra§ki duh ir. ^ Kavi mu lahko izkažejo hvalež- lilet(Mle. nevarne svetilke itd, t k do bi se smel oglasiti, da ni iprav, Nova častna občana. j nost. kajti zanje ju prohibieija To pa lie ogroža samo življenj, pa tudi draži j kar gospodje delajo? Delavstvo 2 Bleda poročajo, da je tam- vir vsega bogastva, obratovanje. [ttak ni imelo nikjer nobene zašči- kajšnji občiiiski odbor izvolil na- Večina prohibicijonistov bo <"'e bi uvedli moderna razstreliva mesto sedanjega ite' hil° Je brezPravuo- Tlldi mestnika ministra Ivana Hribarja. giasovalfi za mokre kandidate, črnega smodnika, če bi napeljali električne luči, bi bilo ^^ v ™ »1 prof^rja Columbia vseučili- Kot vsi, tudi on, hrepene po J " 1 vi h lr»"i »1I1 t; Pumna > . . bog« delavsko paro. Stvar takrat imetA. Zatorej oblast poma-j Salonerji bodo volili prohibicij- ni "bila tako čudna, saj je vladal KaJ tam. kjer so pomoči potrebni!, ske„a kandidata. S svojimi gla- Nova častna občana. število ponesrečencev in ubitih veliko manjše. iših krajih tako razvite kakor bi c4-a Y Xew Yorku Mihajla Pupina,} (I),j>r ! morale biti in tako je delavec tr- je pridobil za Bled veliko j em pivu. Inžlliir dokazuje preinogarskim baronom, katerim SOrPel brez moči proti kapitalistu, zaslug in kot zaveden Slovan rešili (praviti iz najllMilj osem deset procentov pre- ;ia *e na^e življenje Oibrne na bo- Čine. Šusteršič je bil pod Avstrijo! ju„ na v^hod in zapad. V vse kra- glavar. i je in v vse smeri. • že minulo, kar smo v lastni drža- In sprejme naj ostre priselniške vi. pa vendar smo še vedno sužnji Oko si je pokvaril j fi0i0čbe. Angleških in francoskih Pergerja, v mnogih slučajih še janez Krampelj, dninar iz Pod-| kapitalistov ne . v debelo! Njim labše. Preje smo delali 12 ur m I zaslužili 2 K. pa vendar se je dalo ulake pri Kočevju, ko jo naprav- moga, če bi se uporabljalo moderne stroje. Obratovalni.ije? i>a smo se zmotili. Tri leta je kranjski dežel stroški bi pa ne bili niti za en cent večji. Naravnost čudno je, zakaj se podjetniki tako bore proti vsaki novosti, ki ne bi le ščitila delavskih življenj, pač pa tudi plenila obratovanje. Kapitalisti «i mislijo: — Toliko časa naj ostane'^* nekaj"/Jveti- delalo naš je o- v hcMi }'ri delu 11111 pri starem, dokler imamo zasigurail dobiček. Novosti j koli 250 delavcev. Po preobratu zdrsnilo in se mu .pri padcu neka stanejo denar. Boljše je riskirati življenje delavca kot [smo začeli delati 8 ur. človek bi vejica zabodla v levo oko. pa kaj novega uvesti. ✓ | -- V neorganiziranih rovih so plače nižje, nevarnosti j večje in produkcija dražja. Oblasti prav dobro vedo zai te razmere, pa uiti z mezincem ne ganejo. Y IndianajKilisu se je začelo in šlo bo po vsej deželi. Delavec se ne sme organizirati. Delavec ne sme potoni organizacije izboljšati svojega položaja. Iz Slovenije. Dr. Mihajlo Pupin v Ljubljani. , Znameniti elektrotehnik dr. M. Naht.igal. rejenec, '\ leta Vmk •n pol. Pupin. profesor na fohimbit vsc-! Ivan Oorjanc. tobačni delavec učilišču v New Yorku. je prispel t v 'pokoj ti. 77 let. v Ljubi jaiw>. N:i kolodv<»ru ga je F van Premrl, policijski sluga, sprejel njegov «*.-» bili prijatelj šef .VJ let. etnograf^ketra oddelka naiegaj Ansreliea liattelino, zidarjeva muzeja dr. Niko Zupanič. l)r. hči. mesece, pin se je i avtomobilom preko j Kranja odpeljal na Bled. Popol-; dne je posetil kraljevskega na mestnika ministra Ivauia Hribarja in ae nato z eloipresnim vlakom', odpeljal v Pariz. (^'►p Lavrič. delavec, 65 let. Katarina Kuhar, zasebniea. 58 let. Umrli so r Ljubljani: Brogita Brajer. Čevljarjeva hči. 23 IK. Matevž Končan, užitkar, 73 let. Praaija Jančar, uiitkarjeva hčd, Anteni Pintar, drž. železu, kiju-avniear, 48 let. Štefan Bulič. posestnik. 45 let^ Karolina Brile j. Iigovčeva vdova, 60 let. Maršal Foch—sedemdestletnik. namreč ni za tisto, zh kar se prepiramo. pKČ lia za tisto, kar imamo. V advent u in postu je največ j stokanja: pri devicah, ki ostanejo 1 somice in pri devicah, ki se pred [ adventom in pred pustom poroče. Smrtna kosa. j so nas v Trstu hoteli snesti kar V Trstu je umrl na posledicah j celo polovico, hi vendar se je v vojnega trpljenja poslovodja L^e-irimskem parlamentu vzdignil herjeve pivoxarue Bogomir Privr-jstiahovit vihar, k«; jk* poslanec dr. ri Postojni. Sodijo, da je'mi in zlobna roka posestniku Antonu i delalo s<'daj. lagru zažgala njegovo hišo ob ča- j ;ii»*:i ljudskega štetja bo. dn prisil, ko bili vašeani večinonui j kažejo naše Pri morje tako. kakor pri ma.Ši v Postojni. Sapa je pi- hočejo imeti oni, kakor ga lio-iiala proti vasi. ki je bila brez vo- čejo pi ik.izati svetu. Popisovalo se le. V hipu je bilo vse v plamenu.' bo .lač, kakor se je volilo, z gor-Pogorelo je petnajstim posestni-;jačami. samokresi in bombami, da poreki*> potem : Kvo. Jugoslo-venov kom prav vse, tako da s:> rešili večinoma le golo življenje. Skoda /.naša nad dva miljona lir. Poginilo je tudi nekaj živine. Brez strehe, hrane in obleke gledajo pogorelci v obraz bližajoči se zimi. ni. kvečjemu par hujskače v; Ijud-.itvu pa je Italjausko. Quod erat demonst raudum' .Vaše pf>Iltieiio voo se ko s<* I »o kovala iz tega zlata naša vršila ljudska štetja pod avstrij-:zlata svoboda! >ko vladavino. Posebno zadnje —j Naš goriški slavec j" za "Pe-!ota 1910. — ie bilo preznačilno.! pelnično nočjo"* zapel "Veliko-ko nam je pokazala revizija, da nočno", in bil je — prerok! Po svetu. Maršal Foch (izgovori Foš) — li Poincare, Clemenceau, Petain, mora biti znan vsakemu omikan- lord MiJner. maršal Haisr in Foch eu. On je eden največjih vojnih je bil Foch pooblaščen, končno ze-jioveljnikov, kar jih pozna svetov- diniti vse vojske Francije. Angli-na zgodovina. Foch je premagal je, Belgije in Amerike pod enot-Nemce in njih zaveznike ter je od- no vodstvo. To se je Fochu posre-ločil zmago autante v svetovni voj čilo in nato j? bil imenovan za geni. — Foch je v največji meri os- neralissima. Od te dobe dalje so voboditelj sveta germansko - mail- se morali Nemci z zavezniki stal-žarsko - bolgarsko - turškega te- no in brez odmora umikati. Foch rorja — torej tudi soustanovitelj je doseyal uspeh za uspehom, do-svobodne Jugoslavije! Rojen je kler niso Nemci 11. listopada 1918 bil 2. oktobra 1851 v malem me- kapitulirali. Foeh pa je poslal svo-ftu Turbes na južnem Franco- je častnike z velikimi četami tudt skeiu blizu Pirenej. Njegov oče je na laško in solunsko fronto ter je bil Napoleonov častnik. Ferdinand pomagal Italijanom in Jugoslova-Foch je vojak od leta 1870; po rr»m do zmage. Franeoska Akade-btroki je topničar. a je kmalu po- mija je imenovala Focha za svo-stal profesor na vojni 8oli ter je jega članarin sla\-nestni govor je postal končno ravnatelj te šole. .inel bivši francoski predsednik Obenem je bil poveljnik raznih 1 oincare. Maršal Foch je posetil aimaanih »borov. Leta 1914 > po prevratu Belgrad inK osovo in !K>veljeval 9 armadnemu zboru in dobil največja odlikovanja na — zadržal Nemce pifd Nanevjem, belgrajskem dvoru. Sedaj se na- \ m • | Ne\vyorškega konduktidrja m našega Majka ne moreš razumeti, luij misli povedati. In Skaze tudi ne moreš razumeti. če piše o socijalh.mu. nato je bil pri St Goudu vrgel haja Foch v Amerik\ kjer bo prl-Nemce od Marne nazaj ter prepre- *ostvoval kot vojaški strokovnjak Frančiška Gruml tosarjeva »-j fjl njihove naklepe za vselej. In razo rože valni konfeienci v Wash-na. 56 lef. |ieta 1915 je bila Focbova zmaga ingtonu. Focha tega Napoleona Milo« Tavzes, sm sodnega kan- na Somm izopet sijajna. Na seji dvajsetega veka se s hvaležnostjo celista, 15 mesecev. 26. marca 1918, ki s J se je udeleži-' spomin jamo tudi Slovenci. Nekateri ljudje se razburjajo, če jim kaj rečem. Milost božja, kako so rahločutni. Mene naj postavijo za zgled. Jaz se nisem niti tedaj razburjal, ko mi je Skaza zabrusil v obraz, da sem hodil v — le-menat. > - D0ITT , _ JAmericam Making ; TxposmoMf - TO«K CITY 12»' Skrivnosti izginole deklice. ! pogodb in je vedno postopal v V Parizu se je pred kratkim | "porazumu z zavezniku Brez za- dogodi 1st rasen zločin. Našli so , vezmske solidarnosti bi ne bilo namreč razsekano telo mlade žen- \ dos^1 te?a: % m!" lovne pogodbe res izvršile, r ran- cija ima ravno tako kakor druge »k.e ki je pa še sedaj niso mogli •zpoznati, ker trrrplu manjka glava. Policija je bila mnenja, da gre za perico Bernier. ki je stanovala v Parizu pod imenom Andree Bernier in se je bavila s prostitucijo. Oktobra 1920 je stanovala skupaj / nekim bančni muradnikom. s katerim je živela jako srečno, dokler ga niso njegovi tovariši pozvali. naj jo zapusti. Na dan ločitve ga je še spremila na kolodvor. ker se j:1 odpeljal v London, in od takrat j«' izginila. Vsa poizvedovanja za njo so ostala dolgo brezuspešna, dokler je niso nasi i iazkosane. Časopisje z zanimanjem zasle- države svoje pravice do varnosti in do reparacij. V tem oziru via- 1 da ne bo niti za las popustila. — ] Sedanja francoska vlada zaupa | današnji nemški vladi, o čemer je J izjavil Briand. cfa bo podrobneje govoril v zbornici. Briand je končno še izjavil, da bo toliko časa ostal na krmilu države, dokler ladja države ne bo povsem varna, tj ADVERTISEMENTS. BOLGARSKI KRVNI ČAJ. I Soki izkuhani iz teh želiš?. izMstijo J j IfHli«-«.. olN>ioite kri ter dobre uravnajo j vroeejra. predno 1 d nje akcijo policije i nupa. da se 1 vzamete , , . ... . v. I srreste k iMN-itku. vaiu Im> pregnal t na- bo vendarle posreeuo priti zloei-l,.^ ||trt||||(1< VpruSajte u-karnarja. ali i 1111 na sled. I mora je osumljen neki kemik, ki je nenadoma izgini! iz Pariza ter odpotoval v Švico. Briand o politiki Francije. Ministrski predsednik Briand je imel v St. Nazairu govor, v katerem je izjavil. da je prevzel i vodstvo vlade zato. da bi Franci- J ji zagotovil mir. To morda v očeh nekaterih ni politika, ki bi bila marsikomu ljuba, pa je vendar i najboljša politika, po kateri se j more država zavarovati proti e-ventualnostim, iz katerih izidejo jy BOX4KX KAEOOAJTZ jffi države cesto razrušene. Kakor j VA SAJtODA^ KAJ- njegov prednik, tako se je trudil VEČJI SLOVENSKI DNŠV-tudi on, za' izvriitev mirovnih VZK ▼ (hi ]«»5ti zavarovano. 1 velika družinska škatlja $t.2T. škatlje $::.15 ali « za Naslov Marvel Products Company. 0 Marvel Biiilditi};. Pitaburgh,"Pa. __________________ i Rad bi izvedel za mojega brata JOHNA HREN, doma iz Zago-riec, fara Dobrepolje. Leta 1D18 je odšel iz I^cadville, Colo., v Joliet, 11T. Prosi se, da bi se takoj zglasll svojemu bratu: Frank Hren, care of Atlas Mine. Saaffels. Colo. (2-5—JI) -J_ f -d GLAS NARODA, 4. KOV. 1921 Velikanska zvijača« 1L Napol hroma go-grešali."' Kmalu sedita v prijaznem kotu gmstilne, ki jo je predlagal Wyiid-haui. Ognjevito vino "sherry" je naredilo tehnika zelo zgOTomega. Ko ga je Wyndham slučajno vprašal, kak opravek je ime-1 na otoku Mauritius, je pripovedoval zelo obširno: Avstrijska republika se ruš; s svojo prestolico vred pod pretežkim finančnim bremenom. Avstrijska krona je ppdla na med-narodem trgu na tako nizek: nivo. da je vprašanje, če se tisk na male zneske glaseči!, se no v čan ie sploh še izplača. Zato beže ljudje pred svojo krono in v divjem strahu za svoj obsetoj žrtvujejo zadnji vinar svojih prihrankov za nakup tujih valut in različnega blaga, da rešijo, kar 'n kolikor se še rešiti da. Na Dunaju vla-Jata obup in — strah. Strah pred negotovo bodočnostjo .je najhujši. Avstrijska finančna uprava ima dovolj sredstev sia razpolago, da bi bila lahko že zdavnaj napravila red v državnem proračunu in znatne postave: njegov obraz je paziti da ne pride kaka \ Wyndham nameno- predstavljen kot nevestin sorod-l.ik. in ob« *ta takoj uvidela, da se še nista preje nikjer videla. "Xaisa družba je namreč last- dohodke izravnala z izdatki. Ves svet ve. da ima prebivalstvo Avstrije mnogo denarja, državna blagajna pa ,ie le vedno prazna Kljub izbornemu in sijajno organiziranemu davčnemu in finaneč-nemu aparatu. Prazna pa je zato. ker mora biti prazna iz strahu pred grozečim plačevanjem vojne odškodnine. Ta vzrok smo poznali doslej. Mogoče pa je, da vodijo sedanjo avsirijsko vlado v njenem držanju na finančnem polju še. kaki drugi motivi in da polom mnogim uplivnim krogom v sedanji dunajski vladi ni ravno nevšeč? niea kabla, ki gre iz Capefcowiia v Indijski ocean čez otok Mauritius. Večina brzojavk med Lottno-tioin in I'apetownoui gre po tej C-rti in mi moramo vedno dobro ravno pri Mauritiusu je tako nevarno mesto, kjer smo imeli že velike težkoče. Raditega pošilja družba zdajpazdaj izučene tehnike, ki naj take slučaje preprečijo, kolikor je pač v človeških močeh. ' * 4"No. nesreva vendar ne bi bila Odnoiaji, v katerih sta živela v (*a|>elo\vnu, so bili pač tako različni, da je bila dotika nemogoča. Sedaj pa je Artur Wyndham i njim občeval kot enakim sebi, in večkrat ga je zadel hvaležen ina. "Kolikor jaz vem, gre iz t'apetowna ven 6e drug kabel.'' *'"Da. res, takozvani zahodni kabel, ki pelje čez otok St. Vincent. Toda ta je zelo nez&jieslji'v. Zahodni kabel je bil pOdožen eden prvih. Ko so ga polagali, tehnika še ni bila na isti stopinji kot dandanes. Kabel nima zunanje svin- " Polit ische Korrespondenze", ki je uradno glasilo kancler jevo, objavlja dolgo objasnilo sedanjega stanja v Avstriji. Kot izvor vseh V H ji. kljub njihovemu razmeroma ne prireditve. Imamo dramatske krožke, katerih predstave prenesejo najstrožjo kritiko. Naj omenim Sv. Lucijo. Tolmin. Ajdovščino : tudi goriški dfletantje so da-v nekaterih krajih par prav lepih predstav. Imamo pevska društva, ki so se povzpela do visoke stopnje: Sv. Lucije. Bilje. Miren itd. V Gorici deluje Pevsko in glasbeno društvo, nekdanja podružnica ljubljanske Glasbene Matice. Žal. d;, vsled vladajočih ! azmer ne more nastopiti v Gorici s koncerti, kakor ie nastopalo pre vojno. Kakor je nastopal nekdaj, za časa narodne prolmde narod na velikih taborih, kjer se je pogumno oglašal za svoje pravice, lako hoče tudi danes dokumentirati svojo neomn.ino voljo do življenja na narodnih taborih. Ti tabori so danes toliko pomembnejši. ker na njili narod dokazuje, da je upravičen do življenja vsled svoje visoke kulture. Ti tabori so jamstvo, da Slovanov, prikloplje-nih vsled rapallske pogodbe Ita pogled iz oči gospodične Mabel za -ene <)deje kot ^a^ji moderni inJ njegovo ljubeznjivost, s katero je je raditega že zelo lzritbljen od 'ežav imenuje počasnost mednarodne kreditne akcije za Avstrijo. Na koncu pa pravi: "Prebivalstvo naj ostane mirno tudi v slučaju, če bi "politični zmešar.ei" poskušali za sebe izkoriščati položaji. "Politični zmešanci'', ki jih ima v mislih 'Pol. Kor*espondenz\ so monarhisti. Monarhistično gibanje v Sredoji Evropi raste. O tem danes ni nobenega dvoma več. Pojavi, ki jih opažamo na Ogrskem, v Avstriji in na Bavarskem, so vsaj toliko vežni? da jih moramo pazljivo zasledovati. Tu imamo zadev* z Burgenlandoin. Ogrom niti v sanjah ne pri-na um, da bi to pokrajino izročili Avstriji. Ogrska vlada je si cer odpoklicala regularne čete. da na videz zadosti oiieijelnim zahtevam ententrdh diplomatov; svoje"iregularne tolpe pa pusti lepo mirno divjati dalje, ker ve. da stoji za ogrsko vlado vplivno angleško lordovstvo in visoki francoski krogi, da o taliji niti ne govorimo. Vsa ta zapadnoevropska gospoda pa ne ščiti Horthyja in njegovega režima zaradi Horthyja, ampak zasleduje popoinoma druge, namreč lastne sebične namene. To monarhisti ne Ogrskem, v Avstriji in na Bavarskem dobro vedo. Vprašanje je sedaj le, ali igra ententa svojo politično igro v Srednji Evropi na Ij.ibo monarhistom, ali pa znajo monarhisti spretno izrabljati razpoloženje zapadne Evrope v dosego svojih lastnik ambicij? V Burgenladu vodi silno agitacijo za Habsburžam- "vrhovno . item času nehal delovati vzhodni[ poveljstvo čet za de/.elno obrambo zapadne Ogrske", ki odkrito po- \S vndliam je takoj opazil, da ka-h ■ i ii >.e omenjeni uradnik veliko zani-1, ms inani«*, da. celo spoštovanje za le-l jro hčerko lastnice penzijonata. Ner,M'rl ...... ... ~r„,:r: in *IuŽ,,a Afrika bi hlhi f>d!v fensbrueku živeči generalobers' Danki odkrito poziva Tirolce. brzojavnega promeita z ostalim1 m g'g| sedela Mal>el, in zavrgel vse soc-ijalne pivdsodke in vzbudil zaupanje Goorge Marsha Ha že v prvih trenutkih. morske vode in drugili sovražnikov podmorske brzojavne napeljave. Druirba bi že zdavnaj polo- Počasi so prišli tudi drugi gost- žUa novega? C.e bi jj ne inaujkal je na kosilo; bili so to večinoma' potrebni kapital. Skoro noben me- mladi trgovci ni uradniki nižje miue da ue w bUa zveza vrste. ki nikakor niso mogli I^Vetnrana za dva a!i trf dn] Ll tratno živet,. Izmed vseh je samo raditega ima naia dinžba veUk eden vzbudil zanimanje Wynd- dobiček, ki r gredO vse 'brzojavke l.ama. Predstavljen mu je bil kot po lljen; progi/' uradi.'i k velikega bančnega pod-| . <;e W ob je'ja Baring Brothers: skuaeni'; a" j kabel, ki pelje čez otok Mauri-j^a avstrijsko prebivalstvo, naj se ne da vladati od dosedanjih. i oblasti, ampak naj vzpostavi "leg»'tii ^ Posledice bi eel a i'ape Colon 'timni režim". Slično je na Tirol- bile Občurtne. ker,skem. kjer se je pojavilo najprej močno gibanje za priključitev k y (Ka-pska kolo-j Nemčiji, čez noč pa je zapihal drug. namreč monarhističn* veter, in v Innsbrueku živeči generalobers' Danki odkrito poziva Tirolce. onemu, kjer je sedela Mabel, ial^ izkliučena Kot član borze'^ ^ razmere"- Kar Pa se Bavarskem, kadarkoli .se je zd-1 ,opazovan. T ^ boMe nre^L k^l^ ^l™ ™ ^^ UP°r ^P^blikanskemu Berlinu, da- j. z oči ni obvisel na lepi deklici! J pit>odite Kot 81 Je oficijelno razmerje med Be iinom in med bavarskim kabine- 1 - i • • , . J1"- 1 ;irr» rulf! iVinl ičaln . --11___ r _• 1__________1 i i« . r. malemu številu ni mogoče tako kmalu zatreti. Tekom tega poletja so se vršili tabori v goriški o-kolici. ki je vsled vpliva mesta najbolj ogrožena . v Steverjanu. v Biljah. v Mirnu. v Štandrežn. \r nedeljo 25. septembra je bila enaka prireditev v Vrtojbi, toda okoli 18. lire so prišli orožniki in jo ustavili. Teh prireditev so se udeleževala vsa bližnja in tudi ADVERTISEMENTS. DOBRE NOVICE ZA BQLNE. V ZDRAVNIŠKI ZNANOSTI SE JE POJAVILA VELIKA IZNAJDBA. ; Delil čudeže, kjer so se zdravila izjalovila, vrledlega ne obupajte, kajti ' nutli vam velika pomoč. Jaz dajem direktno krvnemu toku to NOVO ZNANSTVENO ZDRAVNIŠKO IZNAJDBO RADIJ, katerega je iznašla madama CurTe v Parizu ter jo uporabljajo na največjih klinikah Evrope v Lcr.dcnu. Parizu< in na Dunaju. Po dolgotrajnem potrpežljivem čakanju se mi Je končno posrečilo, da t»em dobil količno tega čudovitega iti tajin-stvenega zdravilnega elementa. Radija, v razaiopnini; katero dajem potom svoje nove metode vbrizgavanja brez bolečin, Zdravim tudi « Salvar-»anom In Neosalvarsanom (606 in 9t4) na Isti način ter sem imel velike uspehe pri zdravljenju kroničnih bolezni krvi,' žeicdcu. jeter, mehurja le-die tu revmatizma. Jhz Imam ve.iko izkufinjo na zdravniških in opera- I -Ijskih klinikah ter imam izpričevala iz slavn.n bolnišnic. Če ste bolni ' pridite k meni po svet. predno greste k drugim zdravnikom. Nova metoda obstoji v vbrizganju naravnost v krvni tok ter vam bo pomagala i (lovori se vnš jt'zik. Uradne ure vsak dan od devetih dopoldne do Šestih t t«n>oldiie: v sredo in soboto od devetih dopo'dne do osmih zvečer-' ^h nedeljah od desetih dopoldne do ene popoM no. Dr. MULLIN, specijalist successor Dr. HUBER, špecijalist 411 FOURTH AVE.. PITTSBURGH, PA. Nasproti poštnega urad«. SLOVENSKE - PIANO - ROLE LJTBCA MOJA ........ $1.25 VSI SO PRIHAJALI MLADI VOJAKI ...... $1.00 HOLZHAKER MARŠ DONAVSKII VALOVI .. ČREZ VALOVB .... SE DOBIJO EDINOLB PRI: NAV1NŠEK - P0T0KAR CO., 331 Greeve St., Conemaugh, Pa. Pri naročilu blagovolite poslati «0 centov za poštnino. .. $1.25 .. $1.00 .. $1.00 Knjige! Knjige! i'Ol'CXE KNJIGE. Angleško-slovenski Besednjak — bil iiaiiu*e«' kjer t> tako /<'ljn<» zavzetim izrazom, ki ua ima le strastna narava člov ka. ki obožuje dekJieo. St-vt-da njegovi w>sedje pri mizi" možen je." tejfii najbrž ium» opazili. Mabel pa! Tehnik n» j ^.ii *i i---- i Jerehenfeld. elan bavarske Ljudske stranke. 1 na. 1 finim eutom opa/oval vse one j "Hm, bila je to *amo misel, ki'ni drugič je trelia k temu precej-{ male k<4seterije in naiikigavanja/uii je'baš padla v glavo. Ni vred-išnje zaloge podjetnosii in drzno- Gorica. 1. oktobra, 1921. J Tri leta je že, odkar je zased-imam, da bi se stokrat premislili, j ia Italija našo deželo. Svojim no- f „ . , - Soriško pismo« s katerimi je ona v ženski prefer- no, baviti se s takimi fautaaijaanL;sti, da «e doseže uspeh." liosti vzbujala in »rojila tihe čute,Vi torej, kakor mi je pripovedo-J "Te podjetnosti pa meni ne njenega boječega eawtilea. | valu gosjiodična Mabel, se ne na-j pripisujete, kaj*" "Ona mora biti pač nevarna mera vate več podati na Mauri-' "Odkrito priznano — ne! Vtis os»ba. moja mala strinjica Ma-jtius?" be!", misli si Wyndham. Toda j "Ne. Ne morem se namreč lo-jče hi vam kdo pokazal pot. kako' vim državljanom neitalijanske ria- - i-iti od "ljubljene nevest e, ko pa lahko vaš kapital prinese stoterne! iodnosti se je hližala z nezaupa-bova poroeena, potem o pot ova- j obresti — če bi pa ri*an je Wlh da ui bolj "KakoA-pra^anje! D6volj dol- rano in >o vsi <»dpravljaU na'vega "'loveka koT Je ta imenktlli sem ter je siro- odJiod, ^ je tudi VVvndhamu za-]r'1ovek z borze- !mak' kl Tnora vedno poželjivo gle- zdelo. da je čas. da 'odide Toda "h<^ete kmalu?"|dati na bogastva drugih. Končno Mabel je bila kar zamaknjena vlvprafia ndham 2 naglasom. jbt vsak rad kaj dobil." nj-ga, ko je njeni mami. tfari teti' ^tM>r«e Mai"^a11 Je s smehljajo- Foželjenje po bogastvu in užU l^n-v omenil, da ima vraaom Potrdil. "Najdaljejvanju je bila gotova slaba stran pravka v teh krajih ter bi l>il zelo|v »»^secih, ker upam. da do- jMai-shallovega značaja, ker lice ve*el. če mu gospa dmoU ob taki r,ej di)bhl1 sl,libo " n,u Je Postalo rdeče, oči so se sve- priliki j>riti na kosUo Seveda so **Xo' va;a nev«*a bo precej.tile, ko je govoril o svojih srčnih mu u. z veseljem dovolili, in ko jJ;Prme*!a k lii«. Ti-oc funtov »rter- željah " po srčnem slovesu-odšel zajednoiIlu?0V Je lePa SVOtica " | Artur W.V^dham se je zopett z George Marsh alio m se stara! tia deželi. V mestu vlada vsaj navidez se mrtvilo. Vzrok je v glavnem iskati v pomanjkanju primernega zavetišča našim društvom. Toliko bolj živo vrvi življenje po deželi. M^one vsa nekdanja društva so oživela ni delujejo s podvojeno tilo. Iz poslednje gorske vasice, katere svet do ilanes še ni poznal, veje krepak duh: ljudstvo s? spontano zbira v društvenem krogu vas tekmuje z1 vasjo. Na mesto prejifojih-pred^ "2—er' je stopilo resno oddaljenejša društva, tako da je v bil vsakokrat spored zelo bogat, tembolj, ker s.> nastopili vedno tu-domači diletantje z daljšimi ifr-i^a mT.Obč inst v i no vde^ežuje prireditev v ogromnem Številu. Značilno je. da za to ni freba nikalče posebne reklame. Začelo se j** zopet tudi z gojenjem športa. Vse športno gibanje ;c kulminira!« v prireditvi goriške slovenske mladine v PrvaČini. kjer je nastopil Kokol z javilo telovadbo. Istočasno so se vršile razne športne tekme Da nadkri-Ijujejo slovenski športniki daleč tukajšnje italijanske, je dokaz plavalna tekmri. ki jo je priredilo neko italijansko športno društvo. K tej tekmi so se prisrlasili tudi Slovenci in Slovenke : ker jih italijanski prireditelj* niso hoteli priznati kot zastopnike slovenskih po rt n ill druŠTev, nastopili so privatno. Uspeh, ki so ga dosegli, je HI nad vse časten . najboljša darila so odnesli Slovenci in Slovenke. Flnžgar, l*>- .30 ADVERTISEMENTS. Ali ste nervozni? •slabi, polj-ti in pobiti'.' Nemirni, razburljivi in žalostni? Suhi. upadli in navidez nmate i ribajač. Zanimiva * si ............................ sv.: Hrencelj: Kako sem se jaz likal, 1. zvezek 1.00 10. zv.: Brencelj: Kako sem se jas likal, j. zvezek 1.00 4f zv-: BrecceJj: Kako sem se "" " " 100 •35 1 .60 JO1 jaz likal, :}. zvezek I>r. F. J. Keru | Nemški abcednik ............... Nemško angleški tohnrč .. .... Pravilo do-tejnosti ............ SSi oveiiHk o- nem^k i slovar — (Janežu* EartiU) Angleščina brez u^telja ........ tirilira. Navodilo za fit^nje in pisanje srbščine v cirilici ... aT*: BrencelJ: Ljubljanske sli- IJekletor^. Spiral Anton B Jeglič 40 ^ (Po-iobe ljubljanskega me- Otospodinstvo — Purgaj. Frak- ......................... tična knjiga za naše gospodi- ^^ p Coloma: Juan Miseria. nje.(Trdo Vezana.) ..........1.20! PoTe8t: španskejfa življenja Hitri računar. Priročne velikosti. ..40 36- ZT' v Amerlkt. Po resničnih Knjiga o lepem vedenja Urbanus, Uogodbat..................... (Trdo vezano) ..............J.00' Mladenieen, Ant. B. Jeglič 1 - L zvezek....................^ j $PIl PO^TfiSTI. II. zvezek .... M c ^ . Maron kr6anski deček |z >asvetl za hišo in dom. Koristna j Libanon*« knjiga za vsako hišo ........ 1.00 Pravila oliko. Dr. J. Dostojea .65 Varrna kuharica, za slabe ip dobre čas« ...................... 1.00 .75 .75 .75 J55 RAZNE POVESTI LN ROMINL Jos. Jurčič, 4. zv.: Cvet in sad. Hči mestnega sodnika itd. .. Jo*. Jurčič, 5. zv: Sosedov »in. Sin kmetskega cesarja itd......... Jos. Jurčič, 6. zv.: Doktor Zober, roman. — Tugomer, tragedija live sliki — Ksaver Meško...... Hudo bresdno. Ni vse zlato, kar se se sveti itd................... Patria, povest ia irske junaške dobe ............................ Pod sv«bedUm so) n ceni. zgodovinska povest, 1. zv............. Pod svobodnim čolncem, zgodovinska povest, 2. zv............. Povesti slovenskemu ljadstvu v poduk in zabavo, Kalan ...... Romarira, povest .............. Sisto « Šesto, povest iz Abrucev olike ip povesti, Ksaver Msško Študent naj bo, — Naš vsakdanji kruh ........................ Tesele povest!: Za možem, — V pusti v je šla. — Pravda med bratoma ..................... Vojnimlr ali poganstvo in krst, povest ....................... Zvonarjeva hči. Zanimiva povest iz dežele .................... eter Zgaga .................. .75 .75 12" zv 3. zv.: Marijina otraka, povest ti kavkuških gora ..........-.....35 4. zv.: Praški Judek, povest, 5J. nati* ........................ J5 5. xv. :Tirl indijske povesti.......SO '-». zv.: Kraljičin nečak. Bgodovin- ska povest iz Jai>onf.kegs.....30 j-! 10. av.:Zvesti sin. povest iz r'ade ' Akbarja VeUkega .............25 JI. zv.: R«ieča in bela vrtnica, p«>- ^esi.......................... SO Korejska brata. Črtica is misijonov v Koreji............ 33. zv.: Esj in zmaga, povest iz Aniana ....................... JT0 jl4. zv.: Prisega huromkega gla-j^i vnrja, povest iz zgodovine ka- ! nadske ...................... ^o 1.25 j15' zr': sužnjev — Brazil- | ska povest .................. jggllO. zv.: Zlat okopi, imvest .......30 j 17. zv.: Prvi« med Indijanci ali j-j vožnjii v Nikaraguo...........30 'g^IlS. jrv.: Preganjanj indijskih ml- sijonarjev j- 3D. zv.: Mlada mornarja, povest 35 SPISI ZA MLADINO. Bcb za mladi zob, pesmice .30 JO .30 k oltarno delo, resne izobraževal- linjige družbe Sv. Mohorja Mesija (1. zv.) .............. Mesija (2. zv.) .............. Podobe Iz narave ............ Svetloba in senca .......... Slov. večernice, povesti sr. kra tek čas .................. Trojka ...................... Zgodovina slov. naroda (5. zv.) .301 Zgodovina pTov. naroda (6. zv.) JO Mladim srcem (2. zv.) ■ Spisal K. Meško JO Knjiga za lahkomiselne ljudi, Spiral I. Cankar..............1.75 Pet tednov v zrakoplova ........ 2.00 Amerika In Amerikanei ..........5jOU Dve šaloigri, Carl i jeva žen i te v. Trije ženini .................. .25 J5 Dedek je pravil, pravljice ____ .. J5 .40 .50 MOLITVENIKI. r Rajski glasovi: v platno vezano ............ .. .90 v kost vezano ............. .. 1.70 J5Q .30 Sveta ura: JO v pJitno vezano ............ .. 1.00 JO Marija varbinja: .30 v usnje veza ii o ............ .. 1.80 Pot v nebesa: .20 zlata obreza, platno vrzano .. .90 M JUDSKA KNJIŽICA — POVESTI. 1. zv. Znamenje štirih. Povest de tektiva* Sherlock Holmes ____ .60 2. zv. Darovana. Zgodovinska po-povest iz dobe slovanskih apostolov. ........................ .60 3. zv.: Jernač Zmagovat, povest — Med Plazovi, tirolska povest. .60 4 sv. Mala črvljevje, povest .... M 5. zv. r litija kmečka vojska, zgodovinska povest ................,7S ZEJUJE\TDL Združenih držav ................ .75 Kranjske dežel« ................ .1« Zemljevid Evrope .............. JS9 Velika stenska mapa .......... 2.50 = Zemljevidi: New York, Illinolfv Co-l lorado, Kansas, Metana, Minnesota, Wyoming, West Virginia in Alaska — vsaki po........ JSS Pennslyvaaia ................. .50 Opomba: Naročilom je prUožiti denar, bodisi v gotovini, money order ali poitne znamke po 1 ali 2. centa. Co pošljete gotovino, rekomandirajto pismo, Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. Razglednice: NewyorSke s cvetlicami, burno- v rislične, božične, novoletne tn velikonočne, po komadu 3t„ ducat po .................... 30c. 1'an o ram a mesta Celje, 21 palcev dolge ................ 25e. Slovenic Publishing Go., 82 Cprtlandt St., * New Yofk ? r muh, nasoOajxk fix ha "qlas maboda", hu-K nfin ttovsnci ooxvaiK v sde - Gl/AS NARODA. 4. NOV. 1921 Vdova Leruž. SpžsalE'G11- Prevedal za "Glu Naroda" G. P. Francoski detektivski roman. \mwm Praško pismo. 3o (Nadaljevanje.) — iiotovo, gospod Bili sta dve .sobi. Klavdina je spala v zadnji — — Jaz vem, da v.is je vdova Leruž poznala. Če bi kakega ve-.Vra potrkali na njena vrata, ali -nislite, da bi vam odprla? — Gotovo, gospod, in z veseljem. — Vi se niste dobro počutili tekom zadnjih par dni! _ Zelo slabo, g jspod, kajti m«je telo ni mogio prenesti teže bremena, katero sera uosil. Nisem pa izgubil svojega poguma. _ Zakaj s*.e prepovedali svojemu lakaju poklicati zdravnika? — Kako bi mog*>l zdravik ozdraviti mojo bolezen! Vsa njegova znanost bi ne mogla napraviti iz mene legitimnega sina grola de Commarin. — Ljudje so euli ettdne pripombe, katere ste napravili. Vse je kazalo, da se f.rav nič več ne zanimate za nobeno stvar v hiši. 1 ničili ste tudi listine in pisma. — Sklenil sem zapustiti hišo, gospod. Ta moj sklep pojasnjuje vse. ' Na vsa vprašanji; sodnika je odgovarjal Albert hitro, brez najmanjše zadrege ter z zaupnim glasom. Prikrival ni nobenega svojega čustva in bil je povsem naraven v svojih odgovorih. Daburon je smatraš za primerno, da zaključi zas'išanje. Očivid-no se je poslužil napačne poti z nasprotnikom takega kalibra. — Gospod, — je rekel vsled tega sodnik naenkrat, — povejte mi. kje ste preživeli večer v torek r»d šestih zvečer pa do polnoči? Prvikrat tekom edega zaslišanja je izgledal Albert kot v zadregi. Njegove o«"i. ki so se dotedaj mirno upirale v sodnika, so pričele begati. — V torek zvečer' — jc min ral, kot da skuša jyidobiti nekaj časa. — Zadel sem ru: p-avo struno. — si je misiil sodnik ter dostavil naglas: — Da, ol: šesti! zvečer pa do polnoči. _ Bojim se. gospod, — je odvrnil Albert, — da vas ne bom mogel zadovoljiti v tem p>gledu Moj spomin je precej slab. -- Nikarte mi pripovedovati tega, — ga je prek'nil sodnik. — če bi vas vprašal, kaj ste delali pred tremi meseci, tega ali onega večera, ob tej ali oni liri, hi se ne čudil vašemu obotavljanju. Danes pa je petek in vprašam vas kje ste bili v torek zvečer. Razventega pa je bil to Pustni toiek in to bi moralo še tembolj osvežiti vaš spomin. — Mislim, da s »ni se on«.ga večera izprehajaJ naokrog, — je rekel Albert. — Kje ste večer j ili ? — je vprašal sodnik. a' — Doma, kot ponavadi. — Ne kot ponavadi. Po zaključeni večerji ste zahtevali steklenico vina ter jo pojo'noma izpraznili. Brez dvoma Kte potrebovali nekaj krepčila za nato sledeče doživljaje. — .laz nisem in.cl nikakih n.jčrtov, — je rekel s precej nemirnim glasom. — Vi se motite Dva p. ijatelja sta prišla k vam, a vi ste jima odgovorili, da imate zelo važen sestanek. — To je bil ele;--intni način, kako iznebiti se jih. — £akaj? — Ali ne morete razumeti tega? Bil sem resigniran, a ne še po-tolažen. Moral sem se šele privaditi temu strašnemu udarcu. Ali ne poišče človek vedro samote v največjih krizah svojega življenja ? — Pravica domneva, da ste hoteli ostati sami raditega, da se lahko neopazen napotite v Žonšer. Tekom dneva ste rekli: — Ona s«' mi ne more upirat — O kom ste govorili? — O ženski, kateri sem pisal prejšni večer in ki je odgovorila na moje pismo. Jzirovoril sem tc besede, ko sem držal njeno pi-fnw še vedno v svojih rokah. — To pismo je toiej prihajalo od neke ženske? — Da. — In kaj ste štor li žnjim? — Sežgal sem ea. — To kaže. da ste se bali kompromitiranja. — Ne. gospod. Stvar se je tikala povsem privatih zadev. Daburon je bil prepričan, da je prihajalo to pismo od gospodične «le Arlanž. Ali naj prisili Alberta, da izgovori ime Klare, ki je bilo zanj tako strašno? Sklenil je storiti to. — Kdo vam je pisal dotično pismo? — je vprašal. — Oseba, katere ne morem imenovati. — Gospod, — je r^kel sodnik zelo strogo, — nočem vam prikrivati, da je vaš položaj skrajno resen. Nikarte poslabšati tega svojega položaja z molčečnostjo, ki ni nikakor na mestu. Vi ste .Mikaj, da poveste vse, gospod. — Da govorim o svojih lastnih zadevah, a ne «s onih drugih ljudi. Albert je dal ta r.idnji odgovor z odločnim in strogim glasom. To za slisa vanje ga j-* spravljalo v zadrego, kajti ni imel niti toliko easa, da bi se oddahnil. , Vprašanja sodnika so padala kot udarci kovačevega kladiva na žareče železo, katero hoče oblikovati še predno bi por talo mrzlo. Ta navidezni odpor jetnika je razdražil Daburona. Bil je nada-'je skrajno presene'en, ko je zapazil, da se niso udejstvila domnevanja starega detektiva. Tabaret je namreč rekel, da bo doprinesel Albert neoporočen alibi. Tega alib'ja pa ni bilo od nikoder. Zakaj? Mi je lahko nudil kaj boljšega? Mogoče je imel nekaj priprav-ijeega, čemur se sodnik ne bo mogel upirati. — Nisem ga še ujel, — si je mislil sodnik, a naglas pa je rekel: , — In kaj ste storili po večerji« — Odšel sem ven, na izprehod. — Ne takoj. Potem ko ste izpili steklenico vina, ste kadili v obed niči smodko. kar je bilo nekaj neobičajnega. Kakšne vl-ste smodke kadite ponavadi? ""N — Trabuke. — Vi kadite ponavadi r ustnikom. — J)a, gospod. je odvrnil Albert, zelo preseečen vspričo teh vprašanj sodnika, — Ob katerem času ste odšli ven? — Krog osme ure. — Ali ste vzeli s seboj dežnik? — Da. — Kam ste se napotili? — Naokrog po cestah. — Sami in brez cilja, skozi celi večer? , . , — Dn. gospod. ~ (Dalje prihodnjič.) Praga. 7. oktobra. jgovo stranko objel vihar, in si-Beneševa vlada je imela v sre-; eer levo krilo, ki j«? bilo že dolgo do prvi ministr. svet. v Četrtek pa1 slabo krito; male posestnike, ki je bila prvič povabljena k preži-' jih snubijo socijalisti, različni a-dentu 11a diner. Prezident Masa-j vanturisti in končno tudi kleri-ryk je prišel v ta namen za par|kalci. Dokler ni bilo denarja, po-dni v Prago. Cimdalje več se go-! loža j ni bil težaven. Sedaj pa ima-vori o novi vladi in čimdalje bolj jo klerikalci lepe milijone in so skrivnostno. Nikdo si ne more ra- [pričeli polagoma in smotreno priti zlagati, zakaj je gosp. Švehla, dotekati v vrste agrarne stranke. — zadnjega trenotka predistinirani ministrski predsednik, kar nenadoma odstopil svoje mesto Be-nešu. Govori se celo, da je naslednjega dne, ko se je vlada zbrala, da priseže prezidentu, eden od ministrov, o katerem je znano, da ne bere novin, začudeno vprašal ministrskega predsednika Beneša. .kdaj vendar pride ministr. predsednik Svehla. zakaj ga še ni itd. Švehla je izjavil, da je bolan in da zato ne more vstopiti v vlado. Vsakdo ga je razumel. Vendar pa ni mogel odpotovati, ker je nje- Med novinami se bije srdit boj in ie težko prerokovati, kdo bo zmagovalec. Kakor r?čeno je ta preobrat v položaju lako blagodejno vplival na živce dr. Švelila, d'i je opustil svoje potovanje v Jugoslavijo, zgrabil za bič in pričel delati red v lastni hiši. Naj bo že kakorkoli, gotovo je. da je dr. Beneš gospodar položa-i ja. da so važni re^orti v izbornih lokah, da notranji položaj države ne bo delal težkoč in tudi ne preveč zaposlil ministrskega predsednika, ki se bo mogrl zato še nada- ADVERTISEMENTS. KRETANJE PARN1KOV Sedaj približno odplujejo iz New Yorka. Ije posvečati zunanji politiki, kjer je težišče sedanje situacije. Sicer pa se v resnici opaža, da se vse oči obračajo proti Pešti in Dunaju, in da vse prisluškuje bobnenju iz Nemčije, izdajajo se zagotovila. opažajo se pa značilna I carmania dejstva, ki zatajujejo zagotovila, j qJ^^TJq V zunanji politiki j«- treba torej Iminnekahda previdnosti in dr. Beneš mora i-1 meti popolno avtoriteto. I selvederk orbita »OTOMAC REGINA ROTTERDAM LAFAYETTE AQUITANIA GOTHLAND LA TOURaINE ZEELAND strank, Češke in slovaške, so gal^OTOM/.c izredno prisrčno pozdravile kakor j mamchurja odposlanca bratskega naroda. —|pA*ir V , . . I ARGENTINA Njegov pozdravni govor pri slo* I kroonlanD . esni avdijenei je napravil izvr- I oropesa , . fZ «-• • j IV. AMSTERDAM sten vtis. Značilno je. da so vodil- |*mcri£a ni slovaški listi pozdravili novega I Glede cen m vozne lUtke In drogu pojasnili, obrnile se na tvrdko: poslanika z uredniškimi pripom- j FRANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortland* S\ New York bami, dočim se poprej za jugo-slovane in za njih državo niso brigali. Tudi ugodno znamenje. Novi jugoslovanski poslanik dr. Vošnjak je izročil te dni prezidentu Masarvku. svoje poverilne listine. Vse novim-. brez razlike ADVERTISEMENTS je sedaj čas poslati svojcem v staro domovino ali jngoslo-— — vanske krone, dinarje, ita- ljanske lire ali čeke v ameriških dolarjih. Vse te dobite po nizkih cenah in hitro postrežbo pri: Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York Zaščita proti prehladu. Električni radiator, katirre^a se zarnore sklopiti z vsakim električnim stikom, da uataneuo .isto ;;orkoto, ki je tako zaželjiva v teh mrzlili jutrih. V resuično mrzlem vremenu je dobrodošel prisi«jrek k redni gorkoti. Radiatorji raznih vrst se kažejo v naš«h Izločali. kj»T smo vedno "Xa vašo razpolago". The New York Edison Company General Offices: Irving Place and i5t?i Street Podružnice, kjer se prodajajo in kjer so na ogleC električne priprave, fltmrttjene za učobnost občinstva, i 24 West Si 15» E^t 8 6th St 362 East i+9thSt 15 East 125th St 555 Tremo«t Ave 2r. Norfolk St 10 Irving Place 5 nov. — Cherbourg f adf:iatic 30 nov. — CherbOv g 8 nov. — Ch»^»urg j MONGOLIA 1 dec. — Hamub'jre 5 nov. — Cherbourg j LAPLAND 3 dec. — Cherbourg S nov. — • Hamburg j CARMANIA 3 dec. — Cherbourg ■ nov. — Cherbourg | PRES. WILSON a L>ec — Tret s MOV. — 1 Have HUDSON 3 dec. ■— Bremen 9 nov. — Trst! ■ J OOP. OA M 3 dec. — Boulogne 12 nov. — Itrmburg ] ARABIC 6 dec. - Genoa *2 nov. — Bremen | C. WASH TON 8 dec. — Bremen 12 nov. — Genoa SAXONIA 8 dec. — Hamburg 12 nov. — Boulogne FINLAND 10 dec. —- Cherbou. j 12 nov. — Havre PR. MATOIKA 10 die; Breinan 1S nov. — Cherbourg OLYMP'C 10 •lec. — CV.erbourg 17 nov. — Genoa ROTTFUDAM 10 dec. — Boulogne 1* nov. — Havre ORDUMA «0 dec. — Hamburg 1» nev. — Cherbourg SAXONIA 13 dec, — Cherbouig 19 nov. — Rreman AQUITANIA r*ec. — Che rboucg 19 nov. — Boulogno M'NNi'KAHDA 15 aec. — Harr todaj navedeni. T.—Prvovrstna URA KUKAVICA, napravljena iz najbolj dragocenega in trajnega lesa; krasne ročne rexbarije jo delajo še bolj dragocenim. Kolesje je prvo« vrstno, prirejeno, da kaže natančen čas. kar tudi steri. ker ea regulirajo uteži ter je garantirana za celo življenje. t 2.—AVTOMATIČNI STRIŽILEC LAS. Striže vam las* na način kot bi jih tesali. 3—ŽELEZNI CARSKA URA v srebrao-nikljatem obodu, rasno se sveteča in gravirana. Nlklajsto kolesje je tako urejeno, da kaže pravilen čas. Garantirana. 4,—POZLAČENI PRSTAN z vašimi začetnicami. 5,—BAROMETER, najnovejfia. izboljšana. Iznadba. ki naznanja vreme za en dan vnaprej. Če pride mala ženska skozi vrata, bo jasno vreme, £e se pa pripravlja dež, ne pride, pač pa možki z dežnikom. Na vratih je termometer f 6,—KRASNA BELEŽNICA, vezana v lepo usnje z ogledalom na stranici. JakoJ uporaben predmet, katerega naj rti vsaiido imel. Teh predmetov ne prodajamo posebej, ajnpak jih prodajamo po tej ceni vse skupaj, da si jih lahko vsakdo nabavi. Če- se vam ne bodo zdeli vredni d v: krat toliko. vam borro vrnili d^nar, Ti predmeti txxio upajali va^im prija,t6ljem, hitro si jih bodo nabavili, pa tudi vi boste mogoče Se er. k rat naročili. Takoj na delo! Union Sales Co., I^pt 544 €73 W. Madison St., Chicago, m. Jugoflovanski generalni koazulat v New Yorkn obvešča vse kaz, da se večina Slovakov ne i-1 prizadete, da je postava o taksah z dne 27. junija tega leta stopila dentificira z nezmiselnim hujska-1 v veljavo 1. tega meseca. Izza prvega oktobra so take oziroma pristojbine sledeče: za prošnje 40 centov; za priloge, tikajoče s« prošenj, vsaka 10 centov; ca izdajanja, podaljšanje ali obnovitev potnega lista: za šest mesecev 2 dolarja; za eno leto 4 dolarje* zs potno knjižico 1 dolar. OPOMBA. Pri »dajanju ali obnavljanju potnih listom je t.*eba plačt»a pristojbino tndi za čas, ko ci bil potili list obnovljen nli ker ni bil dunajskih in budimpeštanskih no^ I Pravočasno vzet. ^■^■■■PHH vin, veliko ogorčenje. Nikdo si ne I Vslsd te2a morajo; držav!juai prejšnje kraljev^e Srbije plačn-more razlagati, kako ie mogoče. I ^ za vsakih šest meseceT izza prihoda v Ameriko do danes po dv* da novinar, ki mora biti, sodeč po I dolarja in dva dolarja za bcdc^ih iest mesece". Državljani Južne tem, kar piše. slep i liprluh in mu- I Srbi je plačajo takso kot Srbi^inci, toda t» taksa se jim račnru od 1. tast. vendar le še pridiga v svo- j januarja 1913. Osebe iz vtieh drugih poliraj?n, katere daner, tvorijo jem listu. To je bilo dosedaj re-1 sestavni del kraljevine Slovencev, Sroov i* ELrvatoy iaajo j-Iačati zervirano le Nemcem in Madža- jod 1. januarja 1919 pa do dane« zn vsakih ?««t me3cccv po dva do rom. Slepota, velika blodnja, po-1 ?arja in dva dolarja za prihodnjih sest iaesecev. C»e op^be ki imajo manjkanje opazovanja tejra. kar 1 ootne liste prejšnje kraljevine Srbije ali kralj^ne 31ovencev, Sr-mi je neprijetno, so povzročili, da bov in Hrvatov, pa jim je rok potekal, morajo plsčati cb priliki je Nemčija izurubila vojno. In v | ,bnovitve ali predložitve potnih listov, od dntva, ko je potni ]iat ;zgubil veljavo, pa do danes, za vsakih šest cae&aeiv po dva dolarja in dva dolarja za prihodnjih Sest mesecev. Proeto^oJjčem sc takra računa od dneva vrnitve v Ameriko. Pri iskanju potnega lista mora vsak plačcti razen takre za izdajanje ali obnavljanje še takso sa prošnjo, vizum in knjilico. Vw ^ni državljani današnje kraljevine, ki niso bili podaniki prejšnje kraljevine SrHje, morajo plačati za potni list: takso za potnJ lit«t 12 Iolarjev, takso za prošnjo 40 centov, takso za vi/ao 60 ceatov in cakso za knjižico en dolar. Vsega skupaj torej štirinajst dolarjev. Toda resnica in pravica bosta I Tak potni list bi bil v veljavi do konca tega leta. Če kdo £eli inieti vendarle zmagali, pa naj bo tem I polni list ter ne misli takoj odpotovati, mu ni potieba pošiljati za ljudem prav ali pa ne. 1 vizum 60 centov. V praškem zunanjem uradu se izVrše znatrui izprernembe. Dr, Krofta je bil odposlan z Vatika na na Dunaj. dr. Flieder z Duna v liern. dr. Dušek iz Berna v Egipt — zaradi bolezni. V Vatikan pride jr. Kober iz Madrida, na njeprovo mesto pa bivši minister jreneral Husak V Bruslju je poslanik Mečir odstopil in se vrne k svojemu poklicu — novinarstvu. V Bruselj pojde baje poslanec Uhlir. v Sofijo redaktor Sis. bivši adjutant dr. Kramara. tem pojrrešku Živijo še sedaj. — Oni nočejo videt: Slovanov, ker jih sovražijo, se jih boje in ker mislijo, da jih bodo spravili s sveta s tem. da o njih nočejo ničesar vedeti. Ravno zato so bili premagani od Slovanov ! Nemci in Mad žsri pa so jdobili še ojače- r.je; njihove metode uporabljajo sedaj tudi v Zagrebu. Wš§ (W5S [W523 jW§D IWsS Kje je moj bratranec MATEVŽ TORKAR? Doma je iz Davce. pošta Leskovec, Primorsko. V Ameriki biva pri'blizno 10 let. Tekoče let') sem prišel jaz in moja dva brata iz starega kra-. ja. Ker ne vem za naslov gori omenjenega, prosim cenjene ro-jakf širom Amerike, ako kdo ve kaj o njem, naj mi blagovoli naznaniti; ako pa sam čita ta oglas, se ga prosi, da se oglas na moj naslov. — Paul Torkar. Box 94, Coketon, W. Va. (3-4—11) V odgovor. Ponovno naznanjamo vam rojakom in rojakinjam, da pravo Elgin Garantirane mofke in ienskno ura čisto slate pntaaa, TeriJHoe, prhrttik? in vao drago alatnino t«r damante; dalje prare glaane avetovn« COLUMBIA. GRAMOFONE in 8L0VSH3KE FLOftČE prodaja in raspoii. 1 ja po oeli AintUrt nui Val slorenaki večletni trgovec a ilatntea IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa. Piftte mn po oentk, ped je gk Tam tei*£la£ao. Iščem svojega brata JOHNA ZIJ PANČlO, doma iz Lipovca pri Žužemberku. Pred 10. meseci je šel iz "West Park, Ohio, v Camp 8. Newberry, Mich. Cenjene rojake prosim, če je komu znan njegov naslov, da mi ga naznani, ali pa če sam čita te vrstice, naj se sam oglasi svoji sestri: Mrs. Agnes Zakrajšek (rojena Zupančič), 12915 Kirton Ave.. West Park, Ohio. (2-5—11) JUGOSLAVIJA Zimska znižanja sedaj v veljavi -fitre zveze z vsemi, točkami v Jugo-sUvljl. Dobra in zadostna hrana. Zaprti irostorl. Velik prostor na krovu. Vse u-dobnosti »modernega parnika. ^ R£S> $TAVL NEW YORK v PLYMOUTH, CHER-BOL'.^G in ANTVERPEN KROONLAND .......... 12. nov. ZEELAND ............ 19. nov, LAPLAND .............. 3. dec. / HAMBURG. LI3AVA In GDANSK i SAMLAND (samo 3. razred) ____ 30, nov.l American Line / CHERBOURG. HAMBURGln GDANSK MANCHURIA ........ 23. nov. MONGOLIA ............ 1. dec. MEW YORK v HAMBURG ?n GDANSK MINNEKAHDA ........ 10, dec. "SE VODNE PROSE DO POLJSKE. white Star / CHERBOURG In SOUTHAMPTON ADRIATIC ............ 30. nov. OLYMPIC .............. 10. dec. NEW YORK In BOSTON — AZORI. GIBRALTAR, NAPOLJ In GENOVO CANOPIC.................. 22. novambra •JRETIC (Si. m o iz Boctona) 3. decembra •ARABIC .................... 6, dec. •NaJvaCjl parnik v redni* službi ■ Južno- t vTopaklmi prlift.an!Sčl. M*?W YORK V NAPOLJ in GENOVO GOTHLAND ............ 16. nov. INTERNATIONAL, MERCANTILE MARINE COMTANI 120 parnikov — 1.209.M* toa. J BROADWAY NEW YORK ali pri lokalnih aff«*itlb. ČRTA GOSULiCH Direktne potovanje ▼ Dubrovnik (GravDKa) in Trst. BELVEDERE .. ARGENTINA .. PRES. WILSON V. nov. 26, i.ov. 3. dec. Cene za Trst In Reka Pres. Wilson «115 in $5 da«k^. Ar-j«ntlr.a In Belveriera |1G3 In t5 davka. Potom listkov Izdanih za rn kraje v Jugoslaviji In BrMJI. Razhofene ugodnosti prvt*a. drugega in tretjega razreda. Potniki tretjega razreda dobivajo tr^^plaOno vino. PHELPS BROTHERS & Co. Daparti.vent 2 West Street New York Dospelo je novo •uho grozdje. Ma»afeel mAo eladto debele Ja-sode, boksa 00 funtov .. Ciper graadje Hjvecje tn dadkejie Jagod«, bofeae 00 naj- o <"> Malo Črno griko grozdje, selo ♦ sladko« boksa 00 Castor $7— PoCjlta M. aa ra£un vsaka boks* U ssrottto ta voatatt bomo takoj. ■ALKAM BWUMfl CO. ► It'll CHarry ttn-Nw Yapk* N. V« ( Kje se nahajata moja dva prijatelja JOHN m TONY ŠEX-KIXC ? Doma .sta iz Sembij, sedaj za-sedeuo ozemlje .Julijska Benečija (Venezia Giulia). Cenjene roiake prosim, če ve kateri za njun naslov, naj mi sporoči, ali pa če sama čitata ta oglas, naj se mi javita, imam njima .sporočiti nekaj iz starega kraja. — Tonv Novak, Box 46, Camp 35. Adolph, W. Va. (3-4-11) Potovanje v Jugoslavijo preko Boulogne, Sur-bfer in Rotterdam. Val parnikl, kl odplujejo Iz Naw Yorka ao na dva vijaka. ROTTERDAM ........ 12. nov. RYNDAM ............ 19. aov. NEW AMSTERDAM .. 26. nov. NOORDAM ............ 3. d«r. Val parni1'.! Imajo za tretji razred aoLe ta 1, 4 in I oaeb. Cena za S razred iz Naw Torka do Ljubljane 1100. do Zarreba 1101 ter 15 vojnega, davka, pojasnila In cene vpraAaJte pri: HOLLAND-AMSBICA LINK SI .24 fctata Strawt N«w York EIOVENSKA BAriKA Zakrajšek & Cešarek 70 — 9tt AVE., NEW YORK, N.Y (med IS. in 16. cesto) poiiija denar v Jugoslavijo, Italijo Itd; — prodaja vozna listke za vaa važnejša črte; — Izvriuja not a raka poale, M aov zvezi a atari m krajem. — Cen«« vedno med najnižjimi. — Telefon Watkiua 7527 Največji, najhitrejši parnlkf na svatu. Izborna postret^a p >tnlks*n. V vašem mestu alf bililnl Je lokal. ni aoent« V Jugoslavijo, Bolgaiako, Rumunsko in Madžarsko. V Trst in Reko preko Genove. CAMERONIA - 19. nov. CARONIA - - - 7. dec. Karto do Trsta $110 - do liefce $111. Davek Preko CHerbourga In Gouthamptona: AQUITANIA ........ 15. nov. CARMANIA ........... 3. dec. AQ UI TAN IA ........ 13. dec. [WS5 IW553 (WSSI 1W5Š3