/Primorski Št. 33 (15.477) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi. __________________________ TRST - Ul. Montecchi6-Tel. 040/7796600_____ GORtCA - Drevored 24 moggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__ 7 Cfjn I ID POSMNA PLAČANA V GOTOVINI IOUU UK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% SBcisalpina W GESTIONL, ♦ t S ♦ t | * 11 ] * invfismmm ^ ušđi vivv K/ *}v t U v t t BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA NEDEUA, 11. FEBRUARJA 1996 Četrtkov koncert Tržaškega okteta v Re-voltelli je bil izjemen kulturni dogodek, o katerem smo Slovenci še do pred kratkim lahko le sanjali. Spomnimo se sramežljivosti in skoraj zadrege, s katerima je tedanji župan Richetti pred nekaj leti sprejel oktetovce in ju primerjajmo s sprejemom v prostorih prestižnega muzeja. Stvari so se po zaslugi Illyjeve uprave tako bistveno zasukale, da smo res na dobri poti uveljavljanja slovenske bitnosti kot enakopravne oziroma naravne komponente tržaške stvarnosti. Zupan Illy, kot dokazujejo tudi dvojezične cestne table, dosledno izvaja svoje volilne obljube do občanov slovenske narodnosti, ki so, ne glede na strankarsko pripadnost, množično pri-spevali k njegovi izvobt-vi. Ker mislimo, da je uprava doslej naredila svojo dolžnost, ne moremo kar tako mimo političnih težav in trenj med Illyjem in njegovo levo-sredino koalicijo, ki že nekaj časa negativno pogojujejo delo odbora in tudi samega občinskega sveta. Zadnjo epizodo predstavlja klavrni razkroj Zavezništva za Trst, ki je formalno predlagalo županovo kandidaturo in ki je, kot politični subjekt, sedaj v bistvu izginilo iz občinske skupščine. To je, kot rečeno, le zadnja epizoda v dolgi verigi nesporazumov, napetosti in podtalnih polemik med Illyjem in posameznimi komponentami levosredinske večine. Beseda preverjanje, ki smo jo slišali iz vrst Ljudske stranke, žalostno spominja na Čase, ko so stranke krojile usodo uprav, je pa odraz realnih težav. Illy je bil izvoljen direktno od volilcev in ima na osnovi volilne zakonodaje Široke pristojnosti in odgovornosti. Zupan danes na sreCo ni veC talec ali celo jetnik večinskih strank, mora pa se naslanjati na sile, ki ga podpirajo, ter na občinski svet, katerega glavna naloga je nadzorstvo nad delom odbora. Vsi ti odnosi so se v zadnjih Časih precej zrahljali z negativnimi posledicami nad delom uprave. Preverjanje je grda beseda, ki obuja neslavne Čase, je pa gotovo potrebno, da si Illy in njegovi zavezniki iskreno pogledajo v oči. I Dan kulture v znamn ju domačih ustvarjalcev Beneški Slovenci so Dan slovenske kulture proslavili v znamenju domačih kulturnih ustvarjalcev. VeCer sta programsko oblikovala Studijski center Nediža in Spetrska občinska uprava, ki je imela za umestno, da sodeluje pri pripravi Prešernove proslave in da pri narečnem natečaju, ki ga je razpisala z name- nom, da bi ovrednotila slovensko ustno tradicijo, sodelujeta tudi župan in podžupanja. V okviru proslave so v Beneški galeriji odprli razstavo Luise Tomasetig, ki je predstavila ilustracije iz slikanice »Ljubica in Arpit«. Nastopil je tudi harmonikar Sebastiano Zorza, ki je požel dokajšen uspeh. Na 2. strani I Po Gvatemali papež včeraj dopotoval v Venezuelo CARACAS - Papež Janez Pavel II. se je včeraj mudil v Guana-reju, verski prestolnici Venezuele, kjer je pred več sto tisoč verniki predal namenu nov tempelj Nuestra Senora de Coromoto. Popoldne se je vrnil v Caracas, kjer je sprejel predstavnike tamkajšnjih socialnih sil, polemike, ker ni prišlo do papeževega srečanja z Nobelovo nagrajenko za mir Rigoberto Men-chil, pa se še niso polegle. Z odostnostjo na petkovi uradni papeže- vi avdienci v prestolnici Gvatemale je nobelovka namreč protestirala, ker ni bila uslišana njena prošnja za zasebno avdienco, med katero je želela papeža prositi, naj se zavzame za srednjeameriške In-diose. ITALIJA / VLADNA KRIZA KONČNO PRED ODLOČILNIM ZASUKOM Maccanico še vztraja, desnica pa ga napada RIM - Antonio Maccanico (na sliki) kljub naraščajočim političnim težavam nadaljuje poskus za sestavo nove vlade. Včeraj je o poteku pogovorov poročal predsedniku republike Scalfaru, zatem je pred televizijskimi kamerami prebral dokument, neke vrste politično izhodišče za vladni sporazum. Massimo D’Alema je pozval poverjenega predsednika, naj pogumno vztraja pri svojem poskusu, desnica Kartela svoboščin pa je do Maccanica zelo kritična, tako, da Gianfranco Fini ne vidi več možnosti za sporazum. Mandatar je na Kvirinalu povedal, da obstajajo pogoji za oblikovanje široke večine, ki bi v parlamentu izvedla nekatere reforme. Vlade bi te reforme spodbujala, zadnjo in odločilno besedo pa naj bi imel izključno parlament. To ni po godu desnici, ki pravi, da bi morala o tem odločati tudi vlada na osnovi jasnega predsedniškega sistema po francoskem modelu, ki naj bi ga Maccanico, po mnenju Kartela svoboščin, vse preveč prilagodil italijanskim razmeram. Maccanico je potrdil središčno in bistveno vlogo parlamenta, prvič pa je tudi omenil enake možnosti v volilni kampanji (par condicio) in konflikt interesov, ki od blizu zanima zlasti Silvia Berlusconija. Strankam pa je na koncu postavil ultimat: ali sporazum o vladi ali takojšnje volitve, tretje poti ni. Stranka komunistične prenove je še naprej prepričana, da smo pred zelo nevarnim avtoritarnim zasukom, ki ne obeta niC dobrega italijanski demokraciji. Bossi pa previdno spremlja dogajanja in postavlja federalizem kot pogoj za podporo morebitni Maccanicovi vladi. Na 2.strani LONDON / PREBUJANJE TERORIZMA IRA enostransko prekinila premirje LONDON - Bomba, ki je eksplodirala v pristaniškem območju britanskega glavnega mesta je v petek zvečer ranila več kot sto ljudi. Odgovornost za napad je prevzela Irska republikanska armada (Ira), ki je le nekaj minut pred tem sporočila, da prekinja premirje z britansko vlado. Policija je malo pred eksplozijo prejela anonimno obvestilo o bombi, ki naj bi bila skrita v avtomobilu, parkiranem pod nekim železniškim mostom. Škodo na stavbah - poškodovana je tudi najvišja upravna stavba v Veliki Britaniji - so ocenili na 50 milijonov funtov. Televizijska postaja RTE je le nekaj minut pred eksplozijo prejela telefonski klic, v katerem je moški v imenu IRA sporočil prekinitev premirja z britansko vlado, ki je bilo sklenjeno avgusta 1994: »Z velikim obžalovanjem vodstvo Ire sporoča, da se je popolna prekinitev vojaških operacij končuje 9. februarja ob 18.00.« Vodilni predstavniki stranke Sinn Fein, političnega krila Ire, so vCeraj zatr-dili, da o Irinih bombnih načrtih niso vedeli niC. Britanske varnostne sile ne izključujejo možnosti, da gre napad na račun kakšnega skrajnega krila znotraj Ire. Irski premier Bruton pa je dejal, da se morajo mirovni pogovori kljub temu »hudemu udarcu« nadaljevati. Na 9. strani Krivec težke nesreče spet zaprt TRST - Mladoletni N.S. je spet v rokah policije. Po nekaj dneh nenehnega iskanja so ga včeraj zalotili doma na Opčinah, kamor se je vrnil, potem ko je pobegnil iz ustanove, kateri so ga izročili v varstvo. Policiji se je tudi včeraj silovito upiral. Sodna oblast je odredila, da ga sedaj premestijo v enega od zaporov za mladoletne. Obtožujejo ga, da je kriv težke prometne nesreče, v kateri je pred tednom dni pri Trebčah izgubila življenje 49-letna Janja Vučko Babici. Z njim naj bi bila še ena ali dve osebi, ki ju niso še našli. Mladoletni N.S. je osumljen dolge vrste kaznivih dejanj, celo tega, da je bila nesreča namerna. Na 3. strani Di Pietro: Fininvest finansiral Craxija MILAN - Vsega mojega gorja je kriva aretacija Craxijevega prijatelja Giorgia Tradatija oktobra 1994: Craxi in Berlusconi sta združila sile in sporazumno udarila po meni, ker sem odkril, da je Fininvest finansiral vodjo PSI oziroma stranko s 15 milijardami lir. Za to imam trdne dokaze. To je zatrdil po telefonu svojemu glasniku Veltriju in nekemu novinarju Antonio Di Pietro, Cigar telefonska pogovora je s prisluškovanjem prestregel politični oddelek kvesture v Brescii. Vsebina razgovorov je prišla na dan včeraj. Danes v Primorskem dnevniku V Zgoniku odobrili proračun Zgoniški občinski svet je z glasovi večinske koalicije (ob vzdržanju SSk) odobril bilanco za tekoče leto. Stran 4 V SKK nagradili mlade ustvarjalce V Slovenskem kulturnem klubu so sinoči praznovali dan slovenske kulture s slovesnim nagrajevanjem mladih kulturnih ustvarjalcev. Strane Kmalu Kraški pust na Opčinah Udeležilo se ga bo osem vozov, ob katerih bodo še skupine mask in gostje iz Starancana. Kralju in kraljici pret i nevarnost, da bosta morala pešačiti. StranS Časopis za sožitje V Gorici so predstavili 20. številko revije “Isonzo-Soča”, ki je izšla skupaj z videokaseto filma Danijela Jarca “Sejem pripadnosti”. Stran? Danes otvoritev SP v smučanju V Sierri Nevadi bodo danes slovesno odprli svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Prva tekma pa bo na sporedu jutri, ko se bodo ženske pomerile v superveleslalomu. Stran 21 ITALIJANSKA VLADNA KRIZA / PO VČERAJŠNJEM SREČANJU NA KVIRINALU S PREDSEDNIKOM SCALFAROM Maccanicov ultimat: ali sporazum ali volitve RIM - Antonio Macca-nico (na sliki) je preveril, da obstaja kolikor toliko široko politično soglasje o nekaterih ustavnih reformah (predvsem o načinu izvolitve in o vlogi predsednika republike), besedo pa je sedaj predal strankam, da ta sporazum udejanijo. To je v strnjenih besedah smisel njegove izjave po srečanju s predsednikom republike Scalfarom, ki v bistvu zveni kot nov in dejansko zadnji poziv-ultimat strankam: ali sporazum o reformah ali takoj na predčasne volitve. Poverjeni predsednik je potrdil znano stališče, da je za načrtovane sistemske reforme pristojen edino parlament, vlada pa bi morala te spremembe spodbujati na osnovi široke večinske koalicije. Na pogovorih in pogajanjih, ki trajajo že osem dni - je poudaril mandatar - sem ugotovil, da večina strank in parlamentarnih skupin podpira Zeljo po takih reformah, ki bi zagotovile politično in institucionalno stabilnost v državi. Omenil je tako imenovano "polpredsed-nisko republiko" po francoskem modelu in novo volilno zakonodajo z balotažnim oziroma dvojnim krogom. Središčna vloga bi še naprej pripadala parlamentu, državni poglavar, ki bi bil neposredno izvoljen, pa bi pridobil novo vlogo in nove pristojnosti. Ne gre za avtomatični prenos francoskega modela, ampak za njegovo prilagoditev italijanskim razmeram in zgo- dovini tukajšnjim političnih inštitucij. Z reformami naj bi bkrepili tudi vlogo ministrskega predsednika, ki bi v prvi osebi odgovarjal predsedniku republike, a seveda tudi parlamentu. Maccanico je tudi dejal, da je večina strank podpira razčlenjeno vlogo senata in poslanske zbornice (sedaj imata popolnoma iste pristojnosti), krčenje števila parlamentarcev in zagotovilo jamstev ter teže parlamentarni opoziciji. Ome- nil je tudi možnost izvolitve parlamentarne komisije, ki bi postavila temelje za omenjene ustavne reforme in ki bi bila izvoljena na osnovi proporcionalnega sistema. Po srečanju s Scalfarom je mandatar tudi povedal, da je na pogovorih s strankami preveril široko pripravljenost za uveljavitev enakih možnostih v volilni kampanji (takozvana "par condicio"), za pravila igre in za konflikt interesov, ki, kot znano, v prvi osebi zadeva bivšega premiera Silvia Berlusconija. To je prvič, da poverjeni predsednik odkrito omenja ta vprašanja, ki so, poleg reform, v vsakem primeru izredno pomembna za demokratični sistem. Pogoj za rojstvo nove vlade, je še dodal Maccanico, je široko soglasje o reformah, čeprav se bo vlada ukvarjala tudi oziroma predvsem z drugimi vprašanji družbenega in gorpodarskega vsakdana. To je edini pogoj, da bo njegov poskus uspel, drugih možnosti za sestavo nove vlade pa ni. Besedo imajo sedaj znova stranke. Če bo do političnega dogovora prišlo, je Maccanico dal razumeti, da bo že v prihodnjih dneh sporočil Scalfaru seznam ministrov. V nasprotnem primeru bo volilno obdobje "upravljala" vlada Lam-berta Dinija, ki že, nekoliko v tišini, vodi tako imenovani evropski semester. D’Alema: Sporazum je še mogoč Desnica kritična do mandatarja RIM - Demokratična stranka levice in Kartel svoboščin zelo različno ocenjujeta stališče, ki ga je po srečanju s Scalfarom v dolgi izjavi posredoval poverjeni predsednik Antonio Maccanico. Medtem ko Massi-mo D’Alema (na sliki) spodbuja mandatarja, naj vztraja pri poskusu za oblikovanje vlade, je Gianfranco Fini (na sliki) pravzaprav prepričan, da ni več možnosti za kakršen koli seveda za desnico primeren in sprejemljiv sporazum. Tajnik Hrasta je na tiskovni konferenci izhajal iz ugotovitve, da je mandatar priznal pogoje za sporazum o reformah in ga torej pozval, naj vztraja pri svojem sicer zelo težavnem poskusu. Po mnenju DSL bi se moral Maccanico sedaj posvetovati izključno s parlamentarnimi skupinami, ker je sam povedal, da sodijo načrtovane ustavne spremembe med izključne pristojnosti in naloge senata in poslanske zbornice. D’Alema je rekel, da bi se morale stranke v tem delikatnem trenutku odpovedati nizkim političnim interesom, ki pa so v nekaterih krogih očitno še dominantni, pri Čemer je mislil na Nacionalno zavezništvo in še na nekatere druge komponente Kartela svoboščin. Podobno kot Maccanico, je tudi D’Alema prepričan, da smo pred ključno odločitvijo: ali reforme ali volitve, tretje poti ni. Voditelj DSL je tudi izrazil nasprotovanje srečanju tajnikov morebitne nove večine, ki ga predlagajo nekateri na desnici, ker taka srečanja sodijo v neslavno preteklost. Mandatar naj torej gre naprej, nove zapreke pa bi pomenile spomladanske volitve. Desnica je zelo nezadovoljna nad Maccanicovimi besedami. Medtem ko Silvio Berlusconi Se naprej sramežljivo poziva vse strani k dialogu, Fini ne vidi več možnosti ne za nadaljnji dialog in seveda niti za vladni sporazum. Maccanico je bil po njegovem mnenju vse preveč nejasen in dvoumen, predvsem pri obravnavi tako imenovane predsedniške republike, pri kateri naj bi se preveč naslonil na usmeritev leve sredine. S Finijem popolnoma soglaša vodja Krščansko-demokratskega centra Pierferdinando Casini, ki se je čez noC prelevil v najbolj zvestega zaveznika tajnika Nacionalnega zavezništva. Nekateri, kot Rocco Buttiglione, Se upajo v dogovor in predlagajo ”vrh“ vseh tajnikov morebitne večine. Ta predlog pa je, kot reCeno, D’Alema že rezko zavrnil. Zelo kritičen do besed poverjenega predsednika je bil po pričakovanju tajnik Stranke komunistične prenove Fausto Bertinotti. Dejal je, da je na ob- zorju avtoritarna in torej za komuniste popolnoma nesprejemljiva politična in institucionalna rešitev. Za vsemi temi poskusi se po Bertinottije-vem mnenju skriva velik strah pred volitvami. Tajnik SKP je tudi znova ugotovil izredno slabe odnose med svojo stranko in DSL, »ki je s svojim zadržanjem potisnila v izredno težaven položaj Romana Prodija in njegovo gibanje Oljke«. Umberto Bossi pa še dalje zelo previdno spremlja potek dogajanj. Sinoči je izrazil prepričanje, da bo Maccanicu, kljub vsemu, uspelo sestaviti novo vlado, ki pa jo bo Liga ocenjevale le po tem, Ce bo v njenem programu federalizem. "Senatur", ki ni navdušen nad možnostjo predčasnih volitev, je spet namignil na možnost zunanje podpore morebitni Maccanicovi vladi, napovedal pa je novo bitko za "samostojni in svobodni Sever". NOVICE Marazzita: Paccianija je treba takoj izpustiti FIRENCE - Odv. Nino Marazzita jutri ne bo zahteval od prizivnih sodnikov delne obnovitve razprave, ampak se bo zavzel za oprostilno razsodbo in takošnjo izpustitev Pietra Paccianija iz ječe, »ker so pogoji za to dozoreh.« Obtožencev branilec Pietro Fioravanti je Marazzitovo odločitev označil kot neumestno in nekorektno, »ker se ni poprej posvetoval s kolegi.« Štirje mladi v smrt TRENTO - Med vožnjo s citroenom Ax Gt po bren-nerski avtocesti proti Bocnu je včeraj ponoči zaradi hitrosti v ostrem ovinku zaneslo s cestišča štiri najstnike, ki so trešCih v hišni zid in umrli. To so 18-letni Giuliano Bortolamolli iz Mezzolombarda, enako stara Katia Battan in leto starejši Maurizio Marcolla iz Viga di Ron ter 18-letna Sandra Costa iz Sporminoreja. Avto je bil tako zmečkan, da so jih lahko izvlekli iz razbitin s hidravličnimi kleščami, te pa so prišle prepozno, drugače bi biti lahko karabinjerji in prostovoljni gasilci rešili življenje vsaj_ enemu dekletu, ki je po Strašnem trku Se dihalo. Uradnici z ambasade zavračata vse obtožbe TURIN - Marilena Michelotti iz Camatela di Roasio (Biella) in Carla Mancini iz Livorna, to je uradnici italijanske ambasade v Lagosu, ki so ju aretirali v petek zaradi nezakonitega izdajanja vizumov Nigerijkam, sta obtožbo združevanja v zločinske namene, korupcije in prilaščanja javnega denarja odločno zavrnili. Preiskava se seveda nadaljuje in bo zajela še ambasade v drugih državah. H DAN SLOVENSKE KULTURE h Špetrski večer v znamenju domačih ustvarjalcev SPETER - Beneški Slovenci so Dan slovenske kulture počastili v znamenju domačih besednih, likovnih in glasbenih ustvarjalcev. Spe-trski veCer, ki sta ga programsko oblikovala Studijski center Nediža in špetrska občinska uprava, je še posebej izpostavil bogatost krajevnega besednega ustvarjanja, saj se je natečaja »Naš domači jezik« udeležilo kar 21 avtorjev, od katerih je bilo lepo število takih, ki sodijo v mlajšo generacijo. Natečaj je špetrska občinska uprava razpisala z namenom, da bi ovrednotila slovensko ustno tradicijo. Pobuda ni majhnega pomena, Ce upoštevamo, da je zaenkrat Speter edina uprava, ki je v prvi osebi priredila kako pobudo v korist slovenskega jezika in kulture. Važno je tudi podčrtati, da je špetrska občinska uprava smatra- la za umestno, da sodeluje pri pripravi Prešernove proslave in da sam župan in podžupanja sodelujeta pri narečnem natečaju. Sinočnji kulturni večer, ki se ga je udeležilo res veliko obiskovalcev, med katerimi so bili tudi upravitelji in kulturni delavci z onstran meje, se je začel v Beneški galeriji, kjer so odprli razstavo Luise To-masetig, mlade umetnice doma iz občine Dreka, ki je predstavila najnovejše ilustracije iz slikanice »Ljubica in Ar-pit«. V nadaljevanju sinočnjega večera pa je pred nagrajevanje udeležencev natečaja nastopil harmonikar Sebastia-no Zorza, Cedajčan, ki se je doslej že uveljavil na različnih državnih in mednarodnih tekmovanjih. Rudi Pavšič ANALIZA / PO OCENAH EKONOMISTA GUISA Nezadižno širjenje oderuštva V šestih letih se je število žrtev oderuhov povečalo za štirikrat RIM - Po ocenah iz študije ekonomista Luigija Guisa, ki jo je objavila Banka Italije, se je število italijanskih družin, ki so padle v kremplje oderuhov, v manj kot šestih letih povečalo za štirikrat: od 80 tisoč leta 1987 na 342 tisoč leta 1993. Toda oderuški trg bi lahko imel Se veliko večje število klientov, saj najvišje ocene govorijo o celo 660 tisoč družinah. Skupna vrednost oderuških posojil naj bi se bila leta 1993 gibala okrog 3.900 milijard lir, 90 odstotkov te vsote pa naj bi družine porabile za potrebe svoje dejavnosti in samo preostalih 10 odstotkov za nakup blaga široke porabe. V študiji, ki daje ocene tako o dejansko ugotovljenih kot o potencialnih razsežnostih oderuškega trga, najdemo tudi podatek, da oderuhi nagrabijo letno približno 3.500 milijard lir aktivnih obresti. Pojav oderuštva je doživel posebno velik razmah v zadnjih letih. Gui-so je v svoji analizo ločil »dejansko« in »potencialno« razsežnost pojava oderuštva prav zato, ker je zelo težko priti do realnih podatkov o ilegalnem kreditiranju, kajti posebno tam, kjer je dejavnost organiziranega kriminala posebno moCna, so ti podatki praktično nedosegljivi. Prav zato naj bi bile ocene o dejanskem zatekanju k oderuškim posojilom komaj polovične glede na najvisje možne ocene. Treba pa je tudi upoštevati, da vse družine, ki se nahajajo v pogosto obupnih razmerah nelikvidnosti, vendarle niso pripravljene plačevati neznosno visokih stroškov - in velikokrat ne samo finančnih - oderust-va. Iz analize zbranih primerov izhaja, da gre obrestna stopnja na oderuška posojila navadno od najmanj 4 odstotkov mesečno za posojila večjih vsot in na daljši rok, do 12, 5 odstotka mesečno za manjša posojila. Po pravilu se obrestna stopnja dvigne v primerih, ko »klient« ni sposoben zadovoljiti zahtev oderuha. Bruto iztržek oderuhov se je po ocenah vsekakor zvišal od 821 milijard lir leta 1987 na 3.491 milijard leta 1993, v letih 1992 in 1993 pa se je povrhu podvojilo število prijavljenih primerov oderuštva (od 421 na 884) in obtoženih oseb (od 335 na 600). Luigi Giuso v zaključku svojega dela ugotavlja, da bi bilo za natančnejše podatke o pojavu potrebno sistematično preverjanje ugotovljenih primerov in okoliščin, ki silijo ljudi v kremplje oderuhov. POLITIKA / KRAJEVNE UPRAVE PO SKORAJ TEDNU DNI SKRIVANJA V Zgoniku odobrili finančni proračun Občina je pristopila v podjetje ACEGAS Na zasedanju prvič simultano prevajanje Mladoletnika prijeli doma na Opčinah Kriv naj bi bil za smrtno prometno nesrečo pri Trebčah Zgoniski občinski svet je z glasovi napredne koalicije in ob vzdržanju SSk ter desničarskega Kartela odobril finančni proračun za tekoče leto. Uprava je kot ustanovni član sklenila pristopiti v novoustanovljeno podjetje za vodo, elektriko in plin ACEGAS, seja pa je prvič potekala s simultanim prevajanjem (v občinski dvorani so namestili tozadevno kabino), ki nedvomno predstavlja zelo važno pridobitev na poti celovitega izvajanja enakopravnega sožitja. Zupan Tamara Blazina (na sliki) je povedala, da je Občina, kljub stalnemu krčenju državnih sredstev, ohranila raven občinskih uslug in servisov. Upravi je vsekakor uspelo dobiti nazaj nekaj sredstev, ki jih je država lani odvzela, čeprav čudežev upravitelji res ne morejo delati. Zavrnila je kritike SSk, češ da posveča proračun premalo pozornosti kmetijstvu. Za to področje, je poudarila Blaži-nova, sta pristojni Dežela in KGS, uprava pa glede tega prireja tradicionalno vinsko razstavo in posveča pozornost tudi drugim kmetijskim pobudam. Bilanca za tekoče leto nadalje namenja skrb Šolskim vprašanjem ter kulturnemu in športnemu delovanju v občini, ki je, kot znano, zelo živahno. Blažinova je tudi omenila nespremenjeni občinski davek na nepremičnine ICI, ki bo tudi letos v Zgoniku znašal pet promil. Glasovalno izjavo za večinsko listo je dala na- čelnica skupine Alenka Obad, belo glasovnico SSk pa je z vrsto pripombami in kritikami utemeljil Joško Gruden. Izpostavil je pomanjklji- vosti na področju politike do kmetijskih dejavnosti, smetarske službe ter predvsem do odvažanja in uničevanja odpadkov. V proračunu, ki ga je pripravil odbor, po mnenju načelnika SSk manjka tudi ustrezna pozornost do številnih problemov prometa, na katere opozarjajo mnogi občani. Gruden je predlagal upravi, naj izdela strokovno študijo o tem vprašanju ter naj revidira cestne znake in potrebno signalizacijo. Občinska uprava vabi jutri ob 20.uri krajevno prebivalstvo v gostilno Dolenc na Devinščino (Prosek) na javno skupščino, na kateri bo tekla beseda o raznih aktualnih upravnih vprašanjih. Po več dneh je mladoletni N.S. spet v 'rokah policije, ki ga je vseskozi intenzivno iskala. Našla ga je doma, kamor se je vrnil malo pred prihodom sil javnega reda, ki pa so gotovo imele poslopje pod kontrolo. Brez težav tudi tokrat ni šlo, saj se je fant silovito upiral, vendar je sedaj že v enem od zaporov za mladoletnike. Sedaj skušajo izslediti morebitne osebe, ki naj bi mu bile pomagale pri begu. Sedemnajsteletni N.S. je osumljen, da je skupaj z eno ali dvema drugima osebama, katerih še niso izsledili, pred tednom dni navsezgodaj zjutraj z ukradenim avtom divjal po cesti proti Padričam, ko se je ob igriščih Gaje čelno silovito zaletel v avtomobil, s katerim se je 49-letna Janja Vučko Babici peljala na delo (z možem je imela pekarno na Trgu Puecher pri Sv. Jakobu). Ko so prišli reševalci, je bila ženska že mrtva, za povzročitelji nesreče pa ni bilo več sledu. Začela se je intenzivna akcija in že istega dne so prijeli mladega N.S., pri katerem so našli torbo Vučkove z dokumenti in denarjem. Na glavi je imel svežo rano, verjetno si jo je povzročil v nesreči. Izročili so ga v varstvo osebju Villaggia del Fanciullo na Opčinah, kjer je tudi doma, vendar ni čakal, da ga zasliši sodnik, zbežal je skozi okno. O morebitnih pajdaših ni dal natančnih podatkov, baje je navedel dve imeni, vendar niso nikogar drugega prijeli. Mladoletnika so zasačili včeraj okrog 10.30, pri akciji je sodelovalo osebje openskega komisariata v sodelovanju s posebej izurjenimi agenti letečega oddelka in urada za splošno preventivo in javno pomoč. Fant se je upiral, kot je naredil že ob podobnih priložnostih, saj je bil vedno precej nasilen in je računal na nekakšno »imuniteto«, ki naj bi mu jo zagotavljala mlado-letnost. Njegov položaj pa se je medtem precej poslabšal. Sprva so ga poleg kraje avtomobila, torbe z dokumenti in denarjem ter tega, da žrtvi ni nudil pomoči, obtoževali še nenamernega umora. Pred nekaj dnevi so zadnjo obtožbo spremenili v »umor, ki prekorači namen« (omicidio preterintenzionale: na primer, ko nekdo hoče nasprotnika le poškodovati ali udariti, posledica pa je smrtna; nekoga udarimo s pestjo, žrtev nesrečno pade in si prebije glavo). To pa pomeni, da so vzeli v poštev možnost, da so potniki v avtomobilu namerno povzročili nesrečo, morda iz mladostne objestnosti ali prav z namenom, da zatem žrtev oropajo. S.N. je namreč Vučkovo poznal, eno leto naj bi tudi delal v njeni pekami. Vsekakor si je težko predstavljati, da lahko nekdo hote povzroči nesrečo: ne smemo pozabiti, da se je pripetila na ravnem odseku ceste in je bila torej hitrost visoka (avto Vučkove je odbilo v ograjo ob transformatorski postaji in voznica je ostala v njem ukleščena), kar pomeni, da bi tudi povzročitelj precej tvegal. r KRAJEVNA POLITIKA / DEJAVNOST LEVIČARSKIH STRAN ~i Bogat politični teden za DSL in SKP V Miljah se politična situacija iz dneva v dan zaostruje, govori se že o volitvah Teden, ki je pred nami, bo za Demokratično stranko levice in za Stranko komunistične prenove precej bogat s pobudami, ki bodo imele v središču pozornosti lokalno in predvsem vsedržavno politično situacijo. Komrmisti nadaljujejo z opozarjanjem članstva ter javnega mnenja na nevarnost morebitnega sporazuma med D’Alemo, Finijem in Berlusconijem, Hrast pa bo pojasnjeval ljudem razloge za vladna pogajanja o nekaterih ustavnih reformah. SKP vabi člane in somišljenike na jutrišnji zborovanji na Pončani in v Milje. V Ljudskem domu na Pončani bo skupščina ob 17.30, pol ure prej pa bo srečanje SKP v Miljah na strankinem sedežu v Ul.Roma. Na njem bo tekla bese- da tudi o izredno težki situaciji domače uprave, ki je že dalj časa v krizi, tako da nekateri govorijo tudi o predčasnih volitvah. Miljski občinski svet bo na prihodnji seji vzel v pretres in skoraj gotovo tudi odobril proračun za tekoče leto, kaj se bo zgodilo potem pa ostaja neznanka. Odnosi med županom Sergiom Milom in svetovalci, ki se sklicujejo na DSL, na zelene in na neodvisne skupine so skrajno napeti, da ne govorimo od odnosih na levici med SKP in DSL, ki sta v bistvu prekinili vsakršno politično dogovarjanje, kar za Občino seveda ne obeta prav nič dobrega. DSL bo prvo skupščino, ki bo namenjena sekciji za zdravstvo in za prevoze, priredila jutri ob 17.30 na sedežu strankine federacije v Ul.S.Spiridione 7. Navzoč bo tudi pokrajinski sekretar Stelio Spadaro. V sredo ob 17.30 pa bo vedno v Ul. S.Spiridione seja članstva iz tretjega, četrtega in šestega sosveta tržaške občine. Kot smo že poročali, ima tržaška DSL novega neke vrste organizacijskega tajnika, ki se bo med drugim ukvarjal za odnose z gospodarsko, družbeno in kulturno realnostjo. Gre za Giannija Tor-rentija, ki je predvsem v mestnih kulturnih krogih znan kot ravnatelj gledališča Miela in eden glavnih voditeljev kulturne zadruge Bonavventura. Na tiskovni konferenci je predstavila svojo dejavnost tudi prenovljena Mladinska levica. NOVICE Kako je Claus Gatterer obravnaval manjšine V dvorani “Baroncini” zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) bo v sredo, 14. februarja, ob 17.30 srečanje na temo: Pogled Clausa Gatterera na narodne manjšine in njihovo avtonomijo. Navzoča bosta tudi novinar G. Lannutti in dr. P. Di Gesaro v zastopstvu bocenske založbe Praxis 3. Srečanje prireja tržaško prosvetno društvo “Maria Theresia”. Claus Gatterer je bil rojen leta 1924 v Sextnu iz kmečke družine. Šolal se je v rodnem kraju, Brbmu in Padovi ter se predal novinarskemu poklicu, ki ga je opravljal v Bocnu, Innsbrucku in Salzburgu ter nazadnje na Dunaju, kjer je leta 1984 tudi umrl (pokopan je v Sextnu). Pokojni je bil deležen prestižnih časnikarskih nagrad in siceršnjih priznanj. V svojih člankih in pozneje knjigah je obravnaval odnos med krščanstvom in marksizmom vse tja do razmaha komunizma v vzhodni Evropi, odlikovala pa sta ga zlasti človekoljuben pogled na etnične manjšine na Južnem Tirolskem in Koroškem ter v Julijski krajini, Sloveniji, Češkoslovaški in Hrvaški ter strogo zagovarjanje sožitja. Omejitev prometa v Dolini TRST / LETO ZASUKA TREBČE / V OSNOVNI ŠOLI »RINKO TOMAŽIČ« Sindikat Cgil se pripravlja na kongresno prelomnico TRST - Tudi v Furlaniji-Julijski krajini so stekle priprave na 13. vsedržavni kongres najmočnejšega italijanska sindikata Cgil, ki bo od 2. do 5. julija v Riminiju. Od 19. februarja do konca aprila se bodo odvijale skupščine na deloviščih, od 2. do 17. maja bodo kongresi petih delavskih zbornic in posameznih stanovskih organizacij, dne 30. in 31. maja pa bo 8. sindikatov deželni kongres, na katerem bo sodelovalo okrog 240 delegatov v zastopstvu več kot 118.000 včlanjenih delojemalcev. Srž predkongresnih, a tudi kongresnih razprav, ki bodo brez dvoma na moč živahne, bo zadeval obnovo sindikata oziroma njegovo morebitno združitev z organizacijama Cisl in Uil v en sam avtonomen subjekt. Za to se, kot vemo, najbolj zavzema Sergio D’Antoni, ki pa naj bi se prenaglil, kot trdita Pietro Larizza in Sergio Cofferati. Ta je včeraj označil konfederativni značaj sindikata kot edino učinkovito obrambo načela solidarnosti, ki ga po nastopu velikih ekonomsko-sočialnih sprememb ogroža rastoča težnja h korporativizmu. »Desnica noče uničiti sindikata, hoče pa, da bi bil šibak,« je poudaril voditelj Cgil in nadaljeval: »V zadnjih letih je moral sindikat zapolniti vrzeli, ki so nastale zaradi preslabotne politične opozicije desnosredinski vladi, zdaj pa se mora povrniti v svoj pri-^tojnostni okvir in se dejavno vključiti v razpravo o istitucionalnih reformah.« Kaj pa meni deželni generalni tajnik Paolo Pupu-hn? »Novi sindikat mora biti enoten in sloneti na demokratičnem odnosu z delovnimi ljudmi, svoj program pa bo dolžan sestaviti neodvisno od političnih taborov,« je zatrdil. Prostovoljci pridno na delu Učnim potrebam prilagajajo stanovanje nekdanjega sluge V Trebčah št. 33, kjer je osnovna šola »Pinko Tomažič«, je živo tudi ob nedeljah in sobotah popoldne. Kako to, če pa šolarčkov takrat ni? Zato, ker so se nekateri vaščani odločili, da s prostovoljnim delom kar sami uredijo prostore, v katerih je bilo poprej stanovanje sluge in čuvaja, ter jih vključijo v šolsko celoto. Gre za spalnico, večjo kuhinjo, hodnik in sanitarije, ki jih je bilo treba prepleskati, saj se je stara barva kar luščila s sten, kakor sta nam povedala Ladi Coretti in njegova soproga Zorka Ferluga. Tako pridobljeni prostor bodo seveda s pridom izkoristili, čeprav zaenkrat natanko še ne vedo kako. Tod bi bila lahko kakšna delavnica, kak laboratorij, lahko pa tudi knjižnica in (ali) še kaj. Za zdaj je važno to, da se prostovoljna pobuda, ki je stekla pred dvema sobotama, nadaljuje, predvsem pa, da k njej pristopi še kdo. Dobili smo namreč vtis, da ni bil doslej odziv nanjo kako posebno množičen. Kaže, da so si še najbolj zavihali rokave starši otrok, ki se bodo šli že kmalu šolat drugam, medtem ko bi pričakova- li kaj več od tistih, ki imajo svoje malčke šele v prvem in drugem razredu. Bivše stanovanje je treba tudi opremiti s primernim pohištvom in pisarniško opremo. Nekaj ga je že, darovali pa so ga podjetnik iz Barko-velj in Zadružna kraška banka. Dolinska občinska uprava sporoča, da bo od torka 13. in do zaključka postavitve metanske cevi zaprta prometu občinska cesta, ki pelje od Sance do glavnega trga v Dolini, ob delavnikih od. 8. do 16. ure. V istem obdobju bo lahko promet potekal po občinski cesti na Siji samo v smeri, ki pelje iz vasi, na Sanci pa bo prepovedano parkiranje. V treh šolah dva dni brez pouka Šolsko skrbništvo obvešča, da jutri in pojutrišnjem ne bo pouka v institutu A. Volta v Ul. Battisti, v nižji srednji šoli Divisione Julia ter v otroškem vrtcu in osnovni Soh F. Dardi. Pouka ne bo zaradi okvar na ogrevalni napeljavi. V kavami Tommaseo o umikih trgovin in večer jazza V torek ob 17.30 bo v kavami Tommaseo javno srečanje o umikih trgovin; srečanje sodi v okvir pobud v korist uporabnikov, ki jih vodi Luisa Nemez. V sredo ob 22. uri pa bo v kavami nastopil saksofonist Piero Cozzd s svojim kvartetom. Umrl violinist Roberto Marchio V rojstnih Miljah je včeraj za neozdravljivo boleznijo umrl 48-violinist Roberto Marchio. Poučeval je na konservatoriju Verdi v Milanu, nastopal pa je v Italiji in v tujini; kot solist je nastopal tudi na televizijskih oddajah Gianfianca Funarija. Otroški praznik miru Katoliško gibanje »Azione cattolica dei ragazzi« prireja danes od 16. do 18. ure v gledališki dvorani župnije Sv. Marije Snežne praznik mim; odprt je otrokom, njihovim staršem in vsem tistim, ki želijo praznovati mir. NOVICE Na Opčinah danes ponovitev Zdrah v božji hiši Razglabljati o lastnih napakah je očitno tudi Bogu oCetu kaj težak posel. Vsemogočni postane nebogljen v podobi »velikega botra«, ki mu je posel [beri stvarstvo) zrasel čez glavo in mora marsikatero grenko požreti na račun Satana, Matere božje in navsezadnje tudi sina Jezusa. Zvest mu je le še burkaški Sveti duh. Na najmočnejši Satanov očitek, da je vendar ustvaril človeka po svoji podobi Bogu zmanjka besed za ugovor. Igralci in režiser Marjan Bevk se lotevajo kočljivih vprašanj na zabaven način, vendar se izogibajo vsake blasfemije ali provokacije. Igra Zdrahe v božji hiši zapušča veliko odprtih vprašanj in prisili gledalca, da o njih razmišlja in zase skuša najti odgovore. Danes jo bo »Teater brez...« iz Celovca ponovil ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Dokumentarni film o Lojzetu Bratužu Svet slovenskih organizacij se je skupaj z župnijama v Bazovici in Nabrežini odločil predstaviti omenjeni televizijski dokumentarni film še na Tržaškem in sicer v času, ki je blizu datumu in duhu slovenskega kulturnega dneva. Dejstvo je namreč, da se je Lojze Bratuž rodil 17. februarja 1902 in umrl 16. februarja 1937. Na predstavitvah v župnijski dvorani v Bazovici oziroma Nabrežini so filmski zapis o težkih časih slovenstva predstavili scenirstka Dorica Makuc, dalje Andrej in Lojzka ter Damjana Bratuž kakor tudi predsednica Sveta slovenskih organizacij Marija Ferletič. Mozaik drevi na slovenski TV Danes, ob 20.50 bo na valovni dolžini slovenskih televizijskih programov RAL na sporedu peta oddaja TV Mozaika. Ob priliki slovenskega kulturnega praznika se bo TV Mozaik pričel v znamenju Prešerna. Nato bo na vrsti prispevek o Skupnosti Družina Opčine. Sledil bo prispevek o fotografski razstavi posvečeni Sarajevu. Prispevek o goriškem kinematografu Vittoria bo gledalce seznanil z njegovo preteklostjo in z načrti za njegovo prihodnost. Predzadnji prispevek bo gledalcem predstavil rezijanski pust. Oddajo bo zaključil klepet branjevk Tonce in Pepe na Rusem trgu v Trstu. Dober obisk za film »Va dove ti porta il euore« Film »Va dove ti porta il euore«, ki ga je Cristi-na Comencini posnela po istoimenski knjigi Su-sanne Tamaro, je v prvih dveh dneh privabil v kinodvorano Ariston veliko gledalcev. Dober je bil obisk na premieri, čeprav so bili vsi razočarani, ker ni bilo ne režiserke ne avtorice knjižne uspešnice. Film so kritiki ocenili sorazmerno pozitivno. Med naklonjenimi so Lietta Tornabuoni (La Štampa), Maurizio Porro (Corriere delle sera) in Paolo Lughi (Il Piccolo), medtem ko je bila zelo kritična Irene Bignardi (La Repubblica). ■ SLOVENSKI KULTURNI KLUB Nagradili mlade kulturne ustvarjalce Literarni prispevki so bili po oceni komisije nasplošno zelo dobri in vredni pohvale EX TEMPORE / ZDRU2ENJE PAG Papirnati junaki zaživeli na hodniku središča II Giulia Med mentorji je bil tudi znani vinjetist Osvalda Cavandoli V Slovenskem kulturnem klubu so sinoči praznovali dan slovenske kulture. Protagonisti sinočnje Prešernove proslave so bili mladi ustvarjalci, ki so se preizkusili na literarnem, likovnem in fotografskem natečaju, zmagovalce katerih je strokovna komisija sinoči slovesno razglasila; v klubovih prostorih so obenem priredili razstavo prijavljenih likovnih in fotografskih izdelkov, večer pa je sklenil recital literarnih prispevkov. Vsi literarni prispevki (5 proznih in 3 pesniški) so bili po oceni komisije zelo dobri in vredni pohvale, tako, da je bilo kar težko izbirati; tudi po vsebini in oblikovnem pristopu so bili raznoliki. Prvo nagrado ex aequo sta prejela Tomaž Susič za metaforo »Belo mesto« in Ivo Kerže s prispevkom »Zacvetela je tišina«; 2. nagrado je prejela Erika Hrovatin za inovativno sestavljen spis »Po nevihti v gorah«, 3. nagrado pa Erik Sancin za pravljično idilo »Biser«. Poleg nagrad je komisija podelila priznanje eseju Matejke Kodrič »Človeška narava«. Na fotografskem natečaju (razstavljenih je bilo 13 prispevkov) je 1. in 2. mesto odnesel Paolo Tanze, 1. nagrado za mlajše pa je za sklop četvero slik osvojila Irina Perosa. Na natečaju za likovno nagrado (razstavljenih Likovni ex tempere je dovolj običajna pobuda: mnoga društva jih prirejajo in zadovoljiv je tudi odziv mlajših. Tokrat pa je šlo za nekoliko nevsakdanje srečanje z likovno ustvarjalnostjo. Ex tempom v vinjetah oziroma stripih, ki ga je včeraj popoldne ob vhodu v trgovsko središče II Giulia priredilo združenje PAG, je privabil pozornost bodisi številnih mimoidočih obiskovalcev, bodisi učencev in dijakov okoliških šol raznih stopenj. Ex tempore so vodih trije znani in priznani italijanski vinjetisti, prvi in najstarejši med vsemi Osvaldo Cavandoli, mlajša, a ne zato manj uveljavljena Enzo Scarton in Roberto Totaro. Udeleženci ex temporeja so lahko ustvarjah sami ah pod mentorstvom treh je bilo 25 likovnih del in miniaturni izdelek) je 1. mesto pripadlo Martini Flego za »Ledene rože«, 2. mesto sta ex equo prejeli Olga Sosič in Martina Ozbič, 3. pa pa ravno tako ex equo Matej Susič in Stefan Pahor. Natečaj je prav gotovo pokazal, da se mladi aktivno in tudi uspešno vključujejo v svet literarne, likovne in fotografske ustvarjalnosti. Literarni prispevki, za katere je komisija izrekla mnenje, da so primerni za objavo, bodo postopoma objavljeni v mladinski prilogi Mladike, v Rasti, kar bo mladim ustvarjalcem prav gotovo vlilo novega poguma za nadaljevanje ustvarjalnega dela. i SDGZ / IZPOPOLNJEVANJE h V torek zanimiv seminar o izbiri osebja v podjetju Zunanjetrgovinska sekcija SDGZ prireja v torek, 13. februarja ob 19.30 nasedežu Združenja (Ul. Cicerone 10) operativno srečanje o izbiri osebja v podjetju. Srečanje, ki bo potekalo v obliki seminarja. vključuje tudi praktične vaje, vodila pa ga bo izvedenka Lola Fabbri. Namenjen je podjetnikom in vodilnemu osebju, ki dela na področju obrti, trgovine, zunanje trgovine, bančništva ipd. Program seminarja o procesu selekcije v podjetju vključuje v glavnih obrisih naslednje teme: trg dela v preobražanju; od realnih potreb podjetja do osebe, zadolžitve in vloge; pomen preverjanja ne samo tehničnega znanja, ampak tudi drugih lastnosti (nagnjenost, motivacija, vrednote); instrumenti in tehnike, ki se jih lahko posluži podjetje za izbiro »pravega« kandidata (s praktičnim prei-skusom modela analize obnašanja); potek procesa selekcije itd. Tisti, ki bi radi izkoristili to priložnost, naj svojo udeležbo sporočijo organizacijskemu tajništvu SDGZ (tel. 362949). uglednih gostov« Privlačno je bilo slediti nastanku drobnih stripov, oblikovati zgodbe z znanimi in na novo izmišljenimi risanimi junaki. Tudi včerajšnja pobuda sodi v vrsto zamisli, s katerimi združenje PAG skuša v tržaški stvarnosti uveljavljati pravico mladih do lastnega ustvarjalnega prostora. Zaenkrat so obljube tržaške občinske uprave glede otipljivega prostora za nastanek središča mladinskega združevanja šele pri besedah. Baje pa obstajajo dobre možnosti, da bi tudi v našem mestu mladi razpolagali s prostorom za uveljavljanje in razvijanje dejavnosti, ki so jim najbolj pri srcu. V pričakovanju, da se obljube upraviteljev udeja-nijo, se združenje PAG pojavlja na prizorišču s posameznimi pobudami. Usmerjene so seveda na izpostavljanje vsebin in značilnosti tiste stvamosh, v kateri živijo mladi ljudje. Ob včerajšnjem ex tempore treh vinjetistov vzporedno nastaja tudi fotografski natečaj, ki ga združenje PAG prireja v sodelovanju z odbomištvom za kulturo tržaške občine. Sedmim organizacijam, ki so pred približno tremi leti ustanovile združenje PAG, se ob tej pobudi dodaja Se fotokro-žek Foto Trst 80. Časa za oddajo čmobelih ah barvanih fotografij je še do prihodnjega 20. februarja. Vse informacije pa nudijo tudi na ZSKD (ulica S. Francesco 20, tel 635626). Izdelki včerajšnjega ex tempore in fotografskega natečaja bodo aprila razstavljeni v občinski umetnostni galeriji na trgu Unita. Damjana Ota __USPEŠNI AKCIJI / TRŽAŠKIH FINANČNIH STRAŽNIKOV_ Toksične odpadke odvažal na Opčine Zajeli so tudi osebi, ki sta usnjene ponaredke prodajali z imeni priznanih stilistov Finančni stražniki iz sklopa tržaške 19. legije so speljali v zadnjih nekaj dneh uspešni pre-gonski akciji zoper črnoborzijance in kršitelje zakonskih predpisov o varstvu naravnega okolja. Agenti tretje stotnije so s pomočjo toskanskih kolegov stopili na prste neki ženski iz videmske pokrajine, ki je imela pri sebi nekaj Zenskih torbic s ponarejenim tovarniškim znakom in tudi več srebrnih predmetov dvomljivega izvora. Zalotili so jo, ko je skušala vse to na črno prodati. Zaradi tega so ji nemudoma preiskali stanovanje in v njem odkrili še lepo število torbic, pasov in drugih usnjenih predmetov, ki naj bi jih izdelali priznani italijanski in drugi evropski modni ustvarjalci, kar pa seveda ni res, ker so izvorni znaki in napisi lažni. Po nadaljnji večtedenski preiskavi, ki jo je naročil namestnik državnega pravdnika pri tržaški okrožni preturi D ari o Grohmann, so finančni stražniki naposled zasledili ponarejevalca; to je lastnik neke večje obrtne delavnice v Firencah, kateremu so ravno tako zasegli nič koliko končnih izdelkov, pa tudi kopico materiala, potrebnega za njihovo izdelavo. Vsega skupaj so agenti zaplenili približno 2.000 oblačilnih in siceršnjih pritiklin, katerih vrednost znaša menda več sto milijonov lir. Finančni stražniki druge, tržaško-openske stotnije pa so preteklo sredo pošteno zašili 45-letnega Samirja Achka-rja s stalnim bivališčem na Rebri Skoljet, ker se je pregrešil zoper določila, ki prepovedujejo divje odvažanje odpadkov na gmajno. Možak si je takšen odpad omislil kar v neposredni bližini zgodovinskega jedra Opčin ter vanj nanašal vsakovrstne nedovoljene trdne in celo toksične odpadke. Zaradi tega so Achka-rja, ki je ostal sicer zaenkrat na prostosti, prijavili državnemu tožilstvu tržaške preture. Kakor je zapisano v zakonu št. 915 iz leta 1982, obtoženi tvega od šest do dvanajst mesecev zaporne in od dva do pet milijonov lir denarne kazni. O ribah sedaj vedo veliko več V slovenskem dijaškem domu Srečka Kosovela že vrsto let poteka praktični pouk kuharskega tečaja za dijake, ki obiskujejo Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Prijaznost in strokovnost kuharskega mojstra Mateja Tomažiča je domsko osebje pritegnilo, da je prišlo do uresničitve kratkega tečaja (štirje večeri) o ribjih specialitetah. Kljub temu, da živijo v obmorskem mestu, so udeleženke spoznale marsikaj novega od nakupovanja rib, njihovega čiščenja, pripravljanja različnih prilog, okrasitve krožnikov do zdravega in sladokusne-ga uživanja ribe in morskih sadežev. Tečaj je bil uspešen in vse kaže, da bi v domu še kaj podobnega organizirah. _____OPČINE / V SOBOTO BO 29. KRAŽKI PUST_ Ob Pocahontas še Tantahontas V vaseh se vneto pripravljajo na norčavi popoldan Lanski zmaovalci iz Bazovice imajo s svojimi Aladini veliko opraviti (foto KROMA) NABREŽINA / OBČNI ZBOR Pomanjkanje prostorov hromi kulturno delo ŠD Sokol in SKD I. Grudna ne bosta slavila 30-letnice dela Sempolajci nam bodo s “Senatom” šegavo in tudi kritično zaznamovali početje gospode v rimski Palači Madama, veseljaki iz Saleža in Zgonika si bodo z vozom “Si-Rak Wi Wi Bum Bum” pošteno privoščili francoskega predsednika in njegove jedrske prigode, o sveto-ivanskem “Hollandu” ne vemo nič natančnega, zato pa bo čakanje toliko bolj razburljivo, trnovški “Kdo bo zmagal« menda cika na Berlusconija, Finija in D’Alemo, lanski zmagovalci Kraškega pusta iz Bazovice se bodo postavili z “Aladini”, burkeži iz Medjevasi bodo pokazali svojo verzijo “Pocahontasa«, oni iz Podlonjerja pa jim bodo odgovorili z vozom “Tantahontas«. A to še ni vse: množico na Opčinah, za katero je želeti, da ne bo zmrzovala, bodo skušali presenetiti Se navihanci iz Praprota, ki bodo razkazali, tako vsaj kaže, pomanjkljivosti (in vrline?) politikov vzdolž Apeninskega polotoka. Tako torej, 29. Kraški pust je tik pred durmi, saj se bomo ob njem veselili že v soboto, 17. februarja. Začelo se bo natanko ob 14. uri na Pikelcu, od koder bodo norčave šeme v sprevodu obšle najprej Narodno ulico in potem še Proseško ulico ter se nazadnje zgnetle na trgu Brdine, kjer bo nagrajevanje treh najlepših vozov in ravno tolikih najbolje uvrščenih skupin mask. Z maskami se bodo predstavili Vzgojno za- Ceprav nas mraz še vedno pritiska v tople domove, so novoletne počitnice že dolgo za nami in z njimi tudi prelepi dnevi taborniškega zimovanja. Tudi letos smo se taborniki RMV odločili, da Preživimo zimovanje v taborniški Gozdni šoli v Ribčevem lazu pri Bohinju. Sem hodimo že dolgo let in prav ta naša navezanost na to kočo je dokaz, da se v njej počutimo zelo lepo. Sicer nas je bilo letos manj kot ponavadi, a zabave ni manjkalo. Prihod je bil malo ote-žkožen, saj je prav tistega dne v Trstu in okolici krepko zasnežilo. Iv ek, oskrbnik koče, nas je nestrpno čakal že v popoldanskih urah, a smo se prikazali, ko je bila večerja že na mizah. Ves presrečen je bil, ko je videl, da smo prišli živi in zdravi, čeprav premra-Zeni, ter nas takoj namestil po sobah. poslitveno središče Mitje Cuka pod rpočno pomenljivim geslom “Ali moramo biti vsi enaki, da nas sprejmete?! ”, dalje združenje vasi, skupina iz Boljunca, ki bo navalila na Opence s kar 110 bojeviteži, pa še skupina Jabadabadu, prav tako iz dolinske občine. Tradicionalno pustno prireditev, ki bi bila morala biti pravzaprav že 30., torej jubilejna, a bo to šele prihodnje leto, ker je ena zaradi “zalivske vojne” odpadla (kaj pa prelivanje krvi na Balkanu?), bodo kot gostje izza pokrajinskih meja - prvič - uvedli zbadljive! iz Starancana, in sicer z vozom in skupino mask, ki so ju poimenovali “Balada Du mar” (morska balada). Prešerno pustovanje se bo končalo, kakor je Naslednji dan nas je na Voglu čakal prekrasen svež sneg. Imeli smo prav srečo, saj so se še dan prej tam še pasle krave in cvele marjetice! Nismo dolgo čakali in se takoj spustili po progah, spretnejši po težji, manj izve-žbani pa po lažjih. S prelepim snegom smo smučali kar tri dni zaporedoma. Seveda smo se med enim in drugim spustom tudi malo odpočili: pogu- že običaj, z nastopom kralja in kraljice, ki pa sta zdaj nekam v zagati. Se zmerom namreč ne vesta, če jima bo kočijo vlekel konj ali ne; če ga ne bo, bosta morala vpreči tlačane, ko pa bi se ti uprli, bosta morala kar peš. Je že res, da sta mlada, on s Kontovela in ona iz Doline, a vendar... Vedeti je namreč treba, da je zvesta kobila iz Briščkov, ki jo je bila narava navadila na toplejše zime, podlegla mrazu, žalujoči ostali pa ji še niso našli nadomestka. Morda ji ga le bodo, mogoče že do srede, 14. februarja, ko bo organizator Kraškega pusta sklical v domu “Brdina” novinarsko konferenco, kakor nam je povedal Igor Malalan in šaljivo-radostnemu vzdušju navkljub potožil o nič kaj spodbudnih finan- mnejši so se kepali, drugi pa so se raje zadrževali v koči ob toplem čaju, saj je temperatura na Voglu padla kar 13 stopinj pod ničlo. Medseboj smo si tudi pomagali, saj so spretnejši učili nesmučarje in nas celo spremljali po progi z vrha Vogla do doline ob jezeru. Toda vreme se je poslabšalo in nismo mogli več na smučišča. A nič zato! Pogumno smo se čnih zadevah. »Tržaški mestni upravitelji so za lanske pustne prireditve nakazali 10 milijonov lir, pri tem pa so popolnoma “pozabili” na Kraški pust, ki je za miljskim vendarle najpomembnejši v pokrajini,« je zaskrbljeno poudaril Igor rekoč, da je njegov odbor ustrezno prošnjo vložil, kot se spodobi, že novembra 1994. Cernu takšno ravnanje Občine Trst, ko pa s Pokrajino ni nobenih problemov, se je še vprašal Malalan in upravičeno tožbo zaključil takole: »Ko ne bi imeli sredstev, s katerimi nas finansirajo Zadružna kraška banka, trgovci iz sklopa Skupaj na Opčinah in še drugi podjetniki, potem bi Kraški pust že zdavnaj propadel, kaj šele njegov jubilej, ki bo prihodnje leto.« (dg) odpravili na izlet k slapu Savica. Hoja pod belim snežnm metežem v tihem gozdu je res pravljična, to vam zagotavljam. Toda mraz je bil res hud in samo nekateri so šli do slapa, ostali pa smo jih počakali v koči Savica ob toplem čaju. Ob vrnitvi bratcev in sester smo vsi skupaj še nekaj popili in celo taborniške pesmi so zadonele ob vrnitvi. Ob povratku so se začele priprave na silvestrovanje: česanje, umivanje, lišpa-nje... Ivek nam je pripravil imenitno večerjo (celega odojka!). Zabavah smo se s plesi, s taborniškimi igrami, porokami in seveda nazdravljali s taborniškim "zemljetresem”. Vse to je trajalo pozno v noč (ali zgodaj v jutro!), ko smo trudni legli. Zjutraj nas je pričakalo presenečenje: zaradi obilnega snega je bil ves Bohinj brez elektrike, zato je v koči zmanjkala tudi voda. V župnijski dvoranici (edini prostor, ki je na razpolago nabrežinske-mu občinstvu) se je v petek zvečer odvijal 30. občni zbor domačih društev SD Sokol in SKD Igor Gruden. Ponavadi se okrogle obletnice slavijo, toda predstavniki društev so menili, da ni še čas za veselo slavljenje, saj se društvi ubadata že vrsto let z istimi težavami, ki so postale že kronične in torej hromijo njuno delovanje. Kot predsednik društva se je Niko Pertot v svojem poročilu zaustavil ob analizi teh problemov ter včasih bil tudi samokritičen. Ce je nezadovoljiva organizacija vezana na pomanjkanje delovnih članov v društvu samem, in torej spada v bolj ali manj "notranje zadeve društva”, so druge problematike širše narave in bi jih morale primerno vzeti v poštev krovne organizacije ali ZSKD. Vse kaže, da bo frustracija društvenega sedeža, ki spremlja nabrežinske kulturne delavce že več kot dvajset let, končno odpravljena. Dela so se dejansko že začela, vendar jih ne bo mogoče končati, če ne bodo krovne organizacije nakazale potrebnega denarja. Tudi v kasnejši debati je prišlo na dan jasno sporočilo, da ne more biti Nabrežincem vseeno, če nima kje vaditi dramska skupina ali nastopiti pevski zbori, medtem ko se dogaja, da drugje obstoječi kulturni domovi samevajo. Morda bi bilo dovolj, da bi lastnik zamejskih kulturnih nepremičnin odžagal suhe in Umivali smo se kar s snegom! Prvi dan v letu smo posvetili tekmovanju v izdelovanju sneženih mož. Tako so na primer pred kočo nastali prelepa dama z osebnim psom in obličja znamenitih mož. Zvečer pa smo še zadnjič obiskali Bohinj, kjer smo poskusili posebnost kraja, »medvedjo kri«, kar toplo priporočam vsakomur, ki obišče ta kraj, ker je res super! Zal pa je že dospel dan odhoda. Po koči smo pospravljali veselo in hrupno, a v srcih nas je bolelo, saj je težko zapustiti tak pravljičen kraj in se vrniti v resničnost vsakdanjega življenja, ločeni eden od drugega, vsak po svojem. Ker zimovanje, kot vse taborniške akcije, ima prav ta cilj: duševno združiti vse zimovajoče. Mislim, da je doslej to vedno uspelo... Taborniški srečno Bohinj! Mojca Mihalič nepotrebne veje. Ce je minula športna sezona bila ne preveč uspešna zaradi padca števila atletov, je referent Aljoša Terčon poudaril tudi nove pobude (24 ur odbojke, tečaj otroške telovadbe in uspehe balinarjev), ki so se odvijale na tem področju. Predstavnica kulturnega odseka Maja Lapornik pa je kar naštela uspehe zborov in dramske skupine. Medtem ko so pevke nastopile pri slovenskih rojakih v Milanu, je gledališka skupina odnesla na lanskoletnem festivalu amaterskega teatra v Mavhinjah kar dve nagradi. Po tajniškem in blagajničarniškem poročilu so člane in odbor društva pozdravili predstavniki posameznih društev, zadružne Kraške banke, občinske uprave ter ZSKD. V pestri razpravi so prišla na dan še nekatera vprašanja glede statuta, pomanjkanje denarja, vodenje občinske telovadnice in podobno. Novi odbor pa bodo sestavljali Niko Pertot, Maja Lapornik, Marjanka Ban, Martin Venier, Nevenko Gruden, Mariza Skerk, Matej Gruden, Tanja Kosmina, Marko Golemac, Igor Pipan, Damjan Gherli, Stane Kojanc in Hadrijan Caharija. M.C. KINO ARISTON - 14.30, 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Va do-ve ti porta il cuore«, r. Cri-stina Comencini, i. Virna Lisi, Margherita Buy. EKCELSIOR -15.30,18.30, 21.30 »Heat - La sfida«, i. Al Padno, Robert De Niro. EXCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »La dea dell’amore«, r. Woody Allen. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II presidente, una storia d’amore«, i. Michael Douglas, Annette Bening. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Pensie-ri pericolosi«, i. Michelle Pfeiifer. NAZIONALE 2-15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Babe - un maialino corag-gioso«. NAZIONALE 3-16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The Net - Intrappolata neha rete«, i. Sandra Bullock. NAZIONALE 4-15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »Highlander III«, i. Chri-stopher Lambert. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »VVaiting to Exhale - Dopne«, i. Whitney Houston, Angela Bassett. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Gašper«, r. Števen Spielberg. ALCIONE - 15.30, 18.30, 21.30 »Underground«, r. Emir Kusturica. LUMIERE - 10.00, 11.30, 15.00, 16.30 »Pocahontas«, risanka; 18.00, 20.00, 22.15 »I soliti sospetti«, r. Bryan Singer, i. Stephen Baldvvin. hi PRIREDITVE SKD TABOR OPČINE - Prosvetni dom. Danes, ob 17. uri gostuje ”Teatr brez...” iz Celovca z moderno misterijsko igro "ZDRAHE V BOŽJI HIŠI”. Režija Marjan Bevk. Vabljeni na zabaven popoldan. KD KRAŠKI DOM vabi danes, ob 17. uri v Kulturni dom na Colu. Predstavili se vam bodo elani KD RdeCa zvezda iz Saleža z veseloigro "PRIPRAVA NA ZLATO POROKO” ter moški pevski zbor. SKD LIPA iz Bazovice vabi ob dnevu slovenske kulture na KONCERT MLADIH IZVAJALCEV. Nastopili bodo gojenci pr V. Tamare Ražem in prof. Tatjane Jercog. Toplo vabljeni v torek, 13. t.m., ob 18. uri v Bazovski dom. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo ob skupnem praznovanju pusta obiskalo naslednje vasi: v soboto, 17. t.m.: Medjo vas, Stivan in Sesljan; v nedeljo, 18. t.m.: Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Sempo-laj in Praprot; v ponedeljek, 19. in v torek, 20. t.m.: Vižovlje, Sesljan, Trnovco in Nabrežino. H ČESTITKE MARKO OZBIC, maestro si postal! Da bi z dirigentsko palico svojo življensko sinfonijo na višek povzpel ti žele nona Tončka, Irma, Savino, Jordan in Miran. M IZLETI SKD CEROVLJE- MAVHINJE priredi v nedeljo, 25. t.m., smučarski izlet na Monte Elmo in San Candido v Pusteriji. Odhod avtobusa iz Sesljana, ob 6. uri. Informacije tel. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-C.G.I.L. sekcija Devin Nabrežina organizira, ob praznovanju dneva Zena, v nedeljo, 10. marca, izlet v Goriška Brda. Informacije in rezervacije na tel. št. 200669, 200007, 299640 in 208306. H ŠOLSKE VESTI TAJNIŠTVO LICEJA "Prešeren” obvešča, da lahko dijaki, ki so doslej maturirali na naši šoli, dvignejo diplomo o opravljenem zrelostnem izpitu. Pri tem morajo vsi prosilci, razen tistih, ki so maturirali leta 1995, vrniti nadomestno potrdilo. Urnik tajništva: vsak dan od 9.30 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI vljudno vabi starše otrok, ki se nameravajo vpisati v otroške vrtce in v prve razrede osnovnih šol dolinskega didaktičnega področja, na informativno srečanje, ki bo za osnovno šolo na COS F. Venturini v Boljuncu, 12. t.m., ob 16. uri. PRETURA V TRSTU IZVLEČEK PRIPOSESTVOVALNE TOŽBE Sporočamo, da je gospa Cesar Giustina Malalan, bivajoča v Trstu, ulica degli Okni 43, vložila ugotovitveno tožbo pridobitve lastninske pravice po priposestvovanju za sledeče nepremičnine: 1) ”P.T. 4223 Rojan“ zemljiškoknjižno telo I, vknjiženo na ime Giuseppina Kert, rojena v Sežani 26.5.1887; 2) P.T. 4223 zemljiškoknjižno telo IV, vknjiženo na ime Giuseppina Kert, rojena v Sežani 26.5.1887 z 1/2 nedeljivim delom in Giustina Cesar, rojena v Trstu 25.10.1921 z 1/2 nedeljivim delom; 3) P.T.629 Rojan vknjiženo na ime Lorene Pischianz (Piscanc) sin Antona; 4) P.T. 627 Rojan vkniženi 6/8 Francesco Hussu, 1/8 Elma Daneu in 1/8 Pietro Malalan; 5) P.T. 626 Rojan , vknjiženi z 1/2 nedeljivim deležem Michele Pischianz in z 1/2 nedeljivim deležem Antonio Pischianz; 6) P.T. 3560 Rojan vknjiženo na imena Giuseppina Kert z 1/7, Antonio Cesar z 1/7, Emilia Cesar z 1/7, Giustina Cesar z 1/7, Maria Cesar z 1/7, Bruna Petrevdc z 1/7, Laura Cesar z 3/84, Pierina Cesar s 3/84, Maria Vilmira Cesar s 3/84 in Sonia Cesar s 3/84; 7) P.T. 5598 Opčine vknjiženo na imena Giuseppina Cesar, rojena v Trstu, 25.10.1921, z 1/2 nedeljivim deležem in Giuseppina Kert, rojena v Sežani 26.5.1887, z 1/2 nedeljivim deležem; Z odlokom dne, 24.11.1995 je Pretor v Trstu dal nalog za objavo preko javnih razglasov ter obvešča da bodo eventuelne pritožbe obranavane pred Pretorjem v roku 90 dni od objave tega izvlečka. Trst, 15. januarja 1996 _______________RMV / V TABORNIŠKI GOZDNI SOLI_____________ Prelepo zimovanje v prijaznem Ribčevem lazu Veselje na smučarskih strminah Vogla, pravljična hoja do slapa Savice in prijetna druščina OBČINA DOLINA in PD MACKOLJE vabita na Hlooemhe kuli ki bo danes, 11. februarja ob 17. uri v občinskem gledališču »F. Prešeren« v Boljuncu NASTOPAJO: Mešani pevski zbor »Mačkolje« Otroški pevski zbor KD F. Venturini od Domja Moški pevski zbor KD V. Vodnik iz Doline Recitatorji SKK iz Trsta Priložnostno misel bo podal LIVIJ VALENČIČ SLOVENSKA PROSVETA v Trstu prireja dvodnevni tečaj - delavnico Plesno - gibalna soočanja v petek, 23. t.m., od 18.30 do 20.30 in v soboto, 24. t.m., od 15.00 do 18.00. Delavnico bosta vodili Lena Knific in Helena Biffio. Prijave na sedežu Slovenske prosvete Ul. Donizetti 3 med 9. in 13. uro (tel. 370846). GLASBENA MATICA TRST obvešča cenjene abonente in obiskovalce, da v torek, 13, t.m., koncert zbora J. Gallus zaradi bolezni odpade VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 11. februarja 1996 MARIJA Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 17.25 - Dolžina dneva 10.11 - Luna vzide ob 0.45 in zatone ob 10.19. Jutri, PONEDELJEK, 12. februarja 1996 BENO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 4 stopinj, brezvetrje, vlaga 40-odstotna, nebo rahlo poo-blaCeno, morje mirno, temperatura morja 7,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Rachele Vianello, Camilla Lenar-duzzi, Clara Mendogni in Camilla Dudine. UMRLI SO: 30-letna Na-dia lerina, 48-letni Claudio Delben, 67-letni Marcello Bressanutti, 95-letni Karlo Kokelj, 88-letni Giovanni Moscarda, 75-letna Nella Brajnik, 80-letna Ines Vianello, 87-letna Emilia Sili-ch, 71-letni Egidio Franzel-li, 75-letni Fioreligio Marti-nuzzi, 70-letni Silvestro Gropaiz, 85-letni Giorgio Schneider, 89-letna Mar-gherita Cernivani. I' LEKARNE NEDELJA, 11. februarja 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Goldoni 8, Ul. Revol-tella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). Loterijo 10. februar 1996 BARI 84 82 49 54 27 CAGLIARI 71 27 86 12 36 FIRENCE 38 11 29 50 59 GENOVA 27 13 8 43 45 MILANO 84 35 90 44 41 NEAPELJ 63 54 68 78 17 PALERMO 80 36 19 28 49 RIM 73 67 40 47 80 TURIN 82 59 40 15 28 BENETKE 40 47 ENALOnO 61 16 30 2 2 X 1 2 2 2 2 2 KVOTE 12 95.186.000. 11 2.069.000. 10 163.000. X X 2 V.D.E. Konto vel 451 Trst Tel. 040/225428 0337/543530 Verginella Dean & C. s.n.c. popravila • vzdrževanje • inštalacije in prilagoditve industrijskih in civilnih električnih napeljav po normati-vah zakona 46/90. Ul. Macchiavelli 22 Tel. Fax: 662111 Nujno iščemo stavbe in stanovanja za naše kliente brezplačne cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodajna in najemninska posredovanja SLOVENSKA PROSVETA in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita na PKBDEKi I OVC) PIROSILJ©/© □ podelitev nagrad 24. literarnega in fotografskega natečaja Mladike: a podelitev priznanj Mladi oder 95; □ nastop gojencev Glasbene matice - Sola Marij Kogoj; □ govor: Lučka Kremžar de Luisa V ponedeljek, 12. februarja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3 Slovensko Stalno Hledalisce Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega Evald Flisar IZTROHNJENO SRCE Danes, Režija: Zvone Šedlbauer 11. t.m., ob 16.00 ABONMA RED C ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Zavije). ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040). Od PONEDELJKA, 12., do NEDELJE, 17. februarja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Jakoba 1 (tel. 639749), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE (Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Jakoba 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginna-stica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGEP Drev. D’Annunzio 44 Miramarski drev. 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Aquilinia (Milje) Ul. F. Severo 2/2 L argo A. Canal 1/1 Ul. D’Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 Miramarski drevored 273 NABREŽINA 129 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drev. 267/1 SESLJAN -drž.c. 14 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 (Barve IP) NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) MABSOT JHensieU A. Marsich cementni izdelki material za gradbeništvo TRST - dr. cesta 202 -III. km Rocol (Caltaia) anagr. št. 1683 Tel. 910806-Fax 910924 NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. □ OBVESTILA GLASBENA MATICA - Trst obvešča cenjene obiskovalce koncertov, da koncert zbora J. Gallus (13.2.) ODPADE. DANES, je na Ferlugih praznik lurške Matere božje, zavetnice cerkvice in vasi na Ferlugih. Slovesna sv.maša bo ob 10. uri., ki jo bo vodil novomašnik Maks Suard, ob sodelovanju CPZ sv. Florjan od Banov. Vabljeni. DANES bo, ob 17. uri, v MarjaniSCu na Opčinah predavanje gospe Vanje Kržan na temo ”Kaj pomeni biti poročen”. Srečanje organizirajo družinska in zakonska skupina ter duhovna skupina openske župnije sv. Jerneja. Vabimo zlasti mlajše zakonske pare. Po predavanju' bo pogovor in kratka družabnost. DOM BRDINA - jutri, ob 20.30 prične v prostorih Doma Brdina TEČAJ ŠIVANJA, ki ga vodi Adrijana, Regent. UPRAVA OBČINE ZGONIK vabi vaščane iz De-vinscine na JAVNI SESTANEK, ki bo jutri, ob 20. uri, v gostilni Dolenc - De-vinšCina 3. SKD VIGRED vabi elane in prijatelje na IZREDNI IN REDNI OBČNI ZBOR v torek, 13. t.m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Kras vabi elane in simpatizerje na PRAZNIK VČLANJEVANJA, ki bo v sredo, 14. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu. KLUB PRIJATELJSTVA prireja DRUŽABNO SREČANJE na pustni četrtek, 15. t.m., ob 16. uri v ul. Donizetti 3. Prijatelji in priateljice vljudno vabljeni. ŠD POLET organizira na kotalkališču na Opčinah, Repentabrska ulica, v soboto, 17.t.m., od 16. ure dalje OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Vabljeni vsi otroci in maske. V MLADINSKEM KROŽKU V DOLINI se bo 22. februarja ob 19. uri zaCel teCaj šivanja in krojenja. Informacije: tel. 225231. KRUT obvešča elane, da v torek, 5. marca, ponovno začnejo PLAVALNE URE v termalnih bazenih v Gra-dežu in Strunjanu po že ustaljenih urnikih. Stari ODBOR ZA OHRAMIEV STADIONA 1. MAJ h . ■ ŠPORTNA V\ \V.V ŠOLA , . V TRST % >v V nedeljo, 18. februarja od 15. do 20. ure: ntmškn pustno rajanje. Igra ansambel ZVEZDE. V ponedeljek, 19. februarja od 20. ure dalje: mladinski žur Igra Status symbol. V torek, 20. februarja: od 20. ure dalje: tradicionalno pustna rajane. Igra Adria kvintet. obiskovalci naj svojo prisotnost potrdijo do 20. t.m. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, ul. Cice-rone 8, tel. 3720062. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v petek, 8. marca, ob 20.30 PRAZNOVANJE DNEVA ZENA v restavraciji Urdih v Mavhinjah ob veselih zvokih ansambla "Kraški kvintet”. Informacije in rezervacije tel. 291078 ali 2916056 od 17. do 20. ure. MALI OGLASI tel. 040-361888 MAU OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST-UI. Valdirivo 36-1. nad. Tel. 361888-FdX 768697 KUPIMO stavbe sli vile z vrtom, tudi potrebne popravil, plačamo v gotovini takoj. Tel. 576139. IŠČEMO primerno osebo za družbo ob nedeljah starejši osebi. Tel. 54034 ob večernih urah. MEHANIČNA DELAVNICA - karoserija Guštin (Ul. Carsia 45) -Opčine - tel. 214522 išCe resnega vajenca. IŠČEMO osebo za CišCenje šolskih prostorov v Ricmanjih. Zahteva se veljavno sanitarno knjižico, znanje slovenščine in osebni avtomobil. Interesenti naj se javijo med 10. - 12. uro "Cooperativa pulizie”, Trg Goldoni 10. NUDIM lekcije iz slovenščine in matematike. Tel. 312935. KAKRŠNOKOLI DELO sprejmem ob vikendih. Tel. 00386/61/753405. POUČUJEM NEMŠČINO otroke in odrasle, otroke začetnike tudi v skupini. Tel. 040/772155. URADE približne velikosti 30-40 kvm, v dolinski občini, najraje v centru Boljunca, potrebuje družba za javne storitve. Pisati pod šifro "Dolgoročno” na Pu-bliest Srl, CP 568, Trst. POVSEM PRENOVLJENO dvonadstropno hiSo z lastnim parkirnim prostorom v centru Skednja proda privatnik privatniku po zelo ugodni ceni.Tel. 912484. V SREDIŠČU SKEDNJA oddamo v najem prostor primeren tudi za urad. Tel. 815266 od 18. ure dalje. BLIŽA SE PUST - lepo, enkrat nošeno pustno obleko brazilca za fantka 2/3 leta prodam. Tel. 228609. IŠČEMO delavca, italijanskega državljana z vozniškim dovoljenjem ”C”, za razvažanje blaga. Telefon št. 383993. PUNTO 75 SX metalizi-rane svetlozelene barve prodam. Odkupim tudi rabljenega. Tel. 229224. PRODAM FORD FIESTA XR2 1600 Cme barve, letnik 91. Tel. 0481-32629 ob večernih urah. FIAT 127 v dobrem stanju prodam za 1 milijon lir. Tel. 910148. PRODAJAM KATRCO, R4TL, letnik ’85, originalno poslikana, primerna za mlade. Tel. 228160. PRODAM avtomobil Alfa Romeo 33 Quadrifoglio oro, letnik 85 za 1.000.000 lir (možen dogovor). Tel. 040-360739 v večernih urah. V NAJEM dajem opremljeno stanovanje na Proseku, 75 kvm za dobo 1-2 let. Tel. 225122 ob večernih urah. PALAČE HOTEL v Gorici iSCe najemnika za 1. razredno restavracijo. Ponudbe: Palače hotel, Korzo Ita-lia 63-34170 Gorica. V PIVNICI IH. GENERA-ZIONE v Boljuncu bo danes, ob 21. uri koncert skupine "Vatavuhu”; v petek, 16.t.m. pa bodo spet nastopili “Bakala blues band”. OSMICO v Dolini sta odprla Boris in Pepi Sancin (Sarmek). Točita belo in Crno vino. OSMICO ima odprto do pusta Pernarčič Boris, Medja vsa 7 OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini št. 8; toCi belo in Crno vino. OSTROUSKA - Zagradec št. 1 odpre danes agriturizem in obvešča, da bo zaprt ob Četrtkih. ZAHVALA Piero Strain Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin in z nami sočustvovali. Svojci Dolina, 11. februarja 1996 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Josipa (Pepi) Cibic se zahvaljujemo g. župniku J. Sraki, Godbenemu društvu V. Parma -Trebče in predsedniku Milanu Cuk za poslovilne besede, Tržaškemu oktetu, Godbenemu društvu Prosek, nosilcem krste, zdravniku dr. Ivu Hrovatin, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Svojci Trebče, 11. februarja 1996 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob težki izgubi naSega dragega Danila Guština se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Svojci Prosek, 11. februarja 1996 ZAHVALA Ob izgubi nase drage mame Lucije Šturman vd. Tul se iskreno zahvaljujemo pevcem, zdravnici dr. Za-ramella, darovalcem cvetja ter vsem ki so z nami sočustvovali in jo spremili na zadnji poti. Žalujoči svojci Križpot, 11. februarja 1996 Za vedno nas je zapustil naS dragi mož, oče in nono Josip Corbatti (Pepi) Žalostno vest sporočajo žena Silva, hčeri Majda in Vesna, zeta Vlado in Tore ter ljubljeni vnuki Emanuele, Breda in Andrea. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, 13. t.m., ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice (Ul. Pleta) v ricmanjsko cerkev. Log, 11. februarja 1996 Ob težki izgubi dragega očeta Josipa izrekajo Majdi in Vesni občuteno sožalje prijatelji Nevia in Willy, Sonja in Marcello, Sonja in Rico, Neva in Claudio, Eda in Sandi, Vinicio in Ani. Ob nenadni izgubi Josipa Corbatti izreka ženi Silvi, hčerkama Majdi in Vesni ter svojcem iskreno sožalje SKD Slavec Žalovanju se pridružuje družina Zobec - Coretti Zapustila nas je naša draga Nella Brajnik Pogreb bo v torek, 13. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga. Svojci Skedenj, 11. februarja 1996 ZAHVALA Ob boleči izgubi nase ljubljene Božene Kralj por. Peric se prizadeti, ob tolikšni udeležbi, iz srca zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Posebno se zahvaljujemo župniku g. Svari, družini Terčon iz Slivnega, cerkvenemu pevskemu zbom, Fantom izpod Grmade in darovalcem cvetja. Svojci Slivno, 11. 2. 1996 Ljubljene Božene se bomo spomnili jutri pri sveti masi v Slivnem ob 17.30. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-7796600 ISONZO-SOČA / ŠTEVILKA 20 KRMIN / 20 LET POBRATENI Z DOBROVIM IN MEDANO NOVICE Ne le časopis temveč poskus novega sožitja Z revijo tudi film D. Jorco “Isonzo - Soča" ni samo dvojezični časopis na meji, je tudi vsakodnevno eksperimentiranje novih načinov sožitja med pripadniki različnih narodnosti v goriskem prosotm, ki hočejo preseči zapiranje v lastne etnične kroge. Tako sta med drugim podčrtala urednika Dario Stasi in Karlo Cemic na tiskovni konferenci ob predstavitvi 20. številke “Isonzo - Soče”. Časopis so začeli izdajati leta 1989, najprej dvakrat letno, potem pa redno vsako trimesečje. Vzporedno je rasel krog sodelavcev, ki jih je danes že okrog 40, število strani pa se je povzpelo na 56. V zadnjem času so podvojili naklado in razširili distribucijo tudi izven Gorice in Nove Gorice na Tržiško, Trst, Videm, Čedad. Prvi rezultati so spodbudni, zato žehjo nadaljevati po tej poti. Čeprav ostaja jedro časopisa goriško, so obravnavane teme kulture in identitete v obmejnem prostoru zanimive tudi za širši prostor. Izid 20. številke so praznovab tudi s posebno izdajo videokasete s filmom Danijela Jarca “Sejem pripadnosti”, ki jo je mogoče dobiti skupaj z revijo po 13 tisoč lir. Kdor kasete ne žeb, lahko kupi samo revijo po običajni ceni (3 tisoč lir). Jarčev igrano-dokumentami film prikazuje Gorico med Andrejevim sejmom in raziskuje vprašanje identitete prostora in ljudi, ki se srečujejo v njem. Na srečanju z novinarji sta Cemic in Stasi obnovila še druge kultumo-pob-tične pobude uredništva, ki presegajo zgolj publici- stično raven. Semkaj sodi uspešna akcija za postavitev obeležja tolmiskim puntarjem na Travniku, odkrivanje potvorjene preteklosti, ko so izsledili in intervjuvali še živega “deportiranca”, potvorjene identitete, ko so objaviti sezname poitalijančenih priimkov v Gorici, pa tudi akcija za odstranitev mreže na meji med Goricama. Pobuda, ki so jo sprožili lani skupaj z listoma “Zuf de žur” in “Oko”, je po začetnih obljubah upraviteljev obtičala pri mrtvi točki. Pobudniki ne nameravajo odnehati in bodo vztrajati, dokler se ne odstrani mreža, ki ločuje dva dela Gorice. O tem pišejo tudi v uvodniku 20. številke, ki je v teh dneh v kioskih. Naslovnica je posvečena 100-letnici filma, zgodovini kinodvoran in filma v Gorici pa namenjajo tudi precej notranjih strani. Glavni intervju nam tokrat predstavlja Mitjo Volčiča, nekoliko drugače in “od bližje”, kot ga sicer poznamo z ekranov. Omeniti bi še prispevke o financarski šoti in alternativnem načtu za razvoj letališča, o kipih sv. Janeza Nepomuka, katerih prisotnost je ena od rdečih niti, ki povezujejo goriški prostor na obeh straneh meje, pa še stalne rubk-rike, povest v furlanščini in pravljico za otroke. Za slovenskega bralca bo zanimiv tudi polemični spis o Savlijevih zgodovinarskih teorijah, pri čemer avtor Tomaž Dimic zbadljivo trdi, da ga to dokazovanje bolj kot na Don Kihota spominja na Sanča Panso. Potrdili prijateljstvo med inštitucijami in ljudmi v Brdih Zupana občin Krmin Maurizio Paselli in Brda Franc Mužić sta predsinoči v Krminu postavila temelje za poglobitev sodelovanja med inštitucijami in ljudmi na obeh straneh meje, ki deti Brda. Priložnost je ponudilo srečanje ob 20-letnici pobratenja med Kr-minom in krajevnima sku-pnostima Dobrovo in Medana. Skupnosti sta danes združeni v novi občini Brda, ki je prevzela čast in breme sodelovanja. Zupana sta to potrdila s podpisom posebne listine. Srečanje sta izkoristila tudi za razgovor o vrsti skupnih pobud, ki jih občini načrtujeta v tem letu. Med temi je precej kulturnih izmenjav, pa tudi sodelovanje na slovesnosti ob poimenovanju slovenske šole na Plešivem. GLEDALIŠČE / V KULTURNEM DOMU Velik uspeh za Ferzettija Jutri spet sezona SSG z Mestnim gledališčem ljubljanskim Deželni “Teatro Stabi-le” iz Trsta je v sredo in četrtek uprizoril na odru Kulturnega doma v Gorici igro Itala Sveva ”L’ av-ventma di Maria” v režiji Nannija Garelle. V glavnih vlogah sta nastopila znana igralca Gabriele Ferzetti in Patrizia Zappa Mulas. Se posebno topel sprejem s strani številne publike je doživel Ferzetti, stari gledališki maček, ki je s svojim nastopom v določenih trenutkih igre prevzel gledalce. Italijanska gledališka sezona v Gorici, ki se že drugo leto odvija na odru Kulturnega doma, je letos prežeta z vrsto znanih imen. Naj le omenimo nekatera: Carlo Giuffre, Maurizio Miche-li, Benedicta Boccoli, Miranda Martino, Gian-franco Tedeschi, Piera degli Esposti in Nello Mascia. Do konca sezone so na sporedu še tri predstave v katerih bodo nastopali ravno tako znani igralci: Amanda Sandrelli, Massimo Vertmiiller, Paolo Poli, Paola Pitagora in Giorgio Albertazzi. Naslednja predstava bo v sredo, 21. februarja, ko bo zadruga “Teatro p er 1’ Europa” predstavila delo Line VVertmiiller “Gianni, Giannetta e gli altri” z A. Sandrelli in M. VVertmiillerjem. Ze jutri in v torek pa bo v Kulturnem domu peta letošnja gledališka predstava v abonmaju SSG za Goriško. Tokrat bo gostovalo Mestno gledališče ljubljansko, ki bo nastopilo z delom enega izmed najuspešnejših sodobnih slovenskih avtorjev, Evalda Flisarja “Iztrohnjeno srce”. Režiser je Zvone Šedlbauer. Za jutrišnjo predstavo bo vozil tudi avtobus po ustaljenem voznem redu iz Jamelj do Gorice. ROMANS / V PRODAJALNI OBRATA MORGANTE Rop s streljanjem Dva oborožena in dokaj odločna roparja sta predsinoči povzročila velik hrup in paniko v prodajalni obrata za proizvodnjo delikates Morgante v Roni ansu. Za podvig sta se odločila ob 19.20, malo pred zaprtjem prodajalne. V njej takrat ni bilo odjemalcev, pač pa samo dve prodajalki. Z avtom sta se roparja zaletela v izložbo in jo podrla. Eden je ostal za volanom, drugi je skočil ven in začel streljati vsevprek. Izstrelil je pet metkov, od tega tri v notranjosti trgovine. Prodajalki sta se preplašeni vrgli na tla. Ropar se ni zmenil zanji, pač pa je iz blagajne pograbil inkaso, vsega skupaj nekaj manj kot 800 tisoč tir. Takoj zatem sta roparja zbežala, ne da bi prodajalki ali kdo drug lahko pogledal in si zapomnil evidenčno tablico avtomobila. Med begom je dokaj živčni ropar, ki je streljal, izgubil 300 tisoč tir in zapravil del že itak skromnega plena. Po prvem šoku sta prodajalki poklicali na pomoč. Na kraj so prihiteti karabinjerji, ki so tudi posatvili cestne bloke, vendar zaman. Za roparjema včeraj popoldne še ni bilo sledu. Precej zaskrbljenosti povzroča nasilno in živčno obnašanje roparjev, ki sta streljala v višini ljudi in se gre zato le srečnemu naključju zahvaliti, da se ni rop sprevrgel v krvavo tragedijo. Zgoraj sledovi strelov; spodaj razbitine v prodajalni Policija aretirala domnevnega požigalca V tretje gre rado, pravi star rek. In res je policijska obhodnica predsinoči ustavila domnevnega požigalca, ki je tri noči “ustrahoval" Goričane. V zapor so spravili 35-letnega Alberta Rejo, ki ga sumijo, da je avtor vrste namernih požigov. Neposredni vzrok aretacije pa je sicer drugi. Rejo so ustavili ponoči v Ul. Duca d’ Aosta. Imel je vžigalnik in nekaj petard, zaradi cesar so posumiti, da je avtor požigov. Le malo prej so namreč zgoreli kar štirje zbiralniki za odpadke na Verdijevem korzu ter v ulicah Diaz, Boc-caccio in Carducci. Reja je bil tudi ranjen na roki, ki je krvavela. Policisti so poklicati reševalce 118, ob prihodu katerih pa je Reji prekipelo in je začel zmerjati ter mahati po bolničarjih in policistih. Slednji so ga onesposobiti in ga prepeljali v zapor zaradi nasilja, upiranja in žaljenja javnih funkcionarjev. Prijavili so ga tudi zaradi povzročitve škode. Sumijo, da je poleg zbiralnikov za odpadke zažgal dva avtomobila v Ul. sv. Antona v sredo zvečer, naslednji večer pa kombi v Tržaški ulici ter kup kartonov in lesenih podstavkov pred blagovnico COOP pri sv. Ani. Izredni občni zbor članov Kmečke banke Člani Kmečke banke v Gorici se bodo danes ob 10. uri zbrali na izrednem občnem zboru v Kulturnem domu v Gorici. Sklicatelja sta komisarja, ki bosta “ članom predlagala v odobritev vrsto sklepov za postopen povratek iz sedanjega izrednega v normalno stanje. Člani bodo poklicani, da odobrijo preobrazbo banke in bančne zadruge v delniško družbo, da odobrijo novi statut in povišek kapitalske glavnice. Za odobritev vseh sklepov je potrebna dvotretjinska večina. Člani so zato vabljeni, da se zbora polnoštevilno udeležijo. Občinska simfonična sezona s koncerti v Kulturnem domu Na občini so včeraj predstavili simfonično koncertno sezono, ki jo odbomištvo za kulturo prireja v sodelovanju z občinskim gledališčem Verdi iz Trsta. Skupno bo obsegala šest koncertov, ki se bodo zvrstili od 25. februarja do 12. maja. Pet koncertov bo v Kulturnem domu ob nedeljah (vedno ob 17.30) in jih bodo izvajati glasbeniki Verdijevega teatra iz Trsta, eden pa bo v cerkvi sv. Ignacija, kjer bo 19. aprila nastopil orkester goriške Mestne glasbene šole. Prvi koncert bo kot rečeno 25. februarja. Verdijev orkester bo vodil dirigent in docent na konservatoriju v Milanu Fabiano Monica. Na sporedu bosta Mozartova Simfonija št. 34 in Koncert K 495 za rog in orkester, solist David Kanarek, ter pravljica Prokofjeva Peter in volk, z recitacijami igralke Else Fonda. Vpis v občinske vrtce Jutri bodo na občini v Gorici začeti sprejemati vpi-se v občinske otroške vrtce. Ker je interesentov dosti, bo občinski uslužbenec med 7.30 in 9. uro razdelil ljudem v vrsti pred glavnim vhodom županstva oštevilčene listke, ki bodo določati tudi vrstni red za vpis. Da bi preprečiti nevšečnosti, obveščajo, da bo vstop možen samo skozi glavni vhod županstva. Občinska odbornica za šolstvo Francioso se je včeraj v polemični izjavi ogradila od sklepa občinske komisije za kulturo, ki je določila, da ima pri vpisu prednost, kdor prvi stopi v vrsto. Sama se je zavzemala za kriterij starosti otroka, toda komisija je odločila drugače. Koleki za vozniška dovoljenja Pokrajinsko ravnateljstvo poštne uprave sporoča, da bodo jutri v poštnih uradih na razpolago koleki za plačilo takse na vozniška dovoljenja. Taksa se je letos občutno podražila, saj stane kolek 70 tisoč lir. ' Koleke si je treba priskrbeti do konca februarja. Najem pustnih oblačil V šiviljskem laboratoriju skupnosti Arcobaleno so pripraviti razstavo pustnih oblačil, ki jih ponujajo v najem. Interesenti se lahko javijo na sedežu skupnosti v Ul. sv. Mihaela 38 od jutri do torka, 20. februarja, (razen nedelje) med 15. in 18. uro. Slovensko Stalno Gledališče Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega Evald Flisar IZTROHNJENO SRCE Režija: Zvone Šedlbauer Jutri, 12. (Red A) in v torek, 13. februarja 1996 (Red B), ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20). Vozni red avtobusa: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (Gostilna Pahor), 20.00 Dol (Gostilna Devetak). 20.05 Gabrje, 20.10 Souodnje (Kulturni dom), 20.12 Souodnje (pri USarju) in 20.15 Štandrež. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL GORICA Koncertna sezona 1995 - 1996 Od Trubarja do Ramovša Program: P. Trubar, J. Dalmatin, S. Krelj. G. P. Carniolus, G. Plautzius. J. K. Dolar. A. Ivančič, I. Trinko, S. Osterc, D. Slama, P. Merku, P. Ramovš Izvajalci: GALLUS CONSORT Miloš Pahor - faluta, viola da (jamba: Dina Slama -orgle, glas: Irena Pahor - viola da gamba, oboa, glas; Žiga Faganel - glas; Peter Pirnat - glas; Tomaž Faganel - glas; VValter Barbiero - viola; Julieta Kubik - glas; Marco Bontempo - saksofon; Boris Rener - txisouski klarinet; Marko Štoka - klarinet; Tilen Majaron - rog; zbor šentjakobskih otrok Cerkev sv. Ivana v Gorici, petek, 16. februarja 1990, ob 20.30 POGOVOR / PROF. LEOPOLD DEVETAK »Obdržali smo šole na vsem teritoriju« Obračun dela Sindikata slovenske šole po treh mandatih na predsedniškem mestu Na zadnjem občnem zboru goriškega tajništva Sindikata slovenske šole je prišlo do zamenjave v vodstvu sindikata. Prof. Leopold Devetak je po treh zaporednih mandatih prepustil predsedniško mesto učiteljici Sonji Klanjšček. Z Devetakom, ki ostaja v sindikalnem odboru, smo se pogovorih o njegovi izkušnji na čelu SSS in o problemih, ki jih je v tem času doživljalo slovensko šolstvo na Goriškem. Pogovor se ni omejil na Devetakovo predsedniško šestletje, pač pa je zajel obdobje od začetka 80. let, ko je bil Devetak zadnji med slovenskimi goriškimi šolniki oproščen pouka, da se je lahko poklicno ukvarjal s sindikalno problematiko. SSS je potem izgubil pravico do sindikalnega dopusta. »Gotovo je bil glavni problem, s katerim smo se spopadali v teh 15 letih, zagotovitev primernega sedeža za slovenske srednje šole, ki so bile sprva nameščene v semenišču v Ul. Alviano, vendar ne vse, saj se je na primer zavod Cankar selil zn enega na drugi konec mesta. Dolgoletna skrb sindikata, da bi višjim šolam zagotovili primeren sedež se je naposled uresničila z dograditvijo šolskega središča v Ul. Puccini.« Problem sedeža pa gotovo ni bil edina skrb sindikata v zvezi z višjimi šolami. »Seveda ne. Zlasti smo si prizadevali, da bi naša mladina po obveznem šolanju dobila čim širšo možnost izbire za nadaljevanje študija. Sad teh prizadevanj je sekcija tehničnega industrijskega zavoda, ki smo jo pridobih leta 1986. Vedno smo tudi skrbeh za kakovost in številčnost naših šol, pri čemer smo v teh letih doživljali tudi občutna nihanja. Vrhunec je bil v začetku 90. let, tudi po zaslugi vpisa številnih dijakov iz Slovenije. Ta priliv je žal kasneje upadel, sočasno pa je tudi demografski padec dosegel in prizadel tudi naše višje šole.« Glede prostorskih vprašanj ostaja še nerešen problem srednje šole Trinko. »TO je eno od vprašanj, ki jim sindikat v zadnjem času posveča največjo skrb. Končno se nekaj premika in kaže, da se bo šola septembra vrnila v Kapucinsko ulico. Od občine pa pričakujemo, da bo šoli, ki že od potresa leta 1976 roma sem ter tja, čimprej zagotovila stalni sedež. V zvezi s srednjo šolo bi podčrtal še pomen pridobitve sekcije v Doberdobu, tako da je za dijake iz te občine in iz Laškega šola občutno bližja.« Kaj pa osnovne šole? »Naš sindikat je vedno skrbel, da bi obdržali slovenske šole na vsem teritoriju, v čemer smo tudi uspeli, saj imamo šole in otroške vrtce od Romjana pa do Krmina in Plešive- ga. Racionalizacija tako ni posebej prizadela naših šol. Po drugi strani pa je žal tudi res, da smo zaradi padca rojstev izgubili na številu učencev, kar je v nekaj letih privedlo do zaprtja marsikatere šole v Gorici (šola Bevk, šola v Podgori) in združevanja šol v doberdobski in sovodenj ski občini. Precejšnja zaskrbljenost je glede tega tudi zaradi stanja in perspektiv v Steverjanu.« Se vprašanje z ožje sindikalnega področja: kako se je v tem času spremenil statut šolnikov? »Gotovo na slabše. Po zapadu delovne pogodbe leta ’90 smo šele lani poleti dobili novo, ki pa finančno sploh ne nagrajuje dela profesorjev, po drugi strani pa jim nalaga nove obremenitve in odgovornosti. Kar je pri tem najslabše pa je to, da ni videti perspektiv za izhod iz tega Začaranega kroga, saj so tako omejili stavke in druge oblike sindikalnega boja, da šolniki sploh nimajo več orožja za pritisk. Slabo plačani in nezadovoljni šolniki pa gotovo niso jamstvo za kvahtetno šolo.« DRŽ. IN MESTNA KNJIŽNICA Publikacija o preporodu biblioteke 81. zvezek "Studi Goriziani' Izid zbornika “Studi goriziani” za obdobje januar - junij 1995, ki ga izdaja Državna knjižnica v Gorici so načrtovali že za konec lanskega leta, ko so tudi uradno izročili namenu obnovljene prostore knjižnice v Ma-melijevi ulici. Žal se je nekaj zataknilo pri tisku posebne priloge “La biblioteca rinata” (Prerojena knjižnica) in prihaja zato publikacija v javnost z rahlo zamudo. Knjižnico so namreč spet odprli (dejansko pa je v sedmih letih, kolikor so trajala prenovitvena dela, nikoli niso povsem zaprli) 18. decembra lani. Zaradi aktualnosti najprej nekaj besed o posebni prilogi, ki jo je uredil ravnatelj knjižnice dr. Otelio Silvestri. Gre za 160 strani obsegajočo publikacijo (12. posebni zvezek prilog revije “Studi Goriziani”) s podnaslovom “I lavori, le espe-rienze e i ricordi” (1988-1995) (Potek del, izkušnje in spomini 1988-1995). Priloga prinaša sedemnajst sestavkov trinajstih avtorjev, ki dajejo precej popolno sliko o vlogi institucije v preteklosti, o poteku del, o utripu knjižnice itd. Posebej zanimivo je uvodno poglavje izpod peresa ravnatelja Otella Silvestrija o dokaj razgibani zgodovini palače VVerden-berg, v kateri ima sedež knjižnica. Poleg Silvestrija so pri oblikovanju priloge sodelovali še Maurizio Nardi, Giovanni Talin in Luciano Tomadin, Cosimo Stasi, Antonel-la Gallarotti, Giuliana De Simone, Patrizia Birri, Claudia Frence-schino, Assunta Fer-ruccio, Cesare Tomma-si, Aurora Santisi in Silvia Valenti. Najnovejši zvezek (81.) zbornika “Studi Goriziani” pa objavlja, poleg recenzij in seznama novih pridobitev knjižnice, osem daljših člankov. Cesare Scalon razmišlja o Gorici v letih med 1001 in 1500 in pri tem podčrtuje nekatere ugotovitve prof. Sergia Tavana o posebnosti Gorice v omenjenem zgodovinskem obodbju. Davide Sciuto je avtor članka o poslikavah v cerkvi sv. Ivana v Gorici. Lucia Pillon objavlja zanimiv dokument (iz zapuščine Coroninijev) o zaprisegi mestne straže. Dr. Branko Marušič (prevod M. Rener) je avtor članka o duhovniku Janezu Banežu. Zanimiv je članek Raffaelle Sgu-bip o goriški noši in načinu oblačenja na prelomu dveh stoletij (avtorica se oslanja na podobe in drugo gradivo z razstave, ki se je pravkar sklenila v Pokrajinskem muzeju na gradu). Alessandro Ar-bo je napisal članek “Musiča e persuasione in C ari o Michelstaed-ter”. Izpod peresa Gior-gia Faggina je razmišljanje o slovarju furlanskega jezika ob desetletnici izida. Za Slovence zanimiv pa je sestavek Giovannija Tal-loneja s-področja ita-lijansko-slovenske leksikografije, ki ocenjuje Slovensko-italijanski frazeološki slovar Dio-mire Fabjan Bajc. Pri izdaji priloge “La biblioteca rinata” je poleg knjižnice sodelovala založba “La Laguna”. NAGLUSN0ST PONT/02 PHILIPS DELUJE AVTOMATIČNO BREZ STRANSKIH UČINKOV SLUSNI APARAT JE GLOBOKO V USESU PRIHRANI DO 30% ENERGIJE KAR POMENI DA NE POVZROČA ODMEVA, SUMOV TER SKROMNA PORABA BATERIJ. BREZPLAČNA POJASNILA PRI NOVI DIAGNOSTIČNI CENTER PHILIPS: v Gorici, Ulica Marconi 3 - Tel. 0481/30030 umik: torek, sreda in četrtek 9.00 - 12.30 v Trstu pri CENTRO ACUSTICO PHILIPS Drevored XX Settembre 46 - Tel. 040/775047 ob sredah in petkih 9.30 - 12.30 UNICA/01 L UNICA VSE ZA POROKO, OBHAJILA in BIRME v GORICI Korzo Italia 40 Tel. 0481/535572 Ul. Garibaldi Vogal Ul. Moretti 55 poroCni seznami OPREMA: lestenci preproge keramika porcelan kristal jedilni pribor okrasni predmeti BETON PRESS FARRA D’ISONZO - Ul. Gorizia 146 (ob državni cesti Gorica - Gradišča) - Tel. 0481-888027 ploščice - sanitarije - kadi za hidromasažo - armature - kopalniška oprema - vrtna oprema - ter kamini in peči "A CAMINETTI @ & MONTEGRAPPA KINO GORICA VnrORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del. CORSO 15.00-17.15-19.40-22.00 »Seven«. I. B. Pitt in M. Freeman. TR21C COMUNALE 16.00-18.00-20.00-22.00 »Blue in the face«. I. Harvey Keitel, Lou Reed, Madonna. Pl RAZSTAVE NA SEDEŽU DRUŠTVA SABOTIN (v bivši šoli) v St-mavru je danes od 9. do 19. ure na ogled razstava Mirka Maraža, “umetnika živih korenin”. PRIREDITVE RIBIŠKO DRUŠTVO slovenskih muharjev v Italiji “Camik” vabi na 1. redni občni zbor danes ob 11. uri na sedežu v nekdanji šoli Stmavm. KD OTON ZUPANGC vabi v četrtek, 15. t.m., ob 20.30 v dom A. Budala v Standrežu na predavanje zgodovinarja Borisa M. Gombača o osvoboditvi Trsta in Gorice. Pred-vajah bodo originalne filmske posnetke o osvoboditvi. SD SOVODNJE priredi pustovanje bo 17. februarja. Prijave pri Lucijanu Fajtu, Davorinu Peliconu in Gianniju Marsonu. SKD KREMENJAK vabi na pustovanje v Jamljah v dneh 16., 17., 18. in 20. februarja. Zabavali vas bodo Kraški kvintet z Bracom Korenom, Adria kvintet in disco mušic. Pustovanje bo v ogrevani hali zraven nekdanje šole. H3 OBVESTILA SEKCIJA VZPI-ANPI DOBERDOB priredi kongres v petek, 16. februarja, ob 15.30 v glasbeni sobi v Doberdobu. SEKCIJA LOVCEV IZ SOVODENJ organizira 18. februarja ogled lovske razstave in prostega časa v Kranju. Na avtobusu je še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št. 882172 ali 882217. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo za pustovanje v Gallianu 18. t.m. prvi avtobus odpeljal ob 15. uri iz Sovodenj v Stan-drež; drugi pa ob 15.30 s Travnika, nato gost. Primožič, Pod-gorainLočnik IZLETI SPD GORICA - Smučarski odsek vabi na 15. Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo 25. t.m. v Fomi di Sopra. Društvo priredi avtobusni izlet za tekmovalce in izletnike. Prijave na sedežu (tel. 33029) ob sredah (11.00-12.00) in četrtkih (19.00-20.00) do 22. trn. PRISPEVKI gg ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne bencinske črpalke: GORICA AGIP-U1. d’Aosta ESSO - Ul. Brass IP - Ul. Lungo Isonzo ERG-Ul.Brig.Re GRADIŠČE IP - Trg Unita TRŽIČ ESSO-Ul. Bolto API - Ul. Cosulich MONTESHELL - Ul. Boito AGIP - Ul. D. d Aosta ROMKE MONTESHELL - Ul. Redi-puglia ZAGRAJ API - Trg Garibaldi KRMIN API - Drev. V. Giulia DOBERDOB CHEVRON - Palkišče VČERAJ-DANES Iz matičnega urada goriške občine od 3. do 9. februarja: RODILI SO SE: Giulio Ces-selon, Alan Cantamtti, Elena Gallas, Nicholas Costi, Lisa Dreassi, Veronica Silvestri, Lui-gi Somma, Giulia Gelussi, Martina Zorat, Elia Burello in Emanuele D’ Ercole. UMRLI SO: 65-letni upokojenec Alfredo Perissinotto, 80-letna gospodinja Carmela Bue-mi vd. Ippolito, 63-letni upokojenec Giuseppe Qualli, 92-letna upokojenka Marija Kocjančič, 75-letni upokojenec Oreste Blarasin, 69-letni upokojenec Lino Boscarol, 79-letna upokojenka Sebastiana Triscari Sprimuto, 66-letni upokojenec Giovanni Battista Skocaj, 66-letna gospodinja Nerina Pavesi vd. Celin, 84-letni upokojenec Igino Cechet, 86-letna gospodinja Mafalda Lupieri vd. Sandal j, 82-letna gospodinja Olga Cijan vd. Ožbot, 75-letna upokojenka Neris Buttolo vd. Fogar, 60-letni upokojenec Lui-gi Godeas, 40-letni trgovec Franco Skocaj, 84-letni upokojenec Angelo Busut, 67-letna gospodinja Nerina Fannin por. Venier, 81-letna Giovanna Bat-tiston vd. Padovan, 72-letni upokojenec Giorgio Clansig, 85-letna gospodinja Pepca MuCič vd. Brajnik, 81-letni Giuseppe Bottaz, 47-letni snemalec □audio Sibinovic. OKLICI: orožnik Giovanni Battista Blonda in delavka Giu-ditta Giacovelli, paznik Vito Giurlanda in gospodinja Patrizia Carpinteri, uradnik Pieran-drea Picotti in uradnica Claudia Visintini, brezposelni Alberto Zampar in učiteljica Elia-na Germanetto, uradnik Co-stantino Tosoratti in uradnica Alessandra Geotti. 12 LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDINI, Raštel 65, tel. 533349 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315 Ob 2. obletnici smrti očeta in moža Mirka Vižintina iz Ronk, se ga družina spominja in v ta namen damje 500 tisoč lir Centru za raziskave rakastih obolenj. V spomin na dragega očeta Ivana Vižintina damje hčerka Sonja 100 tisoč lir za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. Namesto cvetja na grob drage tete Pepce Mučič vd. Brajnik damjeta družini Aleksander Corva in VVilma Braini 100 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v Standrežu. V isti namen damje tudi družina Roner 100 tisoč lir. Luciji in Damijanu želimo, da bi bila njuna skupna pot polna lepih barv, melodij in harmonij. Kolegi in prijatelji s centra E. Komel POGREBI Jutri: 13.15 Evilio Saba iz splošne bolnišnice v Marian. ZAHVALA Globoko ganjeni in hvaležni ob številnih izrazih sožalja in spoštovanja ob izgubi naše nepozabne drage Olge Cijan vd. Ožbot se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami. SVOJCI Sovodnje ob Soči, 11. februarja 1996 SILOVITA EKSPLOZIJA V SREDIŠČU LONDONA Bomba oznanila konec premirja Ira je prevzela odgovornost za napad LONDON (Reuter) - V petek ponoči je v pristaniškem območju Londona odjeknila močna eksplozija, v kateri je bilo ranjenih več kot sto ljudi, povzročena pa je bila tudi velika materialna Skoda. Poškodovanih je bilo več kot deset stavb. Na ulicah in pločnikih novega poslovnega središča je bilo pravo razdejanje. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo škoda znašala več milijonov dolarjev. Odgovornost za napad je včeraj prevzela Irska republikanska armada, ki je v kodiranem obvestilu, ki ga je poslala irski državni radijski in televizijski mreži RTE, sporočila, da bi se lahko izognili žrtvam, če bi oblasti upoštevale njena opozorila. Ira je v svoji izjavi pojasnila, da je napad izvedla po navodilih, svojega vojaškega povelj- stva, tako imenovanega vojaškega sveta, ki ima nadzor nad celotno gverilsko dejavnostjo. Prvič po razglasitvi premirja (septembra 1994) se je torej zgodilo, da je Ira prevzela odgovornost za napad. Gerry Adams, vodja stranka Sinn Fein, je včeraj po napadu pozval k takojšnjim pogovorom z irsko in britansko vlado, vendar sta obe dejali, da mora Adams napad najprej obsoditi in tako dokazati svojo verodostojnost. Tudi David Timble, vodja probritanske unionistične stranke, je dejal, da bo moral Sinn Fein dokazati, da o miru razmišlja resno. Sinn Fein je namreč edina politična stranka, ki napada doslej še ni obsodila. Adams je le dejal, da se zaradi zastoja v pogajanjih, do katerega je prišlo zaradi britanskega vztrajanja pri razorožitvi Ire, napadu ni dalo izogniti. Irski in britanski politiki so se kljub napadu zavzeli za nadaljevanje mirovnega procesa in reševanje nastalega položaja. Namestnik irskega premiera Dick Spring meni, da se je Ira zavestno odločila za napad. To je taktika, ki so jo gverilci uporabljali že v preteklosti in z njo javnost in vlado opozarjali na severnoirsko problematiko. Po Springovem mnenju je Adamsova avtoriteta zdaj vprašljiva, kar bo moral upoštevah vsakdo, ki se bo vmešal v mirovni proces. Spring se je v noči, ko je odjeknila eksplozija, vrnil iz Združenih držav Amerike, kjer je Clintona prosil, naj organizira mirovna pogajanja, ki bi bila podobna bosanskim. O tem kako rešiti, kar je ostalo od premirja, se je z Billom Clintonom in irskim premi-erom Johnom Bmtonom pogovarjal tudi britanski ministrski predsednik John Major. Vodilni protestantski aktivist, »viharni« Spencer, je lojalistične bojevnike že pozval, naj se ne maščujejo nad severnoirsko katoliško manjšino. Dejal je, da bi se provinca zaradi tega lahko spet znašla v ognju medverskih bojev. »Premier Major, katerega politika do Severne Irske je bila velik uspeh, zdaj stoji pred globokim prepadom. Major zdaj ne more opustiti svoje odločnost v zvezi z iskanjem demokratične poti k miru na Severnem Irskem. Britanski premier lahko zdaj le ponovi svoje sporočilo, da terorizma ne bodo trpeli, prav tako pa ga tudi ne bodo podcenjevali. Ce Dublin in Washington izrazita pripravljenost, da predsednika Sinn Fein Garryja Adamsa tako kot premier Major pozoveta, naj obsodi ta teroristični napad, bi lahko dim nad britanskim glavnim mestom prinesel Se kaj pozitivnega. Toda medtem že odmeva bojni klic in krvavi davek bodo spet plačevali nedolžni civilisti.« The Times, London »Včerajšnja napoved o preknitvi premirja in eksplozija v Londonu pomenita, da je vsaj del Irinega vodstva nehal zaupati svojim političnim zaveznikom, torej Sinn Fein. (Mirovni) pogovori se bodo bržkone končali, saj ni več nikogar, s komer bi se lahko pogovarjali. Kmalu lahko pričakujemo nadaljnja teroristična dejanja Ire, maščevanje protestantskh teroristov ... in odgovore jastrebov’ iz Londona. Po mnenju nekaterih opazovalcev bri-tansk premier John Major ni pripravljen sprejeti kompromisov s Sinn Fein. Priložnost za mir je izpustil iz rok, ker je želel na ta način ohraniti večino v spodnjem domu britanskega parlamenta - za to je namreč potreboval podporo ulsterskh unionistov. V petindvajset let trajajočem krvavam sporu na Severnem Irskem, k je zahteval že 3500 življenj, se je spet končala neka mirna preknitev. In novo, gotovo krvavo obdobje se je začelo.« Gazeta Wyborcza, Varšava analiza 1 Odmevno opozorilo britanski vladi Eksplozija v Londonu po vsej verjetnosti še ne pomeni dokončne prekinitve pogajanj DUBLIN - Vse kaže, da se je poskus pripadnikov Ire, da bi nasilje zamenjah s pogovori, končal v petek ponoči, ko je v središču Londona - le nekaj minut po tem, ko je Ira razglasila, da je premirja konec - eksplodirala bomba. Zaradi eksplozije je bilo ranjenih veliko ljudi, vendar je največja žrtev dveletno prizadevanje Velike Britanije in Irske, ki sta hoteh najti trajno rešitev 25-letnega severnoirskega spora. Irski predstavniki menijo, da je bil razlog za prekinitev premirja najverjetneje zastoj v britansko-irskem prizadevanju, da bi probritanske unioniste in irske nacionaliste spravili za pogajalsko mizo. Jezik petkove izjave, ki jo je poslala Ira, je zelo podoben jeziku, ki ga je Ira uporabljala v svojih prejšnjih sporočilih. Petkovo sporočilo trdi, daje London nezakoniti kolonialni vladar Severne Irske in ovira na poti k irski združitvi. Britanskega premiera Johna Majorja in severnoirske protestantske unioniste obtožuje, da so krivi za propad premirja, ker se niso hoteh pogajati s političnim krilom Sinn Fein. Velika Britanija in unionisti so namreč trdovratno zavračah pogajanja s Sinn Fein in zahtevali, naj Ira izroči tristo ton svojega orožja in češkega plastičnega eksploziva semtex. Prejšnji mesec je britanska vlada zavrnila tudi ameriško poročilo, ki je predlagalo, da naj bi gverilcem dovolili, da se razorožijo postopoma, potem ko se bodo pogajanja že začela. London je namesto tega predlagal, da bi na Severnem Irskem izvedli volitve v posvetovalno telo in tako odprh pot vsestranskim pogovorom. Sinn Fein je predlog zavrnil s pojasnilom, da jih želi nasprotna stran s to potezo izključiti iz pogovorov in onemogočih kakršenkoli napredek v prizadevanju za trajen mir. Irski anahtUd menijo, da je bil napad predvsem opozorilo Majorju, da naj spremeni svoj načrt, ki temelji na volitvah, ali pa se bo moral soočih s koncem 17-mesečnega premirja. Prejšnji teden je sir John VVheeler, severnoirski varnostni šef, izjavil, da nima dokazov, da bi Ira nameravala prekiniti premirje, vendar bi, če bi se za to vendarle odločila, sledila nov val bombnih napadov v Veliki Britaniji. Tudi ameriški senator George Mitchell, ki vodi mirovno komisijo, je dejal, da bi lahko zastoj mirovnega procesa privedel do vnovičnega izbruha nemirov. V Dublinu in Behastu pa so se začeli pojavljati strahovi, da bodo protestantski lojalisti, ki so tudi razglasih premirje, začeh izvajah povračilne ukrepe. Lojalisti so namreč dejah, da bodo spoštovali premirje, dokler Ira ne bo spet začela terorističnih akcij. Toda »viharni« Spencer, ki je oktobra leta 1994 v imenu protestantov razglasil premirje, je probritanske bojevnike že pozval, naj za zdaj ne izvajajo nikakršnih povračilnih ukrepov. Andrevv Hill / Reuter VODJA AMERIŠKE DIPLOMACIJE SE JE SEŠEL Z NOVIM RUSKIM KOLEGOM NOVICE Moskva zahteva enakopravnost HELSINKI (dpa) - Včeraj sta se v finskem glavnem mestu prvič sešla novi ruski zunanji minister Jevgenij Primakov in njegov ameriški kolega VVarren Christopher. Pogovori so bili informativne narave in niso imeli vnaprej določenih tem. Primakov in Christopher sta se zavzela za nadaljnje tesno sodelovanje med Rusijo in Združenimi državami. Ob zaključku srečanja v Helsinkih je ruski zunanji minster dejal: »Ni razlogov za domnevo, da so odnosi med državama v krizi.« Primakov je od januarja, ko je prevzel funkcijo ruskega zunanjega ministra, zavzel veliko bolj krihčen odnos do stališč Zahoda kot njegov Predhodnik Kozirjev. Ameriški zunanji minister Christopher pa je o prvem srečanju s Primakovim dejal: »To je bil zelo dober začetek.« Po njegovih besedah je bil namen njunega srečanja predvsem medsebojno spoznavanje. Oba zunanja ministra sta izjavila, da imata njuni vladi glede določenih vprašanj različna stališča, nista pa omenila nobenih podrobnosti. Primakov se je zavzel za »konstruktivne oblike reševanja problemov«, za katere mora biti hkrati značil- na popolna enakopravnost med državama. V zvezi s širitvijo Nata na vzhod je ruski zunanji minister dejal, da ta ni v interesu Rusije, toda kljub temu ne bo privedla k vetu na pristop določenih držav. Notranje-polidčni razvoj v Rusiji pa je Primakov ocenil takole: »Seveda se bodo reforme nadaljevale. Zavzemamo pa se tudi za določene popravke osnovnih smernic.« Po besedah Primakova v Rusiji ni nobenih političnih sil, ki bi želele vnovično vzpostavitev nekdanje Sovjetske zveze. Nicholas Burns je ozračje pogovorov med ameriškim in ruskim zunanjim ministrom označil kot zelo dobro. Burns je dejal: »Oba imata vtis, da se lahko s svojim partnerjem pogovarjata in da lahko drug drugega poslušata.« Imenovanje Primakova za novega ruskega zunanjega ministra so ZDA januarja ocenile zelo skeptično Ze zato, ker je nekdanji šef ruske tajne službe leta 1991 pred izbruhom zalivske vojne v vlogi posebnega odposlanca odpotoval v Irak, kjer je vodil pogajanja, ki niso bila v skladu z načrti VVashingtona. Včeraj pa je Primakov zagotovil ameriški strani, da bo Moskva še naprej spoštovala mednarodni embargo proti Iraku, razglašen ob napadu na Kuvajt. Po navedbah predstavnikov delegacij so bili tema pogovorov v finskem glavnem mestu tudi položaj v Bosni, bliznjevzhodni mirovni proces in razoro-ževanje v Evropi. Prvo uradno srečanje Primakova in Christopherja bo sredi marca v Moskvi. Christopher in Primakov sta prikrila dvome in se pozdravila kot stara znanca (Reuter) Američane skrbi iraškoiransko oboroževanje VVASMNGTON (Reuter) - Ameriški obrambni sekretar VVilliam Perry je izjavil, da nameravajo ZDA občutno povečati vojaško navzočnost na Bližnjem vzhodu. Dejal je, da sta Irak in Iran največja grožnja stabilnosti v tem delu sveta, čeprav trenutno ne predstavljata nevarnosti. Obe državi namreč posodabljata svoje kemično in biološko orožje. Podrobnejših podatkov o premikih ameriške vojske pa obrambni sekretar ni navedel. Živčna vojna v Groznem se nadaljuje GROZNI (dpa) - V središču Groznega so si včeraj že sedmi dan stali nasproti pripadniki ruskih posebnih enot in čečenski demonstranti, privrženci generala Dudaje-va. Približno dvesto ljudi naj bi včeraj od zunaj prebilo ruski obroč in se pridružilo demonstrantom, ki jih je zdaj približno tisoč. Ustavili jih niso niti ruski opozorilni streli. Marionetni čečenski predsednik Zavgajev je obljubil, da demonstracij ne bodo nasilno končali. Po navedbah podpredsednika čečenske vlade-Bugajeva naj bi se promska vlada z demonstranti že dogovorila o pogojih za njihov umik. Ruske oblasti pa so napovedale, da bodo območje pred pomšeno predsedniško palačo izpraznile najkasneje danes. Referendum v Kirgiziji BISKEK (dpa) - V srednjeazijski republiki Kirgiziji je včeraj potekal referendum o dodatnih pooblastilih za predsednika Askarja Akajeva. Ta skuša s pomočjo spremembe ustave dobiti pravico, da imenuje ministre in določa smernice notranje in zunanje politike. Poleg tega načrt spremembe kirgizijske ustave predvideva tudi to, da lahko Akajev razpusti parlament, če ta trikrat zapored zavrne kandidata za premiera. NAPETE RAZMERE V BOSNI IN HERCEGOVINI Nato je poostril varnostne ukrepe Hrvaških policistov še ne bo v Mostar SARAJEVO (Reuter) - Zveza Nato je včeraj poostrila nadzor v Bosni in Hercegovini zaradi naraščanja napetosti med bosanskimi Srbi in vlado federacije. Predstavniki Severnoatlantske zveze so sporočili, da še vedno nadzorujejo razmere in da Srbi niso popolnoma prekinili sporazumevanja. Bosansko prestolnico bo zaradi najnovejše zaostritve razmer v kratkem spet obiskal ameriški mirovni odposlanec Richard Holbrooke. General Shalikashvili, poveljnik ameriške vojske, je Aliji Izetbegoviču zagotovil, da bo Ifor obvaroval mirovni proces (Reuter) ZDRUŽENI NARODI O ZAJETJU SRBSKIH ČASTNIKOV Utemeljeno, a nespametno BEOGRAD - Popolnoma negotovo je, kdaj bo Varnostni svet Združenih narodov razpravljal o umiku sankcij proti Republiki srbski, je na včerajšnji tiskovni konferenci dejala Susan Manuel, tiskovna predstavnica Združenih narodov. Vprašanje morebitne razveljavitve sankcij je predvsem politične narave, in kot kaže, so njegovo rešitev prestavih na neki drug »dan D«, verjetno za devetdeset dni. Poostritev varnostnih ukrepov je odziv na izjave poveljnika bosanskih Srbov, generala Rafka Mladiča, da so Srbi zaostrili odnose z enotami Iforja, ker Muslimani niso izpustili osmerice domnevnih vojnih zločincev. »Vedno imamo pripravljen načrt za poostritev varnostnih ukrepov, če se izkaže, da je to nujno,« je dejal stotnik Leonard Capello, višji Častnik Iforjevih enot v Sarajevu. »Ko odkrijemo znake povečanja nevarnosti, avtomatično sprejmemo ustrezne ukrepe za zavarovanje naSih vojakov in opreme. To ne pomeni izogibanja nevarnosti, temveč poskus rešitve spora in vnovične vzpostavitve prejšnjega stanja.« Poostritev varnos- tnih ukrepov naj bi zmanjšala možnosti za morebitne primere zajetja talcev, ki bi jih Srbi lahko nameravali zamenjati za osmerico. Predstavniki zveze Nato so zagotovili, da niso odkrili nikakršne dejanske grožnje Iforjevemu osebju in da je poostritev varnostnih ukrepov le preventivne narave. »Imamo možnost, da takoj odkrijemo morebitne groženje,« je dejal polkovnik John Kirkwood. »Ne bomo razkrili, kako se nam to posreči, toda imamo dovolj moči za takojšen odziv na sleherni napad. Odzvali se bomo odločno in hitro.« Ameriške obveščevalne službe bodo v prihodnje skrbele za kakovostnejše in hitrejše informiranje ameriške diplomacije na Balkanu, da bi tako zadovoljile njihove naraščajoče potrebe. Nove naloge ameriških obveščevalcev so plod nedavnega dogovora med državnim sekretarjem Warre-nom Christopherjem in direktorjem CIA Johnom De-utchom, da bo CIA okrepila svoje sodelovanje z ameriško diplomacijo. Hrvaška vlada pa je včeraj na zahtevo evropskih upraviteljev Mostarja odložila odhod stotih hrvaških policistov, ki naj bi v Mostarju pomagali Hansu Koschnicku pri uresničevanju mirovnega sporazuma. Evropski predstavniki so namreč ocenili, da po prekinitvi sodelovanja z mostarskimi Hrvati niso izpolnjeni osnovni pogoji za namestitev hrvaških varnostnih organov. Predstavnica Združenih narodov je poudarila, da je v zadnjih dneh uveljavljanje mirovnega sporazuma močno ogroženo zaradi aretacij Srbov in napada na upravnika Evropske unije v Mostarju. Manuelova je povedala, da haaško sodišče podpira aretacije srbskih častnikov, pravna osnova za takšno početje pa naj bi bil day-tonski sporazum, ki obvezu- je države podpisnice, da pridržijo osebe, ki so osumljene vojnih zločinov. »Čeprav obstaja pravna osnova, kot predstavnica Združenih narodov menim, da so bile aretacije Srbov v sedanjem primeru le dolivanje olja na ogenj,« je dejala Manuelova. »Pravnih principov ne bi smeli uporabljati za ustrahovanje ljudi, še posebno ne v tako težavnih ča- sih. Skrbi me, ker se to dogaja ravno zdaj, ko so se odnosi med ljudmi vendarle nekoliko otoplili. V Banjaluki na primer so nehali preganjati pripadnike manjšin in nekateri od njih se že vračajo domov. Ljudi ni več tako strah.« Susan Manuel je novinarjem povedala, da je dva tisoč od 4500 ljudi, večinoma Srbov, ki so organizirano obiskali MrkonjiC Grad, iz katerega so pobegnili, ostalo v mestu. Ob razmeroma spodbudnih vesteh o otoplitvah odnosov med sprtimi stranmi v mestih, ki jih je obiskala, je predstavnica Združenih narodov opozorila na probleme svoje organizacije pri zbiranju zadostnega števila civilnih policistov in težave z njihovo nezadostno usposobljenostjo (ne znajo govoriti angleško in upravljati motoma vozila). Ocenila je, da je za miren prevzem oblasti v vzhodni Slavoniji verjetno najpomembnejše čimprejšnje medsebojno priznanje Jugoslavije in Hrvaške. Na vprašanje novinarjev, ali je res, da je general Van der VVoegge iz ustaške družine, je odgovorila, da je njegovo poreklo belgijsko, in tako zanikala govorice, ki so se pojavile v tukajšnjem tisku. Maja MaršiCeviC Srbi ženejo civiliste na prisilno delo NEW YORK (Reuter) - New York Times je včeraj poročal, da srbske vojaške in civilne oblasti v srbskem delu Bosne in Hercegovine še vedno izkoriščajo stotine zajetih Hrvatov in Muslimanov za delovno silo. Mednarodni komite RdeCega križa je sporočil, da je odkril sedemsto ljudi, ki so jih k delu prisilile lokalne civilne oblasti ali komandirji. Prisilni delavci so bili v glavnem civilisti iz okoliških vasi in ujetniki, ki so jih zajeli Srbi. »Prišli so in dejali, da moram nabirati drva za vojake. Imajo pač orožje in lahko počnejo, kar se jim zahoče,« je petnajstletni deCek povedal Timesovemu novinarju. Imel je uradne papirje, na katerih je pisalo, da z bratom delata za potrebe območne brigade. Neki Musliman, ki je povedal, da je bil šele pred enim tednom odpuščen z dve leti in pol trajajočega prisilnega kopanja jarkov, je bil le eden od mnogih, ki so jih z grožnjo, da jim bodo pomorili družino, prisilili k delu. Mnogi prisilni delavci so morali delati blizu frontnih linij, drugi so postali osebni služabniki visokih častnikov. Nekatere so za odkupnino v višini tisoč ameriških dolarjev odkupile njihove družine. Vse sprte strani so civiliste in vojne ujetnike uporabljale kot delovno silo; vse zapornike bi morali po podpisu daytonskega sporazuma izpustiti, kar pa se očitno še ne bo tako kmalu zgodilo. NOVA GORICA - Na petkovem poslanskem večera Boruta Pahorja (ZLSD), kjer sta tokrat gostovala zunanji minister Zoran Thaler (LDS) in njegov predhodnik Lojze Peterle (SKD), so razpravljati o slovenski zunanji politiki in približevanju Evropi. Razprava se je osredotočila predvsem na odnose z Italijo in na oglejsko izjavo oktobra leta 1994, ki Se danes buri duhove. Minister Thaler je v uvodnem nagovoru primerjal današnjo zuna- njo politiko z obdobjem osamosvajanja, ko so vse politične sile so- delovale v skupnem projektu - osamosvojitvi, ki naj bi bila le prvi korak k polnopravni vključitvi Slovenije v Evropo. Ravno pomanjkanje konsenza je ključni problem današnje zunanje politike, ki se le s težavo premika z mrtve točke. Minister Thaler je izrazil upanje, da se bo v predvolilnem obdobju iztekel čas dvojnih iger, ko nekatere politične sile obsojajo vlado, da razprodaja Slovenijo, hkrati pa ji očitajo, da je ne pripelje v Evropo. Vključevanje v Evropo in harmonizacija slo- POSLANSKI VEČER BORUTA PAHORJA V NOVI GORICI Thaler upa, da bo dvojnih iger konec Peterle: Oglej še vedno ni presežen venske zakonodaje z evropsko sta namreč slovenski interes in ne popuščanje italijanskim zahtevam. Iz nadaljnje razprave je bilo razvidno, da je bila oglejska izjava tedanjega zunanjega ministra Peterleta prelomnica za slovensko zunanjo politiko. Kasnejša zavrnitev izjave na vladnem nivoju naj bi povzročila veliko škodo slovenskemu ugledu v mednarodni skupnosti, saj prelomiti dano besedo v diplomaciji ni dopustno. Do prenosa notranjepolitičnega razkola na zunanjo politiko je prišlo ravno v obdobju po Ogleju, ko je postala slovenska diplomacija žrtev medstrankarskih bojev. Peterle je izrazil upanje, da prihaja čas, ko bodo politične sile le poiska- le izhod iz trenutne krize. Razpravo o smernicah in izhodiščih zunanje politike v državnem zboru je Peterle predlagal ravno zato, ker je kazalo, da izvršilna oblast ne najde poti v Evropo. Ponovil je očitke, da se slovenska diplomacija še ni premaknila iz Ogleja, da pa je danes cena slovenskega vstopa v Evropo verjetno višja od tiste, ki bi jo dosegli v Ogleju. Minister Thaler pa je poudaril, da je Oglej stvar preteklosti. Na Oglej bi morali pozabiti, saj je danes slovensko izhodišče v pogajanjih z Evropo precej spremenjeno. Današnja pogajanja o liberalizaciji slovenske zakonodaje namreč potekajo v kontekstu polnopravnega članstva Slovenije v EU. O vstopu v Evropo se Ljubljana pogovarja z Brusljem in s predsedujočimi državami unije, tako da smo se izognili zahtevam po neposrednih koncesijah. V nadaljnjem iskanju konsenza glede zunanje politike bi morali zato pozabiti na Oglej in na razkol, ki mu je sledil, in vnovič združiti moči zaradi skupnega zunanjepolitičnega cilja -polnopravnega članstva v uniji. Minister Thaler je vnovič poudaril pomen bližnje parlamentarne razprave o zakonu o lastninskih razmerjih, ki bo pomemben signal Evropi. Pomembna bo tudi razprava o smernicah in strategiji slovenske zunanje politike, ki naj bi kmalu prišla na dnevni red državnega zbora. Sebastjan Jeretič Antonio Maccanico je moral upočasniti korak. Ko je sprejel mandat za sestavo nove vlade, je Maccanico obljubil hitra posvetovanja in hitro odločitev o tem, ali lahko sestavi novo vlado ali ne. In v četrtek je kazalo - kljub polemikam med strankami -da bo bivšemu generalnemu tajniku predsedstva republike, bivšemu večkratnemu ministru in bivšemu podtajniku pri predsedstvu vlade v Ciampijevi vladi uspelo sestaviti seznam ministrov ter se ob koncu tedna, ki se je pravkar iztekel povzpeti na Kvirinal k predsedniku Oscarju Luigiju Scalfaru ter mu povedati, da lahko oblikuje vlado. Maccanico ni prikrival zmernega optimizma. »Kolesarim po ravnem,« je s športno prispodobo, ki je tako priljubljena pri opisovanju politike, od kar je v politično areno stopil Silvio Berlusconi, samozavestno povedal novinarjem. Skoraj nepričakovano pa se je Maccanico v petek znašel pred strmo vzpetino. Stranke, ki so sklepale dogovor o reformi italijanske ustave z uvedbo pol-predsedniškega sistema po francoskem vzorcu, so se razšle ob problemu, ali naj vlada vključi v svoj program ustavno reformo ali ne. Barometer politične krize, ki je v četrtek napovedoval spremenljivo oblačno vreme z možnostjo izboljšanja, je v petek ubral rakovo pot in napovedoval vihar. Oviro je v dogovoru s predsednikom republike Scalfarom, ki je dokazal spet svojom politično izkušenost, Maccanico skušal obiti z izvavo, v kateri je poudaril, da je za reformo ustave pristojen parlament, toda rojstvo nove vlade osmišlja prav ustavna reforma. Skratka Maccanicova vlada se ne more roditi - in ne bi mogla tudi obstajati - če se ne oblikuje trdna večina za reformo ustave. Mandatar je strankam vrnil prižgano vžigalico. Dejal je, da morajo sedaj stranke jasno povedati, kako ocenjujejo njegovo izjavo, ki naj bi bila preambula vladnemu programu. Skratka stranke morajo povedati, ali soglašajo s tako usmeritvijo in si jasno prevzeti odgovornost, da omogočijo ali preprečijo roj-j stvo nove vlade. Polemika med strankami, ki je upočasnila Maccanicov ITALIJANSKA POLITIČNA SCENA Prepir za »oslovo senco« skriva oster spopad o tem, ali se bo vladna tehtnica prevesila na levo ali na desno Vojmr Tavčar korak, se je osredotočila na sorazmerno marginalno vprašanje. Nedvomno ima ustavni pomen vprašanje, kdo je nosilec ustavne reforme, vlada ali parlament. Vendar ni to problem, ki bi lahko povzročil razkol in ki bi ga »stari lisjaki« italijanske politike ne znali obiti. Spopad o tem, kdo naj bo motor ustavne reforme - vlada ali parlament - je »oslova senca«, ki dokaj slabo prikriva dejanske vzroke spopada, ki so politični. Prvi problem zadeva reformo ustave. Italija potrebuje reformo ustave, potrebuje trdnejšo vlado, mora odpraviti dosedanji dvodomni parlamentarni sistem, ki krepko upočasnjuje parlamentarno delo. Problem je, kako oblikovati pravilno ravnovesje oblasti in protiuteži, da ne bi država zdrknila v kaos ali v diktaturo. Vprašanje je vsebinsko in zadeva tako ljudi kot politiko, ki jo nameravajo uresničevati v okviru - ki se lahko zdi abstrakten - ustavne ureditve. Francoska peta republika se najbrž ne bi ustalila, ko bi gen. De Gaulle ne imel demokratične legitimnosti, ki je temeljila predvsem na Odporništvu in ki je bila leta 1958 prepričljiva protiutež vojaškemu rožljanju z orožjem po krizi v Alžiriji. Ta legitimnost manjka italijanskim zagovornikom predsedniške republike. Če je delno vprašljiva pri Silviu Berlusconiju, ki doslej ni hotel omogočiti rešitve temeljnih vozlov njegovega vstopa v po-liti- areno (zakon proti televizijskemu monopolu, konflikt interesov, problem enakih izhodiščnih možnosti za vse stranke), je povsem vprašljiva pri predsedniku Nacionalnega zavezništva Gianfrancu Finiju, ki je še predvčerajšnjim pozdravljal z roko iztegnjeno v fašistični pozdrav in »krampal« po zidku, ki ločuje Gorico od Nove Gorice. Fini je s svojim gibanjem komaj stopil na pot približevanja demokraciji, njegovi ljudje in njegova stranka se niso še otresli tribarvne plamenice, ki je bila ves povojni čas simbol neofašistične stranke. To je nedvomno veli- ka ovira v sedanjih razpravah o reformi, ki naj bi tudi v Italiji uvedla pol-predsedniško republiko, saj so jamstva demokratičnosti, ki jih dajeta Berlusconi in zlasti Fini še vprašljiva. Druga plat vprašanja zadeva bolj odnose med strankami. Fini je v pritisk za trden dogovor o reformi ustave, ki naj bi ga nova vlada izpostavila v svojem programu, teži po eni strani k temu, da bi stisnil v kot Demokratično stranko levice in njenega tajnika Massima D’Alemo, predvsem pa, da bi poglobil razlike v levosredinski koaliciji in razbil Oljko. Odločen »Ne«, ki ga je poudaril Kartel svoboščin o vprašanju nevtralnosti vlade glede reforme ustave, je predvsem odklon neodvisne tehnične vlade po vzorcu Carla Azeglia Ci-ampija, predvsem pa Lam-berta Dinija.. Zahteva po tem, naj se Maccanico v programski izjavi izreče, je tudi zahteva po vladi, ki bo s formalnega vidika tehnična (ker naj bi ministri ne bili parlamentarci), pri delitvi oblasti pa naj bi se tehtnica krepko nagnila na stran desnice (Ni naključje, da so bili odmevi NZ na Maccanicovo ekvilibristično izjavo negativni). Od tod tudi odlo-č n o s t D’Ale-me v z a - vračanju Finijevih zahtev. To je torej bistvo partije, tista vzpetina, ki je upočasnila Maccanicovo kolesarjenje. V tem zakulisnem dogajanju bodo nasprotniki dogovora za reformo ustave videli razlog več za ostro kritiko Massima D’Aleme, zagovorniki novih pravil igre pa argument, da priznajo tajniku Hrasta znaten politični pogum. Če bo dogovor sklenjen in bo jasen in pošten, bo D’Alema v tem velikem izzivu zmagal. Toda če dogovora ne bo, bo zelo verjetno levosredinsko zavezništvo moralo ošibljeno na volitve in bo startalo s slabšega izhodiščenega položaja ob zrahljanih kohezijskih vezeh in z zbledelim likom lider j a Romana Prodija. Stranke so v zadnjih letih spremenile svoje izrazoslovje. Nejasne Morove metafore so zamenjale veliko bolj ljudske športne prispodobe (poslužujejo se zlasti nogometnih metafor), toda tudi te niso vnesle veliko večje jasnosti v politično življenje. Nobena od strank ni - mimo bolj ali manj posrečenih prispodob - jasno povedala, katero je resnično bistvo problema in kateri so resnični vozli, s katerimi se spoprijemajo. S tem so najbrž še povečale nezaupanje ljudi v politiko in v sposobnost politikov, da začenjajo reševati resnične probleme Italije. Dosedanja praksa ne navaja k navdušenju, kot kaže primer odloka o priseljencih iz neevropskih držav. Polemika in prepiri, ki so pred nekaj meseci polnili časopisne strani, so rodili neučinkovit odlok, ki je imel en sam rezultat: prisilil je priseljence k dolgim in nepotrebnim vrstam pred okenci demokracije. Zakaj naj bi stranke pokazale večjo učinkovitost ob še bolj zahtevnih problemih, kot so reforma ustave in gospodarski in družbeni program vlade, ki naj bi približala Italijo Evcropi? Skepsa je povsem upravičena. Toda pretirano oddaljevanje od politike - pa naj se stranke še tako trudijo, da bi politika bila neprivlačna - ustvarja pogoje, v katerih lahko res prevlada desnica z načrtom o »močnem voditelju«, ki bo gradil svojo moč na plebiscitu in na neposrednem odnosu z ljudstvom mimo nujne in za vsako demokracijo življenjske posredovalne in predstavniške vloge strank in parlamenta. POGOVOR Z MARKOM KRAVOSOM, NOVIM PREDSEDNIKOM SLOVENSKEGA PEN »Spoštovanje do vsega živega, ki me obdaja« Slovenski PEN klub te je pred kratkim izvolil za predsednika. Kako doživljaš to izvolitev? Doživljam jo v smislu: daj cesarju, kar je cesarjevega, daj bogu, kar je božjega. Eno je literatura, drugo pa je družbena angažiranost. PEN predstavlja ta drugi pol, kar lahko prispeva k družbenemu uveljavljanju tako mojega ožjega kot širšega slovenskega prostora, pa tudi k uveljavljanju profesionalnega pisateljskega interesa. V upravnem odboru slovenskega PEN si bil že prej. Kakšna je bila tvoja dosedanja izkušnja? Ne samo PEN kluba, paC pa tudi društva slovenskih pisateljev. Predvsem sem Čutil potrebo po stanovski bližini, kontaktih, prijateljevanju s svojim kolegi v poklicu, po tem, kar se mi je zdelo, da moram projicirati iz svoje zamejenosti in manjšinskosti v nacionalna merila, iz katerih se da spreletati v neko širino in spogledovati s svetom, s katerim se moramo tudi iz periferije soočati. Kakšen je ta svet, kako ga vidiš? Svet, v katerem je veliko stvari že danih, vendar v katerem morajo posameznik in tudi posamezne, nacionalne ali manjšinske, identitete, plavati in si izmišljati vedno nekaj novega. Delovati morajo s fantazijo in z radovednostjo, kaj bo jutri, ter imeti v sebi polno upanja, hkrati pa tudi sposobnosti, da oblikujejo naš današnji in jutrijšnji dan. Kakšne so danes razmere za književnost. Se ji pišejo boljši Časi, ali smo v slabši poziciji? Literatura kot taka se skozi neka kritična obdobja lahko samo potrjuje. V takšnih obdobjih je posameznik seveda odrinjen, hkrati pa tudi osamosvojen. Na individualnosti pravzaprav sloni vsako kreativno dejanje. Mislim, da je v tem svetu takih osebnosti vedno premalo, in da je literatura, ali katerakoli druga umetnost danes na dobri poziciji, vprašanje pa je, koliko ima družbene teže. Kakšen bo okvirno tvoj predsedniški program v PEN klubu? Utrjeval bom predvsem tisto, kar je že nastavljeno, to so tradicionalni stiki in tradicionalne prireditve. Med drugim tudi mednarodno blejsko srečanje. Potem seveda vse tisto, kar bo narekoval ožji slovenski interes in širši interes stanovske organizacije PEN kluba, ki je občutljiv za vsakršno ogrožanje Človeške integritete. Bo skrb slovenskega PEN kluba usmerjena tudi v uveljavljanje manjšinske književnosti? Koliko lahko PEN praz-vaprav postori v tem smislu? Pen ne uveljavlja književnosti kot take. Nudi le možnost, da nekdo lahko nekaj sproščeno poCne. Za to je potreben mir, potrebno je, da nisi fizično ogrožen. Potrebna je tudi minimalna preskrbljenost, da se lahko brez strahu oziraš v jutrišnji dan. Literatura in vsakršna druga ustvarjalnost je tudi projekcija v neznano. Pogoji za takšen naCin ustvarjanja verjetno danes niso ravno idealni. Mislim, da je za literata dovolj samo svinčnik in nekaj papirja, pa veliko zbranosti, veliko moči, da ga ne zapeljejo mamila informatske družba, ki so uveljavljanje moči in spletk, in da ostane zvest svoji poklicanosti, da neguje nekega duha. Vendar je treba tudi živeti. V kakšni meri je za književnega ustvarjalca v našem prostoru danes to mogoCe? Na osebni ravni sem lahko tudi v stiski, vendar si postavljam vprašanje smiselnosti, da pišeš na nekem koncu sveta v nekem jeziku, ki zakr- neva, da ti neki administrativni topi uradniki omejujejo perspektivo, recimo z odmerjanjem nekih prispevkov, da ni nobena mnetniška dejavnost podprta z profesionalnimi strukturami. To je absurd in veliko drugih dejavnosti, ki tvorijo zavest in samozavest o nacionalni pripadnosti, ne deluje zaradi tega. »Brez službe in obvez se počutim kar olajšanega, tudi zato, ker lahko še za kilo ali dve shujšam in si medtem pišem pravljice«. Ali lahko nekoliko obrazložiš to svojo izjavo, ki si jo dal v nekem intervjuju? Da vidim v odgovornosti, ki mi je bila naložena s predsedniško funkcijo, neko sposobnost živeti iz fantazije, iz pravljice, da ne gre samo za reševanje zasebnih problemov, ampak za projekcijo v neko širšo evropsko ali družbeno dimenzijo. Treba si je izmišljati zelena prostranstva, v katerih bo vedno bolj osamljen in izpostavljen posameznik preživel in se dobro počutil. Mislim, da naša ekzistenca na tem svetu ni nujno podrejena samo določenim občutkom stiske, temveč mora predvsem odražati veselje do življena. Sicer ne bomo niti veC spoCenjali in rojevali otrok. Ze sama demografska involucija je odraz stiske današnjega Človeka v tem koncu sveta. Kjer je revščina in je pravljic največ, se ljudje verjetno množijo. Praviš, da hoCe biti tvoje pisanje gostoljubje in da se v svoji poetiki prepuščaš toku intuicije. Kakšna je tvoja intuicija? Mislim, da se mora človek zlasti v današnjem Času vedno znova sestavljati, postajati mora vedno znova otrok, ki je zvedav, ki verjame, ki je naiven in si ustvarja vedno neke nove iluzije o svetu okoli sebe in o smislu svojega bivanja, a ohranja v sebi jedro energij. »Kljub pajčevini v žepu«, kot praviš, so v tvojem delu moCno prisotni elementi vedrine, hudomušnosti, optimizma . To je vprašanje teh notranjih kreativnih energij, ki jih mora človek na neki način projecirati navzven, za kar mu je potrebna mirna eksistenca. V takih pogojih lahko izraziš na nasmejan, veder, hudomušen naCin tisto, kar te pravzaprav najbolj muci in teži. S tem, da se posmeješ težavam, obvladuješ svet, istočasno pa manifestiraš svojo željo, voljo in veselje ob tem, da si v tem svetu. V kratkem bo izšla tvoja nova pesniška zbirka z naslovom Krompir na srcu. Kaj je krompir" na srcu? Zadnji verz te pesmi, ki je dal naslov zbirki, se glasi »o domovina, rad bi ti rekel krompir«. To se pravi, da gre za nekaj, kaj: nudi toplino, kar ti daje občutek, da te bo hranilo. Vendar gre tudi za nekaj skrivnostnega, saj je hranilni del krompirja navsezadnje nekaj, kar raste pod zemljo, nekaj zelo skromnega in vendar se ga vsi veselimo kot vsakdanje hrane. To pa ni nekaj upadljivoga, kar vihtimo na praporih, temveč nosimo v dlaneh ali pa na srcu. Sklepna številka lanskega letnika Sodobnosti je bila namenjena skoraj v celoti slovenskim avtorjem v Italiji in njihovi problematiki. Je to odraz večje občutljivosti matice, ali gre zgolj za osebno občutljivost urednika Cirila Zlobca? Malo je enega, malo drugega, malo pa je tudi izraz moje prizadevnosti, da bi se naše ustvarjalno okolje ne razteplo in razgubilo. Mislim, da je pri nas veliko zanimivih nastavkov kreativnih osebnosti, ki pa potrebujejo stimulacije in možnosti uveljavitve. Živi- mo sicer v nekem mrtvem morju, v stalni defenzivi, v nekih tesnobah, vendar ustvarjalnih energij in ustvarjalnih osebnosti ne manjka. Zato sem predlagal uredniškem svetu Sodobnosti, da bi posvetil veC prostora ustvarjalnosti Slovencev v Italiji. To so radi sprejeli tako drugi elani uredniškega sveta kot seveda Zlobec, ki našo situacijo bolj občuti in razume, ker je deloma iz te situacije zrasel. Tematski poudarek na zamejski ustvarjalnosti, pravi Zlobec, je že skoraj vprašanje morale in nacionalne solidarnosti glede na težave, ki jih preživlja naša manjšina, zlasti na kulturnem področju. Kakšen je tvoj občutek? Večkrat sem imel občutek, da ne prepoznavam veC jezika, koda današnje Slovenije, vendar mislim, da neka osnovna bližina matice in njena občutljivost za našo usodo ostaja. Upam, da to ni sočutje in usmiljenje, ker ne smatram ne sebe, ne svojega manjšinskega zaledja za invalida. Zdi se mi, da gre za eno in isto dimenzijo nacionalnega osebka in da bi bila dejansko invalidna Slovenija, slovenšC’na cela, Ce bi se odpovedala takima centroma, kot sta Gorica in Trst. Prvi in glavni razgled na morje skozi ljudsko pesništvo je z devinskih skal. Mislim, da se ne moremo odpovedati devinskemu gradu, ne lepi Vidi, ne prvemu italijan-sko-slovenskemu slovarju, ki je nastal prav v Devinu. V svojem intervjuju v Sodobnosti praviš: »V manjšinskem ribniku je vse manj vode in kolikor je je, je postana. Pogoji v njem so po meri dvoživk, po domače žab«. Kako to mishš? Vsakdo po malem občuti neko stisko, tesnobo, nelagodje in nemoč v današnji situaciji. Besedni umetnik jo zabeleži po svoje in potem pre- pusti bralcu, da si jo tolmači po svoje. Lahko bi to interpretirali kot občutek, da politično predstavništvo ne odgovarja realnim problemom ljudi, življenjski situaciji manjšine, možnostim, da bi se manjšina realizirala kot nekaj posebnega. Lahko pa tolmačimo naš obstoj kot dvoživost, kot občutek, da nisi ne na zemlji ne na nebu, medtem ko si bo treba izmisliti načine, kako bo ta naša manjšinska skupnost vendarle lahko funkcionirala znotraj sebe in kako bo vzpostavljala kontakte, da bi postala dragocena za osrednji slovenski prostor in za naše italijansko sosedstvo. Paradoks je v tem, da smo bili bogatejši, ko so nas politične razmere omejevale. Danes, ko se italijanski svet zlasti v Trstu do nas odpira, pa smo bolj neopremljeni. To je gotovo slabo za našo skupnost in slabo tudi za italijanske razmere. Kadar smo imeli nekaj več materialne substance za preživetje, nas je to tudi pogojevalo, da smo se zapirali, da smo se smatrali država v državi in da smo morali delovati samostojno . Verjetno kaže vzpostavljati takšne inštitucije, ki bodo odprte in bodo dinamično posegale iz enega prostora v drugega, predvsem pa osmišljale našo sposobnost, da bomo seznanjeni in občutljivi na eno in drugo stran. V pogovoru za Sodobnost je velika pozornost posvečena tržnosti v umetnosti, ali kramarski mentaliteti in logiki trgovca s štacuno. Je res tudi umetnost tržno blago? Na teh robovih, ki niso periferija, je to vprašanje zelo pomembno. Treba je reci, da tržaško okolje ni nikoli posebno verjelo v duhovne vrednosti. Mislim, da je bila Ljubljana v tem pogledu le bolj gosposka. Sicer pa tudi o drugih kulturnih centrih srednjeevropskega prostora ne bi mogel reci, da so posebno gradili na duhovnih vrednostih. Vsi smo se hoteli na hitro vnovčiti. To seveda ni mišljeno v smislu prodajanja umetnosti, temveč njene uporabe oziroma zlorabe v volilne ali podobne manifestativne namene. Zal se nekateri ustvarajalci pustijo včasih zlorabiti v te namene. Sam se skušam varovati, da bi me za nekaj denarja ali za trohico časti in slave potegnili v te sfere, kjer te hitro vnovčijo in porabijo. Mislim, da ta kramarska mentaliteta - živeti iz rok v usta - vpliva na počutje ustvarjalcev, ker hromi njihov umetniški zagon, njihove ambicije ter željo po tveganju in bi jo bilo treba preseči. Kaj pa v Sloveniji? Misliš, da je pragmatični kapitalizem, v katerega je zaplula, spodbuja ali omejuje književno ustvarjalnost? Mislim, da je tudi sodobni slovenski ustvarjalec postavljen v podobno situacijo in se kot predstavnik nekega nacionalnega profila v velikih vodah Evrope poCuti zelo ranljivega. Kaj reci danes o knjigi v Sloveniji, ki si je zaradi tržne logike ne more veC privoščiti vsakdo... In vendar je veliko ljudi v osrednji Sloveniji, veliko več kot pri nas (seveda je tudi pri nas nekaj takih zanesenjakov), ki si privoščijo to bogastvo, čeprav imajo plitev žep. Knjigi še marsikdo kljub vsemu pripisuje najvišjo vrednost, Čeprav smo priča res velikim dispro-porcom v cenah. Upam, da se bo tudi glede tega kaj premaknilo in da bo res prišlo do izraza vrednotenje duhovnih dobrin, ki je značilno za srednjo Evropo. Mislim, da je vendarle tudi Trstu blizu temu vrednotenju duhovnega bogastva. Zdaj smo v Času Prešernovih proslav. Kaj bi ob dnevu slovenske kulture priporočil akterjem kulturne politike? Najprej bi jih rad opazil. Dobro, in kaj meniš o obrednosti Prešernovih proslav? Neka obrednost je pohebna. Omogočati je treba izstopanje, se pravi tveganje in prilagajanje vsakodnevnim priložnostim, ki se nam nudijo. Mislim, da se marsikdaj kaj takega zasvita, a potem ne dorase, ne prerase. Ce nimaš na primer galerijske dejavnosti, ali profesionalne založbe ipd., ki bi ti pomagala, ti sledila, te spodbujala in tako naprej, potem je vse skupaj zreducirano na neke samonastavke. Rad bi zaključil ta pogovor z mladimi. Kako vidiš mlade rodove na kulturno ustvarjalnem področju in kaj bi jim priporočil? Zaenkrat je zelo slabo. Vsi, ki se zdaj uveljavijo, se uveljavijo, ko imajo že trideset let, kar je zelo pozno. Zelo redkim je uspelo prej in mnogi so morali nastopiti v drugih okoljih, da so lahko prej razvili vsoje talente in predispozicije. Mislim, da je potrebno dejansko nanovo nastaviti našo nacionalno in kulturno politiko. Ohranjanje duhovne integritete in smisla naše posebnosti je primarna naloga. Tako bodo tudi mladi ustvarjalci lahko dali veC od sebe v letih, ko imajo največ energij, to pomeni od 18. do 30. leta. Tudi njihovo nastopanje v javnosti bo tako deležno prave pozornosti in jim omogočalo večjo samozavest ter zadoščenje. Kaj bi hotel še, da bi te vprašal? NiC. Na koncu bi lahko rekel le to, da sem nastavljen zato, da imam blago razmerje s svetom in okoljem, da se ne konfrontiram na jezljiv in agresiven naCin. Nekateri mislijo, da sem zaradi tega preveč mehak. Jaz mislim, da je to spoštovanje do vsega živega, kar me obdaja. To mi nudi tudi toliko veselja do življenja in do ustvarjanja, da nadaljujem, da sem cel v sebi in upam, da tudi zanimiv za moje okolje. Pogovor zapisal Dušan Kalc NEDELJSKE TEME Nedelja, 11. februarja 1996 POGOVOR Z NOVIM VELEPOSLANIKOM SLOVENIJE PETROM BEKEŠEM Nov odnos naj prepreči napake iz preteklosti ODNOSI MED ITALIJO IN SLOVENIJO Gospod veleposlanik, v Rim prihajate v času, ko so v Italiji v teku velike družbene spremembe in se napovedujejo reforme, ki naj bi celo spremenile ustroj države, pa tudi v času, ko Italija predseduje Evropski uniji. Vsi ocenjujejo, da so naloge slovenskega veleposlanika v Rimu že itak zelo zahtevne. Ali mislite, da Vam bosta ti dve okoliščini olajšali delo, ali pa morda celo otežili. BEKEŠ: Obe okoliščini sta pomembni. Za nas je pomembno, da demokratične institucije italijanskega sistema delujejo in če bo rezultat reform boljše delovanje demokratičnih ustanov italijanskega sistema, to lahko seveda koristi tudi razvoju odnosov med našima državama. Dejstvo, da je Italija prevzela z novim letom predsedovanje EU, štejem neposredno za ugodno okoliščino saj se je s tem še dodatno povečala mednarodna odgovornost Italije, tako v krogu držav članic EU, kot v celotni mednarodni skupnosti, ne samo za njene odnose s sosedami, kjer se od nje pričakuje vzorno ravnanje, pač pa tudi za učinkovito urejanje odnosov med EU in drugimi državami, v tem primeru Slovenijo. Slovensko-italijanski politični odnosi so že nekaj časa v slepi ulici. Ne bom Vas vprašal za Vaš recept za izhod iz krize, vendar pa me zanima ocena o možni prihodnosti teh odnosov. Ali ho tudi tokrat, po tradiciji vseh kompromisov, vendarle lahko prišlo do srečanja sredi poti? BEKEŠ: Gledano zgodovinsko, ima Slovenija dolgo tradicijo odnosov s prostorom sedanje republike Italije in tudi s samo republiko Italijo v njeni novejši zgodovini. Gledano pravno pa je Slovenija vstopila v mednarodno pravne odnose z RI, ko jo je Italija mednarodno priznala kot sukcesorja razmerij; ki so se pravno zgradila v sodelovanju med nekdanjo jugoslovansko federacijo in italijansko republiko. Odnosi so bogato razvejani na gospodarskem, političnem, kulturnem, športnem, znanstvenem, zdravstvenem, socialnem in številnih drugih področjih; posebej velja izpostaviti dejstvo, da deli slovenskega naroda živite v Italiji in da živi italijanska narodna skupnost v slovenski Istri. Celoten bogati splet odnosov seveda predstavlja objektivno podlago interesu obeh držav za razvijanje kar najboljših odnosov; tako je prepričanje na slo-* venski strani in takšna zagotovila dobivam tudi od svojih italijanskih sogovornikov ob prvih kontaktih. Zato sem prepričan, da je tako izhodišče lahko tudi plodna osnova za razreševanje tistih odprtih vprašanj, ki danes, žal, še niso rešena. Vprašanje istrskih beguncev, oziroma premoženja optantov, je po splošni oceni predvsem pretveza, ki pa danes onemogoča italijanski diplomaciji, da bi se dogovorila s Slovenijo. Vendar pa je v času fašizma podobna usoda doletela tudi na tisoče Slovencev, ki so se morali izseliti iz Mussolinijeve Italije. Sloveniji pa ni nikoli uspelo, da bi to dejstvo postavila na tehtnico... BEKEŠ: Močno se bojim, da je Bosna tipičen primer, kam lahko pripelje pretirano tehtanje starih grehov, zaradi tega se zavzemam za tak razvoj, odnosov, ki bo predvsem preprečil ponavljanje napak iz preteklosti, ki so imele tragične posledice za številne ljudi na obeh straneh sedanje meje, pripadnike obeh narodov. Ljudje ne živijo samo od politike; pravzaprav od politike ne živijo. Zato je treba tudi o slovensko-italijan-skih odnosih razmišljati v več smereh. Kako je, na primer, z gospodarskim sodelovanjem med državama? BEKEŠ: Ekonomsko sodelovanje med državama se uspešno razvija, skupen obseg menjave izražen v USD se je v nekaj letih dvignil od 2 do 3 milijard USD vrednosti, po oceni za leto 1995. S takim obsegom sodelovanja je Italija drugi najpomembnejši partner Slo- venije v svetu. Seveda pa so velike možnosti še za nadaljnji razvoj in razširitev sodelovanja. Vedeti namreč moramo, da večina te menjave odpade na menjavo s severno italijanskimi deželami, predvsem s Furlanijo-Ju-lijsko krajino, Benečijo in Lombardijo. Velikanske rezerve ostajajo še v možnostih širitve menjave z vse hitreje se razvijajočimi deželami srednje Italije, pa tudi menjave z ju- skupnega italijansko slovenskega nastopanja na trgih nekdanjih jugoslovanskih republik pa tudi številnih srednje in vzhodno evropskih držav, na trgih, ki jih slovenski poslovneži dobro obvladajo in se na njih lahko uveljavijo kot koristen partner italijanskih podjetij. Geografska lega Slovenije je taka, da bi Italija težko razvijala svoje gospodarstvo v smeri proti gom Italije ne bi kazalo zanemarjati. Poleg tega poznavalci opozarjajo, da so velike rezerve tudi v strukturi menjave, kjer se bo Slovenija prav gotovo pojavljala kot zanimiv partner s številnimi novimi, tudi tehnološko zahtevnimi proizvodi. Velike možnosti so tudi za intenzivnejši priliv italijanskega kapitala na slovensko tržišče kapitala. Prav tako pa je zelo pomembno raziskati možnosti nadaljnjega razvijanja višjih oblik gospodarskega sodelovanja, kot tudi nekdanji vzhodni Evropi brez sodelovanja s sosednjo državo. Tu pa so potrebne velike investicije še zlasti v prometne infrastrukture. Ali je v Italiji zaznati interes za sodelovanje pri gradnji teh infrastruktur? BEKEŠ: V Italiji tak interes obstaja, italijanska podjetja tudi nastopajo s ponudbami in prijavami na natečajih. V enem primeru, mislim, da gre za odsek avtoceste Ljubljana - Maribor, v delu Vransko - Arja vas, približno 20 km dolg odsek, so na natečaju tudi uspeli in dela že izvajajo. Na tem področju so možnosti prav gotovo večje od doseženega, seveda pa bo na obeh straneh potrebno vlagati napore, pokazati pripravljenost za doseganje boljših rezultatov oz. intenzivnejšega sodelovanja. Bi pa rad poudaril, da je prav italijanska družba prva in zaenkrat edina tuja družba, ki se je vključila v izgradnjo slovenskih avtocest. Kultura je področje, ki ga pogosto zanemarjamo. Vendar pa ima Slovenija kaj pokazati, če naj kot primer omenim samo Božansko komedijo v Pandurjevi režiji. Zakaj na tem področju doslej ni bilo narejenega skoraj nič? BEKEŠ: Slovenija ima na kulturnem področju res pokazati marsikaj in čeprav so marsikaj v Italiji že pokazali, so tudi na tem področju možnosti širšega sodelovanja načeloma skoraj neomejene. Velikanski italijanski kulturni prostor je dejansko premalo seznanjen z dosežki slovenske kulturne ustvarjalnosti. Po drugi strani pa se je treba zavedati, da sodi italijansko kulturno tržišče med najzahtevnejša in "izvažati” kulturne dobrine v Italijo je približno tako zahtevna naloga kot izvažati izdelke visoke tehnologije v ZDA ali na Japonsko. Potruditi se bomo torej morali, tako avtorji kot tisti, ki nosimo posebno odgovornost za razvoj odnosov med državama, da bo italijanski javnosti predstavljeno vedno res najboljše, kar premoremo in zmoremo. Tu ne mislim samo na velike in v svetu odmevne prireditve, kot je n.pr. Beneški likovni bienale ali prav-tako Beneški filmski festival ali gostovanje SNG v katerem od velikih italijanskih gledališč, pač pa dobesedno na pomen ravni vsake posamezne predstavitve, če tudi na lokalni ravni. Mogoče ni odveč dodati, da sem še pred oddajo akreditivnih pisem prvič javno nastopil prav na kulturni prireditvi, ob priložnosti, ko je mlada ljubljanska arhitektka Janja Sever predstavila svoje batike v manjši galeriji v znameniti rimski ulici Margutta. Verjamem namreč, da bomo velike premike dosegli tudi s številnimi premišhenimi majhnimi koraki. Pa še to: italijansko kulturo je pred kratkim zadela huda nesreča - pogorelo je slavno gledališče La Penice v Benetkah. Cernu ne bi Slovenci tudi ob tej priložnosti pokazali, da smo kulturen narod, da smo del svetovnega kulturnega občestva in da smo v nesreči sosedu vsaj s simbolno gesto pripravljeni priskočiti na pomoč. Cernu ne bi prav vaš časopis tudi na tej točki opravil vloge mostu med obema narodoma in organiziral akcijo zbiranja prispevkov za obnovo gledališča med vsemi Slovenci na obeh straneh meje in med vsemi Tržačani. Sam se bom prvi odzval temu povabilu. Ena izmed odprtih tem slovensko-italijanskih odnosov je tudi vprašanje zaščite slovenske manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Čeprav je z Osimskim sporazumom to vprašanje prešlo v pristojnost notranje italijanske ureditve, ga vendar Slovenija stalno postavlja v ospredje. Kakšni so v zvezi s tem vaši predlogi in kako jih utemeljujete v odnosih s predstavniki italijanske vlade? BEKEŠ: Slovenija bo pozdravila vsak ukrep italijanske vlade in drugih pristojnih italijanskih organov, ki bo šel v smer izpolnjevanja obveznosti povezanih z varstvom pravic slovenske manjšine v Italiji. Naše zadovoljstvo bo toliko večje kolikor bliže bodo te rešitve interesom, potrebam in doseganju resnične enakopravnosti pripadnikov slovenske narodne skupnosti in njenih asociacij v republiki Italiji. Najlepša hvala za pogovor in inkrene želje za plodno in uspešno delo. Vprašanja postavil Bojan Brezigar 2. Vsaka spalnica ima svojo kopalnico s kopalno kadjo, WC školjko, umivalnikom in -če pravočasno prosiš zanjo -tudi toplo vodo, ki jo domači na drva grejejo v predpotopnem bojlerju na krmi. Zagotovijo nama, da voda, ki priteka iz pipe, ne prihaja iz jezera, vendar sva skoraj prepričani, da prihaja, saj med ladjo in kopnim ni videti nobene cevi, podvodne cevi pa bi bile preveč sofisticirane za tukajšnje razmere. Tudi za odtok iz umivalnika in kopalne kadi je bila izbrana najenostavnejša rešitev: vse se izliva direktno v jezero. Ce pogledaš v odtočno odprtino, pod sabo zagledaš živo zeleno barvo alg, ki ra-setjo na dnu jezera. Z gostitelji se ob kašmirskom čaju dogovoriva za ceno polnega penziona, saj bi si bilo tod okoli dokaj težko priskrbeti hrano, poleg tega pa po sončnem zatonu velja policijska ura in tedaj je bolje, da sva "doma". Ko se sredi popoldneva nameniva na prvo vohljanje mesta (na sliki pod naslovom), nama domači ne dovolijo, da se oddaljiva brez spremljevalca. Nejevoljno se ga otepava z vsemi izgovori, ki nama pridejo na misel, vendar sva nemočni, kajti nahajava se na ladji, s katere brez šikare ne moreva nikamor. Torej se vdava in prav kmalu dobiva pojasnilo: kljub temu, da daje videz precej normalnega mesta, je Srinagar dokaj nevaren: bodisi zaradi političnih nemirov kot tudi zaradi naraščajočega kriminala. Nekatere mestne četrti so večkrat tarča napadov te ali one izmed sprtih strani in prav zato se jih je bolje izogibati. Torej je "nadvse" koristno, da tujce spremljajo domačini... Sprašujeva se, koliko je v tem resnice, vendar se prav kmalu prepričava, da nekaj na tem je, kajti skoraj vsak tujec, ki ga srečava, ima ob sebi domač "prjvesek". Konec koncev pa je Gulam tudi prijeten in nevsiljiv spremljevalec, ki nama z veseljem odgovarja na radovedna vprašanja. Ker so Kašmirci večinoma muslimanske vere, kar velja še posebej sedaj, ko se je zaradi nemirov večina hindujcev odselila, je večina templjev, ki si jih veja ogledati, posvečena prav tej veri... Največja in najpomembnejša srinagarska mošeja se, kot še marsikje po svetu - tudi tukaj imenuje Jami Masjid. Jami Masjid je ogromna stavba, sestavljena iz štirih dolgih pravokotnih prostorov, ki kot oglati venec objemajo veliko, prav tako štirioglato zelenico z vodometom, okoli katerega se otroci igrajo, moški in ženske pa posedajo in kramljajo. Posebnost te mošeje je v tem, da je njen osnovni gradbeni material les. Notranjost je zelo preprosta: leseni stebri, ki jih je več kot tristo, vsak izmed katerih sestoji iz enega samega drevesnega debla, podpirajo strop in streho vseh štirih prostorov, ob vznožju debel pa se vzporedno drug ob drugem skozi celotno dolžino posameznih prostorov razpotegajo tepihi, na katere verniki med molitvijo vdano poklekajo in se priklanjajo. Baje se tukaj med sedmo in osmo uro zvečer zbirajo dečki, ki se prihajajo učit branja korana, temeljne knjige muslimanske vere. Bivanje na houseboatu je zelo prijetno: ko se še pred sončnim zatonom vrnemo nanj, se z domačimi dogovoriva, naj nama večerjo servirajo na "strehi", kamor se takoj odpraviva na užitkarsko poslušanje tišine. Na bližnji cesti je promet zaradi policijske ure že popolnoma zamrl; vse, kar lahko slišiva, sta rahlo ropotanje iz kuhinje in tiho drsenje redkih šikar, ki se mirno po jezeru. Ze tako zelo mirna narava se še dodatno umirja in kmalu se mi zdi, da nikjer ni nikogar in ničesar več... razen vodne gladine, iz katere izpareva mlačna soparica. Spominja na vroč dan, ki je sedaj že za nami. Za mlačnim večerom nastopi prijetno sveža noč in z njo globok spanec vtisov polnega dne... Eno izmed glavnih srinagar- skih doživetij je nedvomno vožnja s šikaro... čez jezero, med lotosovimi cvetovi različnih velikosti in barv , lotosovim listjem, ki se s šelestenjem umika šikarinemu trupu (na sliki zgoraj) . In nikjer nikogar, nobenega ropota ali glasu: samo pljuskanje vode ob dotiku z veslom ali odrivalno palico ali pa frfotanje perutnic prestrašenega ptička... V Kašmirju s šikaro lahko prideš mar-sikam: vsa največja kašmirska jezera so med sabo povezana s kanali ali naravnimi vodnimi tokovi, tako da se lahko s plovilom podaš celo na večdnevni izlet iz Srinagar j a pa do največjega indijskega jezera: Wu-lar, ki leži približno 50 km severno od Srinagarja. Srinagar me spominja na Amsterdam, saj se nad širšimi in ožjimi kanali dvigajo precej ozke in visoke hiše, ki kot po čudežu rastejo iz vode, ne da bi se vanjo pogreznile. Tako lahko tudi v samem mestu s plovilom prideš kamorkoli: skozi kot labirint prepletene kanale te šikara mimo na vodi lebdečih vrtov pripelje do najpomembnejših mošej in mestnega središča, trgovin in obrtniških tovarn, postavljenih kar na mostiščih ali v houseboatih ali pa do znamenitih mogul-skih parkov, kjer so že od XVI. stoletja delovali umetno speljani slapovi in vodometi, ki pa so zaradi nemirnih časov sedaj prepuščeni žalostnemu mirovanju. Seveda se s šikaro lahko popelješ tudi do dveh kot prgišče velikih otočkov, kamor so se v 'predvojnih' časih izletniki peljali na čaj ali sladoled, kjer pa je danes le še "kupček razbitega stekla - celo opeko je nekdo pokradel. Med vožnjo po jezeru lahko naletiš na ženske, ki čepe na robu manjših šikar kar iz vode nabirajo listje za kozjo krmo. Prav neverjetno se mi zdi, kako spretno in urno polnijo vsaka svoj čolnič, ne da bi pri tem padle v vodo. Na obali skupina treh moških pere metre in metre dolgo balo belega platna z živopisanimi vezeninami: eden se v velikem lesenem čebru z vodo in milnico prestopa po blagu, druga dva pa stojita v vodi in pregneteni del blaga občasno povlečeta v jezero, kjer ga splakneta. Na stopnišču, ki pelje v vodo se nekaj manjših kosov gosto izvezenega blaga že suši (na sliki zgoraj). Nedaleč vstran razigrani dečki z vikom in krikom kar nagi skačejo v vodo... kdo ve, če hodijo v šolo?! V Kašmirju predstavlja šolanje precej velik problem. Odkar so se pričeli nemiri, je na razpolago manj šol, kot jih je bilo prej: marsikatero šolo je namreč zasedla indijska vojska in so jo zato kašmirski gverilci zažgali ali razstrelili ali pa ostaja še vedno zasedena in to- rej za prvotni namen neuporabna. Tako imajo nekateri otroci pouk v šotorih ali kar pod milim nebom, ko to vremenske razmere dopuščajo... sicer je "obiskovalcev" bolj malo. Kot pravijo domačini, so državne šole "brezupna izguba časa: otroci se ničesar ne naučijo, mimogrede pa minejo leta in njihova interes in sposobnost za učenje tudi; ko po 5 - 6 letih vidijo, da se ničesar niso naučili, opustijo šolo... obenem pa se medtem niso imeli časa naučiti niti česa drugega...". Zato marsikdo otrok ne pošilja v šolo - predvsem ne deklic - vsak, ki si to lahko privošči, pa jih pošlje v privatno šolo, kjer se bodo otroci več naučili, starši pa za njihovo izobrazbo pošteno plačali; z avtobusom, uniformo in knjigami vred stane enomesečno šolanje otroka tudi po par tisoč indijskih rupij (100 ameriških dolarjev je približno 3000 rupij). To pa je glede na to, da v Indiji marsikdo mesečno ne zasluži niti 400 - 500 rupij, zelo visoka vsota. K temu je še treba prišteti denar, ki je potreben za dodatne lekcije na domu, ker so včasih - kot v družini našega gostitelja- otrokovi starši nepismeni ali komaj pismeni in otrokom sami ne morejo pomagati niti pri najosnovnejših domačih nalogah. V Kašmirju imajo otroci počitnice pozimi: od decembra do marca, ker so takrat temperature zelo nizke, veliko pa je tudi snega in ledu in bi marsikdo že samo zaradi tega ne mogel priti do šole. Poleg tega so dnevi zelo kratki, električne energije pa pozimi skoraj nikoli ni, ker - kot pravijo domačini - elektriko proizvajajo hidroelektrarne, pozimi pa večina vode zmrzne. Ko se potikamo okoli po mestu in okolici, se mi večkrat vsili misel, da je edina pozitivna plat kašmirskih nemirov ta, da je malo turistov. To je eden redkih predelov Indije, kjer se ti lahko zgodi, da si izven Srinagarja ves dan na izletu ne da bi videl Zahodnjaka. Zato so domačini zelo radovedni, če katerega srečajo. V Safapurju, majhni vasici ob jezeru Mana-sbal, se po nekajminutni hoji skozi vas počutiva kot bi bili na odru: za nami se vali gruča 20 - 30 večjih in manjših otrok, ki z naostrenimi ušesi in izbuljenimi očmi sledijo vsakemu najinemu gibu in besedi. Najin spremljevalec jih poskuša odgnati, toda kmalu se pridružijo drugi in gručica se spet nabira. Prav zabavni so: hodijo za nami kot za čarobno piščaljo. Le kaj si mislijo... Cela vas se zgrinja okoli dveh glavnih ulic, obdanih z dvonadstropnimi stavbami iz rdeče opeke in lesa (na sliki spodaj). Veliko je pekam z razstavljenimi piškoti in svežim kašmirskim kruhom, ki na pogled spominja na "naše" lepinje. Ostale trgovine po izgledu spominjajo na nekakšne pol metra od tal privzdignjene garaže, v katerih lenobno posedajo ali poležavajo prodajalci. V glavnem se tudi oni za nami ozirajo prav tako zvedavo kot vsi ostali, ob tem pa iz vodnih pip vlečejo dim s takim užitkom, kot bi to počeli prvič. Ker je za spremembo vreme deževno, ima skoraj vsak mimoidoči čez običajna oblačila oblečeno še čez kolena dolgo tuniko, ki ohlapno plapola v ritmu hoje. Pri javnem izviru ob cesti ženske zajemajo vodo v velike posode, ki si jih nato nasadijo na glavo... kar po dve ali tri naenkrat... in tako otovorjene odhitijo domov. Verjetno nimajo prav lahkega življenja! [Dalje prihodnjič] Revija ■ tokrat o manjšinah v Italiji pogrom zeitschnft fur bedrohte vol k er Minderheiten ohne Stimme ttalien erfullt semen Verfassu nma irftra^ n icbt Med ne prav številnimi revijami, ki se ukvarjajo z manjšinskimi vprašanji, je Pogrom verjetnmo ena najstarejših. 2e celih 26. let jo namreč izdaja mednarodna organizacija za ogrožene narode (Ge-sellschaR fur bedrohte Volker), ena izmed mednarodnih organizacij, ki si po svojih moCeh prizadevajo za izboljšanje življenjskih pogojev in priznanje pravic manjšin v svetu. Zapisali smo, da gre v primeru te organizacije za manjšine v svetu, na prvo mesto pa smo postavili življenjske pogoje. To seveda ni naključno, saj Gesellschaft fiir bedrohte Volker neunenja pozornost predvsem ogroženim manjšinam in narodom tretjega sveta: Azije, Afrike, Južne Amerike in Oceanije. Zato se pravzaprav redko dogaja, da v tej reviji zaslediš daljše oziroma analitične obravnave evropskih manjšinskih tem. V vsaki številki je seveda tudi nekaj »evropskega«, vendar je velika pozornost, in z njo tudi glavnina revije, namenjena manjšinskim problemom tretjega sveta. Tako je številka 186 za december 1995 in januar 1996 pravzaprav nekaj neobičajnega. V njej so namreč monografsko obdelane jezikovne manjšine v Italiji, keterim revija namenja celih 25 strani, ali dobro tretjino vse vsebine. Dekle na naslovnici, ki ima usta prevezana z italijansko zastavo, pa dokaj nazorno prikazuje stanje manjšin v Italiji. Vsebine posameznih člankov ni potrebno posebej obravnavati. Gre namreC predvsem za informativne zapise, Čeprav je seveda jasno, da so avtorji prikazali predvsem svoj zorni kot. Kdor pa pozna italijansko manjšinsko stvarnost bo že pri bežnem pregledu ugotovil, da je prikaz dokaj popoln in precej korek- ten, kar pomeni, da daje revija poprečnemu bralcu res osnovne informacije o stanju manjšin v Italiji. Serijo člankov uvaja sekretar bocenske sekcije organizacije Gesellschaft fiir bedrohte Volker Thomas Benedikter. Ta organizacija je namreC prisotna tudi v Italiji: osrednji sedež je v Firencah, kjer italijanski sekciji predseduje Alessandro Michelucci, v Bocnu pa je sekcija, ki jo vodi Thomas Benedikter. Ta sekcija, ki jo financira bocenska pokrajinska vlada, je v zadnjih letih zelo aktivna in tudi sama pripravlja analize in organizira mednarodne obiske na območja, na katerih živijo manjšine. Med drugim je taka obiska organizirala tudi na Kosovu in v Kninski Krajini. Pravzaprav je bil Benedikter glavni pobudnik te monografske obdelave manjšin v Italiji, z njim pa je sodeloval novinar nemškega oddelka bocenskega sedeža RAI Wolfgang Mayr. Skupaj sta pripravila uvodni prikaz problematike manjšin v Italiji s pomenljivim naslovom »Zakone takoj, preden bo prepozno« in podnaslovom »Manjšine v Italiji vendarle potrebujejo zaščito«. Benedikter in Mazr uvodoma ugotavljata, da za 2 milijona in pol italijanskih državljanov italijanščina ni materni jezik, navajata določilo 6. člena ustave in nato podajata splošno sliko vseh manjšin, Benedikter pa še ločeno navaja vsem kar so naredile dežele za zaščito manjšin v Italiji. Podatki so zanimivi, ker prihajajo do izraza tudi aspekti, ki niso poznani: na primer, da so s posebnimi zakoni obravnavale manjšinske jezike tudi nekatere dežele, ki ne uživajo privilegijev posebnega statuta, kot so Ve-neto, Kalabrija, Molise, Piemont in Basilikata. Objavljena je tudi »etnična karta« Italije, ki je sicer shematska, vendar dokaj nazorno kaže, kako razvejana je manjšinska stvarnost v Italiji. V nadaljevanju monografske obdelave manjšin v Italiji je vsaki manjšini namenjen najmanj en zapis. Takoj je treba povedati, da struktura teh zapisov ni homogena, kar do neke mere tudi odraža stvarnost manjšin, vendar je opaziti napor, da bi bil pregled Čimbolj informativen. ZaCenja se seveda s problematiko Južne Tirolske, modelom, ki ga Mayr ocenjuje kot »potrebnega reforme, pa vendar vrednega posnemanja.« O Ladincih pa Lois Trebo poudarja, da želijo predvsem odpraviti upravne meje, ki jih delijo na tri province. Reinhard Olt objavlja osnovne informacije o staronemških jezikovnih otokih v provincah Vicenza in Trento. »Bitka za priznanje« je pomenljiv naslov zapisa Mirelle Karpati o Romih. O Slovencih v Italiji sta v reviji dva zapisa: Martin Brecelj je prispeval članek z naslovom »Italija ne spoštuje svojih obveznosti«, Ferruccio Clavora pa je v zapisu »Slovenci v Vidmu« orisal stanje slovenske manjšine v videmski pokrajini. Clavora piše tudi o Furlanih, medtem ko je Benedikter napisal intervju s Federicom Rossijem, dolgoletnim sodelavcem furlanske radijske postaje Radio Onde Furlane. Tudi podatke o Hrvatih v Moliseju je- napisal Benedikter, avtor zapisa o Dolini Aoste z naslovom »naše gore nam pripadajo« pa je Claudio Ma-gnabosco, dolgoletni aktivist stranke Union Valdotaine. Tudi VValserjem je namenjen krajši članek, ki ga je napisala Silvia Carrel. Frankofonsko govorečim manjšinam sta namenjena še dva zapisa: o tem, kaj si pravzaprav želijo Frankoprovansalci piše Gian-paolo Giordano, o upanjih, ki jih za Okcitance predstavlja mladina, pa Thomas Kager. Sardiniji namenja Pogrom kar tri strani: pisatelj in založnik Diego Corraine obnavlja dogajanja zadnjih let v zvezi s priznanjem sardinskega jezika, o Kataloncih v Algheru pa revija povzema sicer zelo lep vendar nekoliko zastarel zapis sedaj že preminulega radijskega novinarja Massima Olmija. Stvarnost Grkov v Kalabriji je opisal pesnik Bruno Gasile v zapisu »Zadnji Grki z Aspro-monta, o problemih Albancev v Kalabriji pa je na vprašanja Thomasa Benedikterja odgovarjal Carmine Abate. Monografski del revije o manjšinah v Italiji se končuje z intervjujem s Sergiom Sal-vijem, avtorjem nekaterih knjig o manjšinah v Italiji in eden prvih Italijanov, ki je v sedemdesetih letih opozoril na vprašanja jezikovnih manjšin v državi. Njegova knjiga Le lin-gue tagliate, ki je izšla leta 1973, je še vedno eno izmed osnovnih del za poznavanje problemov jezikovnih manjšin v Italiji. Salvi, ki v intervjuju uvaja pojem »etno-federaliz-ma«, zavrača združeno Evropo, kakršna nastaja sedaj, o kateri meni, da je samo združevanje gh interesov posameznih evropskih držav. »Maastrichtska Evropa me ne zanima, saj nastaja iz držav in ne iz narodov,« pravi Salvi, ki ocenjuje, da je kljucni problem federalistična preobrazba Evrope. Kot primer »etno-fe-deralizma navaja Belgijo, vendar tudi Španiji priznava zanimive rešitve manjšinskih vprašanj. Vendar monografski del o manjšinah v Italiji obsega, kot smo že zapisali, le dobro tretjino te številke revije Pogrom. V njej je še marsikaj zanimivega, tako o manjšinah v Evropi kot tudi o manjšinah na drugih celinah. Evropsko prizorišče je tokrat osredotočeno na nekdanjo Češkoslovaško, kajti dva članka sta namenjena Romom na Češkem in Madžarom na Slovaškem. Nadvse zanimivi pa so zapisi o manjšinah, ki so za veliko večino Evropejcev nepoznane: na primer o Asircih v vzhodni Turčiji, o prebivalcih vzhodnega Timorja, o Eritrejcih in o stanju manjšin v Somaliji, pa še o manifestaciji za izpustitev iz zapora nigerijskega borca za priznanje človekovih pravic Kena Saro-Wiwe. Uvodnik pa je, kot običajno, napisal predsednik organizacije Gesellschaft fiir bedrohte Volker Til-man Ziilch, ki obravnava najaktualnejšo temo tega Časa, to je stanje v Bosni in Hercegovini, ter se sprašuje, ali bo mogoče po daytonskem miru obrniti kolo zgodovine nazaj. V odgovoru ugotavlja, da bi bil že velik uspeh, ko bi v Bosni in Hercegovini vzpostavili ozračje omikanega sožitja. B. Br. Pogrom Revija v nemškem jeziku Izdaja Gesellschaft fiir bedrohte Volker Postfach 2024 D-37010 Gottingen, Nemčija Tel.: 0049-551-49906-0 Fax. 0049-551-58028 Cena 9 DM Letna naročnina 48 DM Kako zaprositi za prispevke EU za dejavnosti manjšin BRUSELJ - Evropska komisija je tudi letos objavila razpis za prispevke za dejavnosti v zvezi z manjšinskimi jeziki. Objavljen je bil v Uradnem listu Evropske Unije 2. decembra 1995. V razpisu je med drugim napisano, da Evropska komisija v okviru sicer omejenih sredstev financira razne pobude, kot na primer seminarje, srečanja, pripravo učnih pripomočkov, pobude za sirjenje manjšinskih jezikov in podobno. Kot že v prejšnjih letih znaša najvecji možni prispevek 50 odstotkov stroškovni v nobenem primem pa ne more presegati sredstev, ki jih organizatorji prejmejo od krajevnih oblasti. Določeni so tudi roki za vlaganje prošenj, v katerih je treba podrobno opisati pobudo, priložiti pa jim je treba proračun. V Uradnem listu je bil objavljen tudi fac-simile obrazca za prošnje. Rok za vlaganje prošenj za pobude, ki bodo uresničene med 15. junijem in 15. oktobrom je 1. marec 1996, rok za vlaganje prošenj za pobude, ki bodo uresničene po 15. oktobra pa 15. junij. Prošnje je treba nasloviti na: European Commission, DG XXII, 19/95 Attn. Ms. Olga Profili Regional or minority Languages Rue de la Loi 200 B-1049 BRUXELLES FAX 0032-2-296-42-58 M&mmo mu/mrmrn) TRE LINEE Dl INTERVENTO ZemdiCmtfim Mbteranu ttnkhr Cmperazim* Transfrmtattera Pri notranjem ministrstvu ustanovljen dokumentacijski center o obmejnih področjih in o jezikovnih manjšinah Urad za vprašanja obmejnih območij in jezikovnih manjšin pri notranjem ministrstvu, ki je v zadnjih letih izdal že tri publikacije o manjšinah v Italiji, je sedaj obogatil svojo dejavnost z odprtjem dokumentacijskega centra, v katerem bodo na razpolago gradiva v zvezi s problematiko obmejnih področij in jezikovnih manjšin. Ravnatelj tega urada prefekt Antonio Farrace je pred kratkim naslovil številnim organizacijam, ki se ukvarjajo z manjšinsko problematiko, pa tudi posameznikom dopis s prošnjo, naj sodelujejo pri zbiranju gradiva za dokumentacijski center in pri tem navedel nekaj primerov gradiva, ki ga bodo v Centru hranili in sistemsko organizirali. Na prvem mestu so navedena besedila zakonskih osnutkov in upravnih aktov, ki kakorkoli zadevajo sodelovanbje ob meji ali jezikovne manjšine; tu so omenjeni tudi načrti pobud za obmejno sodelovanje. Sledijo študijske in raziskave v zvezi z mejnimi območji in z jezikovnimi manjšinami, pri Čemer ne gre samo za besedila pravne vsebine, ampak tudi za raziskave na gospodarskem, sociološkem, antropološkem in sociolingvi-sticnem področju. Poleg tega bodo v centra hranili publikacije in periodični tisk, ki ga izdajajo kulturne ustanove in reprezentativne organizacije jezikovnih manjšin. Gradivo pa bodo dopolnili s podatki o študijskih zasedanjih in seminarjih, o vseh dejavnostih na mednarodni ravni, o natečajih za spise v jezikih manjšin ter o dejavnostih radijskih in televizijskih postaj, ki oddajajo v jezikih manjšin. Za zbiranje teh podatkov se ministrstvo obvraCa tudi neposredno na predstavništva jezikovnih manjšin s prošnjo, da mu dostavijo gradivo, ki bi po njihovi oceni sodilo v dokumentacijski center. Naslov, na katerega je treba posleti gradivo, je: Ministero delNntemo Ufficio Centrale per i problemi delle zone di confine e delle minoranze etniche Via Cesare Balbo, n. 39 00184-ROMA Nedelja, 11. februarja 1996 NEDELJSKE TEME S co Kako je bilo s spreminjanjem imen ulic in z odstranjevanjem spomenikov v preteklosti Nekateri se vključujejo v razprave o spomenikih in imenih ulic s tolikšnim sovraštvom do vsega, kar je povezano z NOB, da človek podvomi, ah je sprava sploh mogoča. Mislim na spravo, o kateri sta predsednik Kučan in nadškof dr. Alojzij Šuštar dejala, da moramo o njej govoriti tako, da nas bo naredila boljše. »Nikar se ne Čudite, kako se je moglo neposredno po vojni pojaviti toliko sovraštva! Poglejte sebe, pa vam bo takoj bliže tisti Cas!« je rekla znanka, sicer kulturna delavka, ko je poslušala razpravo ljubljanskih svetnikov. Med takšnimi skrajneži je žal tudi kak kulturnik, za katerega bi veljale tele besede Milana Kun-dere: »Pisatelj, ki piše roman zato, da bi z neCim obračunal (naj gre za osebne ali ideološke obračune), je obsojen na zanesljiv in popoln estetski brodolom.« A Četudi mu uspeva lotiti svojo umetniško dejavnost od politike, bo še vedno zadolžil zgodovino, da bo najprej sprala z njega politično blato (temu bi lahko rekli tudi antikomunisticna in celo antipartizanska histerija), da bi lahko zasijala njegova resnična umetniška vrednost. Kako je bilo s spreminjanjem imen in z odstranjevanjem spomenikov v preteklosti? Znano je, da so med marCno revolucijo leta 1848 povsod po cesarstvu razbijali Metternichove kipe. Po prvi svetovni vojni so v nekdanji jugoslovanski državi skoraj povsod izginili KaradjordjeviCi in Jelačiči. Resnici na ljubo pa je treba reci, da je »komunistični sistem« v Beogradu dopustil, da so se glavne ulice še naprej imenovale po knezu Milutinu in knezu Mihajlu. V Ljubljani so v povojnem Času pustili najmanj 21 ulic, imenovanih po zaslužnih duhovnikih, teologih in škofih (Janez Zlatoust Pogačar, Anton Martin Slomšek, Josip Juraj Strossmayer in Anton Aloj- medsosedskih odnosov. Končno je zmagal argument osebnosti Franca Leskoška - Luke, ki je vse pomisleke že vnaprej zavrnil tako, da se je - tudi sam nekdanji Maistrov horec - pojavil v vlogi govornika ob odkritju kipa generala Maistra v Kamniku. Bolje se je godilo spominskim zgradbam. Pred vojno so v Zagrebu zgradili galerijo in jo posvetili kralju Petru I. Osvoboditelju. Ko so zavladali ustaši, so jo - v koketiranju z muslimani - spremenili v džamijo, po vojni pa so v njej uredili Muzej revolucije. Naj je torej zgradba služila temu ali onemu namenu, vselej je ostajalo dejstvo, da jo je arhitektonsko zasnoval Ivan MeštroviC, in že samo to ji ves Cas daje posebno kulturnozgodovinsko vrednost. Meštrovi-Cu ni mogel zmanjšati cene niti politik takšne razsežnosti, kakršen je bil dr. Vladimir Maček, ki je o njem nekoC dejal: »Ak je to kaj MeštroviC dela lepo, prosim lepo ....atopakne...« Naglica pri postavljanju spomenikov in imenovanju ulic ni bila nikoli v zgodovini poplačana z objektivnostjo pri vrednotenju zaslug posameznih osebnosti. Ko so po atentatu v Marseillu v Varaždinu odkrivali kip kralja Aleksandra, delo Antona Augu-stinciCa, in so odstranili zastavo, s katero je bil pokrit, so ljudje nenadoma zagledali košarico s smetmi, zataknjeno za kraljevo roko; v njej je držal spomenico, s katero je leta 1929 razglasil diktaturo. Zlobneži pravijo, da je Tito, ko si je prvič ogledal svoj Spomenik dražgoški bitki bo preživel vse Turke in njemu podobne zij Wolf). Pri Slomšku ni moglo spomenik pred rojstno hišo v prevladati mnenje, izraženo s pri- Kumrovcu, v šali pripomnil: hližno temi besedami: »Že res, da »Dobro je, Tonček, ampak kaže, je škof Anton Slomšek veliko sto- da ti je Pavelič bolje uspel!« ril za slovenstvo, ampak v Času Antun AugustinCić je leta 1937 marCne revolucije se ni postavil .naredil za Poljake velik spomenik na stran kmeta in zemljiške odve- maršala Pilsudskega. Ker se je pri ze.« Pri generalu Maistru je, na- Poljakih zmanjšalo navdušenje za sprotno, prevladala logika, izraze- diktatorja ali pa je zmanjkalo de-na približno takole: »Res se je bo- narja za platilo, je kip ostal pri ril za naše severne meje, toda prej Augustincicu. Pravijo, da se je kije služil cesarju in morda kje kdaj par v svoji praktičnosti ukvarjal z celo ukazal streljati na uporne vo- idejo, da bi s konja snel Pilsud-jake.« Ce ta »argument« ni zale- skega in naj posadil Tita. gel, potem so rekli, da je njegov Prenaglili so se tudi slovenski kip preveč izzivalno obrnjen proti politiki dr. Marko Natlačen, dr. Avstriji in ga je treba prenesti dru- Juro Adlešic in drugi, ko so leta gam, da ne bi pokvaril dobrih 1941 hiteli s preimenovanjem Bleivveis je bil očitno vsem napoti. Sedanja Prešernova cesta je bila najprej Bleiweisova (1879 - 1941), potem cesta Viktorja Emanuela III. (1941 - 1943), in nato spet Bleivveisova, a le do leta 1949. Pogled na ulico leta 1915. ulic. Prva je prišla na vrsto Bleivveisova ulica, ki je postala cesta Viktorja Emanuela III. Komenskega ulico so preimenovali v Petrarkovo, Gajevo v Verdijevo, Gosposvetsko v Cesto Ariellerea, Kralja Petra trg v Rimski trg. Vse v stilu Mahničevega rimskega katolika in spomenice, v kateri so se slovenski politiki leta 1941 zahvaljevali Mussoliniju »za plemenite in posebne ukrepe ... in za spoštovanje naše kulture, ki ‘priča1, s kako vzvišenim pojmovanjem rimske pravičnosti ume fašistična Italija vladati narode, ki so pod njenim varstvom«. Velika naglica je bila tudi v prvem povojnem času, ko so novopečeni politiki v svoji gorečnosti mislili, da mora imeti skoraj vsak padli partizanski poveljnik ali predvojni revolucionar svojo ulico. Svoj trg je dobil celo tedaj še živeči general Dapcević, kar je bila seveda norost. Takoj pa je treba dodati, da je bilo malo primerov, da bi utice dobile nova imena na škodo zaslužnih mož iz prejšnjih obdobij slovenske zgodovine. Ostala so imena utic in trgov po Mihaelu Ambrožu, Andreju Einspielerju, Franu Grafenauerju. Petru Graselliju, Janezu Ne-pomuku, Ivanu Hribarju, Aleksandru Hudoverniku, Karlu Klunu, Antonu Koblarju, Janezu Evangelistu Kreku, Edbinu Kristanu, Karlu Lavriču, Rudolfu Maistru, Ljudevitu Periču, Franu Povšetu, Valentinu Božiču, Luki Svetcu, Stevanu SvabiCu, Josipu Vošnjaku, Valentinu Zamiku in tako naprej, Ce se omejimo samo na politike, poslance, ljubljanske župane in visoke Častnike. S širitvijo Ljubljane so namreč nastajale nove ulice in ceste, ki so jih poimenovali po padlih partizanih, ilegalcih, kurirjih in tako naprej. Bolj izjema je bila Dunajska cesta (nekaj Časa se je imenovala tudi Tyrševa, Ciril-Metodova, del tudi Kardeljeva, in to v času, ko je bil še živ), ki se je morala umakniti Titovi. Izginila je tudi Koroščeva utica, kot da bi pozabili, da dr. Anton Korošec ni bil samo vodja klerikalne stranke, paC pa tudi vnet pobudnik majske deklaracije. V teh razpravah se oglašajo tudi ljudje, ki mislijo, da se zgodovina zaCenja z njimi, pri tem pa ne pomislijo, kaj so jim njihovi predniki položili v zibko. Podobni so povojnim sektašem, ki so leta 1945 mislili, da se je vsa slovenska zgodovina zgostila na štiri šnji slovesnosti ob spomeniku Dražgoški bitki vpričo ljudi, ki so kljub gosti megli pod Bičkovo skalo vztrajali, upal zavpiti: »Sramota!« Naj se ljubljanski svetnik Znana je še anekdota o doprsnem kipu hrvaškega poglavarja Anteja Paveliča. Ko so jo pokazali Hitlerjevemu pooblaščencu pri Paveliču, generalu Edmundu von Gleise Horstenauu, je menda vzkliknil: »Izvrstno. Ima vse karakteristike Paveličevega kriminalnega značaja!« Pravijo, da je Augustinčič modeliral Paveliča s Titovo vednostjo, kar je znanemu kiparju pomagalo pri konspiraciji sodelovanja s partizani. leta narodnoosvobodilnega boja. Takrat so biti po pravilu najbolj glasni tako imenovani majski hrošči, zdaj pa tisti, ki se komaj kaj razlikujejo od večine Slovencev, ki je leta 1991 glasovala za samo-sotjno Slovenijo. Morda je med temi Častilci spomenikov tudi kdo, ki je še pred petnajstimi leti slavil Tita in za njim žaloval. Pri tem ne mislimo samo na Družinsko pratiko, ki jo je omenjal ljubljanski svetnik Dušan Kumer, temveč tudi na uvodnik v kataloški reviji 2000, katere urednik je bil Lojze Peterle. »Smrt predsednika Republike Jugoslavije Josipa Broza - Tita je prelomnica v naši sodobni zgodovini, zgodovini, ki jo je v veliki meri začrtal prav on, voditeljska volja in misel’, zgodovini, s katero smo jugoslovanski narodi stopili v vseob-Co svetovno zgodovino v pravem pomenu besede,« je bilo zapi-snao v uvodniku. Ko Boštjan Turk govori o »sramotnem spomeniku«, bi moral pomisliti tudi na kiparja, ki je ustvaril spomenik. Ne vem, kako bi bilo pri srcu priznanemu slovenskemu umetniku, zdaj že pokojnemu Zdenku Kalinu, Ce bi poslušal takšno in podobno sramotenje spomenikov. Na Hrvaškem je vojna povzročila veliko sovraštva do Srbov, toda težko si je zamisliti, da bi kdo, ki da kaj nase, za kako umetniško delo kiparja svetovnega slovesa Ivana MeštroviCa rekel, da je »sramotno«, ker je posvečeno srbski dinastiji KaradjordjeviCev in črnogorskemu vladiki Njegošu. Morda poznate človeka, ki bi si na leto- Turk o »sramotnih spomenikih« pride pogovarjat z ljudmi, ko bodo zbrani ob spomeniku pri Urhu! Idejni vodja*žaganja jamborov na Poti spominov in tovarištva bi pokazal priznanja vreden pogum, Ce bi se o tem odkrito pogovarjal z ljudmi, ki se vsako leto udeležujejo tradicionalnega pohoda po poti, ki zaznamuje nekdanjo žico okrog okupirane Ljubljane. Spominjam se, da me je ob odžaganem kamnu ustavila ženska in vsa zgrožena rekla: »Ste videli, kaj počenjajo?« Povedala mi je, da je malo prej tekel mimo predsednik države Milan Kučan, ki je ob pogledu na odžagani kamen dejal: »Tudi to je spomenik - spomenik vandalizmu!« Vsi, ki se s preveliko ihto ukvarjajo s preimenovanjem ulic in odstranjevanjem spomenikov, ker hočejo ostati v zgodovini zapisani kot spomeniki, naj pomislijo na zgodovinski nauk, ki se glasi: Človeku se kaj lahko zgodi, da mu podnevi slovesno odkrijejo spomenik, ponoči pa mladi šči-jejo po njem! France Trebcan < *» * 'r Osnutek za spomenik, za katerega se »previdni« naročniki niso ogreli NEDELJSKE TEME Nedelja, 11. febraarja 1996 Šestero junakov v enem košu Postavljanje novega spomenika neznanemu junaku v Ljubljani je zelo sporno T3 ~a 50 > C 2r ' V Chicagu pred univerzo stoji Moorova abstraktna skulptura v Čast odkritju in odkriteljem jedrske bombe. Eden najbolj spornih in ubijalskih izzumov v človeški zgodovini ima spomenik, ki ga nihče ne pobva z barvo ab umika v skrit depo muzeja. V Ljubljani razmišljamo drugače. PobtUd so se nekaj mesecev pred vobtvami spo-mnib na nekaj skulptur, ki mobjo njihov pobtiCni pogled in estetski razgled. Nasedli so jim novinarji in javnost. Joj, kam bi del? I, kjer si vzel! (A. Aškerc, Mejnik) V prestolnici smo v trenutku pozabili na težave s stanovanji, prometom in druge aktualne teme. Levi in desni nastopajo na okroglih mizah, razpredajo v časnikih. Vsak laik si umišlja, da ima pravico in dolžnost objaviti svoje mnenje v pismih bralcev. Nekoč je bilo drugače. Pred devetimi desetletji so dijaki zbirali denar za Prešernov spomenik -lani so poštarski di(v) jaki uničevali Navje. Okrogle mize, novinarjev in skupščinskih razprav ni bilo. Pred očmi mestnih veljakov stoji razbit Robbov vodnjak, odlomljena je glava nimfe na Ribjem trgu, izginil je bronasti akt kiparja Tineta Kosa z roba Tivolija. Vse koalicije so tiho. Nihče med poklicanimi ni vzel v roke literature, ki govori o javnih spomenikih in njihovi podobi. Spomenike je opisala dr. Spelca Čopič, poleg nje sta knjigo napisala dr. Sonja Žitko in dr. Damjan Prelovšek. Strokovnjakov politiki niso nič vprašali. Pozabili so na komisijo, ki jo je isto Mesto Ljubljana ustanovilo leta 1991. Niso natančno prebrali (ali vprašali), kaj je zapisano v zakonih. Redki mahajo z zastarelim odlokom, ki sta ga presegla nova država in drugačno organiziranje občin. Ce pustimo ob strani domače zakone, je koristno prebrati vsaj Beneško listino, ker proslavljamo trideset let njenega sprejetja. Listina govori o varovanju dedi- ščine, kamor sodijo tudi javni spomeniki. Zahteva integralno varstvo spomenikov, njihove izvirne podobe in tradicionalnega okolja, ki je bistven del vsakega spomenika: Časa in prostora, v katerem je nastal. Vsako rušenje ali predelava lahko spremeni prostorske odnose in barve. Premeščanje spomenika je dopustno le, Ce gre za reševanje spomenika, ali v primeru velikih nacionalnih ali mednarodnih interesov. Slovenci postavljamo spome- nike po zajčevsko, je zapisal Ivan Cankar ob velikih proslavah leta 1905. Javno odkritje je vedno po- NajveCji bronasti heroj, ki je dobil leta 1960 javni spomenik v jedru Ljubljane, je bil Boris Kidrič. Na internem natečaju za spomenik so sodelovali različni kiparji. Zmagal je Zdenko Kalin, znan po številnih vitkih figurah otrok med igro. Njegov predlog je bil sestavljen iz portretne Kidričeve glave v spiralnem nosilcu. Tedanji vladni in partijski veljaki niso želeti takšnega »eksperimenta«. Naročiti so celopo-staven, monumentalen kip govornika s portretno glavo. Kalinov kip so odliti, na posebno ploščad ga je postavil arhitekt Boris Kobe. Do danes je to največja bronasta figura v glavnem mestu. Primerljiva je s Churchilovim spomenikom v Angliji ati s kipom Pompidouja v Parizu. Za starejše Ljubljančane je B. Kidrič podoba revolucionarja in predsednika prve slovenske vlade, za druge strah vzbujajoči komunistični vladar in agresivni govornik. Mlada generacija brezbrižno parkira pred kipom in je že pozabila na šaljivca, ki je velikanu v času pomanjkanja potisnil štruco kruha pod pazduho. Spomenik Kardelju (Foto: Boban Plavevski) Kardeljev spomenik na Trgu Republike, nekdanjem Trgu revolucije, je bil postavljen z velikim slavjem julija leta 1981. Lokacija spomenika je bila izbrana, saj je bil ves Turjašld ali Nunski vrt pozidan v slavo revoluciji in novi državi po načrtih, ki so nastajati v šestdesetih letih.V sedemdesetih so bile politične razmere toliko spremenjene, da je bil spomenik revoluciji postavljen ob rob in ne sredi ploščadi. Pod glavnim spomenikom so na nizek podstavek pritrditi bronasto množico s portretom teoretika samoupravljanja Edvarda Kardelja v sredini. Kipar je modeliral skupino, kakršno so želeti naročniki. Ti so razpisati vsejugoslovanski javni natečaj. Izbrati so rešitev, ki je povzemala maso Calaiških meščanov in prepoznavno formo Tršarjevih manifestan-tov. Kritičnih ocen kipa v javnosti ni bilo, evforičnih hval Kardelja in proslave pa toliko več. litični dogodek. Novinarji opišejo pevski zbor, mažoretke, govornike in vse, ki sedijo v prvi vrsti. Redki sramežljivo omenijo kiparja in arhitekta. Z navideznim slavljenjem zgodovinske osebe pohtiki slavijo sebe in svoje ideje. Po proslavi in klobasah skrbijo za spomenike samo komunalci in službe za varovanje dediščine. In pisci grafitov. Slovenci s spomeniki nismo imeli srečne roke. Prvi figuralni izdelek je bil posvečen Valentinu Vodniku, drugi Prešernu, poznejši Cankarju in Slomšku. Vedno in pri vseh je ostalo nekaj zadreg, izbrani so bili kompromisni kipi, ki so bolj ugajali veljakom kot strokovnjakom. »Demokratična« javnost je izbirala po svoje. Kraljev kip na Val- Odstranjevanje Leninovega spomenika v Berlinu leta 1991 vasorjevem trgu so julija leta 1939 razbili. Posameznim natečajnim rešitvam (J. Boljka: Cankar) so v 70. letih grozili celo z bombnimi atentati, kar kaže na uveljavljeno tradicijo vandalizmov v našem prostoru. Razbijanje kipov nam ni tuje, zanj so skrbeli vsi oblastniki in vešči podaniki vseh Časov. Rimljani so menjavali glave imperatorjev. Sami so zleteti v prah, preden so slovanski predniki sedeli na prestolih, sestavljenih iz njihovih nagrobnikov. Gradove so zažigati kmečki uporniki, cerkve in opremo so podirati turški konjeniki. Škof T. Hren ni le zažigal knjig, miniral je protestantske molilnice. Ob propadu Av-stro-Ogrske so prevrnili in preseliti kipe admiralov, generalov in cesarjev v muzeje. Italijanska okupacija Primorske je pokazala nekulturo fašistične države. Uničiti so vse dosegljive javne spomenike, niti znamenja na grobovih jim niso bila sveta. Po letu 1941 so razbiti še jugoslovanske dinastične spomenike v Ljubljani. Nova jugoslovanska država je postavila v kot spomenike herojem prve vojne (npr. Maister). Z jeklenico so oblastniki polomili Tršarjeve Ekvilibriste, delavci so demonstrirali pred Batičevim ateljejem, ker jim ni bil všeč spomenik v Logatcu. Novi bronasti heroji so poCasi dobili prostor na glavnih trgih in ob pomembnih ulicah. Maribor in Ljubljana sta dobila največje skulpture šele leta 1975. V Sloveniji je bilo postavljeno malo resnično patetičnih in velikih figur, Ce se primerjamo s sosednjimi državami. Kiparji in naročniki so se oklepati tradicije znamenj in klasičnih zasnov. Ušli smo virusu, ki je okužil vzhodni socialistični tabor: bronastega Lenina v vsako vas. Na strokovnem posvetu v Berlinu je bilo pred tremi leti potrjeno, da je Slovenija edina država iz socialističnega tabora, ki ni imela spomenikov Mami in Engelsu. Tako smo se na posvetovanju lahko pohvaliti, da pri nas spomenikov ne podiramo. Postavljanje novega spomenika neznanemu junaku v Ljubljani je zelo sporno in premalo utemeljeno. Ljubljana ima spomenik neznanemu francoskemu junaku, ki počiva pod Ilirskim stebrom. Imamo spomenik znanim in neznanim junakom prve svetovne vojne. Pred kostnico na Zalah stoji Peruzzijev kip Kranjskega Janeza. Žrtve druge svetovne vojne imajo Boljkov spomenik na robu Zal (1965). V bližini je kenotaf, posvečen žrtvam dachauskih procesov. Na drugi strani je spomenik žrtvam bojev za Slovenijo. Nov spomenik junakom bi bil tako šesti spomenik s podobno vsebino v mestu. Pred prejšnjimi volitvami je ljubljanska podružnica SKD osveščeno plačala obnovo podstavka Sidra v Zvezdi. Pozivam politične stranke, naj se oglasijo v Ljubljanskem zavodu za varstvo dediščine in poiščejo vsaka svoj spomenik, ki potrehuje denar za vzdrževanje in obnovo. Seznam zavoda je dovolj dolg za vse. Gojko Zupan Po zmagi revolucije so v Moskvi razrušili spomenik ruskemu carju NEDELJSKE TEME Nedelja, 11. februaija 1996 ____________GORICA NEKOČ IN DANES_ Za časa Avstrije v Gorici gostilne v slovenskih rokah Restavracija „PRI ZLATEM JELENU" v GORICI - pred nadškofijo - v GORICI Shajališče meščanov in okoličanov. — Toči najboljša črna in bela vina in pivo. Izborna kuhinja. Sobe za prenočišče. Snaga vzorna. Postajališče automobilov, ki vozijo v Bovec, Cerkno, Tolmin, Idrijo. Za obilen obisk »e priporoča ALOJZIJ VIDA, resiavrater. S- Vsakokrat, ko pišemo in govorimo o nekdanji Gorici in go-riško-gradišCanski deželi je nujno, da se seznanimo vsaj z osnovnimi številkami iz avstrijskih Časov. Gorica je bila politič-no-upravno in gospodarsko središče velike dežele, ki je segala od Alp do moija, od meje z Italijo do Istre. V tej deželi je v letu 1890 živelo 220.308 prebivalcev. Na takratnem uradnem ljudskem štetju jih je 135.020 povedalo, da je njihov občevalni jezik slovenski, Italijanov oz. Furlanov je bilo 76.514, Nemcev 2.195, drugih pa 133. Podobno razmerje sil med Slovenci in Italijani, torej 2 proti enemu, je bilo zaznati tudi v naslednjih letih. Ko so v mestu Gorici leta 1911, zaradi poneverb s strani funkcionarjev go-riške občine, morali ponoviti ljudsko štetje v mestu, se je razmerje rahlo izboljšalo v našo korist. Zaradi tega ni nic Čudnega, da je bilo kar veliko trgovcev v Gorici slovenske narodnosti. Se zlasti so se trgovci in obrtniki pričeli zavedati svoje narodne pripadnosti ob koncu stoletja, ko je Andrej Gabršček vrgel v svet parolo »Svoji k svojim«. Utrdil je položaj slovenskih trgovcev, istočasno slovenskega meščanskega razreda. Takrat je bito ustanovljeno tudi trgovsko in obrtno društvo, stanovska organizacija za vso deželo, v katero se je včlanilo nad tisoC trgovcev in obrtnikov. Utrdile so se slovenske banke. Vse to je zaskrbelo italijanske someščane, ki so dotlej bili zelo močni v trgovskem sektorju. Ge pobrskamo po raznih uradnih ali poluradnih seznamih trgovcev in po reklamnih oglasih v takratnem Časopisju, bomo zelo lahko ugotovih, da je dobršen del trgovcev bil slovenske narodnosti. To je veljalo še zlasti za gostilničarje. Bolj malo so Slovenci biti prisotni med ka-vamarji. Kavarne so v glavnem bile domena italijanskih ter nemških gostincev. Ob vseh vpadnicah v mesto so bile tudi gostilne s prenočišči, z dvoriščem in s hlevom za konje. Kmetje, ki so s Krasa in iz Vipavske doline, z gora in iz Brd, prihajali v mesto, so konje in vozove puščali za nekaj ur na dvoriščih in v hlevih teh gostiln. Gostilničarju je bilo seveda treba plačati to »parkimino«. Gost se je seveda tudi ustavil, v glavnem pred odhodom, nekaj popil in pojedel. Golaž, vampi in klobase so bili med najbolj zažele- nimi krožniki. Na mizah so bile steklenice polne vipavskega in briškega vina. Tudi pivo je našlo svoje mesto. V skoro vsaki teh gostiln je bil tudi sluga, »štalir«. Poleg plače je seveda dobil tudi »manCo«. Veljala je tudi navada, da je štalir ob prazniku sv. Andreja sam pobiral »parkirnino«. Slovenske gostilne v Gorici so se obdržale tudi v Času med dvema vojnama, saj se je takrat slovensko zaledje še povečalo. Gorici sta bili priključeni tudi Idrija in Vipava, ki sta prej soditi pod deželo Kranjsko. Takoj po vojni so ji priključili tudi Postojno, Ilirsko Bistrico in St. Peter na Krasu, a ti se v gospodarskem oziru niso videli v Gorici. Marsikatero goriško gostilno je v tistih letih upravljala ista družina kot pred 1. svetovno vojno. Takšno družinsko nadaljevanje vodenja obrata smo opaziti še dobri dve desetletji tudi po 2. svetovni vojni. Mladi elani teh gostilniških in tudi drugih trgovskih družin so se takrat pričeti usmerjati v druge poklice in družinska tradicija je prenehala. Vedno manj pa je bilo tudi slovenskih gostov. Po letu 1947 Gorica ni veC upravno in gospodarsko središče velike Goriške dežele. Državna meja med Italijo in Jugoslavijo, zarisana v letu 1947, nam je prinesla velike spremembe. Onkraj meje je zraslo novo središče, Nova Gorica. Najprej jugoslovanski, danes slovenski državljani, v Gorico sicer prihajajo vsak dan. Porazgubijo se po raznih trgovinah, v glavnem nimajo Časa in niti denarja, da bi se na kosilu ustavili v gostilni. V glavnem posrebajo le kavico, pa jo brž mahnejo Cez mejo domov. Ni torej več ekonomskega razloga, da bi bilo toliko slovenskih gostiln. Mladi slovenski podjetniki so se usmerili v druge trgovske poklice. Slovensko zaledje Gorice na italijanski strani pa je veliko manjše od furlanskega. Da so slovenske gostilne imele velik pomen za naše ljudi imamo dokaz v marsikateri kroniki ati literarnem spisu. Tudi iz policijskih arhivov izvemo marsikaj. To velja za policijsko beležko o »nevarnih« obiskovalcih te ati one gostilne, kot tudi o protizakonitih dejanjih, ki so se pripetili v tem ali onem gostišču. Policijski zapisniki, kolikor so ohranjeni, so seveda zelo zanimivi, pisani pa so v običajnem uradnem slogu. V gostilnah so razna društva, tudi slovenska, imela tudi svoj sedež, vsaj ko je šlo za seje odborov ati za občne zbore. V go-riških Časopisnih kronikah večkrat dobimo zabeleženi dve gostišči, tisto pri »Zvezdi« na Trgu sv. Antona, kjer je v dvorani nad hlevom bila tudi telovadnica Sokola, ter Hotel »Pri zlatem jelenu«. Tam je bilo kar nekaj dvoran, kjer so potekali občni zbori, kongresi in plesi. Tam so imeli tudi dvorišče, kjer je bilo veliko miz. Ko prebiramo takratne Časopisne kronike, najdemo zabeleženo, da je na kongresu ati občnem zboru bilo po 500 in veC ljudi. Številke so pretireme, saj toliko ljudi v gostilniško ati hotelsko dvoranico sploh ni moglo vstopiti. Kljub temu pa iz poročil lahko razberemo, da je teh ljudi bilo veliko. Kaj pa med 1. svetovno vojno? V prvem letu vojne z Italijo, ko je do avgusta 1916 Gorica bila še v avstrijskih rokah, so gostilne, katerih upravitelji so biti ostati v mestu (večina jih je namreč šla v begunstvo), bile kraj, kjer so se ljudje shajali. Svoj prostor so našle tudi v spisih naših literatov. Dovolj naj nam bo omemba neke Crtice Damira Fajgla, v kateri opisuje društveni sestanek ob kozarcu vina, medtem ko zunaj padajo italijanske granate. Ko so se Avstrijci po kobaridskem prodoru vrnili v Gorico, so slovenski kronisti v raznih slovenskih dnevnikih podrobno opisali stanje hiš in trgovin v raznih goriških ulicah. Nekdanje lastnike, takrat v begunstvu na Štajerskem, Kranjskem ali še dlje, so hoteli opozoriti na stanje teh stavb. Iz teh kronik izvemo, da je ta in ta gostilna še odprta in da razumljivo zelo dobro tudi deluje. Marko VValtritsch Slovenski gostilničarji v letih 1903 in 1923 Andrej Gabršček je že pred koncem prejšnjega stoletja pričel izdajati Ročne kažipote v katerih so ES--------------- (ulica Bertolini), Anton Lenardič (Ul. Ascoli 29), Stefan LoveršiC (StraCice zosiBsa: KAVARNA „ADRIATICOM prej „Central*4 na Travniku Popolnoma na novo urejen lokal z gornjimi dvoranami, 3mi biljardi in vsem konfortom. Bsiiti is isHEism tepisi. - - - IMllli ptiltliii is ipirlsilE Za obilen obisk se priporočata Nadig * Pečenko lastnika. bili kar se da izpopolnjeni seznami trgovcev in obrtnikov kot tudi raznih ustanov in društev. Kažipoti so izhajali vsako leto. V tistem za leto 1903 najdemo tale seznam slovenskih gostilničarjev v Gorici. Gostilničarji so bili: Mihael Ahac (Ulica sv. Ivana 6), Matija Bensa (Cin-graf 19), Peter Birsa (Corte Caraveggia P-.. 3), Peter Birsa (Ra-batišCe), Jakob Bone (Corte Caraveggia 1). Marija Gej (Trg s. Antona 6), Kremo | IVAN PAVLIN prej v Oslavju, sedaj v Gorici Viale XX Settembre štev. 48 streže s prvovrstnim pristnim belim in črnim briškim vinom. - Zbirališče rojakov iz Gorice in iz goriških Brd. Alojzij Colja (RabatišCe 30), Andrej Figelj (Raštel 17), Vinarska in sadjarska zadruga za Brda _______________ (Ul. sv. Klare 7), Anton Fon (Semeniška ulica 6), Ivan GlešCiC ("Kikiriki”, Nunska ulica 7), Josip Gorjanc (Ulica Ascoli 28 in na Kornu 2), Ivan Gregorič (Cin-graf), Ana Kante (Koren 2), Ana Kavs (Stolni trg 2), Ivan Katnik ("Pri Lizi”, Kapucinska ulica), Stefan Kofol (Tržaška cesta 19), Marija Kocman (Trg sv. Antona 2), Josip Komel (Ajševica), Josip Kranc 82), Ivan Muravic (Korenski hrib 6), Ignacij PeCenko (Tržaška cesta 9), Marija Pirc (Ul. Leoni 1), Andrej Podgornik (Baronovišče, Rožna dolina), Franc Poljšak (Živinski trg), Franc Šimenc (Gosposka ulica 19), Ivan Reja ("Pri golobu”, ul. Caserma 7), Ivan Suša (Raštel 28), Vincenc Spaz-zapan (pri "Zvezdi”, trg sv. Antona), Josip Sirca (Križna ulica), Anton Turel ("Pri belem zajcu”, Tržaška ulica 3), Marija Ušaj (Trg sv. Antona 8), Simon VValtritsch (Cipre-sna ulica 4), Franc VVinkler (na Greni 2), Ferdinand Žagar (proti pokopališču), Anton Žerjal (Magistralna ulica 6). V kasnejših letih 'se je število slovenskih gostiln še povečalo. Nekateri gostilničarji so se iz prej omenjenih naslovov preselili v drug kraj mesta in marsikdo je s seboj odnesel oz. prinesel tudi naslov prejšnje gostilne. Treba je tudi povedati, da je Andrej Gabršček striktno označeval ulice s slovenskim uporabnim imenom, pa Čeprav so ljudje na županstvu odločili za Cisto italijansko navedbo ci, kajti le ta dva kraja sta tedaj sodila v goriško občino. Podgora, Loc- Restavracija „CENTRAL” v Gorici v hiši „Centr. pos.“ Corso Verdi 32 Izborna kuhinja, najbolja vina. Krasni saloni za goste. Za obilen obisk se priporoča reslavralerka [Josipina Podgornik. ulic in trgov. Omenjeni sta tudi dve gostilni v Rožni dolini in na Ajševi- Meščani! Okoličani! Obnovljena je v večjih in prenovljenih prostorih staroznana RESTAVRACIJA PRI ČRNEM ORLU (SORICA - VIA S. (SI0VANMI 6 Točijo se pristna briška in vipavska vina ter izvrsten kraški teran. — Tam imate na sobe za potnike, igrališče na krogle in konjske hleve. Postrežba točna I Toplo se priporoča sl. občinstu Domača kuhinja. lastnik IVAN FIEGL. nik, Standrež, Šempeter, Vrtojba in Solkan so tedaj občinsko bili samostojni. Po vojni Andreja Gabrščka ni bilo več v Gorici. Zaradi tega je Narodna tiskarna (kasneje LukežiCeva tiskarna) leta 1923 izdala podoben kažipot. V njem najdemo dolg seznam gostilničarjev. Za razliko od gabrsekovega so v njem tudi gostilničarji italijanske narodnosti, med ........=|g| katerimi je kar veliko priseljencev iz "starih” pokrajin. Imena ulic so že zamenjana. Najdemo pa veC reklamnih oglasov slovenskih gostilničarjev v takratnih časopisih in drugih publikacijah. Na tej strani objavljene reproducije reklam so vzete iz Koledarja Goriške matice za leto 1925. Fotografija pa nam prikazuje goste in strežno osebje na dvorišču hotela -gostilne Pri zlatem jelenu v tridesetih letih. MAV. razpolago^ KMETIJSTVO Nedelja, 11. februarja 1995 KMETIJSKA PODJETJA / PO ODPRAVI POKRAJINSKIH SEZNAMOV Prehod na nov register kmetijskih podjetnikov Končal se je postopek, ki so ga sprožile stanovske organizacije kmetov Na zadnjem sestanku glavnega sveta Kmečke zveze je tekla beseda tudi o deželnem zakonu z dne 28. novembra 1995, ki po 23 letih odpravlja dosedanji Pokrajinski seznam kmetijskih podjetnikov (albo) in ustanavlja namesto njega register kmetijskih podjetnikov. Tako se je po dolgih razpravah in predlogih končal postopek, ki so ga sprožile stanovske organizacije kmetov - pri nas še posebej Kmečka zveza kot pridružena članica konfederacije italijanskih kmetov CIA - za sprejem sodobnega instrumenta za ugotavljanje kmetijskih podjetij v deželi in za določanje prednosti pri podeljevanju podpor raznim vrstam kmetijskih podjetij. Zakon, ki ga je že odobrila državna vlada in je zdaj v preučevanju Evropske unije, sicer ne ustreza v celoti predlogom in smernicam stanovskih organizacij, predstavlja pa nedvomno korak naprej v prilagajanju deželne zakonodaje kmetijski stvarnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini in specifično tudi v tržaški pokrajini. Reforma registracije kmetijskih podjetij prinaša nekaj pomembnih novosti. Predvsem opredeljuje lik kmetijskega podjetnika s pretežno dejavnostjo oh upoštevanju normativov Evropske unije. Pri tem potrjuje rekvizite kar zadeva dohodek, ki mora vsaj za polovico prihajati od kmetijske dejavnosti, in kar zadeva čas, ki mora biti vsaj 50-odstotno namenjen kmetijski dejav- nosti. V primeru, ko ima podjetnik več vrst dohodka, se kmetijski dohodek ne računa na osnovi katastrske rente, ampak na osnovi 25 odstotkov celotnega dohodka od kmetijske dejavnosti. Poklicne sposobnosti se pridobijo z ustreznim študijskim naslovom ah z dokazilom o vsaj triletni kmetijske aktivnosti ah pa s potrdilom o obiskovanju poklicnih tečajev in o uspešno opravljenem izpitu. Poleg fizičnih oseb se štejejo kot osebki s pretežno kmetijsko dejavnostjo tudi pravne osebe, med njimi tudi kapitalske družbe, če imajo ustrezne zakonsko predvidene rekvizite. Register, ki je v pripravi pri Trgovinski zbornici, je razdeljen na sedem sekcij. V prvo se vpišejo neposredni obdelovalci, v drugo družbe oseb, v tretjo kmetijski podjetniki s to pretežno dejavnostjo, ki pa niso neposredni obdelovalci, v četrto kmetijske zadruge in v peto kapitalske družbe. Vsi ti osebki morajo biti lastniki podjetij (za družbe vsaj dve tretjini članov) s kmetijskim zavarovanjem in z obveznim vodenjem računovodstva IVA. V šesto sekcijo se vpišejo neposredni obdelovalci, ki imajo samo številko IVA (t.im. mah part-time). V zadnjo so vključeni kmetijski podjetniki, katerih dejavnost ni pretežno kmetijska in imajo svoja podjetja na višinskih ob- močjih. Tem so izenačene kmetije v tržaški pokrajini v smislu 1. člena deželnega zakona št. 8 z dne 7.2.1992. Ta zakon določa, da je priznan kot kmet tudi tisti obdelovalec, ki prejema od kmetijske dejavnosti 25 odstotkov svojega celotnega dohodka, mora pa kmetijstvu posvečati pretežni del svojega časa. Pri podeljevanju prispevkov imajo prednost mladi, nato kmetijski podjetniki na višinskih območjih (vključno s tistimi v tržaški pokrajini) in nato vpisani v register po vrstnem redu sekcij, na katere je register razdeljen. Pri Trgovinski zbornici je ustanovljena pokrajinska komisija za vodenje registra s trajanjem treh let. Sestavljajo jo štirje člani poklicnih stanovskih organizacij, en predstavnik Trgovinske zbornice in en strokovnjak iz vrst agronomov, kmetijskih izvedencev ah gozdarjev. Predvidena je tudi možnost ustanovitve področnih posvetovalnih komisij. Dosedanje pokrajinske komisije za »albo« imajo 6 mesecev časa, da pregledajo in izpopolnijo sezname vpisanih na osnovi novih norm. Uresničevanje novih norm ne bo lahka stvar, posebno v začetni fazi interpretiranja norm, saj so prehodne norme od prejšnjih seznamov (albo) na nove registre, po mnenju stanovskih organizacij dokaj pomanjkljive. Razprava o novem deželnem zakonu za področje kmečkega turizma Preteklo sredo se je na sedežu deželnega sveta sestala stalna deželna komisija za kmetijstvo pod predsedstvom svetovalca Strizzolija in v prisotnosh deželnega odbornika za kmetijstvo Beppina Zoppolata. Namen srečanja je bil razprava o predlogu novega deželnega zakona o kmečkem turizmu. Pred člani komisije so se zbrah predstavniki deželnih kmečkih organizacij (konfederacije-kmetov CIA, zveze neposrednih obdelovalcev Coldiretti, Unione agricoltori in Kmečke zveze), ki so izrazih svoje mnenje in pripombe k zakonskemu predlogu. V uvodu sta predsednik komisije Strizzoli in deželni odbornik Zop-pojato orisala predstavnikom sta-novskih kmečkih organizacij vsebino predlaganega zakona, ki je namenjen predvsem ureditvi te kme- tijske dejavnosh v dežeh. Pojmovana mora biti predvsem kot dopolnilna dejavnost za ohranjanje kmetijstva na manj ugodnih območjih, pa seveda tudi za ovrednotenje kmečkih proizvodov in kmečke kulture. V zvezi s tem so predstavniki kmečkih organzacij poudarili, da mora prav v tem biti glavna vloga agroturizma, zato pa ga morajo vodih v prvi vrsh kmečke družine, ki neposredno obdelujejo zemljo in redijo živino. Agro turizem, so poudarili predvsem predstavniki CIA, Coldiretti in Kmečke zveze, mora zato ostah na družinski ravni, torej vezan na kmetijo, ne pa postati nekakšen industrijski obrat. Poudarjeno je bilo tudi, da mora Dežela poenostaviti birokratske in sanitarne norme za pridobivanje potrebnih dovoljenj in za uporabo kmečkih prostorov za to dejavnost. Rečeno je bilo, naj se podpore za agroturizem namenjajo na način in po prednostih, ki ji določa novi deželni zakon za register kmetijskih podjetnikov. Pri tem pa je treba omenih še stališče Kmečke zveze, ki je poudarila, naj se v zakonu spoštujejo kriteriji, ki so bih določeni pri sprejemanju deželnega zakona o registrih, kar pomeni, da se vso tržaško pokrajino obravnava kot gorato območje. Kmečka zveza je tudi predlagala, naj se v zakonu predvidi, da bo lahko zavoda ERSA za slovenske kmete pripravil poklicni tečaj za agroturizem v slovenščini. Oba predloga Kmečke zveze sta v komisiji naletela na razumevanje in obstaja možnost, da ju bo Dežela tudi upoštevala, (jk) Kmečka zveza opozarja na plačilo davka na številko IVA Kot prejšnja leta, je tudi za leto 1996 treba plačati letno takso na številko IVA (partita IVA). Tega davka so oproščeni vsi tisti, ki so prekinitev svoje dejavnosti sporočili uradu IVA pred 30. januarjem 1996. Vsi ostali morajo takso, ki znaša 100 tisoč lir, plačati s poštno položnico. Odrezek položnice morajo oddati v krajevnem uradu IVA najkasneje do 5. marca letos. Kmečka zveza vabi svoje člane, da se za plačilo takse oglasijo v njenih uradih najkasneje do 29. februarja in poravnajo 108.000 lir (100.000 lir je taksa, 1.000 lir poštni stroški, 7.000 lir organizacijski prispevek). Za plačilo takse sta poleg osrednjega urada v Ul. Cicerone na razpolago tudi podružnici: - v Nabrežini št. 97 (na trgu poleg semenarne), vsak torek od 8. do 13. ure (tel. 200073); - na Opčinah, Narodna ulica 71/1, vsak četrtek od 8. do 12. ure (tel. 214465). Pravila za prodajo vina pod znakom o nadzorovanem poreklu Kot določa 13. člen državnega zakona št. 164 z dne 10.2.1992, ki med drugim ureja tudi promet vina z nadzorovanim poreklom (DOC), so dolžni vsi tisti, ki nameravajo svoje vino prodajati pod oznako DOC, ta vina dati v kemično analizo in organoleptsko oceno komisiji, ki deluje v okviru Trgovinske zbornice in ki jo vodi dr. Mario Gregorič. Ce kemična analiza pokaže, da vsebnost vina ni v skladu s pravilnikom DOC, tako vino niti ne pride pred komisijo. Tisto vino, ki ima predvidene vsebnosti, pa gre pred ocenjevalno komisijo, ki meritorno potrdi, da ima vino res tiste organoleptske značilnosti, ki jih predvideva pravilnik DOC. Ta komisija se bo sestala v drugi polovici tega meseca, zato Kmečka zveza vabi svoje člane vingoradnike, ki nameravajo prodajati vino pod oznako DOC, da se v ta namen zglasijo v uradih KZ, ki bodo koordinirali prijavo in pobiranje vzorcev. STROKOVNI NASVETI / VARSTVO RASTLIN Izberimo naravi prijazna sredstva za zatiranje rastlinskih škodljivcev Kemijskim pripravkom za varstvo rastlin se pač ne moremo odpovedati Okrog varstva rastlin se dviga že nekaj let veliko prahu. Prepogosto vihtijo metle tudi ljudje s pomanjkljivim znanjem in še manjšim razumevanjem pravih kmetijskih težav. Res je sicer, da hi nekateri s kmečkimi pripravki zatrli vse živo, drugi pa bi spet prepovedali vse, kar spominja na sredstvo za varstvo rastlin. Napačno mislijo tako eni kot drugi, kajti vsako pretiravanje je nesmiselno. Resnica pa je, kot po navadi, v zlati sredini. Kemijskim pripravkom za varstvo rastlin se ne moremo odpovedati ne danes in niti jutri, lahko pa jih smotrneje uporabljamo ah pa segamo po takih pripravkih, ki so naravi bolj prijazni. Teh je na tržišču več in je prav, da jih pobliže spoznamo, saj se bliža čas, ko se začenjajo posegi proti boleznim in škodljivcem. Mineralna olja Mineralna olja vse bolj uporabljamo v sadjarstvu in tudi v vinogradništvu. Predvsem ljubiteljski sadjarji jih uporabljajo vedno pogosteje. Pridobljena so iz zemeljskih olj in tako prečiščena, da rastlinam ne škodujejo. Delujejo samo mehansko, saj niso strupena. Škodljivce zadušijo, ker jih pri škropljenju prekrijejo z maščobo. Ta olja uporabljamo predvsem za zimska škropljenja, ko zahra-mo jajčeca listnih uši, kaparjev in bolšice. Po temeljnem škropljenju se jajčeca zadušijo in se iz njih ne izležejo ličinke. Insekticidi na podlagi Bacillus Thuringiensis Bacillus Thuringiensis je nevaren za nekatere gosenice škodljivih metuljev. Bakterija je posušena in pripravljena kot prah za suspenzijo. Ogrožene rastline poškropimo in s tem dosežemo, da se gosenice prenehajo hraniti, saj deluje pripravek kot želodčni strup. Ker bakterija povzroča prebavne motnje, gosenice prenehajo objedati rastlino. Prednost teh bioloških pripravkov pred drugimi klasičnimi insekticidi je v tem, da ne posegajo veliko v naravno okolje, saj so za ljudi in toplokrvne živali le malo strupeni. S temi sredstvi uspešno zatiramo gosenice olivnega olja, grozdnega sukača, kopu-sovega belina, murvinega prelca in druge gosenice. Uspešna so tudi proti ličinkam koloradskega hrošča. Naravni piretroidi Mnoge rastline vsebujejo naravne insekticidne snovi, ki so jih poznali že naši pred- niki. Med najbolj znanimi je snov, ki jo pridobivamo iz rastline Chrysan Therum Cine-rariefolium. Ta snov - piretrin - je učinkovito sredstvo proti mnogim škodljivcem. Čeprav je, kot rečeno, že dolgo znano, smo ga zadnja leta le malo uporabljali, saj so ga v kmetijstvu nadomestili z umetnimi piretroidi. Prednost naravnega piretrina je v tem, da je hitro razgradljiv in kot takšen manj nevaren za živali in človeka. Mnogo manj namreč obremenjuje okolje kot umetne snovi. Na dnevni svetlobi se razkroji že v 3 do 5 dneh. Insekticidi iz naravnega piretrina so namenjeni predvsem zatiranju listnih uši, tripsa in pršice prelke. Glede na nizko strupenost in hitro razgradnjo jih lahko uporabljamo tudi na vrtnicah. dr. Mario Gregorič Strokovna služba KZ r PANOGE / POBUDA ZAVODA ERSA Eksperimentalni program za širjenje oljkarstva v deželi Glede na to, da je pri danili na Tržaškem veliko zanimanja za oljkarstvo, saj pogosto sprašujejo, ali obstajajo kakšne posebne podpore za nabavo novih oljčnih sadik, Kmečka zveza sporoča, da je deželni zavod za razvoj kmetijstva ERSA tudi za letos pripravil eksperimentalni program za širjenje oljkarstva. V ta namen je v svojem proračunu predvidel 50 milijonov lir, s katerimi Zeli omogočiti zasaditev novih oljčnih nasadov na 10 hektarjih novih površin v Furlaniji - Julijski krajini. Kdor namerava izkoristiti to možnost za ureditev novih nasadov, mora do konca februarja vložiti na zavod ERSA prošnjo z navedbo kraja, površine in števila oljčnih sadik. Pri tem pa je treba poudariti, da je program ERSA namenjen sirjenju oljk na območjih, kjer kultura ni še prisotna, obstajajo pa po- goji za njeno gojitev, predvsem z zasajenjem tistih oljčnih vrst, ki so holj odporne proti mrazu, kot sta pendolino, lecino in druge in katere bo ERSA tudi razdeljevala. Kmetije, ki bodo zaprosile za dodelitev oljčnih sadik v okvim tega programa, bo obiskal zavodov tehnik, ki bo po ogledu terenov podal svoje mnenje o umestnosti dodelitve sadik. Seveda nudi ERSA te ugodnosti za vso deželo in ne samo za tržaško pokrajino, ki je na področju oljkarstva že preizkušena. Ostaja pa vsekakor možnost, da bo določeno število oljčnih sadik le prišlo na Tržaško, saj so tudi pri nas še območja in površine, na katerih oljka lahko uspeva. O tem pričajo stare izkušnje, na primer v bregu pod Kontove-lom, Prosekom in Križem, kjer je se danes mogoče najti kako opuščeno oljčno drevo, (jk) GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 11. t. m., ob 16. uri (red C): Evald Flisar »Iztrohnjeno srce« - gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega. Režija Zvone Šedlbauer. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Danes, 11. t. m., ob 16. uri (red D): Carl Orff »Carmina Burana«. Ponovitve: torek, 13.2., 20.00 (red E); sreda, 14.2., 20.00 (red F); Četrtek. 15.2., 20.00 (red H); petek, 16.2., 20.00 (red C); sobota, 17.2., 20.00 (red L); nedelja, 18.2., 16.00 (red G). Predrodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich (9-12, 18-21). Gledališče Rossetti Danes, 11 t. m., ob 20.30 (red nedelja) gostovanje Stalnega gledališča iz Bočna s Pirandellovim delom »Ma non 6 una cosa seria«. Režija Marco Bernar- di. Predstava v abonmaju: odrezek 13-moder. Pri blagajni gledališča (tel. 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstave »In-cantati« (odrezek 20-bel), »Un anno nella vita di Giovanni Pascoli« (odrezek 7-rumen) in »Le cognate« (odrezek 14-moder). Od 16. do 18.2. bo na sporedu »II pae-se dei campanelli» s S. Massiminijem. Predstava izven abonmaja. Niso veljavne izkaznice. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 11. t. m., ob 16.30: Ginette Beau-vais-Garcin »II elan delle vedove«. Režija Patrick Rossi Gastaldi, nastopa Valeria Valen. Za danes napovedana predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane ODPADE in bo na sporedu 3. marca ob 11. uri. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: v torek, 13. t. m., ob 19.30: Johann Strauss »Netopir« - zadnja ponovitev. Pri Joklnu: v Četrtek, 15. t. m., ob 19.30 vernisaža del arhitekta Janeza Osvvalda »Impresije«. RELJAK Študijski oder: v torek, 12. t. m., ob 20. uri Alan Bowne: »Beirut«. ŠENTJANŽ V ROŽU K+K center - Slovensko planinsko društvo: na ogled je razstava fotografij »Planine v sliki«. BOROVLJE Pri Cingelcu na trati: danes, 11. t. m., ob 15. uri pustna prireditev za otroke in odrasle; monogroteska po Franu Milcin-skemu »Butalci«, izvaja Marijan Hinte-regger. . ROŽEK Gostilna VVoschitz na Muti: danes, 11. t. m., ob 19.30 »Kaznovani soprog« - nastopa gledališka skupina KPI Planina iz Sel. RAPIŠE Kulturni dom: danes, 11. t. m., ob 10.30 »Marjetica in zmaj« - nastopa otroška gledališka skupina iz Smarjete. TRST Kulturni dom Koncertna abonmajska sezona Glasbene matice 95/96 Koncert, ki je bil napovedan za torek, 13. t.m., ob 20.30 - ODPADE. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo Jutri, 12. t. m., ob 20.30 nastop ansambla Combattimento Consort Amsterdam s sopranistko Machteld Baumans. Na programu Telemann in Vivaldi. V četrtek, 15. t. m., ob 21.00 - Koncert Francesca GUCCINIJA. Izven abonmaja. Gledališče Miela XXVII - Koncertna sezona Glasbene mladine Italije V ponedeljek, 22. t. m., ob 20.30: nastopila bosta zbora Goro dei piccoli cantori in Goro giovanile della Citth di Trieste pod vodstvom prof. Marie Susovski. Na programu Mačehi, Mendelssohn, Sofia-nopulo, Illesberg, Viozzi, Rodgers, Di Lasso, Elgar in Orff. Kavarna Tommaseo V sredo, 14. t. m., ob 22. uri nastop Pie-ro Cozzi Quarteta. V petek, 16. t. m., ob 21. uri nastop skupine Zuf de Zur. Hip Hop Musič Club V Četrtek, 15. t.m., ob 22.00 - bo v okviru pustnih prireditev na sporedu koncert skupine Lato B in v petek, 16.t.m., pa bo nastopila skupina Ocho Rios. RAZSTAVE TRST Muzej Revoltella: Do 31. marca 1996 je na ogled likovna razstava z naslovom Umetnost Evrope med dvema stoletjema 1895-1914 - Trst, Benetke in Bienali. Urnik: od 10. do 13. ure in od 15. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne; ob torkih je muzej zaprt. Isti urnik velja tudi za drugo razstavo in sicer restavriranih prostorov stare rezidence barona Revoltelle ob 200-letnici rojstva. Galerija Cartesius Do 22. t.m. razstavlja slikarka Dusedda Oriolo. Urnik: ob delavnikih od 11.00 do 12.30 in od 16.30 do 19.30.; ob praznikih od 11.00 do 13.00. Zaprto ob ponedeljkih. Galerija Rettori Tribbio 2 (Piazza Vec-chia 6): do 16. februarja je na ogled razstava Leo-nor Fini. Urnik: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih in nedeljah 11-13, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Turistične ustanove (Ul. S. Ni-colb 20): Do 13. februarja je na ogled razstava slikarjev F. Berninija, C. Fichsa, N. Pereza in M. Terbon. GORICA Galerija Katoliške knjigarne: razstavlja akademska slikarka Mira LiCen Krmpotic. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala: je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12, 14-19. ŠPETER Beneška galerija: na ogled je fotografska razstava Fabia Devetaka. KOROŠKA CELOVEC Dežena Galerija: do 30.3. so na ogled najnovejsa dela koroškega slikarja Arnulfa Rainerja. Galerija pri Joklnu - Badgasse 8 -do 17. marca so na ogled najnovejsa dela koroškega slikarja Arnulfa -Rainerja. Kunstforum: Villacher Strasse 8/11 - Do 27. februarja je na ogled razstava Manfreda Heben-streita BV Galerie: razstavlja Andreass Strasser. TINJE Dom prosvete»Sodalitas» Do 26. t.m. je na ogled razstava »Smrtno taborišče na Ljubeju. razstava del Janka kastelica iz Sežane. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava »Planine v sliki« -izbrane slike natečaja Slovenskega planinskega društva Celovec. RAPIŠE Kulturni dom: na ogled je razstava del Marianne Be-chan. ROŽEK Galerija Sikoronja-Semislavce: Do 25. t.m., je na ogled razstava litografskih del Giselberta Hokeja. GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana Jutri, 12. februarja, ob 19.30, za abonma PONEDELJEK in IZVEN. Prvi del dvojnega projekta. Torek, 13. februarja, ob 19. uri, za abonma DIJAŠKI 9 VEČERNI. Dvojni projekt. Sobota, 17. februarja, ob 19.30, za abonma SOBOTA in IZVEN. Sreda, 14. februarja, ob 19.30: Ivan Cankar: HLAPCI, za IZVEN (KONTO). Četrtek, 15. februarja, ob 19.30: A. P. Cehov: TRI SESTRE, za abonma STUDENTSKI TRETJI in IZVEN. Mala drama D. Mamet: OLEANNA Jutri, 12. februarja, ob 16. uri, za Gimnazijo iz Kranja. Sreda, 14. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Petek, 16. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. A. Nicolaj: PRVA KLASA Torek, 13. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Sobota, 17. februarja, ob 18. uri, za IZVEN in KONTO. Nemška hiša Gradišče 6-8 L Horovitz: INDIJC HOČE V BRONX, Jutri, 12. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Torek, 13. februarja, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET Župančičeva I. Ljubljana Sreda, 14. februarja, ob 19.30: J. Strauss ml.: NETOPIR. J. Massenet: MANON. Četrtek, 15. februarja, ob 19.30. za ČETRTEK, IZVEN in KONTO. Sobota, 24. februarja, ob 19.30: G. Verdi: NABUCCO. RAZPRODANO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 H. H. Gudmundsdottir: JAZ SEM MAESTRO, Jutri, 12. februarja, ob 19.30, za abonma MLADINSKI 3 in IZVEN. Torek, 13. februarja, ob 19.30, za abonma MLADINSKI 4 in IZVEN. Sreda, 14. februarja, ob 19.30, za abonma STUDENTSKI C in IZVEN. Petek, 16. februarja, ob 19.30, za ABONMA K in IZVEN. A. Jarry: KRALJ UBU Četrtek, 15. februarja, ob 19.30, za ABONMA E in IZVEN, Mala scena Tony Dunham: LJUBEZEN & SEX & TERAPIJA. Petek, 16. februarja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. L. VVilson: ZAŽGI! Sobota, 17. februarja, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Lorenza da Ponte: DON JUAN. Danes, 11. februarja, ob 20. uri. Torek, 20. februarja, ob 20. uri. SLOVENSKO MUDINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Lubljana Torek, 13. februarja, ob 19.30: Gostovanje svetovno znane zagrebške gibalne skupine MONTA2STROJ s predstavo EVERYBODY GOES TO DISCO FROM MOSCOVV TO SAN FRANCISCO. Sreda, 14. februarja, ob 19.30: B. M. Koltes: ROBERTO ZUCCO, za IZVEN in KONTO. KOREODRAMA LJUBLJANA Pražakova 12 Danes, 11. februarja, ob 20. uri v Jazz klubu Gaj o na Beethovnovi 8: Alja Tkačev: PISMA Z MOJOTOKA (izbor). Odlomke bodo brali slovenski dramski umetniki. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE. Šlandrov trg 5 DNEVI KOMEDIJE 1996 Danes, 11. februarja, ob 19.30: M. Držid: DUNDO MAROJE. Gostuje GLEDALIŠČE GAVELLA iz Zagreba. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica Antoine de Saint-Exupery: MALI PRINC. Gostovanje v Kočevju. Jutri, 12. februarja, ob 11. in 13. uri. Sobota, 17. februarja, ob 12.45: Amaterski mladinski oder: BUTALCI. Gostovanje v Desklah. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 Zijah Sokolović: CABAres, CABArei. Sobota, 17. februarja, ob 10.30, za IZVEN in KONTO. R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI. Sreda, 14. februarja, ob 19.30, za IZVEN in KONTO. SNG MARIBOR Slovenska 27 Drama F. Villon: VELIKI TESTAMENT, za abonente in IZVEN. Četrtek, 15. februarja, ob 22. uri. Petek, 16. februarja, ob 22. uri. Opera in balet R. Benatzky: PRI BELEM KONJIČKU Jutri, 12. februarja, ob 11. uri. Tiskovna konferenca in predstavitev v dvorani Kazine. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Danes, 11. februarja, ob 11. uri: Grimm-Polak: SNEGULJČICA. Bina Stampe-Zmavc: URE KRALJA MINA Četrtek, 15. februarja, ob 19.30. Premiera za odrasle. Nedelja, 18. februarja, ob 11. uri: za otroke od 5. leta naprej. CANKARJEV DOM Gledališče Po londonski premieri septembra lani in gostovanju v Rimu, Dublinu, Melbournu in New Yorku skupina CHEEK BY JOWL na odru Cankarjevega doma. John VVebster: VOJVODINJA MALFIJSKA. Režija: Declan Donnellan. Petek, 16., in sobota, 17. februarja, ob 20. uri. Glasba Sreda, 14. februarja, ob 19.30: MLADI MLADIM. Ana Šinkovec, klavir; Jurij Hladnik, klarinet. Razstave Lojze Logar: INTERMEZZOZOIK Razstava bo na ogled do 25. marca. Film Od 20. do 24. februarja: ZVOČNA VIZIJA SVETA. Retrospektiva zvodno-filmskih del (1974-1995) in inštalacija Skrivnosti Soče Andreja Zdravica. Predavanje Torek, 13. februarja, ob 19. uri: ANAPURNA - zadnji osemtisodak za Slovenijo. O tem uspešnem, nevarnem in lepem vzponu bodo ob diapozitivih predavali dlani odprave. GLASBA KUD FRANCE PREŠEREN. Korunova 14. Liubliana Četrtek, 15. februarja, ob 20.30: BULDOŽER. Koncert legendarnih veteranov domačega rocka. KULTURNI DOM NOVA GORICA Ponedeljek, 19. februarja: Komorni orkester SLOVENICUM, Ljubljana. Dirigent Uroš Lajovic. Petek, 23. februarja: HITOVE MUZE NA GRADU DOBROVO. Irena Grafenauer, flavta; Maria Graf, harfa. DVORANA PALAČE GRAVISI-BARBABIANCA Gallusova 2. Koper Jutri, 12. februarja, ob 20.-uri: KVARTET TARTINI (Črtomir Siškovic, prva violina; Romeo Drucker, druga violina; Aleksandar Milošev, viola; Miloš Mlejnik, violončelo) in svetovno znana harfistka Maria Graf. Program: W. A. Mozart. R. Schumann, C. Debussy, A. Caplet. KLUB B-51 Gerbičeva Slo. Ljubljana Sreda, 14. februarja: SCUFFY DOGS iz Nove Gorice. SLOVENSKA FILHARMONIJA Kongresni trg 10. Ljubljana Jutri, 12. februarja, ob 19.30: komorni koncert. Vadim Repin, violina; Aleksander Melnikov, klavir. CAFE TEATER Miklošičeva I. Ljubljana Petek, 16. februarja, ob 22. uri: klasično jazzovski trio pianistke Sopnie Domancich. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Petek, 17. februarja, ob 22.30: koncert skupine HLADNO PIVO iz Zagreba. RAZSTAVE KRAJCAR & ŠKULJ Arhitekt in oblikovalec Razstava je na ogled v salonu Lespatex na Jakšidevi 2 v Ljubljani. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana V galeriji je do 6. marca na-ogled slikarska razstava znanega nizozemskega modernista Karla Appla V spodnjih prostorih MG: Margaret VVatkins. Retrospektivna razstava fotografij (do 10. marca). GALERIJA ANONIMUS Prečna 6. Liubliana DAVID BYRNE: Strange ritual Razstava bo na ogled do 28. februarja. MALA GALERIJA Slovenska 35. Liubliana V galeriji je do 18. februarja na ogled inštalacija Dušana Kirbiša z naslovom Časovni stroj. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Ljubljana Biggibilla, avstralski aborigin: SANJE: GUMMAROI. Razstava bo na ogled do 20. februarja. NARODNI MUZEJ Muzejska I. Ljubljana SOL INVICTVS - SOL IV- STITIAE, Zgodnje krščanstvo na celinskem Hrvaškem. Razstava bo na ogled do 18. marca. GALERIJA SKUC. Stari trg 21. Ljubljana V galeriji je do 24. februarja na ogled skupinska razstava Zbignietv Libera, Mariola-Przyjemska in Roman Stanczak. GALERIJA LOŽA del poljskih umetnikov Razstavljajo: Titov trg. Koper Jannis Kounellis AMBIENT ALN A POSTAVITEV. Razstava bo na ogled do 10. marca. LIKOVNI SALON Trg celjskih knezov 9. Celie Milan Butina TIHOŽI- TJA Razstava bo na ogled do 27. februarja. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celie V galeriji je do 31. marca na ogled pregledna razstava slovenskega stripa. ŠPORT Nedelja, 11. februarja 1996 SMUČANJE / SVETOVNO PRVENSTVO Danes uradna otvoritev v Sieni Nevadi, jutri že prva odločitev Med favoriti za kolajne so tudi slovenski smučarji in smučarke SIERRA NEVADA -Danes bodo na nogometnem stadionu v Granadi, slovesno otvorili svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, ki bi moralo biti na sporedu Ze lani, vendar so ga zaradi pomanjkanja snega od-ložiliRsrancozi in drugi., Norvežani,. V enoinpolumem programu se bo v mimohodu predstavile vse sodelujoče reprezentance, nato bodo nastopile tudi španske folklorne skupine ter nekateri znani opemi pevci. Za prvenstvo se je prijavilo 51 držav. Po podatkih Mednarodne smučarske zveze se je zadnja prijavila Ažirija, ki bo prvič sodelovala na svetovnem prvenstvu. Novinke na SP so tudi Armenija, Islandija, Maroko, Romunija, Južna Afrika, Ukrajina in Urugvaj. Najštevilčnejša bo italijanska reprezentanca s kar 54 udeleženci. Prijavljenih je 435 tekmovalcev, k njim pa je treba prišteti še trenerje, funkcionarje in serviserje. Tekmovalni del svetovnega prvenstva se bo začel jutri z ženskim superveleslalomom, naslednji dan bodo na vrsti moški, po dvodnevnem premoru pa bo v petek najprej na sporedu ženski kombinacijski smuk, nato pa bosta v soboto in nedeljo na sporedu še »prava« smuka. Najprej bodo startali moški, dan kasneje pa ženske. Smukači bodo v areni tudi v ponedeljek, ko bo smuk štel za kombinacijo s torkovim (20. 2.) slalomom za kombinacijo, medtem ko bodo kombinacijske kolajne pri ženskah razdelili že dan prej, ko bo na sporedu slalom. Vrhunec bo prvenstvo doživelo s tehničnimi disciplinami, ki bodo na sporedu od 22. do 25. februarja. V četrtek, 22. februarja bo na sporedu zenski veleslalom, dan kasneje se bodo pomerili moški, v soboto bo na sporedu ženski slalom, prvenstvo pa se bo zaključilo z nedeljskim slalomom za moške. Pisati o favoritih je težko. Smučarski vrh je širok. Upe na najvišje uvrstitve gojijo Avstrijci, Švicarji, Norvežani, Francozi in drogi. Italijani največ pričakujejo od Alberta Tombe, Deborah Com-pagnoni, Isolde Kost-ner in moške ekipe v hitrih disciplinah, nekaj želez pa imajo v ognju tudi Slovenci. Kljub doslej neuspešni sezoni velja na prvem mestu omeniti Jureta Koširja, pozabiti pa ne smemo niti na Jureta Miklavca in Reneja Mlekuža. Toda pravo moC ima Slovenija letos pri ženskah, kjer je Urška Hrovat nedvomno v sami slalomski špici, po kolajnah lahko posežejo tudi ostale, najprijetneje pa lahko preseneti veteranka v slovenski izbrani vrsti Nataša Bokal. SMUČANJE / VELESLALOM V H1NTERSTODERJU Von Griinigen in Kalin Švici zagotovila novo dvojno zmago Alberto Tombo četrti. Jure Košir petnajsti HINTERSTODER - Švicarja Michael Von Griini-gen in Urs Kalin sta na osmem letošnjem veleslalomu za svetovni pokal v Hinterstodru ponovno dokazala, da sta letos praktično nepremagljiva. Dosegla sta dvojno zmago, petič letos je slavil Von Griini-gen. Kalin je zaostal 35 stotink, tretji, vodilni po prvi vožnji, Avstrijec Mario Reiter pa je zaostal 94 stotink. Svojo moC pa je v drugem teku pokazal Tom-ba, ki je bil po prvem teku, ko je naredil nekaj velikih napak, šele osmi. V drugo je napadel na vso moC in se prebil na Četrto mesto. Najboljši Slovenec je bil Jure Košir na 15. mestu. Izidi: 1. Michael Von Griinigen (Svi) 2:40.61 (1:17.92, 1:22.69), 2. Urs Kalin (Svi) 2:40.96 (1:18.07, 1:22.89), 3. Mario Reiter (Avt) 2:41.55 (1:17.86,1:23.69), 4. Alberto Tomba (Ita) 2:42.14 (1:18.61, 1:23.53), 5. Chri-stophe Saioni (Fra) 2:42.32 (1:19.37, 1:22.95), 6. Lasse Kjus (Nor) 2:42.40 (1:18.15, 1:24.25), 15. Jure Košir (Slo) 2:44.18 Vrstni red za svetovni pokal - skupno (30 tekem): I. Lasse Kjus (Nor) 1014, 2. Michael von Griinigen (Svi) 838, 3. Giinther Ma-der (Avt) 825, 4. Luc Alphand (Fra) in Hans Knauss (Avt) po 688, 6. Alberto Tomba (Ita) 666, 7. Mario Reiter (Avt) 593, 8. Fredrik Nyberg (Sve) 577, 9. Urs Kalin (Svi) 501, 10. Sebastien Amiez (Fra) 459, II. Jure Košir (Slo) 453; veleslalomu (8): 1. Michael von Griinigen (Svi) 720, 2. Urs Kalin (Svi) 501, 3. Lasse Kjus (Nor) 475, 4. Hans Knauss (Avt) 306, 5. Fredrik Nyberg (Sve) Michael Von Grunigen je petič letos zmagal (AR) ■H KOŠARKA / V A LIGI h lllycaffe danes v Forfiju, toda usoda je že znana FORLI - Košarkarji Illycaffeja bodo danes igrali proti Olitaslii v Foiiiju, usoda Tržačanov pa je najbrž ze zapečatena. V tržaškem taboru se vedno upajo v Čudež, toda razlogov za optimizem ni veliko. DANAŠNJI SPORED: Nuova Tužena - Teamsy-stem 88:90, Mash - Stefanel, Madigan - Cagiva. Teo-rematour - Scavolini, Benetton - Cx Siena. Buckler -Reggio Calabria, Olitalia - Illy. VRSTNI RED: Buckler in Teamsystem 32, Stefanel 26, Madigan in Nuova Tirrena 24, Cagiva, Scavolini in Benetton 22, Reggio Calabria 20, Olitalia in Mash 16, Cx 14, Teorematour in lllvcafte 6. A2 liga DANAŠNJI SPORED: Koncret Rimini - Reggio Emiiia, Bresdalat - Panapesca, Auriga - Caserta, Tur-boair - Banco Sardegna, Polti - Floor, Jcoplastic -Reyer, Menestrello - Casetti. VRSTNI RED: Polti, Caserta in reyer 30, Floor 24, Panapesca in Kocret 22, Casetti 20, Bresdalat in reggio Emiiia 18, Jcoplastic 16, Banco sardegna in Tur-boair 14, Auriga 12, Menstrello 10. NOVICE Svetovni rekord Mutole na 1000 m BIRMINGHAM - Mozambiška tekačica Maria Mu-tola je na atletskem mitingu v Birmighamu s Časom 2:32.08 postavila nov svetovni dvoranski rekord v teku na lOOOm. Prejšnjo najboljšo znamko je od 15. februarja lani imela Rusinja Ljubov Kremljova z 2:34.41. Mutola je svetovna prvakinja na 800 m in s Časom 2:29.34 rekorderka na lOOOm tudi na prostem. Na SP v poletih vodi Ahonen, Slovenec Franc četrti BAD MHTERNDORF - Osemnajstletni Finec Jarme Ahonen je zmagal na prvi tekmi 14. svetovnega prvenstva v poletih na Kulmu (179 in 191 metrov, 357 točk). Avstrijec Andreas Goldberger, ki je vodil po prvi seriji, je bil drugi (183 in 183 metrov, 352.2 točke), tretji pa vodilni v svetovnem pokalu Finec Ari Pekka Nikkola (178, 183 metrov, 344.7 točke). Izjemen uspeh je dosegel slovenski tekmovalec Urban Franc, ki je zasedel 4. mesto (171, 186 metrov, 336.9 točke), za vodilnim pa zaostaja za 20.1 točke. Franc je bil že na petkovem treningu najboljši slovenski skakalec, na tekmi pa je pokazal še boljše polete. Po prvi seriji je bil na 6. mestu, skočil pa je 171 metrov. V drugem skoku je dosegel tretjo daljavo serije, s 186 metri pa je za meter preskočil kritično točko skakalnice (K = 185 metrov) in za en meter izboljšal tudi veC kot deset let star državni rekord Matjaža Debelaka. V drugi seriji sta bila boljša od Franca le vodilni po prvem dnevu Ahonen (191) in Norvežan Espen Bredesen, ki je s 190 metri s 16. mesta napredoval na peto. Izidi: 1. Ahonen (Fin) 357.0 (179,191), 2. Goldberger (Avt) 152.2 (183, 183), 3. Nikkola (Fin) 344.7 (178,183), 4. Franc (Slo) 335.9 (171,186), 5. Weis-sflog (Nem) 334.6 (177, 176), 6. Halvorsen (Nor) 332.5 (168, 182), 7. Bredesen (Nor) 331.0 (160, 190), 8. Malysz (Pol) 320.6 (175, 168), 9. Nišikata (Jap) 313.2 (163,173), 10. Jež (Ceš) 312.5 (155,180) Svetovni pokal - posamezniki po 19. tekmah: 1. Nikkola (Fin) 1124, 2. Goldberger (Avt) 974, 3. Ahonen (Fin) 697, 4. Laitinen (Fin) 678, 5. Weis-sflog (Nem) 669. Nemška ženska štafeta prva na SP v biatlonu RUHPOLDING - Na svetovnem prvenstvu v biatlonu v Ruhpoldingu je v ženskem štafetnem teku na 4 x 7.5 kilometra zmagala Nemčija (Uschi Disl, Simone Greiner-Petter-Memm, Katrin Apel, Petra Behle). Nemke so ubranile naslov prvakinj in s Časom 1:33:59.8 (brez zgrešenega strela) prehitele Francijo. Corinne Niogret, Florence Baverel, Emmanuelle Claret in Anne Briand so s Časom 1:36:44.8 zgrešile tri strele, tretja pa je bila Ukrajina (Tatjana Vodopja-nova, Valentina Cerbe, Jelena Petrova, Jelena Zubri-lova, 1:36:48,1,1 zgrešen strel). Nemke so v zadnji zenski disciplini SP ponovile zmagoslavje iz moštvenega nastopa na tem SP, Čeprav v posamičnih preizkušnjah niso osvojile niti enega odličja. Izidi - zenska štafeta 4 x 7.5 km: 1. Nemčija 1:33:59.8 (0 zgrešenih strelov), 2. Francija 1:36:44.8 (3), 3. Ukrajina 1:36:48.1 (1), 4. Norveška 1:36:58.1 (2), 5. Rusija 1:37:10.7 (1), 6. Belorusija 1:37:59.7 (0), 7. Češka 1:38:55.0 (0), 8. Finska 1:39:10.6 (0), 9. Japonska 1:39:35.7 (0), 10. Švedska 1:41:20.2 (0). TENIS / PRVI KROG DAVISOVEGA POKALA V SVETOVNI SKUPINI Italija vodi prali Rusiji 2:1 Danes odločilna dvoboja RIM - Italijanska teniska reprezentanca je na dobri poti, da pripravi veliko presenečenje in izloči favorizirane Ruse, ki so lani igrali v finalu Davisovega pokala. Andrea gaudenzi in Diego Nargiso sta namreč nepričakovano premagala ruski par Jevgenij Kafel-nikov/Andrej 01hovsky s 6:4, 2:6, 5; 7, 7:6 (4), 6:4 in tako azzurrom zagotovila vodstvo z 2:1 pred današnjima dvobojema med Gaudenzijem in Kafel-nikovom in Furlanom ter Cesnoko-vom. Ce bo šlo vse po napovedih, bo odločal zadnji dvoboj, v katerem pa bi moral biti Renzo Furlan v prednosti. Dvoboj dvojic je bil sila zanimiv. Kafelnikov je začel slabo in Gaudenzi ter Nargiso sta to hitro izkoristila in dobila prvi set. Vendar se je v nadaljevanju tehtnica nagnila v prid favoriziranega ruskega para, ki je potem, ko je Gaudenzi nekoliko popustil, zlahka dobil drugi set in nato Se tretjega. Tudi začetek Četrtega seta je minil v znamenju boljše igre Rusov, ki sta povedla s 4:2 in vse je kazalo, da je dvoboj odločen. Toda za preobrat je poskrbel Nargiso, ki mu je uspevalo vse. Italijana sta si ta set zagotvoila v podaljšani igri, v odločilnem petem pa sta znala ohraniti mirne živce in sta se na koncu zasluzeno veselila. Na ostalih srečanjih za zdaj ni bilo presenečenj. V četrtfinale Davisovega pokala pa so se že uvrstile reprezentance Švedske, CeSke, Francije in Nemčije. Na dvoboju med JAR in Avstrijo - zmagovalec se bo v Četrtfinalu pomeril z zmagovalcem dvoboja v Rimu - je stanje izenačeno, dvoboj dvojic pa so včeraj prekinili zaradi dežja, potem ko sta Južnoafričana vodila 2:1 v setih. OSTALI IZIDI: Južnoafriška republika - Avstrija 1:1 (Ferreira/Muller -Muster/Antonitsch 6:3, 7:6, 6:7, 1:2 prekinjeno zaradi dežja), Švedska -Belgija 3:0 (Bjorkman/Kulti -DevvulfrNorman 6:3, 6:1, 6:4), Češka -Madžarska 3:0 (Suk/Vacek -Koeves/Noszaly 6:7, 6:7, 7:6, 6:4, 6:4), ZDA - Mehika 2:0 (Chang - Lavalle 6:1, 6:2, 6:4, Martin - Hemandez 6:3, 6:3, 6:0), Francija - Danska 3:0 (Forget/Raoux - Carlsen/Fetterlein 4:6, 6:3, 7:6, 6:3), Indija - Nizozemska 1:2 (Bhupathi - Siemerink 6:4, 7:6, 4:6, 4:6, 6:4, Paes/Bhupathi - Haarhuis/El-tingh 6:3, 2:6, 6:7,4:6), Švica - Nemčija 0:3 (Stich/Prinosil - Hlasek/Strambini 6:2,7:5,6:2) Na sliki AP: veselje Nargisa, Gau-denzija in Panatte po važni zmagi proti ruskemu paru. NAMIZNI TENIS / SINOČI V ZENSKI B IN MOŠKI C LIGI h Zmaga krasovk, fantje brez moči ZENSKA B LIGA Kras Corium - Flash Club Samthein 4:1 I. Stubelj - Obexer 1:2 (21:12, 18:21, 18:21); N. Milic - Tutzer 2:0 (21:17, 21:19); Stubelj/Bresciani - Obexter/Tutzer 2:0 (21:17, 21:16); I. Stubelj - Tutzer 2:0 (21:5, 21:6), N. Milic - Obexer 2:0 (21:4, 25:23) Krasove drugoligašice so se sinoči v 11. krogu izkazale pred domaCo publiko. Izid je gladek, a tekma ni bila lahka predvsem po zaslugi nasprotice Obexerjeve, ki se je ponovno aktivirala. Nekdanja mladinska državna reprezentantka je s Krasovo kapetanko Ivano Stubelj odigrala tri sete. Krasovka proti njen ni uveljavila svoje igre, iniciativo je prepustila nasprotnici, zato so gostje osvojile točko. Potem je Nina Milic slavila nad Petro Tutzer, Krasova dvojica v sestavi Stubelj/Bresciani nad serentinsko dvojico, Ivana je nato dobesedno zmlela Tutzerje-vok. Pri vodstvu Krasa Corium s 3:1 se Sabine Obexer v prvem setu v dvoboju z Nino Milic ni prav dosti naprezala. Ker pa jo je Krasova naraSCajnica pustila na Štirih točkah, je skušala zamujeno nadoknaditi v drugem poskusu, a se Miličeva ni dala prehsiciti in je s 25:23 zaključila sinočnje tekme ženske B-lige. MOŠKA C1UGA Kras Activa - Quartiere 7 Padova 1:5 Stocca - Lazzari 0:2 (15:21, 9:21); Ber-tolotti - De Lorenzi 1:2 (21:17, 19:21, 16:21); Santitni - Bragotto 0:2 (7:21, 9:21); Bertolotti - Lazzari 2:1 (21:15, 19:21, 21:17) Stocca - Bragotto 0:2 (12:21,19:21), Santini - De Lorenzi 0:2 (5:21, 7:21). Krasovi fantje so ponovili izid iz prvega dela. Poraz z gosti iz Padove je bil pričakovan. Lazzari in De Lorenzi, ki sta obrambna igralca, sta povzročala veliko preglavic našim igralcem. Igra branilcev je tudi precej neatraktivna za oko. V prvem krogu merjenja moči so vsi trije kra-sovci doživeli poraz. Krasov kapetan Bertolotti je sicer skoraj premagal De Loren-zija. Osvojiti točko pa mu je uspelo šele v Četrti tekmi proti Lazzariju, pav tako v podaljšku. Tretji nasprotnikov igralec Bragotto je imel svojstven stil igre, vendar je pravil v žep tako Stocco kot Santinija. Prvenstvene točke 11. kroga moške Cl lige so torej odšle v Padovo. Krašovcem se kot rešilna bilka sedaj ponuja le še še--stouvršCeni Cus Udine in ponovitev zmage nad Pellicano, CetrtouvrSCeni Rangers pa je že skoraj izven Krasovega dometa in prvenstva bo konec. —| A LIGA f~ Tekma kola ■ jev Firencah Fiorentino gosti Parmo FIRENCE Osrednje srečanje kola bo danes v Firencah, kjer se bosta pomerili Fiorentina in Parma, ki sta najbližji zasledovalki Milana. Capellovi igralci danes gostujejo v Bergamu in kar zadeva tekmo v Firencah, upajo v neodločen izid, sami pa bodo proti Atlanti skuSali zmagati in tako Se povečati prednost na lestvici. Zanimiva bo tekma v Vidmu, kjer Udine-se gosti Lazio, ki na gostovanjih ne igra najbolje. Pri Udine-seju ne bo igral Koz-minski, ki bo moral zaradi poškodbe počivati mesec dni. DANAŠNJI SPORED (ob 15.00): Ata-lanta (25) - Milan (43), Bari (17) - Piacenza (22). Fiorentina (38) -Parma (38), Inter (26) -Napoli (29), Juventus (32) - Cagliari (24), Padova (18) - Vicenza (29), Roma (28) - Cre-monese (13), Samp-doria (25) - Torino (21), Udinese (26) -Lazio (32). * v oklepaju število točk. C2 LIGA Tudi Forii bi moral pasti Triestina upa v nov uspeh TRST - Triestina je dejansko že prodana, očitno pa to na nogometaše deluje stimulativno. V zadnjih treh srečanjih so namreč dosegli tri zmage in za danes napovedujejo četrti zaporedni uspeh. Forii ne bi smel predstavljati prehude ovire, Čeprav je pričakovati, da bodo gledalci na Roccu tudi danes videli film, ki je bil na sporedu že večkrat. Triestina bo napadala, gostje se bodo branili in skuSali presenetiti v protinapadu. Roselli ne bo mogel računati na Zocchija, zato pa bo v ekipi spet Marsich, ki je presedel kazen. DANAŠNJI SPORED: Centese (7) - Čedna (14), Fano (22) -Giorgione (30), Fer-mana (27) - Imola (23) , Livorno (42) -Temana (38), Ponsac-co (32) - Pontedera (25), San Dona (28) -Rimini (29), Tolenti-no (21) - Baracca (22), Triestina (36) - Forii (24) , Treviso (44) - Vis Pesaro (29). *v oklepaju Število točk domači sport Danes Nedelja, 11. februarja 1996 NAMIZNI TENIS ZENSKA A LIGA 14.00 v Messini: Che Lin Messina - Kras Adria Cara-van NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Ponziana; 15.00 v Standrežu: Juventina - Torviscosa 1. AMATERSKA UGA 15.00 v Križu: Vesna - Basaldella; 15.00 na Proseku: Primorje - Cividalese; 15.00 v Pradamanu: Pradama-no-Zarja 2. AMATERSKA UGA 15.00 v Trstu: CGS - Primorec 3. AMATERSKA UGA 15.00 v Villi Vicentini, Ul. Duca d’Aosta: Villa - Mladost; 15.00 v Dolini: Dolina - Gaja; 15.00 v Repnu: Kras - San Vito; 15.00 v Nabrežini: Junior Aurisina -Breg NARAŠČAJNIKI 10.30 v San Giovanniju al Natisone: Natisone - Sovodnje; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Sant’Andrea NAJMLAJSI 9.00 v Bazovici: Gaja - Opicina ZAČETNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - Montebello Don Bosco ODBOJKA MLADINCI 11.00 v Trstu, Sola Rossetti: Nuova Pallavolo - Kor-ting, 11.30 v Trstu, Ul. Petracco: Virtus - Koimpex MLADINKE 11.00 na Opčinah: Koimpex - Sloga B, 11.00 v Trstu, Galilei: Nuova Pallavolo - Bor Friulexport NARASCAJMCE 11.00 v Dolini: Breg - Ricreatori KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.00 v Trstu, Sola Caprin: Planet - Sokol KADETI 11.00 v Trstu: Ubertas - Jadran NARAŠČAJNIKI 15.00 v Trstu, 1. maj: Bor Ediauto - Libertas A DEČKI 9.30 v Gorici, na Rojcah: Goriziana - Dom Sprintauto Jutri Ponedeljek, 12. februarja 1996 KOŠARKA MLADINCI 19.00 v BriSCkih, Ervatti: Jadran TKB - Inter 1904; 21.15 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Santos PROPAGANDA 16.45 v Briščkih, Ervatti: Kontovel - Dardi V PROMOCIJSKI LIGI / SOVODNJE IN JUVENTINA DOMA 1. AL / KRIŽANI PROTI DRUGEMU Naši ekipi upata v poln izkupiček Lažje delo za Štandrežce proti Torviscosi V Sovodnjah gostuje neugodna Ponziana Vesna in Primorje doma ne mislita prepuščati točk No Proseku Cividolese - Zorjo v Prodomono po novo zmogo Sovodnje - Ponziana Po zmagi v Manzanu so se Sovodenjci po daljšem premoru spet zavihteli na vrh promocijske nogometne lige. »Sestopili gotovo ne bomo prostovoljno,« pravi predsednik Sovodenj Gianni Marson, ki na današnjem srečanju proti neugodni Ponziani napoveduje boj za nove tri točke. »Mi obrambno ne znamo igrati. Naša moC je predvsem v napadu, kar smo doselj že dokazali,« pravi Marson, ki pa svoje nogometaše opozarja na previdnost, saj je Ponziana zelo soliden nasprotnik. Na tekmo so se Cupi-nijevi varovanci pripravljali po ustaljenem voznem redu. V ekipi bo danes manjkal Hmeljak, 2. AMATERSKA UGA CGS - Primorec Trebenci odhajajo v goste ekipi, ki je z nedeljskim neodločenim rezultatom prekinila serijo štirih zaporednih porazov, na lestavici pa imajo Tržačani deset točk veC od Primorca, ki je na predzadnjem mestu lestvice. Trebenci v nedeljo zaradi zasneženega igrišča niso igrali, tokrat pa morajo napeti vse moCi, da ne bi izgubili. Ne glede na izid dvoboja za obstanek Villesse - Campanelle (Primorcu bi najbolj ustrezal neodločen rezultat), bi nov poraz za Trebence lahko bil Ze usoden. 3. AMATERSKA UGA Dolina-Gaja V Dolini bo na sporedu drugi prvenstveni derbi med DolinCani in Gajevci, ki so se prvič sestali v letošnji sezoni 29. oktobra lani, ko je v Repnu slavila padrisko-gropaj-ska enajsterica 2:1. Kako bo danes pa smo vprašali dva nogometaša. Marko Ota (Dolina): »Čeprav vemo, da bo Gaja trd oreh, upamo na dober rezultat, ker bi s tem naredili tudi lepo uslugo Bregu, ki bi se tako spet lahko vključil v boj za končno zmago, saj ima dve tekmi manj. Danes ne bosta igrala Kozina in Švara, ker sta poškodovana, po vsej verjetnosti pa bosta po dolgo odsotnosti na igriSCu Rochet-ti in Luisa.« Michele Kalc (Gaja): »Kot v vsakem derbiju bo tudi danes oster boj za točke. Mi smo v dobri formi in zato Startamo na zmago, saj upamo, da bomo uspeli nadoknaditi pet točk zaostanka za Krasom. Do konca prvenstva manjka Se osem kol in Kras bo po poti gotovo pustil kakšno točko. Nas trener Colavec-chia danes ne bi smel imeti problemov s postavo. Odsoten bo le Košir in zato mislim, da začetna postava bo ki je v Manzanu dobil Četrti rumeni karton, zato pa bosta v enajsterici spet Marko Fajt in Gianni Tomizza. V Sovodnjah ne bi imeli nič proti, Ce bi se ponovil izid s prve tekme v Trstu, kjer so Sovodenjci z goloma Zottija in Goriu-pa slavili z 2:1. Juventina - Torviscosa Standrežci danes pričakujejo Torviscoso, ki glede na položaj na lestvici (predzadnje mesto) ne bi smela predstavljati pretežkega zalogaja.- Juventina je nedvomno precej boljša ekipa in zato zmaga ne bi smela biti vprašljiva. Seveda nekaj veC previdnosti ne bo odveč, saj znajo prav ekipe z dna lestvice včasih neugodno presenetiti kakega od enaka kot prejšnjo nedeljo.« Junior Aurisina - Breg Po treh tednih bodo Brežani spet na igrišču. Kot na tekmi z Unionom, tudi danes Brežani ne bi smeli imeti večjih problemov. Na-brežinska enajsterica gotovo predstavlja največje razočaranje prvenstva. Startala je za visoko uvrstitev, s 13. točkami pa je šele na 9. mestu. Pozabiti pa ne smemo, da so prav Nabrežinci v prvem delu prvenstva prisilili Brežane na delitev točk. favoritov. V taboru Juventine so med tednom redno trenirali, Čeprav so imeli nekaj težav s hudim mrazom in je bilo igrišče precej trdo. Zato so bili tudi treningi nekoliko manj intenzivni, da ne bi prišlo do nepotrebnih poškod. Začeti bi morala ista enajsterica, ki je v Moši igrala neodločeno. Se naprej bo torej odsoten poškodovani zvezni igralec Luca Montina, ki pa bo morda nared že naslednjo nedeljo. V prvem delu je Juventina zmagala s 3:1, vse tri gole pa so v drugem delu dosegli Marko devetak, Montina in Tommasone potem, ko je Torviscosa po prvem delu vodila z 1:0. Kras - S. Vito To bo gotovo osrednja tekma kola, saj so bili Tržačani Se pred kratkim najresnejši nasprotnik Krasa v boju za napredovanje. S. Vito pa v zadnjih tekmah ne igra najboljše in ga je na tretjem mestu dohitel Vermegliano. Ce upoštevamo, da ima Kras kar sedem točk prednosti pred Tržačani, je razumljivo, da bi se krasovici lahko zadovoljili tudi z neodločenim rezultatom. S. Vito pa mora v tem dvoboju igrati na vse ali nic in prav zato so vsaj Vesna - Basaldella Po nedeljskem prisiljenem počitku zaradi blatnega in zasneženega openskega igrišča Križam danes gostijo drugouvrščeno Basaldello, ki so jo lahko videli prejšnjo nedeljo v Bazovici. Nasprotnik sicer proti Zarji ni blestel, danes pa bo Basaldella gotovo nekoliko bolj pritisnila na plin, saj si ne more privoščiti drugega zaporednega spodrsljaja, ker bi s tem lahko zdrsnila na četrto mesto. Tudi položaj Križanov ni preveč rožnat. Plavi so v zadnjih desetih tekmah osvojili le devet točk in zdrsnili na deveto mesto v družbi Cividaleseja, Pagnacca in Opicine. Zato navijači Vesne po treh zaporednih neodločenih rezultatih računajo na zmago tudi zaradi tega, ker trener Nonis ne bi smel imeti večjih problemov s po- iz psihološkega vidika kra-sovci favoriti. (Bruno Rupel) Villa Vicantina-Mladost V Villi Vicentini Caka Mladost dokaj zahtevna naloga, Čeprav je današnji nasprotnik vse prej kot nepremagljiv. Doberdobci so z zmago nad Torrejem, predvsem pa z zelo dobro igro dokazali, da so zasluženo na vrhu lestavice v svoji skupini. Zato bodo tudi danes skuSali storiti vse, da se v Doberdob vrnejo z novim uspehom, ki bi jih Se bolj utrdil na vrhu. stavo. Primorje - Cividalese Kaj lahko rečemo o ekipi, ki je startala kot eden glavnih fevoritov, trenutno pa ima le 23 točk? Najmanj to, da je razočarala. Po slabem začetku (4 tekme, 3 točke) je po zamenjavi trenerja kazalo, da ekipa iz Čedada ne bo imela nasprotnikov v tej ligi, vendar je ob koncu prvega dela spet zašla v krizo, saj je v zadnjih petih tekmah osvojila le dve todti. Kljub temu, pa bi narekovali Primorju previdnost, ker je skoraj nemogoče da ekipa s takim igralskim kadrom ne bi slej ali prej spet reagirala. Prav zaradi tega se danes obeta na Proseku lepa nogometna predstava. Gostje bodo gotovo igrali na vse ali nic, Primorje pa ne sme popuščati ker so mu Basaldella, Zarja in Union za petami. Prav za ta dvoboj ima trener Bidussi nekaj problemov s postavo. Stoka je izključen, Pescatori in Le-ghissa pa sta v dvomu zaradi poškodb. Serenissima - Zarja Bazovci bodo skuSali izkoristiti svoj dober trenutek (pet tekem, 13 točk) in podaljšati pozitivno serijo z novo zmago. Nasprotnik sodec po dosedanjih izidih ne bi smel biti težja ovira za razigrane zarjane. Domačini, ki so lani izpadli iz promocijske lige, bodo imeli tudi letos težave z obstankom. Z 12. točkami so osamljeni na repu lestvice in kar govori v korist Bazovcev je, da Serenissima letos doma Se ni zmagala. Edina dva uspeha (Pagnacco, Union) je dosegla v gosteh. Kar se tiCe postave pri Zarji najbrž ne bo večjih sprememb. Trener Paldni bo verjetno potrdil postavo, ki je v nedeljo premagala Basaldello. (B. R) V MLADINSKIH PRVENSTVIH Iz štirih srečanj samo skromna točka Osvojila jo je Juventina - Nekateri imajo težave s postavo, drugi s koncentracijo DEŽELNI MLADINCI Cormonese - Juventina 1:1 (0:0) STRELEC za Juventino: Macuzzi v 75’ JUVENTINA: Pavio, Romano, Pi-veri (v 80’ Fratti), Serem, D. Trampuš, Gallo, Padovani, Franchi, Macuzzi, Ballaben, Milotti V prvih 15 minutah je bila Juventina boljši nasprotnik, zlasti na sredini, medtem ko ji v napadu ni šlo od rok. Zatem se je nasprotnik opogumil in tudi zadel prečko ter vratnico. V 2. polčasu so Standrežci sicer pokazali veC odločnosti, vendar so v 10. minuti zelo tvegali: zaradi prekrška Screma je sodnik dosodil 11-metrovko, toda Pavio je rešil svoja vrata. Po treh lepih priložnosti (dve Padovani, eno Ballaben) je naposled padel gol: Padovani je prišel do vratarja ter podal do Macuzzi ja, ki je zatresel nezavarovano mrežo. Macuzzi bi lahko podvojil, vendar mu je zadnji mož Cormoneseja to preprečil. Domačini so poskušali priti do zadetka s streli izven kazenskega rostora, a niso bili nevarni. Ko je že zgledalo, da bo Juventina po štirih porazih le prišla do celotnega izkupička, saj se je regularni del tekme že iztekel, pa hladna prha: domačini so v off-sideu, ki ga sodnik ni piskal, izenačili. POKRAJINSKI MLADINCI Sovodnje - Natisone 0:1 (0:1) SOVODNJE: Tommasi, Peteani, Fajt, Pisk, D. Devetak, Erik Peteani, Tomšič, Decomelli, Ožbot, Florenin, Peric Pri Sovodnjah je zaradi bolezni, poškodb in drugih razlogov manjkalo kar 7 igralcev, poleg tega je takoj zapustil igrišče še Peteani (imel je vročino), tako da se ni obetalo nic dobrega. Kljub temu so Sovodenjci odigrali eno boljših srečanj, v prvih minutah so tudi imeli priložnost s Peričem (po podaji TomSiCa), vendar je vratar gostov prisebno posegel. Natisone je silil v napad, toda domači so se dobro branili, dokler niso zaradi manjše nepazljivosti v obrambi prejeli zadetek. Drugi polčas ni prinesel nic omembe vrednega, ne eni ne drugi niso imeli kakšne izrazite priložnosti. Edile Adriatica - Vesna 5:2 (4:0) STRELCA za Vesno: Bulli v 48’, Stoka v 81’ VESNA: Gruden, Stoka, Beno, Tončič, Stefle, Vascotto, Perini, Bulli, Fabbro (v 46’ Morassut), Rodella (v 75’ Schiavon), Polh (v 80’ Glavina) Križani so se zelo dobro držali, vendar jim je v zadnjih minutah 1. polčasa slo vse narobe, saj so gostje kot na tekočem traku tresti njihovo mrežo: v 40, 42, 45 in 46 minuti. Kljub štirim zadetkom zaostanka pa niso vrgli puške v koruzo, v drugem polčasu so nadaljevati kot prerojeni (velja pohvaliti Grudna in Steffeja), dosegli dva gola in za las s prostim strelom zgrešili Se tretjega. Truditi so se prav do zadnjega, vendar je res težko nadoknaditi taksen zaostanek in prav ob izteku, ko so biti vsi v napadu, so domači povišati na 5:2. Primorje - Otimpia 1:4 (1:1) STRELEC za Primorje: Luksa v 24’ PRIMORJE: Husu, Turk, Lovrečič, Braini, Fattorello, Ferfolja, Ban, Zangari (v 60’ Emili), Ostrouška, Franzot, Luksa V prvem polčasu so ProseCani Se kar solidno igrati in celo prvi povedli z Lukso. Čeprav so zatem gostje prevzeti pobudo, se je domača obramba dobro držala in le avtogol Turka jo je spravil na kolena. V nadaljevanju, kot se žal prepogosto dogaja, je Primorju zmanjkala koncen-tiacija (tudi proti močnim postavam so na primer že voditi in si zatem vse zapraviti), tako da je bil visok poraz neizbežen. Naslednja tekma bo 28. t.m., ko bo Primorje gostovalo pri Sistiani. (Gorazd) __________V 2. IN 3. AMATERSKI LIGI_______ Primorec ne sme več izgubiti Drugi derbi med Dolino in Gajo Lahko delo za Breg - Kras proti San Vitu - Mladost v Villi Vicentini KOŠARKA / SINOČI V B LIGI Jadranovci doma ne znajo zmagati Tokrat jih je zasluženo premagal Cassano Budin (24 točk) najboljši strelec naše ekipe Jadran TKB - BCQ Cassano 73:75 (35:41) JADRAN: Arena 2 (2:2 prosti meti, 0:1 met za dva, 0:1 met za tri), Oberdan 3 (3:4, 0:1, -), Pregare 14 (0:2, 4:4, 2:8), Budin 24 (5:6, 8:10, 1:1), Vitez 5 (1:1, 2:4, 0:1), Samec, Klabjan n.v., Rauber 3 (1:2, 1:1, 0:7), Calavita 17 (7:8, 5:13, -), Hmeljak 5 (2:4, -, 1:3), trener Vremec. Met za dva 20:34, met za tri 4:21, skupno 24:55, pm 21:29. SON: 21. 3T: Pregare 2, Budin'1, Hmeljak 1. CASSANO: Cedro (0:2), Talenti 3, Toppato 16 (2:2); Colombo 5 (1:2), Leoni 6 (2:5), Laricchiuta 28 (10:14), Brambilla 9 (2:2), Filippini, Ghisoni n.v., Paravella 8 (1:1). PM 17:28. 3T: Brambilla 1, Paravella 1, Talenti 1. SON: 20. PON: Toppato (39), Brambilla (40). Tudi sinoči so gledalci jezni in razočarani zapuščali tržaško Športno dvorano. Jadranovci so jim namreč namesto slavja ob zanesljivi uvrstitvi med prvih šest ekip ekip in s tem zagotovitev statusa drugoligaša tudi za prihodnjo sezono poskrbeli še za eno hladno prho. »Uspeh« so namreč izgubiti tudi proti skromenmu Cas-sanu, ki ima le enega odličnega posameznika Laric-chiuto, ki je bil tudi najboljši na igrišču. Je pa to požrtvovalna in homogena ekipa, ki si je zmago, Čeprav tesno, povsem zaslužila. Nasi košarkarji pa so spet pokazali raztrgano in neučinkovito igro tako v obrambi kot v napadu, kjer sta nekaj vec pokazala le Jan Budin in Joe Calavita, katerega pa so jadranovci v drugem polčasu le poredkoma zalagali z uporabnimi žogami. V uvodnih minutah srečanja je vendarle kazalo, da so naSi predstavniki ujeli Jan Budin je bil s 24 točkami najboljši Jadranov strelec KOŠARKA / V C2 LIGI Za Bor Radensko so bile tudi v Miljah usodne zadnje sekunde srečanja Po tem porazu postaja položaj borovcev že precej zaskrbljujoč Intennuggia - Bor Radenska 82:78 (40:37) BOR: Spadoni 2 (0:3 pm, 1:1 za 2 todd, 0:1 za 3 točke), Susani 21 (7:8, 4:8, 2:4), Perčič 2 (-, 1:2, -), Gia-comini 2 (-, 1:2, -), Barini 15 (5:6, 5:8,0:1), Simonič 6 (4:4, 1:2, 0:1), Rasman 10 (-, 5:12, -), Rustja 13 (3:5, 5:7, -), Pettirosso, Grbec 9 (5:7, 2:6, -). t PON: Susani, PerCiC. Rasman, Pettirosso, Grbec; SON: 36. Borovi košarkarji so v C2 ligi doživeM že tretji zaporedni poraz v zadnjih trenutkih tekme, ko je treba pokazati največ zbranosti. Tekma z Intermuggio je bila izredno izenačena, odločitev pa je kot na prejšnjih dveh tekmah padla v zadnjih trenutkih, v katerih so bili domačini bolj zbrani. Položaj borovcev pa postaja po tem porazu vse bolj zaskrbljujoč. Inter je sicer na začetku povedel z 11:5, toda v 8. minuti so vodili borovci (15:14). Nato so spet povedli domačini, ki pa si vec kot treh toCk prednosti niso priigrali. V Borovem taboru je tlelo upanje, da bo nadaljevanje uspešnejše, saj so imeli glavni igralci domačinov precej osebnih napak. Toda do preobrata ni prišlo. Se naprej je bilo srečanje povsem izenačeno, tako da je bil izid 48 sekund pred koncem 75:75. V teh zadnjih trenutkih pa so domačini uspeli doseči kar 7 točk, borovci pa so zapravih dva napada, tako da »bomba« nekaj sekund pred koncem ni mogla spremeniti ničesar. IIVIEMVVArtUE pravi tempo igre, saj so v 13. min. s hitrimi in tudi z atraktivnimi protinapadi povedli za 11 točk (30:19). To pa je bilo tudi vse, kar so zmogli v prvem delu tekme. Gostje so, z Laricchiuto na Čelu stanje v 16. min. izenačili (32:32) in nato tudi sklenih polčas s 6 točkami prednosti. V drugem polčasu se je v glavnem ponovila slika iz prvega dela: jadranovci so do 30. min. dobro igrali (predvsem se je izkazal Budin), nato pa so spet popustih. Gostje so si z mimo igro in izdelanimi akcijami za met na koš priigrali rahlo prednost 4-6 točk, ki so jo v bistvu ohranili do konca srečanja. V končnih sekundah bi lahko jadranovci stanje celo izenačili ah celo zmagali (Hmeljak je dosegel met za 3 točke in znižah zaostanek na -2, 73:75), zvok sirene pa je »prehitel«, sicer neuspešno Rauberjevo trojko. KOŠARKA / V MOŠKI D LIGI Prvi spodrsljaj dcibonašev Domova zašli v globoko krizo Adi Fanin TS - Dom Ago-rest 81:75 (44:42) DOM AGOREST: Corsi 11 (met za 2 todd 2:8, met za 3 točke 1:10, prosti meti 4:7), Kocjančič 7 (3:3, -, 1:2), Or-zan (0:2, 0:1, -), Di Cecco 4 (2:6, -, -), Primožič 1 (-, -, 1:2), Bordon 2 (1:1, -, -), Ambrosi 7(3:4, -, 1:1), Jarc 25 (11:16, -, 3:6), Campanello 18 (5:9, 2:8, 2:4), Silič Domovci so sinoči doži-veh tretji zaporedni poraz in potrdili, da so zašli v globoko krizo, saj so odigrali najslabšo tekmo v letošnjem prvenstvu. V prvem polčasu ROKOMET / V MOŠKI C LIGI Kras Trimac tudi drugič premagal neugodni Cus Videmčani so ena boljših ekip v prvenstvu Kras Trimac - Cus Videm 23:19 zato zapustiti igrišče. (14:6) - - ■ KRAS TRIMAC: Glavina, Rossi, Fa-bris, Mihe 2, Colja, Vremec 5, Pertot 3, Cebulec 4, Nait 5, Raseni 4, Vind. Včeraj je na zgoniškem igrišču Kras Trimac proti močnemu nasprotniku iztržil še drugi dve izredno pomembni točki. Videmski Cus je namreč ena najmočnejših in najnevarnejših ekip v tem prvenstvu. Kljub slabim napovedim so Krasovi rokometaši z veliko odločnostjo zaceh srečanje, da bi se z novo zmago nekoliko približali vrhu lestvice. Čeprav so Videmčani že v prvi minuti dosegli zadetek, pa je bilo to njihovo in prvo in zadnje vodstvo v vseh šestedese-tih minutah. Dvajset sekund kasneje je izkušeni Vremec iz 7-metrovke izenačil rezultat, Krasov strelec Cebulec pa je minuto kasneje s strelom od daleč popeljal svojo ekipo v vodstvo. V nadaljevanju smo prisostvovah zelo zanimivemu srečanju, ki je bilo eno najlepših, kar smo jih letos videli v Zgoniku. Lepih akcij in protinapadov je bilo na pretek, zaradi moške igre pa ni manjkalo niti dvominutnih izključitev ter rumenih kartonov. Povedati je treba, da je Cebulec v drugem polčasu zaradi treh izključitev dobil rdeč karton in je moral Kras Trimac je prvih trideset minut srečanja stalno vodil s tremi zadetki prednosti, pet minut pred koncem polčasa pa je izkoristil dve zaporedni izključitvi VidemCanov, tako da je njegova prednost z nekaj protinapadi narasla kar na 8 golov in prvi del se je konCakl z vodstvom Krasa s 14:6. Tako visoko vodstvo je krasovcem zagotavljalo dokaj mirno nadalje-vanje.Ni se jim namreč bilo treba bati za konCni izid, to »miroljubnost« pa je znal Cus izredno dobro izkoristiti, saj so Videmčani zaradi nepazljivosti Mahničevih varovancev v 20. minuti drugega polčasa zaostajah samo še za tri gole. Sele tedaj so krasovci ponovno strnih i v obram-minutah srečanja se na koncu zasluženo vese’ lesljivo prednost in 10 veselm. (Iztok) ŽmskaBl^: Kras izgubil Krasova dekleta so proti prvoplasira-nemu Caldognu doživele pričakovan poraz, KonCni izid je bil 23:8 (10:5) za Caldogno. O srečanju bomo podrobneje še poročali niso pokazali nic dobrega ne v napadu in še manj v obrambi, tako da ga je skromni Ach končal v vodstvu. V 2. delu igra ni bila nic boljša in domačini so bili vseskozi v vodstvu ter tudi zasluženo zmagah. Edini, ki si je zaslužil pohvalo, je bil Vasja Jarc, ki je s 25 točkami in 11 skoki dostojno branil Domove barve. (M.K.) Santos - Cidbona Helve-tius 73:68 (42:33) SANTOS: Rosso n.v., Co-nato 16, Cossutta 5, Farci 6, Bembich 4, Tamburrini 2, Valente 12, Kovacich 2, Nardini 24, Petelin 2; TRENER: Marini; SON: 25; 3 TOČKE: Valente 2, Nardini 2, Farci 1. CICIBONA HELVETIUS: Persi 16 (prosti meti 8:12, met za 2 točki 1:2, met za 3 točke 2:2), Filipčič 2 (0:2,1:1, -), Jogan 12 (2:4, 5:10, 0:1), A. Zuppin 4 (2:2,1:4, -), Bathla-na 10 (2:2, 4:7, -), Possega 10 (2:4, 4:9, -), TomsiC 13 (1:2, 3:3, 2:4), P. Furlan (-, 0:1, -), S. Zuppin 1 (1:2, -, -); TRENER: L. Furlan; PM: 18:30; MET ZA 2 TOČKI: 19:37; ZA 3 TOČKE: 4:7, skupno 23:44, SON: 29; PON: TomsiC (39’); 3 TOČKE: Persi 2, TomsiC 2; SODNIKA: Brada-mante in Sissot (oba iz Tržiča). Po 15 zaporednih zmagah je tudi za cicibonaše prišel prvi poraz, predvsem zato, ker je bil nasprotnik bolj motiviran in je v odločilnih poslednjih minutah imel veC od igre. Začetek je bil sicer izenačen, vendar je zatem Santos prevzel pobudo in si je z Valentejem ter Nardi-nijem priigral 12 točk prednosti, Cicibona pa je bila zmedena v napadu in brez potrebne odločnosti v obrambi. Cicibona si je opomogla v drugem polčasu, ko je pokazala povsem drugačen pristop do igre, začela nizati zaostanek ter okrog 30. minute nasprotnika tudi dohitela. V 35. minuti je s Per-sijem in Battilano tudi povedla za 4 točke. Zal so pla- vobeli slabo izpeljali nekaj napadov, kar sta Conato in Nardini »kaznovala« z delnim izidom 7:0 in vodst o je spet splavalo po vodi. V razburljivem finišu je Cicibona 15 sekund pred koncem, ko je zaostajala za 3 točke, imela še zadnjo žogo, vendar tudi te priložnosti Furlanovi fantje niso izkoristih in Santos je zasluženo zmagal. Kaj sedaj? Recept je dokaj enostaven: že na prihodnji tekmi bo treba odločno reagirati. (VJ) Kontovel - Largo Isonzo 78:72 (39:44) KONTOVEL: Pertot 23, Kralj 15, Gulič 18, Turk 10,1. Emili 4, Starec, Civardi 4, Daneu, M. Emili, Godnič. SON: 27; PON: Turk; 3T: Kralj 3, Pertot 2. Kontovelci so s precejšnjo težavo premagali skromni Largo Isonzo, ki je vodil ves prvi del. Ze sam začetek srečanja ni bil spodbuden in gostje so takoj povedli z 8:2. Kontovelci so nato sicer izenačili na 18:18, toda nato so spet vzeli nekaj minut odmora in gostje so dosegli najvišje vodstvo na srečanju (28:38). Do odmora je Kontovel nekoliko zmanjšal zaostanek, nato pa v drugem delu takoj prevzel vodstvo z 48:46. Ekipi sta se potem precej dolgo izmenjavah v vodstvu, dokler niso Starčevi varovanci spet popustih in 4 minute pred koncem je Isonzo vodil z 69:64. Na koncu so se Kontovelci le zbrah in z boljšo obrambo in odgovorno igro v napadu zmagali. Pohvalo toktrat zaslužita Borut Pertot in Danjel Gulič, medtem ko sta se najbrž Ivo Emih in Igor Civardi Čuvala za derbi prod Ciciboni. PROMOCIJSKA UGA Virtus - Breg 71:85 (39:41) BREG: Colusso 22 (9:12), Schiulaz 11 (3:9), Pregare 24 (1:5), Malalan 8, Bandi 2, Pavlica 14 (616), Gobbo 2 (0:2), Mingot 2, Pintarelli, Barini, trener Salvi. SON 27; 3T: Pregare 5, Marino Kokorovec podpredsednik vsedržavne kotalkarske zveze Zadolžen je za kotalkanje Slovenski šport je bil pred kratkim deležen še enega velikega priznanja. Predsednik Športnega društva Polet Marino Kokorovec (na sliki) je bil namreč imenovan za enega od treh podpredsednikov vsedržavne kotalkarske fedceracije. To je prvič, da je na tako visokem položaju ene od vsedržavnih športnih zvez slovenski predstavnik. Kokorovec bo odslej specifično zadolžen za umetnostno kotalkanje (ostala dva podpredsednika »skrbita« za hokej na kotalkah oziroma hitrostno kotalkanje), imenovanje na visok položaj pa mu je prineslo tudi mesto v ožjem odboru vsedržavne zveze, v katerem se dejansko kroji politika te zveze. Marino Kokorovec je na tem mestu zamenjal dosedanjega podpredsednika Dom, enica Di Giuseppa, ki je umrl. Na podpredsedniški položaj pa je bil imenovan na zasedanju vodtsva zveze 3. februarja v Riccioneju. Pred tem je bil Kokorovec že nekaj let elan vsedržavne skupščine kotalkarske zveze. Visoko funkcijo pa bo Poletov predsednik opravljal do konca letošnjega leta, ko sedanji skupščini kotalkarske zveze tudi zapade mandat. Imenovanje na tako visok položaj v eni od vsedržavnih športnih zvez ima ob športnem tudi širši politični pomen, saj bo naš šport tudi preko Poletovega predstavnika morda lažje odpiral nekatera vrata v rimskih športnih palacah. Malalan 2, Colusso 1, Brežani so z dobro igro dosegli še eno zmago. 2e v 10. minuh so vodih z 31:15, nato pa so jih domačini spravili v težave s consko obrambo in ob odmora so DolinCa-ni vodili samo še za 2 točki. V nadaljevanju sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, v zadnjih minutah pa je edini sodnik le začel tudi domačinom piskah osebne napake in Brežani so se odlepili ter zasluženo slavili. Tokrat so v obrambi vsi igrali dobro, v napadu pa zasluži pohvalo Pregare. TENIS / C LIGA Na štarfu prvenstva gajevke doživele nepričakovan poraz Borgolauro - Gaja 2:1 Aliče Novello - Daša Grgič 6:0, 6:0, Lara Negrisin -Elena Vattovani 3:6, 2:6, Novello/Negrisin -Grgic/Rossmann 6:4, 6:3. Gajina dekleta so prvenstvo v C ligi zaCele s porazom v Miljah. Zmaga Borgolaura je zaslužena, saj sta njegovi igralki pokazali veC borbenosti, predvsem Aliče Novello pa je pokazala, da je res dobra igralka. Tokrat za gajevke ni zaigrala kapetanka Cirila Devet-ti, ki je svoja dekleta vodila ob robu igrišča. Začetek je bil neuspešen za Gajo. Daša Grgič ni našla pravega orožja za Novellovo, ki naši igralki ni prepustila niti igre. Kot delno opravičilo lahko navedemo to, da je bilo srečanje na sintetični podlagi, katere naše igralke niso vajene. Toda Grgičeva bi kljub vsemu lahko pokazala nekaj vec, Čeprav je treba tudi reci, da je tako gladek poraz prehuda kazen za Dašo, ki kljub vsemu ni bila toliko slabša, kot bi lahko sklepali iz rezultata. Elena Vattovani je nato poravnala izid, saj se ji neklasificirana Lara Negrisin ni mogla enakovredno upirati. Tako je o končnem zmagovalcu odločala igra dvojic. Za Gajo sta nastopili Daša GrgiC in Chantal Rossmann, ki sta že precej uigran par in zato so v Gajinem taboru pričakovali, da bodo le vknjižili obe točki. Toda tokrat gajevkama ni šlo, morda sta zaigrali tudi nekoliko premalo zagrizeno in domačinke so po zaslugi Novellove na koncu povsem zasluženo slavile. KRIŽANKA Nedelja, 11. februarja 1996 AVTOR: MARKO DRESCEK NEMŠKI FILOZOF (ARTHUR) VEDENJE ZNAČILNO ZATARTUFFA GRŠKI PESNIK IN PEVEC ZLEZBOSA KOVINSKI PASNA ZUN.DELU SMUČI GLINA, ILOVICA VELETOK V AFRIKI TRGOVEC S STARIMI PREDMETI POKRAJINA V SV. VIETNAMU OSEBA, KI REZE DOLINA V DOLOMITIH SVOD BOLZANA SPANSKA VERSKA ORGANIZAC. LAIKOV STRANSKI ZGORNJI DEL TRUPA SMUČARSKO SREDISCE V ŠVICI HRVAŠKI PESNIK (VLADIMIR) KDOR SE SKOM POZNA 100 m2 FRANC. NARODNA HEROJINJA ORLEANSKA SLOV. PESNICA MUSER ZNAK ZA EPI-LEPI NAPAD CESTNO- PROMETNI OBJEKT REKA VZHODNO ODKASPIJ. JEZERA SLOV, MATEMATIK (JURU) MEDICIN- SKA IGLA RUSKI VLADAR. NASLOV OTROŠKA ROKA MALINOV SIRUP PLANINEC (STAR.) SLOV. PESNIK ZUPANČIČ MESTO V TORINGIJI, NEMČIJA (STEKLO) JUDOVSKI KRALJ LJUBITELJICA GMOT. KORISTII BREZBARVNI PUN_______ J. AMERIŠKA KUKAVICA HRVAŠKA OPER. PEVKA (MARIJANA) MESTO V POKRAJINI MACKENZIE, KANADA RASTLINA KORITNIK (NAR.) NASTANEK GORA IN GOROVL MORALA KOŽNA PLESNOBA KRAJ PRI GROSUPLJEM LASTNIK ŽAGE SREDOZEM. BORZ DEZNIKASTO KROŠNJO EDVIN FLISER IRONIČNA, ZBADUIVA IGRA KESANJE STARO VOJAŠKO POKRIVALO LETNI GOZ-DNIPOSEK KOSTUMOG. VOGELNIK ITALI- JANSKA RTV MESTO OB DONAVI, NEMCUA ŠIROKA MES-TNA ULICA REKAVSV- SPANUI SRB. IGR. SLOVENSKEGA RODU ŽIGON SLOV. IGRALEC (VALOI UGED, VELJAVA REKA V ANGLUI HE. PEVKA UKRADEN DEL OBRAZA FR. ZDRAVN. (JACOUES) STAR. JAP. PRESTOLNICA KRMA ZA KONJE UGOTAVLJANJE POZITIVNIH LASTNOSTI GEOME- TRUSKA KRIVULJA DANSKA FILM. IGRALKA NIELSEN ETIOPSKI NAZIV ZA GOSPODA SLOV. PESNICA (LILI) MANJŠA UTA OKAY SL. IGRAL. MINERAL TI02 ZVOČNI ODZIV ZNAČILNOST MLADEGA, JAREGA PERZ. SVETA KNJIGA SL. SKLAD SOSS ZELISCAR VEČERNA PLESNA PRIREDITEV RUTENIJ MARUINA MATI ZELEZOV OKSID GLEDALIŠKI IGRALEC GROFUAV SEV. IRSKI ALUMINU UTELEŠENJE BOGA VIŠNUJA PRAŠEK ZA BARVANJE LAS NATRU DIKTAT i EGIPČAN. BOGINJA NEBA IN ZEMLJE ZREZEK IZ STEGNA ANGLES. DIRIGENT, VODJA KO-MOR.ORK. TORIJ LJUBIMEC BOGINJE REEKIBELE OSEBA, KI SE NOČE IMENOVATI EVROP. KOMISIJA ZA ATOM. ENERGIJO REKA V VIRGINUI ITALUAN. KAMION MORSKI SESALEC FRANC. IME ZA BELG. MESTO AALST PAUL ANKA ŽIVAHEN PLES ŠVICARSKA SMUČARKA NEF / NIZOZEM. IME ZA REKO MEUSE CRNA GORA DANSKI JEZIKOS- LOVEC (RASMUSK.) Gesla prejšnje nedeljske križanke zgodovina, Kolose), stari Rim, Forum Romanum, Italija, umetnost Rešitev prejšnje nedeljske križanke Vodoravno: SAMORASTNIK, ATENTATORKA, RAKEV, AMARO, OLEG, NIVES, SATAN, EROZIJA, FORUM ROMANUM, ITALIJA, SANI, EZRA POUND, LATERAN, URAR, AGAMEMNON, DVA, TVORNIK, SOLINE, RO, ŽAR, ANKA, TD, DATUM, MA, OER-STED, ROKA, ANAKONDA, IJ, OPORA, IVA, SLINAR, IRENE, GORAN, VINOTOK, TARKOVSKI, RITT, ENOTA, ALANI, NIELLO, NOE, RANAR, TORAKS, TROKOLO, OPAT, ARA, UM, PO, TREMA, KOLOSEJ, SKEČ, STARI RIM, ATE, NR, RAME, NK, INTER, SOLO, CIAN, STRAST, AKNA, POROTA ZANIMIVOSTI Nedelja, 11. februarja 1996 NEDELJSKI IZLET Mimo Hublja na preluknjan rob Gore Naravno okno pri Otlici je vredno ogleda Kadar na vetrovnem robu Trnovskega gozda zagospodarijo odjuge, se marsikaj zanimivega dogaja tudi pod njim. Kraška planota odvaja velike količine vode po skrivnostnih podzemskih poteh proti Vipavski dolini, kjer pridejo na dan v izvirih Vipave in Hublja, bolj na zahodu pa v podobi kraskega izvira Lijak. Ker zima zaenkrat Se ne dovoljuje snegu, da bi se v vodni obliki spustil v nižine, izviri niso kdo ve kako mogoCni, vendar vseeno vredni obiska, če ne zaradi drugega privlačijo zato, da jih spoznamo v bolj sušni podobi. Med omenjenimi kraškimi izviri se zdaj lahko odpravimo proti Hublju, ker mimo njega drži tudi označena pot, po kateri podaljšamo izlet na sam rob Gore, do znanega okna pri Otlici. Do Hublja se pripeljemo naravnost iz Ajdovščine, vse orientacijske težave pa lajša izletniška karta Vipavska dolina. Hubelj je močan kraški izvir, ki s pitno vodo napaja velik del Vipavske doline, na račun svoje naravne podobe pa je izkoriščen tudi za hidrocentralo. Svojcas ga je varovalo budno vojaško oko, o Čemer še vedno priCa opustela stražarnica pod izvirom. Sam izvir se obiskovalcev brani z ograjo, vendar lahko nekaj zanimivih pogledov na vodo ujamemo že z njene »dovoljene strani«. Zaradi občasnih velikan- Caven kraljuje nad Vipavsko dolino, na njegovi desni strani pa se na rob Gore vije slikovita cesta skih količin vode so pod izvirom nekoC delovale fužine, o Čemer še danes priCa krajevno ime pri cerkvici blizu Hublja ter seveda njihovi ostanki pod izvirom. Mimo Hublja se vsi, ki bi se radi ogreli s hojo, lahko odpravimo na rob Gore, razpotegnjenega gorskega roba nad Vipavsko dolino med Predmejo in Colom. Navzgor drži kratka, vendar strma pot, po kateri se dvignemo kar 600 višinskih metrov. Vzpon je vreden truda, saj se že med hojo, na vrhu pa sploh, oziramo na vedno velicastnejše podobe Vipavske doline pod nami, na raztrgano pečevje Gore, dokler ne zagledamo čudovitega naravnega okna pri Otlici. Kraj je vreden postanka in raziskovanja, saj okno z vsake strani nudi izrazito drugačno podobo. Prav tako je z obeh strani drugačen pogled skozenj, zato si na tem slikovitem kraju zares vzemimo dovolj Časa za ogled in razgledovanje. O oknu je med domačini znana pripovedka, da je okno naredil sam hudič, ko je hotel prenesti Čaven, vendar so se mu naramnice prej pretrgale in je butnil ob rob Gore, da je nastala v njem luknja. Ker je Gora bogata s takim in podobnim ljudskim izročilom, katerega del je zabeležen celo v knjigi, lahko pred obiskom ali po njem sežemo po knjigi Javorov hudič. Pripovedke v njej je zbral Franc Černigoj, knjiga pa je izšla pred osmimi leti kot prva v zbirki Glasovi, ki predstavlja ljudsko izročilo različnih slovenskih pokrajin - vsekakor zelo priporočljivo in zanimivo branje. Dosedaj je v zbirki izšlo že 11 knjig. Na rob Gore se lahko odpravimo tudi z avtom po eni izmed najbolj slikovitih ceat pri nas. Nad Lokavcem se proti pre-dmeji dviguje zavita cesta, po ki so jo zgradili za gozdarske potrebe. Nekajkrat se »prežre« skozi živo skalo ter nudi nekaj veličastnih pogledov proti Vipavski dolini. Ko smo enkrat na višini, v zimsko preoblečeni Predmeji, se po robu Gore odpeljemo proti Otlici _ naravno okno lahko obiščemo v kratkem sprehodu iz vasi - ter nadaljujemo pot proti Colu, odkoder se spustimo nazaj v Ajdovščino. Ker na vetro- vnem gorskem pomolu nad Vipavsko dolino gospodari prava zima, ne smemo pozabiti na primemo opremo zase in za avtomobil. Dario Cortese Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21. 3. - 20.4.: Vase zavore bodo popustile in privoščili si boste buren Čustveni izpad. Nič hudega, Ce bodo navzoči obstali odprtih ust, tajti ko se boste izdihali, jim jih boste zaprli s smeliljajem blaženosti. BIK 21.4-20. 5.: Tehtali boste možnosti za napredovanje, čeprav vas bodo domači vseskozi opozarjali, da današnji dan ni primeren za delovne nacrte. Pa se prav imajo; v nedeljo nobeno delo ni požegnano. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Ne boste prav zidane volje, vendar se boste kljub temu potrudili in svojim bližnjim občutno polepšali dan. Morda tudi zato, ker veste, da boste jutri znova uživali v balzamičnih pogledih. RAK 22.6. - 22. 7.: Krasilo vas bo sijajno razpoloženje, čeprav ne bo nobenega zunanjega razloga za to. Ne iSCite niti notranjega, kajti zlahka se vam zgodi, da boste naleteli na temačen nevihtni oblak. LEV 23.7. - 23.8.: Izlet na sveži zrak bi vam danes zelo dobro del, kajti po vasem telesu se Se zmeraj sprehaja nekaj nevidnih nagajivcev, la komaj Čakajo, da znova zaplešejo vročinski ples. V naravo torej! DEVICA 24.8. - 22.9.: Težavica, M se vam bo postavila po robu, bo tako neznatna, da jo boste odpravili z enim samim odločnim zamahom. Razen seveda, Ce je v svoji paranoji ne boste napihnili do stopnje nerosljivosti. TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Trosili boste naokoli dobro voljo, da se je bodo nalezli tudi tisti, ki jih muci mrakobna zlovoljnost. Dodajte svojemu siju Se kakšen pameten nasvet, pa se boste naslednjič veselili skupaj. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Na ljubezenskem področju se vam bo odstrlo nickoliko novih priložnosti, vendar boste vse po vrsti zamudili. Ne zaradi nerodnosti, pac pa zaradi pomanjkanja srčne iskrice, STRELEC 23. H.-21.12.: V vašo notranjost se bo povrnil optimizem, ki jo bo spremljala močna volja po novostih. Brez omahovanja se lotite prve od poti, M vam pade na um, sicer boste znova obstrmeli pred kupom. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: V-vasem ljubezenskem gnezdecu bo danes tako toplo, da se vam bo zdelo, kakor da ste se znašli sredi poletja. Vidite zdaj: ko vam je toplo pri srcu, je ni zime, ki bi vam prodrla do kosti VODNAR 21. 1.-19. 2.: Se zmeraj boste valovali, vendar boste vseskozi ohranjali zavidljivo mero treznosti in budnosti. Čudovita priložnost za iskreno revizijo starih zasmrajenih poti in utiranje novih. RIBI 20.2. - 20.3.: Podali se boste na stare stezice, ki vas bodo vrnile v leta, ko ste bili Se brezskrbni in polni lepih obetov. In glej Čudo: na lepem se vam bo zazdelo, da ste se napolnili se z lepšimi. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 20.50 MOZAIK ® RAI 1 6.00 6.45 7.30 8.00 8.30 10.00 10.45 11.45 12.00 12.20 13.30 14.00 18.00 18.10 19.00 19.50 20.45 23.00 23.05 0.00 0.20 1.35 3.35 3.55 Aktualno: Euronevvs Dok.: Kvarkov svet - Nomadi v vetru - Preko obzorja (r. P. Cravvford) Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Winny Puh Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke Aktualno: Zelena linija Maša Nabožna odd. Sedmi dan Papežev Angelus Zelena linija (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Variete: Domenica in (vodijo Mara Venier, An-drea Roncato, G. Galeaz-zi, G. Casella), vmes (15.20, 16.20) športni oddaji Cambio di campo in Solo per i finali Dnevnik Sport: 90. minuta (vodi Gian Piero Galeazzi) Variete: Domenica in Vremenska napoved, dnevnik in šport Variete: Fantastica italia-na (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik Aktualni tednik TV7 Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vremenska napoved Aktualno: Internet (vodi Paolo Calcagno) Lirika: Andrea Chenier (r. M. Landi, ’55, U. Giordano, pojejo Mario Del Monaco, Giuseppe Tad-dei, Antonietta Stella) Nočni dnevnik Glasba: Doc Musič Club RAI 2 6.55 10.15 11.30 12.00 13.00 14.05 16.05 16.50 17.20 19.00 19.45 19.50 20.38 20.50 22.30 23.30 23.50 0.20 0.50 Variete: In famiglia - V družini, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00) dnevnik TG2 Kviz: Che fine ha fatto Carmen Sandiego? Nan.: Blossom Variete: V družini Dnevnik, oddaja o motorjih, rubrika Telecame-re in vreme Aktualna odd.: Napoli capitale (vodi G. Funari) Risanke: Nedeljski Di-sney Quell’ uragano di papa Film: Jaz in medvedi (kom., ZDA 74) Nogomet A lige Predstavitev Tg2 Sport: Domenica sprint Dnevnik Tg2 TV film: Correre contro (dram., It. ’95, i. S. Dioni-si, M. Bellinzoni) Aktualni dosje: Diversi -Različni Nočni dnevnik in vreme Protestantizem TGR Sredozemlje v sodelovanju s France 3 Film: Mignon e partita (kom., It. ’88, i. L. Ruta) ^ RAI 3 6.30 9.00 9.45 10.25 12.15 13.10 13.25 14.00 14.15 14.25 18.00 18.50 20.00 20.25 22.05 22.20 23.55 0.05 1.35 2.10 3.30 Variete: Fuori orario Dober dan, glasba! Nan.: Vita da strega Sport: SP v biatlonu Dokumenti Gospodarstvo Aktualno: La TV che non c’6 (vodi P. Calcagno) Deželni dnevnik Popoldanski dnevnik Športne odd.: Quelli che aspettano..., 14.55 Quelli che il calcio..., 16.50 Sta-dio sprint Nan.: La legge di Bird Vreme, dnevnik, deželne vesti, šport Variete: BlobCartoon Film: L’ ombra dello straniero (dram., ZDA ’92, i. P. Stevenson) Dnevnik, deželne vesti Športna nedelja (vodita J. Volpi, M. Leofredi) Pregled tiska in vreme Ponedeljskov proces Variete: Fuori orario Proza: Una donna a Ve-nezia (’86,1. del) Film: Aldebaran (’35) ® RETE 4 ITALIA 1 IT SLOVENIJA 1 Nan.: Le 5 signore Bu- Otroški variete, vmes chanans, 6.20 Love Boat, nan. in risanke 7.40 Kojak, 8.30 Družina Variete: Bim Bum Bam Bradford flngfl Glasba: Jammin’ Nedeljski koncert Odprti studio Nan.: Doppio gioco a San Francisco ivm Sport: Vodič nogometne- ga prvenstva Dnevnik Tg4 Variete: Mai dire gol Nan.: Missing Persons Spori: Grand Prix Dnevnik Tg4 Nan.: MacGyver Medicine a confronto Kolesarstvo: 6 dni v Mi- Nan.: Burk lanu Film: L’ ultima estate del Nan.: Tarzan mio bambino (dram., Odprti studio, vreme ZDA ’88), vmes (19.30) Aktualno: Fatti e misfatti dnevnik in vreme Nan.: Tequila & Bonetti, Variete: Le piu belle Sce- 20.00 Willy, il principe ne da un matrimonio di Bel Air Film: 11 falo delle vanita TV film: Tommyk- (ZDA ’90, r. B. De Palma, nockers - Le creature del i. T. Hanks, B. VVillis) buio (fant., ZDA ’93, i. J. Film: Mariti e mogli Smits, J. Cassidy, 2. del) (kom., ZDA ’92, r.-i. W. Športna oddaja: Pressing Allen, M. Farrow), vmes vodi Raimondo Vianello) (23.30) dnevnik Variete: Mai dire gol - Nedeljski koncert PillolS Italija 1 šport Film: Italian Boys - Libe- S CANALE5 rale la scimmia (kom., It. ’82, r.-i. Umberto Smaila, Franco Oppini) Nan.: Tequila & Bonetti Na prvi strani Film: La moglie in bian- Nabožna oddaja co... 1’ amante al pepe Aktualno: Anteprima (kom., It.-Sp. '80) (vodi Fiorella Pierobon) Dok.: Galapagos (P. Mi- glio). 11.00 La compa-gnia dei viaggiatori (vodi # TELE 4 L. Colo) Glasba: Superclassifica Show (vodi G. Scotti) B! 21.50 Dogodki in odmevi Dnevnik Bij Nan.: Gavilan Variete: Buona domenica BS Parole & Musiča (vodijo Lorella Cuccarini, nj' Nan.: Il transatlantico Claudio Lippi, Maurizio della paura, 20.30 Le fol- Ferrini, 1. del) lie di Offenbach, 21.20 Nanizanka: Norma in Fe- Un eroe da 4 soldi lice (i. Gino Bramieri, Telequattro šport Franca Valeri) Film: Sogni proibiti (’47) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Variete:Stranamore (vodi Alberto Castagna) (•) MONTECARLO Aktualno: Target (vodi Gaia De Laurentiis), 23.10 Nonsolomoda H 20.00, 22.30, 0.15 dnev- Aktualna odd. Corto c ir- nik, 13.15,19.45 Spori cuito - Potovanje v svet Dober dan na TMC kulture (vodita D. Bignar- Folm: L’ arcangelo (kom., di, D. Riondino), vmes It. ’69, i. V. Gassman) (0.15) dnevnik Film: Un detective Aktualna oddaja: Le notti (dram., It. ’69, i. F. Nero) ■■ Ć deli’ angelo Aktualno: Moda Film Odd. o motorjih: Crono m Aktualno: Anteprima Športna odd.: Goalgoal El Pregled tiska Spori: Otvoritvena slove- m Akltualno: Arca di No6 - snost SP v smučanju ši Itinerari (vodi L. Colo) Košarka: Ali Star Game Videostrani Otroški program: Vodnarček, pojoči pes, pon. 4. del nanizanke 2iv žav, pon. Ples stoletja, 1. del francoske dok. serije Ameriška književnost, dok. oddaja Obzorja duha Ljudje in zemlja Naša pesem, 14. del Poročila Hugo, pon. tv igrice Karaoke Nedeljska reportaža Migotanje asfalta, nemški film TV dnevnik 1 m Po domače m Za tv kamero Včeraj, danes, jutri Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Poletje 1945, 2. del nizozemske nadaljevanke Včeraj, danes, jutri TV dnevnik 3, vreme Ciklus filmov Matjaža Klopčiča: Vdovstvo Karoline Zašler, slovenski film Poročila IT SLOVENIJA 2 8.00 9.35 10.25 11.50 14.30 15.15 16.00 16.45 17.25 18.10 18.40 19.00 20.05 20.55 21.55 22.05 Euronevvs Angleška glasbena lestvica, pon. SP v biatlonu, 4 x 7,5 km (M), prenos SP v smučarskih skokih Videošpon V vrtincu Tok tok Poglej me Lahkih nog naokrog Na vrtu, pon. Portret športnika, superveleslalom (Z), posn. Košarka NBA Razgaljeni mediji, 4. del Intervju Mali koncert Ropot, švicarska drama ® Koper 10.55 16.00 16.10 17.00 17.30 18.00 18.40 19.00 19.30 20.00 .SP v biatlonu, 4 x 7,5 km (M), prenos Euronevvs Ko pride sodnik, tv serija Sredozemlje Vesolje je... Slovenski program Korenine slovenske lipe, 1. oddaja TV dnevnik Aliča, kulturni magazin Euronevvs 20.25 20.30 Žrebanje loto Istra iri... 21.00 Globus 21.40 22.00 Nedeljski športni dnevnik Vsedanes - TV dnevnik 22.15 Vzgoja srca, 1. del serije DtO Hrvaška 1 TV koledar Poročila Leteči medvedki, risanka Moje trapasto življenje, 6. del ameriške nanizanke Kljukca Skrivnostni svet A. Clarka, 6. del dokumentarne serije So Cisto znoreli? Igre na ledu Poročila Kmetijska oddaja Folklora Mir in dobrota Duhovno klic Opera Box Vedno v nedeljo: Oprah Show Poročila Vsi za tebe, francoski film Mojster fantaz, risanka Tv fortuna Dnevnik Bravo! Dnevnik Slika na sliko Crni gad, 22. del angleške humoristične serije Poročila Z" "N Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 uhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Veseli tobogan; 9.30 Sledi časa; 10.05 Quo vadiš; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in osmrtnice; 13.25 Za naše kmetovalce; 14.15 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 18.05 Reportaža; 18.35 Zborovska glasba; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.40 Kulturne prireditve; 10.00, 13.00 Smučanje; 10.00 Stergo ergo; 10.40 Gost; 11.35 Obvestila; 11.45 Gori. Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne z aktualnimi informacijami, nogomet; 15.30 Dogodki in odmevi, vreme, promet; 16.35 Popevki tedna; 17.00 Gost; 18.00 Morda niste vedeli; 19.30 Top albumov; 21.00 Rock undergorund, vmes Zrcalo dneva, vreme. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Zbori; 14.05 Zabavna igra; 14.35 Operno popoldne; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Glasb, portret; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Orgelska glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 -100,6 -104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev, napoved, vreme; 8.20 OKO obveščajo; 9.00 Poti do zdravja; 9.15 Od zrna do klasa; 9.30 Po domače; 10.10, 11.10 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Power play; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Humorna odd.: Du, jes?!; 14.30 Športno popoldne; 15.00 Power play, 15.30 Dogodki in odmevi; 18.00 Koncert; 19.00 Dnevnik-prenos RS; 19.30 Večer večnozelenih (vodi Tomo Pirc); 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Radijska igra; 9.00 Saltimbanchi; 9.30 Kulturna poročila; 9.45 Knjižne novosti; 10.00 Film tedna, gledališče; 11.00 Narečna oddaja Su e zo per le contrade; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Športna nedelja; 17.32 Lestvica LP; 18.00 London Calling (lx mesečno Alpe Adria Magazine); 20.00 RMI. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Ukradeni mesec (r. M. Sosič, 3. del); 10.25 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.15 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Bajke in povesti o Slovencih (A. Zorn, r, B. Kobal, 5. del, pon.); 14.40 Sof mušic; 15.10 Krajevne stvarnosti; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Krajevne stvarnosti: Z naših prireditev, nato Potpuri; 18.00 Znanstvene raziskave; 18.35 Glasbeni predah; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.30 Jutranji val. Radio Koroška 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem -Duhovna misel (Dorica Lepuschitz); 18.10- 18.30 Dogodki in odmevi. TVS 1 MIGOTANJE ASFALTA, nemški film, 1995 15.30 Režija: Johannes Hebedanz. Igrajo: Fati Sengul, Thorsten Schatz, in drugi. Trinajstletni Micka in dve leti mlajši Gena se srečata na parkirišču v ukradenem avtomobilu. Gena je mah begunec iz Romunije, ki v Nemčiji išče starejšega brata, ki mu je že pred njim uspelo pobegniti iz domovine. Policiji, ki jima sledi, srečno pobegneta, kasneje se ustavita v obcestnem lokalu, in čeprav sta brez denarja, si privoščita slasten obed. Toda mlade natakarice Philippe ne prelisičita, in ker se dekle zaradi njiju znajde v stiski, se jima še ona kar na hitro in brez pomisleka pridruži. Zdaj so skupaj na cesti in med njimi se razvije nenavadno prijateljstvo, ki pa se seveda večkrat znajde na preizušnji, toda občutek sorodnosti in stiske povzroči, da še naprej vztrajajo skupaj. S številnimi zvijačami, vedno znova na robu kriminala, jim uspe nadaljevati pot proti Vzhodni Nemčiji, kjer naj bi živel Genov brat... | | TVS 1 22.30 VDOVSTVO KAROLINE 2AŠLER, slovenski film, 1976 Režija: Matjaž Klopčič. Igrajo: Milena Zupančič, Miranda Caharija, Marjeta Gregorič, Milena Muhič in drugi. Osrednja junakinja Karolina je zgrešila že na začetku, s poroko s starejšim Zašlerjem, ki niti približno ni znal niti zmogel prisluhniti Karolininim hrepenenjem in pričakovanjem. V kmečko-industrijskem okolju polproletarcev in šmarnice se Karolinin svet iz dneva v dan bolj ruši. Ko Karolino najdejo v gozdu z mlajšim moškim, začne veljati za lahko žensko, ki jo ima lahko vsak, ki si jo požeh. Stari Zašler tega ne more prenesti in naredi samomor. Krivda njegove smrti neizprosno pade na Karolinino »dušo«, tako da klone pod tem bremenom... RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Pravljica TV DNEVNIK © RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Vacanze alla baia d’ argento (kom., It. ’61, i. A. Steel, V. Fabrizi) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik iz Neaplja Vreme in kratke vesti Nan.: Gospa v rumenem (i. A. Lansbury) Dnevnik, 13.55 aktualne teme v rubriki Ambaraba Gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria T. Ruta) Mladinski variete Solleti-co, vmes risanke in nan. . Nan.: Zorro Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera Variete: Lima Park (vodi Pippo Baudo) Vreme, dnevnik in Sport Kviz: Luna Park Aktualne teme: II fatto Film: L’ uomo senza vol-to (dram., ZDA ’93,r.- i. Mel Gibson, Nick Stahl) Dnevnik Aktualna odd. o politiki: Porta a porta (B. Vespa) Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, pogovori in vreme Dok.: Milanski kardinal Ildefonso Schuster Aktualno: Potihoma m Film: Delitto al ristorante cinese (krim., It. ’81, r. B. Corbucci, i. Tomas Mi-lian, Enzo Cannavale) Glasbena odd.: Mi ritorni in mente I RAI 2 7.00 8.40 9.30 10.10 11.45 12.00 13.00 14.15 14.40 16.00 16.05 17.15 18.05 18.15 18.45 19.35 19.50 20.30 20.50 22.00 23.30 Variete za najmlajše II medico di campagna Aktualno: Protestantizem, 10.00 Potrebujem "te Aktualne teme: Fuori dai denti, vmes (10.15) Sere-no Variabile, 10.55 Ekologija v gospodinjstvu, 11.30 rubrika o medicini Dnevnik Aktualni variete: 1 fatti vostri (vodi G. Magalli) Dnevnik in vreme, Navade in družba, vreme, 14.00 Rubrika o knjigah Variete: 1 fatti vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik Aktualno: L’ Italia in di-retta - Italija v živo Kratke vesti - Tg2 Flash Rubrika o potovanjih in izletih Sereno Variabile Vreme, dnevnik in šport I giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg2 Risanke: Go-Cart Tg 2 - Dnevnik Nan.: Ispettore Derrick Aktualna odd. o skrivnostnih pojavih Misteri Dnevnik in vreme M. RAI 3 6.00 8.30 10.30 11.20 11.25 12.45 14.00 14.50 15.00 15.25 17.00 17.55 18.25 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 0.15 0.30 Jutranji dnevnik, drobci Film: I sacrificati (vojni, ZDA ’45, i. J. Wayne) Dok.: Vstop prost, Zdravje, Kinematografija, Potovanje po Italiji, Livingstone Dnevnik SP v smučanju Aktualno: Kljub vsemu moja Italija, 13.35 Vi-deoZorro Deželne vesti, dnevnik TGR Eurozoom Nan.: Vita da strega Športno popoldne: nogomet C in B lige, sainhr. plavanje, Doposci Aktualno: Ob 5-ih zvečer Dok. oddaja Geo Variete: La testata Dnevnik, deželne vesti Aktualno: 10 min., Blob V kraljestvu živali Dnevnik, deželne vesti Variete: II laureato bis (vodita Piero Chiambret-ti, Enzo Jannacci) Dok.: Publimania Dnevnik, pregled tiska g? RETE 4 ITALIA 1 ST SLOVENIJA 1 H KOPER 12.30 13.30 14.00 14.15 15.00 17.15 18.00 19.25 19.55 20.40 22.40 Nad.: Piccolo amore, 8.00 Valeria in Massimi-liano, 9.00 Un volto, due donne; 10.00 Zingara, 10.30 Renzo in Lucia; 11.45 La forza deli’ amore, vmes (11.30) dnevnik Aktualno: Časa per časa -Nasveti za lepši dom Dnevnik Rubrika o lepoti Nad.: Sentieri Film: L' amante pura (dram., It. ’58) Aktualno: Perdonami Aktualne teme Giorno per giorno - Dan za dnem Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: La lancia che ucci-de (vestern, ZDA '54, i. S. Tracy, R. VVidmark) Film: Malone (pust., ZDA ’86, i. B. Reynolds, L. Hutton, C. Robertson), vmes (23.30) dnevnik X @ CANALE5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.15 14.45 16.00 18.00 18.05 20.00 20.25 20.40 23.30 1.30 1.45 2.00 2.30 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Televizijsko sodišče Forum (vodita R. Dalla Chiesa, S. Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ro n Moss, K. Kelly Lang) Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroški variete Bim Bum Bam in risanke Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giusto! (vodi Iva Zanič-, chi), 19.00 La mota della fortuna (vodita Mike Bongiomo, A. Elia) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio, Enzo Jacchetti) Film: Alive - Sopravvis-suti - Preživeli (dram., ZDA '92, r. F. Marshall, i. Ethan Hawke, Vincent Spano, Josh Hamilton), vmes večerni dnevnik Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) dnevnik Tg5 Sgarbi quotidiani Striscia la notizia Pregled tiska Aktualno: Target Otroški variete Nan.: Super Vicky, 9.45 genitori in blue jeans, 10.20 MacGyver Aktualno: Village Nan.: T.J. Hooker Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, Sport studio Variete za najmlajše Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Generazione X Aktualne zanimivosti: Village Nan.: I ragazzi della pra-teria Nan.: Primi baci Odprti studio, vreme, 18.45 Sport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Film: Super Fantozzi (kom., It. ’86, r. N. Paren-ti, i. P. Villaggio, Gigi Re-der, Liu Bosisio) Variete: Mai dire gol del lunedi Aktualno: Fatti e misfatti Sport: Rally Italija 1 šport Nanizanka: Genitori in blue jeans, 1.50 I segreti di Twin Peaks Film: Prigionieri del grat-tacielo (krim., VB ’59, i. Van Johnson, H. Neff) S TELE 4 13.30 13.50 14.55 20.10 20.30 21.20 22.00 19.30, 22.00, 0.05 Dogodki in odmevi Nanizanka Nad.: Fiori d’ arancio Dokumentarec Nan.: Le follie di Offenbach (i. M. Serrault) Košarka lige Bi Gospodarstvo ($) MONTECARLO 20.00, 22.30, 0.30 Dnevnik, 13.15,19.50 Sport Film: II filo del rasoio (dram., ZDA ’46, i. T. Power, G. Tierney) Variete: Zap zap Nan.: Parker Lewis Film: Bronx 41. distretto di polizia (krim., ZDA '81, i. Paul Nevvman) Film: La časa dei giochi (dram., ZDA ’87) Nan.: Charlie’s Angels Videostrani SP v alpskem smučanju Zvezdica zaspanka, 2. Euronevvs del lutkovne igrice Nedeljski športni dne- Pritlikavčki, 9. del angle- vnik ške nadaljevanke Globus Vdovstvo Karoline Žaš- TVDtmladi ler, pon. slovenskega filma Slovenski program Studio 2 šport IHuiij Poročila . Primorska hronika jHffl Novice iz sveta razvedri- Vsedanes la, pon. Istra in... Tedenski izbor: Utrip Goli Evrope j; Zrcalo tedna »11 piacere degli occhi« - »i Za tv kamero tedenska oddaja o filmu Forum Odprte strani gj Nedeljska reportaža TV »Azzurro quotidiano« Koper-Capodistria Vsedanes Intervju: dr. Berta Jereb Euronevvs Dober dan, Koroška, pon. TV Dnevnik 1 Radovedni Taček: Steklenica Tv oko, angl. dok. serija Simpsonovi, 19. del Lingo, tv igrica Včeraj, danes, jutri Risanka Žrebanje 3x3 Sportel EBl TV Dnevnik 2 gjjjlj Noro zaljubljena, 19. del “ Omizje Glive james, 4.. zadnji del angleške dok. serije TV Dnevnik 3 22.50 23.40 0.10 Umori, 19. del serije Svet poroCa Poročila {T SLOVENIJA 2 8.10 8.30 9.00 9.15 9.30 10.15 12.55 11.20 12.40 14.15 15.15 15.45 16.10 18.00 18.45 19.15 20.10 20.40 21.00 22.45 Tedenski izbor. Učimo se tujih jezikov, angleščina, 6. del Ljudje in zemlja Turistična oddaja V žarišču Policisti s srcem, 14. del Studio City Sobotna noC SP v alpskem smučanju, superveleslalom (Z) Eurosong '96 Sobotna noC Športni pregled Noro zaljubljena, 18. del Učitelj, 16. del serije Po Sloveniji Da ne bi bolelo Angleška glasb, lestvica Osmi dan Športna informativna oddaja Šentpavelski urar, film Brane Rončel izza odra DtO HRVAŠKA 1 ■ Dnevnik H Težave v paradižu, ameriški film, 1989 Otroški program: Na poti v šolo Risanka Poročila Zgodbe: Jelenček Mala delavnica Kristalno cesarstvo, 55. del am. nadaljevanke BE Kolo sreče rasj Alpe-Donava-Jadran Dnevnik Živa resnica MR Zvezde nad, dok. oddaja Lastovo, dok. odaja 555 Dnevnik Slika na sliko Lov na metulje, film vlrr Poročila r Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 8.40 Minute za smeh; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.30 Slovenski pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Nočni program RS. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.00 Ekološke teme; 12.00 Opoldne; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 14.45 Gost; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 18.00 Studentski rock; 19.30 Ameriška country lestvica; 20.00 Popularnih 40; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13,05 Igra za oroke; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.40 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.15 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 S tujih koncertnih odrov; 22.25 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutanjik; 7.00 Kronika, 7.30 Pregled tiska; 7.40 Noč in dan, OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozd-frav voditelja; 8.15 Na rešetu; 8.45 Delo, Pesem tedna; 9.00 Kulturne napovedi; 9.40 Hit dneva; 9.45 Odgovori na «rešeto»; 10.45 Zanimivost; 11.00 V podaljšku; 12.30 Opold-nevnik; 13.00 Daj, povej... razvedrilni pr.; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.00 Parlamentarna kronika; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla-bla radio; 19.30 Večerni devnik; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 11.30 Aktualnosti; 11.45 L' intervista; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 18.45 Villa Ut; 20.00 RMI. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Zgodbe Upeta Kosca; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 41.); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Srečanje oktetov Primorske: VO Bori; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Pot-puri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Instrumenatlisti Simf. orkestra italijanske RTV ; 18.00 Znanstvene raziskave: Študent naj boi; 18.35 Glasbeni predah; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila;! 1.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi. Radio Koroška 18.10-19.00 EU in pospeševanje regij ob primeru kmetijstva na južnem Koroškem, Primorski dmmk Lastnik: ZIT d .d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst. Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. postni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Prednarocnina za leto 1996 - 300.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 2 8 Nedelja, 11. februaija 1996 z JASNO 0 ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO * RAHEL 6 ZMEREN 6Ć) MOČAN Ć>6Ć) RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE S VETER MEGLA TOPLA FRONTA A HLADNA FRONTA OKLUZUA X SREMŠČE CIKLONA C SREDISCE ANTI- CIKLONA A VREMENSKA SLIKA Območje visokega zračnega pritiska nad našimi kraji slabi. Oslabljen frontalni val bo vplival predvsem na vreme v zahodni Sloveniji. Z jugozahodnimi vetrovi priteka k nam v višinah vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1030- Z 1010 1000 c 6 6 -z z 1020 DUBLIN o'" ' —* 6/7 , C - -------, AMSTERDAM 072 —LONDONo o A 4/9. ___ A ----------—^ oBRUSEU ^ . zi-x 0PARIZ z/S 4/7 OSLO STOCKHOLM KOBENHAVtt -6/-Ž HELSINKI -24/-16 o . BERLIN -13/^ o VARŠAVA 13/^9 o MOSKVA -20/-14 ° o KIJEV -19/-14 DUNAJ 14/^ 1020 LJUBLJANA -9/-2 ° BEOGRAD -7/-1 Jk LIZBONA 'O/'2 .° Temperature zraka so bile DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 7.13 in zašlo ob 17.21. Dan bo dolg 10 ur in 8 minut. Luna bo vzšla ob 0.42 in zašla ob 10.48. ŽENEVA-1/S ° MILANO „ -Z ONESNAŽENOST ZRAKA 10.2. povprečna 6.00-7.00 Ljubljana Bežigrad 35 Trbovlje 162 Zagorje Topolšica Celje 9. 2. 24-uma maks. uma 69 99 87 240 26 63 Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska vredr SNEŽNE RAZMERE SE 350 mikrogramov/m3 700 mikrogramov/m3 Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo sprva ugoden, popoldne se bo jakost vremenskega dražljaja krepila in pri vremensKo občutljivih iju-djeh se bodo že zaCele pojavljati težave. Moteno bo tudi spanje. 15# Na Kaninu zaradi močnega vetra naprave tre-' nutno ne obratujejo. Nočna smuka je do 20. ure -------1 na smuCiSdh Rimski vrelec in Straža Mariborsko Pohorje 130 Rogla 130 Kope 60 Vogel 110 Krvavec 70 Kranjska Gora do 30 Kanin 280 Cerkno 95 Bledu, v Libojah pa do 18. ure. Tekaške pro-ee so urejene na Mariborskem in Ribniškem Pohorju, Rogli, Kopah, Pokljuki, med Kranjsko Goro in Tamarjem, na Kobu, v Logarski dolini, na Kalicu, Uloviti, v Cerknem, na Pokljuki, delno na Voglu in v Bovcu. Sankališče je urejeno na Krvavcu, v Kranjski Gori, na Zatmiku, Libojah. Dostop do Mariborskega in Ribniškega Pohorja, Pokljuke in Ulovke je mogoč z zimsko opremo. TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m °C -4 -6 -5 -8 -10 -12 60 cm 120 cm 180-290 cm Tveganje pred snežnimi plazovi je v Julijskih Alpah 2. stopnje, kjer je manj snega, pa 1. Največ možnosti je, da se sproži plaz suhega, klozastega snega ob dodatni obremenitvi. Nevama so pobočja z napihanim snegom. Se naprej je velika možnost zdrsov na poledeneli in trdi skorji. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Brazilski pust razživijo nov, erotičen in nevaren ples RIO DE JANEIRO - »Tchan« ali fonetično »čan« se imenuje nov erotični (in nevaren) ples, ki vžiga letošnji karneval v brazilski Bahii. Rečejo mu tudi »ples steklenice«, glavna posledica te nove plesne mode pa je ta, da že deset dni pred začetkom pusta polni bolnišnice Salvadorja de Bahia, prestolnice te najrevnejše brazilske zvezne države. Kakšen je torej ta ples? Na note »E’ o tchan«, uspešnice bahijske skupine Gera Samba, tamkajšnja dekleta in fantje Bahie plešejo z razkrečenimi nogami po pivskih steklenicah, ki jih seveda prej izpraznijo in stoje razmestijo po tleh. »Plesalec si objame prsi in potem spusti roke na trebuh,« pojasnjuje ena izmed plesalk skupine Gera Samba. Nato skrije »tchan« z rokami, na koncu pa razkreči noge in s stegnjenimi rokami sunkovito poganja boke naprej in nazaj. »Tchan«, beseda, ki je brazilsko-portugalski slovar ne premore, prevzema v tem smislu pomen uniseks pomanjsevalnice za moško in Zensko mednožje. V nadaljevanju plesa se namreč ta del telesa vse bolj nevarno približuje vratu steklenice, tako ime- novani »boquinha de garrafa«, ki je hkrati naslov Se ene popularne popevke, vezane na ta ples. Umetnost je torej v tem, da plesalec ohrani ravnotežje, sicer tvega, da si poreže dimlje. Novi ples in pesem »Tchan«, ki se začenja z verzom »Kol, ki se rodi zvit, se nikoli ne izravna«, sta v Braz-liji dvignila val polemike, katere glavni protagonisti so vse bolj razširjene super moralistične sekte. Privrženci nove mode pa pravijo, da se je mogoče nevarnostim novega plesa izogniti tako, da steklenice zamenjamo s plastenkami... V Bangkoku se resno pripravljajo na Valentina: cvetličarka je že primerno okrasila svojo izložbo, da bi privabila čim več odjemalcev (telefoto AP) Mladoporočenca TEHERAN - V neki vasi južnega Irana so včeraj slavili rekordno poroko: 107 let star ženin je poročil brhko dvajsetletnico. Vdovec, ki ima pet otrok in petdeset vnukov, je menda nevesto prepričal, da je »pri dobrem zdravju«. V Iranu sicer podobne novice niso redkost, vendar je treba upoštevati, da so anagrafski podatki velikokrat nezanesljivi, ker jih vodijo komaj sedemdeset let. Supertirošč LONDON - Hrošč skarabej (xylorctes thestalus), ki živi v Kostariki, je po ugotovitvah znanstvenikov s kalifornijske univerze Berkeley najmočnejše živo bitje na Zemlji. Brez posebnega napora lahko prenaša predmete, ki so strokrat težji od njega samega. V povprečju meri 7,5 centimetra v dolžino .in tehta 2,5 grama, pokrit pa je z debelim oklepom in štrlečim rogom, tako da se zdi neke vrste miniaturizi-ran tank. Njegova posebnost pa ni samo neverjetna vzdržljivost, ampak tudi ta, da kljub ogromni teži, ki jo prenaša, ne upočasni hoje in niti ne porabi več kisika. Znanstveniki menijo, da so mehanizmi oblikovanja mišic in sklepov tega hrošča skrivnost, ki jo bo treba šele odkriti. 9)(Qji Sharon Philips kaže štiri radioaktivne muce, ki jih je, kot smo poročali v naši včerajšnji številki, skotila klateška mačka pri kalifornijskem San Diegu