hudo nepregleden. Ko ^e sneg in led, bo tu fia muka za voznike, ki jO morali v klančku ob- (io obstati, pa se bodo lijali vzvratno nazaj pod idukt. A kar je najhuje, Uianjkljivostl nI mogoče praviti. PRIHODNJE LETO 3,600.000 TON LIGNITA redvidevajo, da bodo pri- pdnje leto povečali odkopne 5inke v velenjskem rudni- a lignita za približno 5 jst. Po vsem tem naj bi na- opali 3,600.000 ton premo- a. Povprečna dnevna realiza- jja bo znašala okoli 11.920 P- Vzporedno s tem bodo po- pešili rudarske raziskave in fajali rentabilnejše metode 1 odkopavanje premoga. »redA^devajo pa tudi višje troške, predvsem zaradi po-; asta cen ma.t©rialom teri preme pa tudi zaradi stro-j kov, ki jih bdoo imeli z od-j opavanjem na območju: )ružmirja in okolice. j Zanimivo je, da v rudniku ^ vedno primanjkuje delav-| ev. Da bi vsem nudili kar najboljše pogoje, računajo, la se bodo vsaj samski ru- iarji ".iranili v obratu druž­ ine prehrane tovarne gospo- finjske opreme Gorenje. ZIMSKO DELO I NA CESTAH I Komunalm obrtni center v Srelenju se je dobro pripravil na zimsko čiščenje cest. Na- lavili so nekaj novih stro- ev, z občinsko skupščino pa o sklenili pogodbo o čišče- pju 26 km mestnih cest. Po­ dobne dogovore bodo skleni- tudi s krajevnimi skupnost- nl. Prve takšne pogodbe so »dpisali s krajevnimi skup­ nostmi Bele vode, Rarae, )ružmirja in Gaberke. _ v — NUJEN JE DRUGI ABONMA v Velenju se je že pričelo etošnje kultumoprosvetno elo. Za uvod so gostovali lani celjskega poklicnega iedališča z Veroniko Dese­ tiško. Dvorana je bila nabito lokia, abonmajske vstopnice O ljudje dobesedno razgra-, lili. Nič čudnega, saj gre za Bes to, ki nenehno raste, ra- 6n tega pa niti v Šoštanju liti v Slovenj Gradcu nimajo ledaliških abonmajev. Zato * zavzemajo, da naj bi bil '6Čemi abonma namenjen le •draslim, za mlade pa bi •^eljavili popoldan.ski. TEDNA (LUBSKIH IN DRAM­ SKIH PRIREDITEV Na sej i upravnega odbora ^veze kulturno prosvetnih or- ftnizacij občine Velenje so ''Mravljah o programu de- ki se bo tudi to sezono zvijalo na likovnem, dram- ^&m. glasbenem, klub.skem *^ gospodarskem področju. V J^i sezoni bodo izvedli teden '^Ubskih in teden dramskih '^ireditev. Prav tako so gkle- Jl^i poživiti mladinska gle­ dišča v osnovnih šolah. Tokrat bodo močnejši tudi ^iki s prosvetnim društvom ^ Pliberku na Koroškem. Ta in tamošnje ljudi bodoj '^^isakli s trem^ prireditvamij ., Na seji so govorili še o večH ? Povezanosti domačili dru-^ 7^ in zato priporočili vea "^^ebojnih gostovanj. | O razgibanosti govorita tudi dve novoustanovljeni društvi in to »Ivan Napotnik« v Za- vodnji ter »Anton Aškerc« v nidarskem tolskem centru v Velenju. -v UPOKOJENCI SO SE ZBRALI v soboto, pred praznikom dneva republike, je sindikal- i^a pogružnica tovarne usnja v Šoštanju organizirala prija­ teljsko srečanje upokojencev — bivših članov kolektiva. Od 182 vabljenih je na srečanje prišlo 142 upokojencev, med njimi tudi najstarejša bivša delavca, 86-letna Nežka Ledi- I nek in 81-letni Jože Toster. I Ko so si nekdanji člani ko­ lektiva ogledali tovarniške prostore, ki so se medtem precej spremenili, so se sre­ čali v sindikalni dvorani pri pc^mjenih mizah. Tu je za prijetno razpoloženje igrala tovarniška godba, za poskoč­ ne polke in valčke pa je po­ skrbel tudi trio. Zbrane upokojeaice je po­ zdravil predsednik sindikalne podružnice Herman Lešnik, v imenu uprave pa tudi Fra- njo Hlačer. Za izredno po­ zornost se*-je v imenu vseh zbranili zahvalil Rudi Bolha. F. St. IZOBRAZBENA STRUKTURA v Šentjurju so uvedli an­ keto o izobrazbi zaposlenih. Tako je v občini zaposlenih 1.521 oseb, od tega 644 žensk ali kar 42 odstotkov. Visoko­ šolsko izobrazbo ima 1,61 od­ stotka, višjo 2,8, srednjo 12,7. Največ, ali kar 614, je ne­ kvalificiranih delavcev, sledi­ jo pa kvalificirani in delavci s srednjo strokovno izobraz­ bo. Porazna je ugotovitev, da se izobrazbena struktura v zadnjih štirih letih ni bistve­ no izboljšala. Seveda je s takšno strukturo težko pri­ čakovati občuten napredek. Poleg vsega- tega je močno prisotno tudi dejstvo, da vi­ soki in višji kader močno fluktoirata zaradi nizkili oseb­ nih dohodkov. JUTRI ZASEDAJO ODBORNIK! Jutri zjutraj bo v mali dvo­ rani Zadi-užnega doma v Šentjurju dvanajsta redna se­ ja odbornikov obeh zborov skupščine občine. Obravna­ vali bodo več poročil, med njimi tudi o gibanju gospo­ darstva v občini in realizaci­ ji dohodkov in izdatkov ob činskega proračuna. ELEKTRIKA V DOMU NA RESEVNI Za praznik republike je v planinskem domu na Resev- ni zagorela električna luč. Planinsko društvo Šentjur pri Celju je že nekaj let iskalo možnost, kako bi dom na- pra.vilo privlačnejši in mikav- nejši za večje število obi­ skovalcev, ker je lahko do­ stopen in tako ugoden za iz­ lete. S požrtvovalnim delom čla­ nov, ki so naredili precej udarniških ur, tn izdatne fi­ nančne p>odpore občinske skupščine, je dom dobil osnovne pogoje za razvoj v lepo izletniško točko. Moram dodati, da ima dom že eno leto tudi tekočo vodo in da se je kapaciteta povečala na 20 ležišč v sobah. Dom je odprt vsako soboto in nede­ ljo, po želji in po predhod­ ni prijavi pa kadaikoli. Franc Zabukovšek VETERINARSKA SLUŽBA SE UVELJAVLJA Kar so pred leti uredili status šmarske veterinarske postaje kot samostojne sliiž- be, se *e ta Izredno uvelja­ vila. Uvedla je med drugim p>ovsem novo tehnologijo pri vzreji pujskov do 10 kilogra­ mov in sklenila poslovno so­ delovanje tudi s farmo »Dub- ravica« v Zagrebu. Veterinarska služba, ki je lani dobila novo zgradbo, bo imela, kot predvidevajo, le­ tos več kot 900 tisoč din bru­ to prometa, od tega bodo 35 odstotkov sredstev namenili Za sklade. dl-ir O OBČINSKEM STATUTU Na zadnji seji sta na pr­ vih ločenih sejah občinski in zbor delovnih skupnosti ob­ činske skupščine najprej raz­ pravljala o predlogu občin­ skega statuta, zatem pa na skupni seji obravnavala vr­ sto aktualnih vprašanj. Med drugim so bila na dnevnem redu izhodišča za sestavo srednjeročnega razvojnega programa občine za obdobje od 1971. do 1975. leta, in­ formacija o položaju atom­ skih toplic, predlog za usta­ novitev krajevne skupnosti Csredek itd. Na seji so spre­ jeli tudi več odlokov. dhr NJUNiH PETDESET LET Zlato jesensko sonce si­ jalo pred Šumečnikovo hišo, ko sta na pragu sprejela svoje otroke, vnuke in pra- vnuke ata Janez in mama Ana Gostečnik iz Rade.gunde nad Mozirjem. Prišli so jima česti!at k njunemu visokemu jubileju. Praznovala sta pet­ deseto obletnico skupnega živ­ ljenja. Imela sta sedem otrok, a zdaj je hiša skoraj prazna. Le ena hčerka jima je še ostala v pomoč, že več kot pol stoletja gospodarita na tej kmetiji. Nikdar nista oma­ gala pri delu, kljub svojim sedmim križem še primeta za vsako kmečko delo. Oče Janez je invalid prve svetov­ ne vojne. Bil je ranjen v no­ go in zdaj vse življenje ob­ čuti njeno zlo. Pa tudi mati Ana je že od svoje mladosti mnogo trpela, pa še sedaj ni j časa za počitek. l\idi med NOV je bila njima hiša pra­ vi dom partizanom. Pomaga­ la sta jima oba, kolikor je bilo v njuni moči. Torej vi­ dimo, da njuna pot ni bila posuta s cvetjem, pa sta kljub temu dočakala ta zla­ ti družinski jubilej, h_ katere­ mu jima iskreno čestitamo in jima želimo še mnogo srečnili in zdravih let. G. M. NOVA ŠOLA s skoraj trimesečno zamu­ do so naposled v Rogaški Slatini odprli novo šolo, ki so jo zgradil s sredstvi šmar­ ske občine in krediti repub- i liške izobraževalne skupno- j sti. Otvoritev je bila pove­ zana, s praznovanjem dnc/a republike. Nova šola ima 17 učilnic, več kabinetov in druge po­ trebne prostore in pomeni seveda za šmarsko področje izredno pridobitev. V njej bo imelo 830 učencev povsem drugačne delovne in učne po­ goje, kot so jim jih lahko nudili stari • šolski prostori, ki so malone že razpadali. dhr DOGOVOR O ŠTIPENDIRANJU v procesu boljše.ga ureja­ nja problemov štipendiranja študirajoče mladine in spod­ bujanja k boljši in dolgoroč­ nejši kadrovski politiki je tu­ di konjiška občina sklenila pristopiti k skupnemu ure­ janju teh zadev na področju republike Slovenije. Pred dnevi je tako občinska skup­ ščina v SI. Konjicah podpi­ sala sklep o pristopu skup­ ščine občine k družbenemu dogovoru o kreditiranju in štipendiranju učencev in štu­ dentov v SR Sloveniji. Ta akt bodo podpis ealddrl tu ge organizacije v občini kot so občinska konferenca ZKS, občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet, ob­ činski komite ZMS in drugi. Trenutno prejema na ob­ močju konjiške občine šti­ pendije 340 mladih ljudi, od tega 160 na. poklicnih šolah, 91 na sredjnih šolah, a osta­ li na višjih in visokih. Števi­ lo štipendistov na višjih tn visokih šolah še nI ^dovo­ lj ivo spričo potreb v občini tn v primerajvi s sedanjo strukturo zaposlenih kadrov in njihovo usposobljenostjo. BESEDE KNAPOV v nedeljo v Hudi jami. Občni zbor sindikata. Nabita dvorana sindikalnega doma. Prignal jih je živ interes, da bi zvedeli, kako bo z njimd, vmes pa so po\'edali trem gostom tisto, kar sicer eni sami dobro vedo; kako pri n.iih je. Niso govomj.ki, pravijo. O, ko bi pri nas vsi v tako malo besedah toliko povedali. AUGUST PINTER: "»Polo­ žaj laških rudarjev in razme­ re, ki jim jih krojijo tudi širši družbeni dejavniki so takšne, da si sindikalna or­ ganizacija v rudniku zastav­ lja naloge in cilje, podobne tistim, ki so značilni za sin­ dikat v razredni družbi, ta- koimenovane klasične cilje in naloge, ki , naj bi v naši stvarnosti veljale že za zgo­ dovinsko obliko v sindikal-. nem gibanju«. IVAN ALBREHT: »Kaj mJ je treba dopovedovati vam, tovariši, o težavnosti rudar­ skega stanu, o tem da nosi­ mo na »šiht« po dvojne hla­ če in srajce, da nas v odko­ pu Govce kot ploha zaliva talna voda, v Jožefa pa v hudi vročini pot v potokih. In za kakšen dohodek? Do­ hodek, ki je zmrznil s ceno premoga vred, statistike — tudi doma imamo vsak svo­ jo — pa govorijo o nenehni rasti življenjskih stroškov«. FRIDERIK KRAŠEK: »De­ lavnice runiške^a zunanjega obrata se praznijo. Vedno manj mehanikov, električar- jev, kovačev, tesarjev in zi­ darjev je. Tisti, ki so odšli pripovedujejo, da drugje ve­ liko več zaslužijo, delajo v mnogo boljših pogojih. Pra­ vijo, da naj potrpimo. Tako So nam svetovali že lani in da bo letošnjo i>omlad zače­ la rasti nova tovarna. Saj raste, v Logatcu. Pravijo, da je že pod streho.« D.IRKO PRESKAR: Govo­ ril je o samoupravljanju, o tej neodtujljivi, ustavni pra­ vici delovnega človeka, pra­ vici, ki je tudi dolžnost, o boju proti samovolji, šika- nam, krivicam, tudi na videz majhnim. Ni povedal če nje­ gove besede veljajo razme­ ram v kolektivu, a najbrž bi, če bi tako mislil. A ker je govoril splošno, se torej ni omejil na samoupravljanje v temelju, torej tudi na višjih ravneh. PETER PODBEVŠEK: «... in potlej se spomni nek­ do na vrhu in pravi, da laški problem rudništva sploh ni problem, če rudarje rabijo v Trbovljah, v Velenju. Kar ta­ ko kot v starih gnilih časDi, culo pod pazduho ... S težavo je vstal in s te­ žavo sedel. Išijas ga je zvil. Čudno, od česa? Polovica jamskih delavcev je invali­ dov, kot on ... »Kam je šla legendarna revolucionarnost rudarjev, da tako voljno, potrpežljivo in preveč razumevajoče prenašajo vse tegobe?« Te besede je predsednik sindikalne podruž­ nice Avgust Pinter sicer izrekel v uvodnem referatu, toda ali niso ravno pravšnje tudi za zaključek? JURE KRAŠOVEC