Posamezna ivllka 1 K V Ljubljani, 2. oktobra 1§20 Poštnina pavšaiirana Izhaja vsako sredo In soboto. — Urednlitvo In uprava lista Ja v Ljubljani! Krekov trg it. 10. — ..RDEČI PRAPOR" velja v Jugoslaviji mesečno S K; v zasedenem ozemlju (Primorju) četrtletno S lir, v Nemikl Avstriji, Čeikoslovaškl, Madžarski In Nemčiji četrtletno 36 jgsl. K ; v Ameriki polletno 1 dolar. — Oglasi se računajo enostolpno za milimeter po 1 K. Jttarac in Engels Proletarci vseh dežel, združite 'Z sel GLASILO Kl\ CISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE Jugoslavija in Romunija se pripravljajo proti sovjetski Rusiji. Kakor se glasijo vesti z naše in bolgarske meje proti Rjmuniji, je popolnoma gotovo, da se v Romuniji vrši popolna mobilizacija. Nekateri bukareški listi ne prikrivajo, da bo za jesenske manevre poklicanih 500 tisoč vojakov in zatem, da bodo proglasili popolno mobilizacijo za skupni nastop proti sovjetski Rusiji. To je plod tiste politike, ki jo vodi francoski imperijalizem v vzhodni Evropi; to je plod kontrarevolucijonarne Francije, ki si je za najvišji cilj postavila uničenje ruske revolucije in revolucionarnega gibanja po celem svetu. To je rezultat tistih razgovorov, ki jih je imel maršal Joffre v Bukareštu, v Aix-le Bain na Francoskem pa jih je nadaljeval romunski minister zunajnih zadev Fake Jonese n. Kakor poroča »Matin«, so se pregovori med francoskim ministarskim predsednikom Millerandom In Take Jonescom končali s popolnim sporazumom in je Millerand obljubil Rumuniji, da ji bo Francija pomagala z vsem močmi. »Matin« je takoj na to skupno z drugim antantinim tiskom prinesel vest, da grupiranje Čehoslo-vaške, Jugoslavije, Poljske, Romunske In Grške ni več »domišlija, temveč resnica, ki se je pričela udejstvovati.« Istočasno prinašajo »Times« izjavo Taka Jonesca, da more mala antanta obstojati le v tesni zvezi s Parizom, Londonom in Rimom in da se bo z liortyjevo Madžarsko nastopalo lojalno In če bi se Hortyju zahotelo pristopiti k mali antanti, da se mu bo branilo. Pod blagoslovom Milleranda, nositelja reakcijonarne in imperijalistične francoske politike, ki je tudi Poljsko pognala v vojno, se razširja češkoslovaška in jugoslovanska tkzv. »mala antanta« in v njen krog bi naj pristopila Romunija, Poljska in Grška. Politika Millerandova je politika proti sovjetski Rusiji in ker so navedeni politiki hlapci pariške vlade, je jas 10, kam merijo vsi polu-govori in dogovori med njimi. »Mala antanta« je popolna politična kolonija francoskega imperijalizma. Tudi reakcijonarna Jugoslavija ni daleč od tega, da bo šla po stopinjah Romunije, kar potrjuje Joffrejevo bivanje v Belgradu, in da se Jugo-ijavija pripravlja da javno in aktivno nastopi proti sovjetski Rusiji. Belgrajski »Progres« je prinesel pred nekaj dnevi odkritje o banketu, ki ga je priredil francofil Vesr.ič na čast francoskemu poslaniku Fontenarju. Na tej večerji se je razpravljalo, če bi mogla Jugoslavija dati 100.000 mož proti sovjetski Rusiji. Na banketu je bil tudi Korošec, na katerega je poslanik kot na najbojevitejšega polagal največ upanja. Da bi se o tej bojeviti »večerji« neizvedelo, je Vesnič prejšnji dan razglasil, da je bolan. Minister Kukovec namesto, da bi javno izstopil in podal ostavko je obvestil zagrebško meščansko časopisje, da zabavljajo proti antanti in hvalijo boljše-vike. Bčlgrajske »Radničke Novine« so prinesle v petek sledečo vest: »Včeraj 16. t. m. je bila daljša ministrska seja, na kateri se je razpravljala zahteva antante, da Jugoslavija mobilizira in pošlje 100.000 vojakov na pomoč Poljski proti bratskemu ruskemu narodu.« Istočasno so se pomnožili vpoklici na dvomesečno vežbanje tako, da je to pravzaprav mobilizacija prvega in drugega poziva. Črn oblak reakcije in militarizma visi nad srednjo in jugovzhodno Evropo, pripravljajo se nove mesnice, kjer naj bi se zopet prelivala že tako izčrpana proletarska kri, ki naj bi rešifa kapital in kontrarevolucijo. Iz R. N. fraza, a E. Kristan je postal marijoneta v rokah političnih bankroterjev. Mi smo pričakovali, da bo on imel vsaj toliko upliva na »socijal« - demokrate, da boj z njihove strani ne bo tako podlo detnagoški, kakor je bil doslej. No, mi vidimo, da odkar je on v njihovi stranki, ca se v tem pogledu ni ničesar spremenilo, kar nam najbolj dokazuje, da bo on samo igračka v rokah »socijal«-demokratskih magnatov. Povsod na svetu so tri glavne struje med proletarijatom: »soc.«-demokratska oportunistična, komunistična iji anarhistična. Pro-letarijat Slovenije je bil več ali manj parasit nemškega proletarijata in je bil od nekdaj vzgojen oportunistično. »Socijal« - demokrati igrajo na te oportunistične strune našega proletarijata. Če želi biti E. Kristan kapelnik takega orkestra, mu želimo uspeh. Brez dvoma pa je, da je najboljši, naj-požrtvovalnejši, najpogumnejši, najzavednejši in potemtakem tudi najrevolucijonarnejši del proletarijata zbran v Komunistični Stranki, ki ima jasno začrtano pot brez omahovanja na levo in desno. Okolo tega zdravega jedra se Osvoboditev proletarskega razreda, je delo samih delavcev. »Hočem videti na lastne oči, hočem slišati na lastna ušesa.« — E. Kristanov govor pri prihodu. »Habemus papam!« »Imamo papeža!« je odmevalo med bankrotiranimi socijalpatri-joti Slovenije ob prihodu E. Kristana iz Amerike. »Pozdravljen sodr. Kristan 1 Evo ti zavožene stranke! Vodi jo!« Tako je zatrobil »Naprej« na veliko trobento. Slavnostni sprejemi, komers itd. so akompanirali malomeščanskemu licemernemu sprejemu socijalpa-trijotov. Obdali so E. Kristana s svojimi ozkimi španskimi stenami in potemkinovimi vasmi, da bi njegove oči ne videle zakulisne njihove igre, da njegova ušesa ne bi slišala topot vstajajočih mas proletarijata • lz licemerstva pa je zvenel obupen strah in trepet: Kaj če bi se E. Kristan obrnil od nas? Kaj, če bi on pogledal za kulise? Kaj, Še bi on uslišal pohod proletarskih zavednih hias? Ni jim bilo za njegovo oseba! Strah jih je bilo svojega bankrota. Skrbelo jih je, kaj bi se zgodilo s poldrugim miljonom, ki Sa je amerikanski proletarijat odtrgal od ust z željo, da podpre proletarski boj? Mi pa smo mislili, da bo E. Kristan na lastne oči pogledal bankrotno politiko soc. demokratov, Da bo videl, kako so naše proletarske gospodarske organizacije postale odvisne od podjetniškega kapitala. Da bo videl, kako drže v rokah usodo »Nakupovalne zadruge« kapitalisti, ki imajo do malega polovico deležev. Kako je potom državnih posojil konsumno društvo postalo odvisno od meščanske vlade. Da bo videl, kako so soc. demokrati vzeli nase odgovornost za vse zločine — gospodarske in politične — ki jih je stor.ia nad delavnim ljudstvom demokratska-socijalistična vlada. Da bo videl tesno politično gospod .ko zvezo, ki je obstojala in ki ob- zbirajo najširše mase proletarijata in polu-proletarijata. V najtesnejši zvezi z miljoni proletarcev pod rdečim praporom komunistične intemacijonale bo ta ogromna večina jugoslovanskega proletarijata korakala svojo pot, pot nepopačenega marksizma, brez ozira na mamljive oportunistične sirene nekdanjih voditeljev. Nezavednih anarhističnih elementov je na Slovenskem dokaj, četudi še niso organizirani. Še tako velik avtoritet ne more spraviti proietarijat stalno s prave poti. Avtoritet, ki vodi maso, niso osebe’ voditeljev kakor pri meščanskih strankah, temveč ideje, resnične potrebe in pravilna ocena politično-gospodar-skega položaja. Usoda Plehanova, Kautskya, Turatija, Scheidemanna, Noskeja je — v miniaturi seveda — usoda Korača, Šmitrana, Kristana. Njih sodbo je proletarijat že podpisal. To naj si Kristanovci zapomnijo. Pa še tole: Ko je Marks napisal geslo: »Proletarci vseh dežel, združite se!« je samo ob sebi umevno mislil samo na razredno zavedne proletarce. Ti pa so združeni v Komunistični lnternacijonali, dočim so nezavedni združeni v žolti in črni internacijonali. Čehoslovaška sociialdem. za Komunistično internaciionaio. Izvirno poročilo o kongresu v Pragi. Od 400 priglašenih delegatov cele stranke je prišlo na kongres 318 ostali delegati so desničarsko orijentirani. Kongres je otvoril senator Hybeš iz Brna, ki je bil izvoljen za počastnega predsednika. Zastopnik nemške levice Kreibich in zastopnik karpatske Rusije so se izjavili za 3. Internacijonalo. Soglasno je sprejeta resolucija, ki izraža simpatije sovjetski Rusiji in obsoja Hor-tty-evo Madjarsko. Kongres enodušno pozdravlja ruski proletarijat za velikanske žrtve, ki jih prinaša za osvobojenje potla- čenih razredov celega sveta. Dr. Šmeral je referiral o programu in taktiki stranke. Naglašal je, da je komunizem dosledno izvajanje marksizma. V parlamentu mora stranka tako dolgo voditi opozijo, dokler ne razbije meščanske večine. Da bi bila zveza med maso in izvrševalnim odborom večja, priporoča ustanovitev zaupniške zveze. Vsakega pol leta naj se vrši strankin kongres. Češka stranka naj bi bila kumula-tor, ki bi vodil indukcijski tok, iz Moskve v zapadno Evropo. stoja med soc. dem. in demokratsko stranko, zastopnico bančnega kapitala. In da bo nazadnje uvidel, kako ga hočejo izrabiti ban-keroti za marioneto, ki bo morala plesati, kakor bodo oni svirali. Pričakovali smo, da bo on uvidel politično-gospodarski položaj Jugoslavije tak kakor je. Da bo videl, kako besna jugoslovanska bur-žoazija — podkupljena deloma od francoskega kapitala (radikali), deloma od anglo - ameri-kanskega (demokrati in republikanci) v najtesnejši zvezi s črno reakcijo (klerikali) sistematično pripravlja svojo nebrzdano diktaturo in se v svojem stremljenju opira na pomoč in sodelovanje malomeščanskih strank od samostojne do soc. demokratske. Kako svetovna reakcija s pomočjo svojih zgoraj imenovanih hlapcev sistematično pripravlja in organizira rezervni tabor za boj proti ruski revoluciji, za boj proti delavsko-kmečki sovjetski republiki. Kako ta besna buržoazija vali sistematično breme petletnega mesarskega klanja na rame delavnega ljudstva, ki izumira d besedno od pomanjkanja, naraščajoče draginje, težkih davčnih bremen, militarizma, stanovanjske bede, brezposelnosti itd. Da bo videl, kako cela buržoazna in reakcijonarna ujedinjena fronta vodi s pomočjo svojih hlapcev, imenovanih malomeščanskih strank, sistematični boj proti kompaktno organiziranemu proletarijatu, proti komunistični stranki. In mi smo pričakovali, da bo E. Kristan šel med Široke mase proletarijata in na lastna ušesa slišal njihovo sodbo, slišal njihove želje in potrebe. Da bo slišal na lastna ušesa, kako so bridke izkušnje zadnjih let probudile proletarijat Slovenije. Kako ta proletarijat ni več ono, kar je bil pred vojno — slepo orodje v rokah svojih voditeljev — kako je on postal masa, ki se zaveda, ki misli samostojno; kako je on prenehal biti mašina za glasovanje — roke gor — roke dol. Vse to se ni zgodilo in moto, ki ga je izgovoril E. Kristan ob prihodu — je ostala Proletarijat nemške nezavisne soc. dem. stranke za Komunistično Internaciionale. Berlin 28. IX. (izvirno.) Za pristop k 3. Internacijonali pod pogoji, ki jih je stavil 2. svetovni Kongres Komunististične Internacionale so se odločili: Erfurt, Siidhessen, konferenca načelnikov za prov. Schwaben in Neuberg; okrožni strankin svet zapadne Vestfalske in Lippe; Goslitz. Strankin*zbor v Frankfurtu na Malni, na katerem sta referirala Crispien proti sodr. Daumig za pristop, se je odločil z ogromno večino za 3. Internacijonalo. Generalna skupščina nezavisne stranke v okrožju Hoechst-Homburg je odločila pristop in odobrila 21. pogojev za vstop. Kam vodi ministeri-jalizem. Že zadnjič smo poročali, da je postal bivši socijalist Millerand predsednik francoske republike, ki je danes predbojevnica svetovne buržpazije proti proletarski Rusiji. Ko je socijalist Millerand svojčas vstopil v vlado Waldeck-Rousseau, je bil to prvi primer mi-nisterijalizma v Drugi Internacijonali. Pričela se je velika debata. Predbojevnica proti mi-nisterijalizmu je bila Roza Luxenburg. In zgodilo se je, kar je že takrat spoznala: Udeležba socijalista na meščanski vladi ni pomenila povzdigo demokracije, marveč vzdr-žavanje in poostritev meščanske reakcije. Iz izjave, ki jo je podal Millerand ob nastopu predsedstva je razvidno, da hoče upostaviti prezidentsko diktaturo, ki se naslanja na kontrarevolucionarno provinco. Zato povdarja tudi brezpogojni obstoj Verzaillske i.ogodbe, ki naj odvzame vojna bremena majhnim posestnikom, kmetom in malome-ščanom in ki otvarja pozitivno perspektivo uničenja sovjetske Rusije in zopetne uposta-vitve močne, reakcijonarne, s Francijo združene Rusije, ki bo poplačala milijarde, ki jih je posodil francoski kmet carju. Naznanilo prezidentske diktature pomeni torej, da smatra francoska visoka f riatica potrebnim, da si ustvari široko malomešč; nsko bazo svojega kontrarevolucionarnega gnspodstva proti de- lavstvu, ki stopa vedno bolj na pot revolucije. Obenem tudi vidimo, da je socijal. i patrijotizem, ki zagovarja meščansko demokracijo, dospel do točke popolne uvrstitve v fronto kontrarevolucije. Pot razvoja je v Franciji jasno začrtana; ona stremi za upostavitvijo diktature finančnega kapitala, naslanjajoč se na posedujoče malomeščanstvo in naperjeno proti mestnemu proletarijatn. Notranjepolitično pomeni ta diktatura davitev delavstva, odvalitev vojnih bremen na njihova ramena in končno tudi na ramena kmetov, če bi Nemci ne hoteli plačati in ruski delavci, zunanjepolitično pa pomeni nadaljevanje uničevalne vojne proti Sovjetski Rusiji in tlačenje Nemčije s pomočjo kontinentalne zveze. Za Nemčijo pomeni ta politika nadaljevanje in stopnjevanje naporov francoske bur-žoazije, da napravi iz Nemčije operacijsko bazo proti Rusiji, pomeni stopnjevanje njenih naporov, da odtrga s pomočjo južno nemške kontrarevolucije rurski revir in nemški jug od države in da ju potem uvrsti v verigo malih držav, ki bi segale do Krima in ki bi tvorile novo trdnjavo svetovne reakcije proti boljševiški severni Nemčiji, proti boljševiški Poljski in boljševiški Rusiji. Ali ta politika Francije je zidana na pesek. Razbje se na objektivnem razvoju svetovne krize kapitalizma, ki onemogoča kapitalistično uspostavitev Nemčije in s tem tudi Francije, razbije pa se tudi na subjektivnih faktorjih ki jih je ustvaril ta razvoj: na revolucijonarni sili ruske sovjetske republike, na razvoju nemške revolucije in na začetkih revolucionarne situacije v Franciji in v drugih kapitalistično razvitih deželah. Sodrugi naročniki! Danes so priloiene poštna položnice. Vse one, katerim Je potekla naročnina, ail kateri imajo sa doplačati, ker so zaostali, prosimo, da nemudoma vpo> Sijejo naročnino na Upravo »Rdečega Prapora«, Ljubljana, Krekov trg 10. Levica poljske socijalistične Stranke proti izdajalski politiki voditeljev P. S. S. Varšava 27. IX. (izvirno.) Levica P. S. S. je izdala manifest proti socijal patrijotičnim desničarskemu vodstvu, kjer med drugim navaja: P. S. S. (Daščinski, Pilsudski) podpirajo razpadajoči kapitalizem s svojo reformistično in kompromisno politiko, s sodelovanjem na vladi. Ona demoralizira člane stranke s pomočjo vladinih novcev... Mi protestiramo najenergičneje proti vojni na vzhodu, proti političnim preganjanjem in proti belemu teroru v Poljski... »Times« o položaju na Poljskem. London. Varšavski Korespodent »Ti-mes-a« opozarja na izvanredno kritično stanje v Poljski. Hrane za bodočo zimo nimajo in položaj je tem resnejši, ker je v industriji in trgovini največji kaos in poljsko ljudstvo je domoralizirnno v največji meri. (Posledica bankrotne politike poljskih Kristanov. Op. ur.) Mala Antanta. Mrzlično kujejo hlapci svetovnega imperijalizma — Vesnič, socijal-patrijot Tušar, Take Jonescu, Daščinski in Venicelos — takozvano Malo Antanto, ki naj bi tvorila skupno s Horthy-je;o Ogrsko železni obroč okolo sovjetske Ogrske. Krvavi nemiri na Hrvaškem pred ta-kozvanim »parlamentom«. Zastopniki meščanskih in polumeščanskih strank, demo-kratje in socijalpatrijoti ter radikali, zvračajo drug na drugega krivdo o krvavih nemirih na Hrvaškem. Hrvaški kmet, katerega današnji režim krvavo izkorišča, najbolje ve, da celo »narodno« predstavništvo nosi odgovornost za vse zločine, ki jih delajo kapitalisti nad delavnim ljudstvom. Mir med Poljsko in sovjetsko Rusijo. Po poročilih iz Rige so mirovna pogajanja še vedno na mrtvi točki. Poljski imperijalisti so zopet zahoteli Ukrajino. »Diplomati v Rigo — armade proti Varšavi«, je rekel Trocki. Žetev v Nemčiji. Predsednik državne žitne centrale je podal zelo temno sliko o novi žetvi. Produkcija je nazadovala. Ploskev za krušno žito je nazadovala za 11% P™ti lanskemu letu. Celotno žetev na krušnem žitu cenijo na 7 milijonov ton. Žetev vsled tega bistveno zaostaja za potrebami. Uvoziti bi bilo treba 2 milijona ton, da se krijejo potrebe, kar bi stalo 10 milijard mark. Gospodarska kriza v Belgiji. V belgijski platneni industriji se položaj slabša od tedna do tedna. Nad bOOO delavcev dela v devetih največjih tvornicah tedensko samo p0 30—40 ur. V celoti je brez dela 7000 delavcev, dočim je normalno zaposlenih komaj 5400 delavcev. Nezaposlenost na Japonskem. Vsled svetovne vojne se je na Japonskem zelo razvila industrija. V poslednjem času pa je nastopila gospodarska kriza in ž njo nezaposlenost. Tako je ustavilo obrat v Osaki 700 tekstilnih obratov, vsled česar je 50.000 delavcev brez dela. ____ Sodrugi I Volitve so pred vratini! Naj ne bo obilne, kjer se ne bi osnovala za volilni bol zaup-nlitva. Dolžnost vseh organizacij Je, da pripravijo vse za volilni boj v svoji najbllžji okolici. L • Stran 2. Rdeči Rrapor St. 36. Dopisi. Velenje. V nedeijo dne 26. IX. t. L se je vršil precej dobro obiskan komunističen shod v Velenju. Z jasnim besedam je pojasnil sodr. Makovec sedajni delavski položaj v celi Jugoslaviji in orisal zločinski kapitalizem ter njegovo krvoločno zatiranje delavstva; podal je tudi povprečne podatke iz mastnih dobičkov, ki jih mora prigarati uboga, do kosti izmozgana delavska raja. Ker smo pa videli, da so prišli tudi Čobalovi agenti na ta shod in tudi neki študent liberalne stranke, je podal predsednik na zahtevo znanemu agentu Kroflu besedo, da tudi on govori. Takoj v začetku govora je ta opozarjal delavstvo naj se ne cepi med seboj. Zato ker mi velenjski rudarji nismo za cepitev med seboj, ker smo vedno za ujedinjenje, ni treba da hodijo takšni Čobalovi agenti nam pesek v oči metat, ker dobro vemo, da suha veja nikoli več ne ozeleni. Nato je delavstvo enoglasno reklo »dol ž njim«. Takoj jo je popihalo iz dvorane celih 6 patrijotov, ker so szmi pripoznali, da so .zgubiii zaupanje med velenjskimi rndarji. Shod se je v popolnem redu završii. Več rudarjev. Kropa. Dne 15. sept>je prinesel »Večerni list« par člankov iz Krose, kdor jih je čital in prebavil ta ima dober želodec. Velika je bija žalost v dolini savski, ko je odhajal iz nje krščanski nadučitelj. (Šviligoj bi ga Cankar okrstil). Ko pa se je žalovanje poleglo so začeli pobirati za darila, ki so jih poklonili odhajajočima. Bil je svetopisemski prizor, ko je dala vdova zadnje 3 krone in ji je gotovo šteto v večje zasluženje nego g. župniku, ki je dal od svoje obilnosti 100 kron. Vsekakor bi pa bilo bolj pametno, ko bi se pobiralo da se nekoliko odpomore siromašnim delavcem, ki jih je zadnja epidemija vrgla v največjo bedo in siromaštvo Nadalje pa previdno in potrpežljivo tožijo, da je vlada zakrivila, da se zadružna industrija nahaja v krizi, in da je polovica delavcev in delavk brez zaslužka. Tolažijo se z slamnikarstvom in kleklankm. Toda pametni ljudje že vedo, da iz te ^moke ne bo kruha. To se k večjemu izplača v krajih, kjer poleg tega vsaj polovico potrebščin pridelajo na polju. Pri nas se pa izvzemši vodo mora vse kupiti in še precej dražje nego kjerkoli. Ravno tak je bil začetek konca v Železnikih. Potrebna ie tukaj nujna reorganizacija industrije. Toua zadruga je danes v rokah črne reakcije, koje si je polastila potem laži in prevar. Kakor volovska slina se jim je cedila v nepretrganih stavkih demokracija nesebičnost nepristranost, izkiu-Čitev vsake politike itd. Da se delavstvo potolaži, so vstanovili koncem leta 1918 društvo »Samopomoč« kamor naj bi se isto zatekalo v slučaju krivic ali zapostavljanj. Delavci l Znano vam je kdo je predsednik temu društvu, znano vam je tudi, da še ni bilo niti ene seje in da se odbor še nikdar ni sestal To je bila torej samo prevara, da so mogli doseči svoj namen. Kdor ve, kaj je demokracija, kaj je nesebičnost, *-aj je tte-prlslranost, kaj je nepolitično, ta ve, da so t! ljudje navadni lažniki in prelamljavci la-tnih besed. Zato proč ž njimi! So še ijadje v zadrugi ki so sposobni izvesti reorganizacijo obrata, ki so pa danes brezpravni in z žalostjo gledajo, čermi so žrtvovali svojo eksistenco Otresite se nesposobnih elementov, dokler je še čas. Zahtevajte za prihodnji občni zbor voiitev novega odbora ter obenem delavski zestop. Vrzite zastareli paragraf,' ki določa dvetretjinsko večino, za sklicanje občnega zbora, kajti io je potuha slabo izvoljenega. Zadostuje naj absolutna večina in to bo delavstvu na korist, Verujte tistim ki so z vami skupnih interesov, kdor pt zloraoi vaše z«, rpaujčj na škodo vV*ib interesov, ta pa ni vreden, du mu še dalje zaupate. Živela zadružna socializacijaf Gušbnj. Dne 1?. i. m. se je visi! takoj po zborovanju kovinarjev v gostilm pr' »pošti« tudi ustanovni občni zbor krajevne politične organizacije Komunistične Stranka Jugoslavijo Na dnevnem redu je bilo poročile o strankinem svet- dne 5 septembra v Ljubljani. Poročilo s. Kuharja so v/eli navzoči z odobi tnjem m znanje. Nato se je Izvolil sledeči odber: fresk Ivan, predsednik,. Krai-prr Henrik, blagajnik, Kuhar Lovro, tajnik. A'. t*rn!g Ant '^1, Šmidhofer Alojz, Gradišnik J...:, ja Gradišnik Matija odborniki. Sklonijo se jr, d i se bo posebno pozorno začelo de-5Ovali mrd kmetskim proletarijatorn po okolici, za katerega se danes ne briga nihče. Dalje s«*, je naglašalo, da se isj osnule po tfovrrcnecn plebiscitu tukaj strr.nkino okrožno tajništvo z?. Koroško. Naš..'krajevna pcRična organizacija se je šele porodila, a itua že odbor, medtem, ko socijal-demokratska že več let obstoji, a še nima nobenega odbora. Seve »sodrugi« socijal - demokrati plavajo rajši skupaj z drugimi buržujskimi strankami v nacijonalističnih vodah. Jz Trbovelj. Na naslov stanovanjskega urada. Dne '20. t. m. je vrgel hišni posestnik Prevolnik družino iz stanovanja. Pohištvo je enostavno sam ven postavil, da stoji sedaj že dva dni na dežju. Uboga družina je na cesti; kuha pri drugih ljudeh, spi pa na nekem svinjaku pod streho. Posestniku pa je ostala soba prazna. — Neki drugi hišni posestnik je snel vrata in okna, da bi družino pregnal iz stanovanja. Stanovanjska komisija protežira take slučaje, ker je meščanska. Skrajni čas je, da se izvoli stanovanjska komisija iz delavcev v našem industrijskem kraju. Stanovanjski urad ima besedo! Čobalovi agenti rovarijo med delavstvom. Pretečeni teden je bila »diskuzija«, na kateri je novi tajnik Čobalov pripovedoval gorostasne laži in izmišljotine o srbskem proletarijatu in o ruski revoluciji. Ponovil je je vse laži, ki jih trosijo carski agenti po Evropi. Naši sodrugi, ki so bili navzoči na »diskuziji«, so zavrnili dostojno agent-provo-katorsko demagogijo. Vprašamo Cobalove agente, če oni v službi srbske buržoazije in carskih generalov tako sistematično rujejo proti srbskemu in ruskemu proletarijatu. Rudarji pa naj vzamejo železno metlo in naj pometejo te provokatorje. K. 1. * * % Letos bi se imela začeti meščanska šola. Ali besna buržoazija ne dopušča proletarce k izobrazbi. Naravnost nezaslišan je škandal, da kraj, ki šteje več kot 15.000 prebivalcev, nima srednjih šol. Klerikalcem se cedijo usta od sladkih besed za blagor ljudstva, a na delu njihov poverjenik za šole niti ne misli stvarno delati v prid ljudstva. I. K. Elektrarna Fužine. Zelo slabo se godi sedaj delavcem na Fužinah, ker niso hoteli ugoditi protizakoniti zahtevi, k jo je direktor postavil, da bi se delalo 10 do 11 ur na dan. Delavci zahtevajo, da se takoj s 1. oktobrom vpelje 8-urni delavnik in da se pregledajo stanovanja, ker vemo, da ni nobenega hleva tako prijaznega, kot je naše stanovanje: Stara slama v raztrganih vrečah in vojaške postelje, za katere pa ne vemo, kako so prišle na Fužine. Tudi se pripeti, da delavec zamudi 5 minut, ker so nekateri oddaljeni 1 uro in še več. Zato pa mora eno uro pozneje stopiti na delo. Če se pa delavce zadržuje večkrat po 10 minut in še več, so pa gospodje zadovoljni. — Apeliramo na obrtno nadzorništvo, da napravi v elektrarni red, ker drugače si bomo red napravili sami delavci. Prizadeti delavci. Iz Trbovelj. Alarmantne vesti, katere povzročajo naši prezaslužni »konkurentje« socijalni patrijotje radi nekega pisma od strani tajništva naše organizacije, so res nekaj čudnega. Da bojuje velezaslužna armada »gene-ral-Čobalova« zadnjo ofenzivo, to že danes vendar razume vsak otrok, toda da njegovi »unteroficirji«, .kakor se sami nazi-vajo, na svojih »diskuzijah« na tako naiven, naravnost smešen način napadajo komunistično stranko kot pravi agenti srbske in slovenske buržoazije, je že malo preveč za ljudi, ki se imenujejo demokrati, socijaiisti itak niso nikoli bili. Zadnje dni prežvekujejo že celih 8 dni neke govorice o nekem pismu, kakor stare babe, ki se zberejo na perišču. Mi priporo- čamo vladi, da predloži generalnemu sekretariatu Čobalovemu, ki itak nima kaj delati več v Trbovljah, da prevzame policijsko ekspozituro v Trbovljah ali pa celo v vesoljnem področju nekdanje Unije. Ker glavnO lastnost imajo vsi ti Čoaalovi sekretarijati — ki je tako potrebna v policijski službi — da namreč znajo delati iz muhe konja. P. M. Iz Zagorja ob Savi. V nedeljo 3. oktobra 1920 se vrši ustanovni občni zbor Zveze guGarskih Delavcev iz Jugoslavije (podružnica Zagorje) v kino dvorani popoldan ob 4. uri (stari čas). Pristop imajo samo člani z legi- tirrv . umi, ki se izdajajo v tajništvu tudi prtu občnim zborom. Pripravljalni odbor. Volitve so zdramile odpadle suhe veje in linijske generale, da so zopet začeli lajati i . mnlste v »socijal demokratskem« ča-sop.ki daleko prekaša po gnusobni demagogiji klerika no . časopisje Kakor da M jih najela srbske buržoazija in ruski er skl generali *— ki to tudi ostali biez armad -se zaganjajo kot stekli psi v »se čiste in • -.cavc proletarske organizacije. Zelja po man datiti; po poverjenikih me~t;h, po družbimh kočijah itd. se je s tako vročo strastjo po- javila pri teh izkušenih demagogih, da v svoji slepi strasti menda ne vedo, kaj delajo. Lajajo, češ, da Savez ni pridobil še 100% poviškov. — Provokatorji! Kako dolgo bo trpel proletarijat naše gnjusobno delo razdiranja, rovarjenja, lažnjivega obrekovanja? »Neuspehi« komunistov ležijo v tem, da so spravili na delo vse one delavce, ki so bili odpuščeni radi stavke. »Unija« tega ni mogla doseči. »Neuspeh« je, da so v Zagorju z energičnim delom preskrbeli 24 rodbinam stanovanja, tistim rodbinam, za katere »Unija« ni mogla preskrbeti stanovanj itd. Seveda »Unija« se za take »malenkosti« r i imela čas brigati. Socijalni demokratje se nadalje jezijo, ker smo podaljšali mezdno pogodbo, katera bi 30. septembra zastarela. Vemo, da bi raje videli, da bi bila pogodba razveljavljena, ker bi imeli vzrok, da nas napadete. In če še enkrat pojasnim, zakaj smo izstopili iz »Unije«, mislim, da ne bo več rudarja v Sloveniji, ki bi se dal zapeljati od socijalnih demokratov, ki hočejo proletarijat odvrniti od revolucijonarnega pokreta in ga udinjati v službo bele garde v službi kontrarevolucije. Načelnik »Unije« je bil vedno mnenja, da je on organizacija in da so člani samo sredstvo za pospeševanje in podpiranje njegove osebne politike. Nikdar nismo mogli zvedeti, kaj se sklepa na sejah, kaj na obravnavah; postavljeni smo bili vedno pred dejstvo, katerega nismo mogli več spremeniti. Tudi pri pogajanjih za ujedinjenje ni spremenil svojega gledišča in delal ravno to, kar so člani obsojali in gazil in uničeval ono, kar so člani želeli. Pogazil je tudi štatut in ni hotel na željo večine sklicati občnega zbora. Ni nam preostajalo drugega, kakor da smo so obrnili na srbske sodruge, ki so nam radevolje moralno in gmotno pomagali ustanoviti krajevne organizacije »Saveza rudarskih radnika v Jugoslaviji«. Srbski sodrugi so nas sprejeli brez »kas«, za katere se je »Unija« najbolj bala. In tako imamo danes na eni strani v »Savezu rudarskih radnika« organizirano maso rudarjev, a na drugi strani polne blagajne »Unije« brez članov. Mednarodni politični pregled. Revolucionarno gibanje v Španiji. Moskva 17 IX. Golan španski delegat na kongresu lil. Internacionale piše med drugim sledeče: Proletarske mase Rusije obračajo premalo pozornosti Španiji, kakor bi bila potrebno z revolucijonarnega stališča. Španija ni sodelovala v svetovni vojni ker ni hotela žrtvovati krvi svojih sinov za interese internacionalnih roparjev. Po ruski oktobrski revoluciji, ki je vsem svetu .dokazala kaj da razmere storiti delavski razred, ki je potrgal Svoje verige, se je odločil španski proletarijat, da nastopi 'revolucionarno pot in je tako napravi! Španijo za oporo svetovne revolucije. Simpatija za sovjetsko Rusijo ne prenehava in vsak govornik ki objasnava odrešilno vlogo ruske proletarske revolucije je radostno pozdravljen od španskih delavcev. Za (asa Denikinove ofenzive se je bojkot sijajno sprovedel. Komunistična disciplina sindikatov in transportnih delavcev je vzorna. Municija se ne prevaža in prepušča. Demonstracije proti zločinskem delovanju imperialistov entente postajajo vedno bolj pogoste. Liberalni republikanci so osovraženi med delavstvom. Vrenje med kmeti postaja vedno ostrejše pod ahtevo takojšnega oddaje sveta v posest delavnih kmetov. Stališče španskih delavcev proti sovjetski Rusiji je enoumno in jasno. Konfederacija dela, ki ima za sebo miljone proletarcev in španska socialistična stranka so se priklopile k 3. lnternacijouali. Imarr.o veliko upanja na revolucionarni duh španskega proletarijata in upamo, da bo socialna revolucija izbruhnila istočasno v Italiji in Španiji da tako pomaga tudi francoskemu proletarijatu, da se otrese jarma kapitalu. Državni proračun belega klerikalnega terora. Budimpešta 19. IX. Budget ogrskega finančnega ministra Kordnija vsebuje naslednje številke: Proti 10.500 miljonov dohodkov stoji 20.210 miljonov izdatkov, torej iznaša defiz.it okolo deset mil jard. 20 miliard izdatkov V deželi z 8 miljonov prebivale' pomeni, da je vsak dsžuvlia; obremenjen z povprečno 2500 in vsak drožlj jki oče z c. 9.000 kron - w samo ud držav n h izdatkov. v,lj'sč.-; so obdavčena z rii.iim; Inn vsoto od komaj 270 miljonov kror,. Tem naspioti pa spadajo vsa državna br«n«w pc svoji ogromni večini na mestni prokisiilrt , Obre« ?,n smo bili postavnim potom. Ako pa tega nočejo, naj nas proglasijo za dobrovoljce, da se vemo potem ravnati pri razdelitvi zemlje dobrovoljcem. Prizadeti slovenski vojaki v Splitu in drugod. Volilni red za Ustavotvorno skupščino. Priredil Dr. Stefan Sagadin 1920. Založila Tiskovna Zadruga v Ljubljani, 100 strani cena 16 K, po pošti 1 K 20 več. Pravkar je izšel volilni red za Ustavotvorno skupščino. Priredil go je Dr. Stefan Sagadin, načelnik v ministerstvu za konstituanto. Brošura ne obsega le volilnega zakona, marveč tudi razlaga o proučni volitvi, o volitvah s kroglicami ter navodila, kako je razumeti vse druge volilne prepise. Brošura je potrebna za vsakogar, ki se zanima za volitve, zlasti jo morajo imeti županstva in drugi uradi, ki se bodo bavili z volitvami. Volilni red se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Sodna ul. 6. Prejeli smo sledeči popravek: Na zadnjem izrednem občnem zboru Konsumnega društva je sodr. Perdan pomotoma zamenjal miljonsko državno posojilo Konsumnemu društvu z vdeležbo Trboveljske družbe pri »Nakupovalni zadrugi«, kar pa ničesar ne spremeni na dejstvu, da je pri »Nakupovalni zadrugi« udeležen podjetniški kapital in pri konsumih državno posojilo ter so na ta način gospodarske organizacije padle v zavisnost od podjetniškega kapitala. Sodrug Klemenčič ni nikjer govoril neresnice, pač pa je bil sodrug Perdan pomotoma napačno informiran od drugih šodrugov, ki niso razlikovali »Nakupovalne zadriUge« in konzuma. — Iz muhe delajo konja. Izjednačenje tarifov. V ministarstvu saobračaja se dela na izjednačenju vseh tarif na vseh državnih železnicah kraljevine. Splošne odredbe in tarifne postavke bodo iz-jednačene tako, da stopijo v veljavo dne 1. januarja prihodnjega leta. Rešite človeško resnico s tem, da rešite in odkrijete Rusko. Zavedajte se, da bodo prihodnja pokoljenja sodila poštenjake naše dobe po tem, so se 11 dvignili v tem odločilnem trenotku, da zakličejo: Ne! Henry Barbusse. Iz stranke. f Razvitje zastave v Ud matu se bo vršilo to nedeljo, temveč je preloženo vsled nepričakovanih težkoč 'od strani policije. Sodrug, sodružicai Ali paziš, kdaj ti poteče naročnina 1 Če si z naročnino le na dolgu, ponovi Jo in pošlji poleg svoje še naročnino za enega novega naročnika, ako je mogoče. Popravek. V štev. 33 smo pomotoma poročali iz Dola pri Ljubljani, da je bil navzoč gosp. župnik. Navžoč je bil le kaplan in neki lemenatar. Zahvala. Vsom sorodnim prijateljem in znancem, ki so v bolezni ali iz spremstvam na zadnji poti naše nad vse ljubljene in prerano izgubljene soproge in mamiee M. Čižman izkazali sočutje, se tem potom srčno zahvaljujem. Najtoplejšo zahvalo izrekam vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, ter pevskem društvu »Svoboda« za gimljivo petje; kar bodemo obdržali v trajnem spominu. Rodbina Ivan Čižmanova. Listnica uredništva. Sodrugu dopisniku Iz Tržiča Jesenic itd- Stvar je malo zastarela in jo vsled pičlega prostora ne moremo priobčiti. Vsem sodrugom dopisnikom 1 Uredništvo -a-sipajo sodrugi iz vseh krajev z dopisi. Naj sodrugi oproste, da se vsi dopisi ne priobčijo takoj ali pa zelo skrajšano. Pomislite, da je teh dopisov vsak dan za eno številko. Sodruge dopisnike pa bi prosil naj redno dopisujejo, vendar pa kolikor mogoče kratko, osebnih napadov naj se kolikor mogoče ‘izgibajo in naj obračajo pažnjo bolj na idejno stran celih zadev. Kakor hitro bomo začeli z dnevnikom, bomo uveli stalno rubriko za dopise iz delavskih vrst, da bi še na ta način sodrugi vežbali v pisavi. Za tiskovni sklad so darovali: Čekada Franc 288 K, Štole Jožef 172 K, Bevk Srečko 50 K, Bros Andrej 10 K. Skupaj 520 kron. Sodrugi posnemajte! ' t O 2 n'*j° n'dars*<0 š°*° in večletno l\liC!lčli prakso v kaolinu, soli, mavcu, lajevcu ali podobnih rudah se sprejme takoj v službo. Ponudbe pod: S. & Co., Ljubljana, poštni predal 155. Proda se ena žepna ura 8 dni idoia, * volnena možka suknja m damski kiobn1 Vse po nizki ceni. Izve se pri vratarju »Hotel Tratnik«, Sv. PGra c. 2: Minite n Mini sRinei Izdajate!.! • Konzorcij »Rdečegif Pi’-w>ra« v Ljubliani. LaGfltk