SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplačan 16 (Id., za pol leta S gld., za četrt leta 4 (Id.* sa jedes mesec 1 gld.4Q kr. V administraciji prejeman velja: Za esle leto 12 rld., sa pol leta 6 gld., za četrt leta it gld., ia jeden m«iec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (iaserste) »«prejema upravnlStvo in ekspedlcija v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice It. 2. Hokopiai se ne vračajo, netrsnkovana pisms ne viprejemsjo. Vredniitvo j» v Bemenliklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isviemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldne. V Ljubljani, v sredo 26. avgusta 1896. Letriilt XXIV. Petnajst shodov? Iz Celovca, 25. avg. Včeraj in predvčerajšnjim napravilo se je po katoliški ljudski stranki na Koroškem petnajst s h o d o v , od teh j e d n a j s t slovenskih. — Povsod je bilo poglavitni predmet našim govorom deželno gospodarstvo, načrt združene nemške in slovenske ljudske stranke ter krasni pastirski list mil. knezoškofa Jožefa. Naše katoliško politično in gospodarsko društvo je sklicalo pet shodov in sicer: 1. V Prevaljah v nedeljo dopoludne ob '/i9. uri pri Steklu. Vkljub skrajno neugodnemu vremenu in cerkvenemu shodu v bližnjih Lešah zbralo se je lepo število volilcev. Gosp. dež. poslanec Gregor Einspieler je poročal o delovanju deželnega zbora, gosp. K a n d u t je navdušeno govoril o strankah itd. 2. V Dobrli Vasi je bil shod ob '/,4. uri popoludne. Gostilničarji nam niso dali prostora, zato smo zborovali v prcštiji, kjer se je zbralo lepo število volilcev. Da bi ne bilo deževalo, zbralo bi se jih gotovo več. Gosp. Gregor Einspieler je poročal o dež. zboru, g. stolni kaplsn Mat. E a -ž u n pa je govoril tako vneto in prepričevalno o volilni dolžnosti, da so se pokazale celo trdim in osivelim možem solze v očeh. Vspeh shoda je bila presijajna zmaga, pridobljena drugi dan pri prvotnih volitvah. 3. V Kamenu pri Rikarji Vasi je bil društveni shod v ponedeljek, na dan sv. Jerneja ob 9. uri dopoludne. Poročal je gosp. Einspieler o deželnem zboru in govorili so še g g. Legat in kaplan Ražun. Udeležba je bila sicer bolj pičla, a upamo, da shod ne ostane brezvspešen. 4. V S t. J u r j u ob Z i I i se je zborovalo v nedeljo po dopoludanski službi božji. Dež je lil, kakor iz škafa in vender zbralo seje pri Maizlu okrog 100 volilcev, samih trdnih mož, dasi se jih je skušalo odvrniti, naj ne gredo na shod. Govorila sta gg. Legat in kaplan Rozman o našem dež. gospodarstvu, ki kaže res žalostno lice; zakaj stroški, zlasti za šolo rastejo od leta do leta, kmet vedno bolj ubožava in izračunilo se je, da je prišlo samo v zadnjih 10. letih blizu 5000 kmetij na kaut; približno 160 se jih razproda šiloma vsako leto. — Kmetje so bili s shodom zelo zadovoljni. 5. N a Z i 1 j s k i Bistrici je bil shod ob 5. uri popoludne. Lepa dvorana pri Janahu se je napolnila s pazljivimi poslušalci, katerih je bilo do 100 samih mož-volilcev. Gosp. Legat je govoril o liberalno - judovskem gospodarstvu in o nemčursko-brezverskih šolah, kaplan Rozman je raztrgal in osvetlil nek liberalno-nacijonalni pamllet „Zur Wahl", kateri je izšel ravno tisti dan zjutraj, in v navdušenih besedah kazal na delovanje liberalne večine v deželnem zboru ter pozival navzoče, naj dobro volijo in nevstrašeno glasujejo za krščanske slovenske može! Konečno je še g. vikar Podgorc, ki je do-šel mej zborovanjem, prav zanimivo razložil točke našega načrt». Z živahnimi „živio"-klici na presvit. cesarja in papeža sc je zaključil shod. Razun imenovanih so bili volilni shodi slovenski: 6. VCačah obZili v nedeljo ob 2. uri popoludne. Shod se je določil in naznanil ljudem še le opoludne, ali vkljubu temu so prišli malone vsi posestniki iz Cač, da se navdušijo za dnbre volitve. Gg. Legat in Rozman sta pojasnila važnost ravno letošnjih volitev, pokazala, kako se v deželi gospodari, in podučila volilce, kako jim je neustrašeno voliti prave krščanske može. Poslušalci in govorniki so bili s shodom zadovoljni.. 7. V Kaplji ob Dravi. Isti dan vršila sta se i v Rožni dolini dva javna shoda, koja sta se oba kar najbolje obnesh. Zjutr-t' ob 9. uri zbo- rovalo se je v Kaplji na Dravi v širnih prostorih Ogrizove gostilnice. Kljub neugodnemu vremenu — lilo je kakor iz škafa — zbralo se je bilo okrog 200 mož skoraj samih volilcev od blizu in iz dalja, ki so z velikim zanimanjem in občudovanja vredno pazljivostjo poslušali do 3 ure trajajoče govore. Predsednikom shoda, kojega je z navdušenim nagovorom otvoril g. d r. B r e j c , je bil izvoljen naš vrli g. M a r t i n Stih p. d. Slemec iz St. Janža. Kot govorniki so nastopali dr. Brejc, ka-peljski župnik g. Janez Ogriz, g. Martin Stih in posestnik iz Plajberga g. O g r i z , ki so v domačih, jedrnatih, do srca segajočih besedah šibali slabo liberalno gospodarstvo v dež. zboru, razkrivali skeleče rane našega šolstva in spodbujali navzoče volilce k obilni udeležbi volitev. Ploskovito pritrjevanje sledilo je ostri kritiki, naperjeni proti nečuvenemu terorizmu boroveljskih, podljubeljskih, plajberških in bistriških fužinarjev, kateri kot delodajalci in — upniki z vso silo na one reveže pritiskajo , ki so žalibog od njih odvisni. — Zborovanje je napravilo na navzočnike globok utis ; upati smemo, da tudi dejanjski sad ne izostane. 8. Popoludne ob Vi3. uri zborovalo se je v Svečah in sicer — ker se je bilo dotlej že iz-vedrilo — na prostem pred župniščem. Shod sta bila sklicala zaslužni in delavni domači župnik g. J. S u s t e r in pa dr. Brejc; predsedoval mu je posestnik U c a r iz Sveč. Zborovanja udeležilo se je do 250 ljudij, ki so z neumorno vztrajnostjo poslušali govornike g. dr. Brejca, g. kaplana Sporna in g. S t i h a , ki so z mladeniško ognjevitostjo udrihali po liberalcih in nacijonalcih in prerešetali prav pošteno vzlasti fužinskega ravnatelja g. To-beitza na Bistrici. — Ako Bog da, tudi Svečanom in Bistričanom vremena bodo se zjasnila. 9. V M e 1 v i č a h blizo Šmohorja se je zbralo na volilnem shodu ob 1!ii0. uri do 80 volilcev, ki so pazljivo sledili govorom vrlega kmeta Guggen-bergerja in g. P o d g o r c a , ki je razvijal naš pro- LISTEK Gospod Ognjišček 111 gospod Mrav-ljinček. Spisal Feliks Vran. (Dalje.) t Da, on je zelo natančen, v čast svojemu uradu in v veselje svoji ženi. In vendar, kdor gospoda Ognjiščka ne pozna dobro, mislil bi gotovo, da zapravlja časih denar prav po nepotrebnem. Tako na pr. odloči vsak teden jedno krono za kegljanje pri Dolenjcu. In on je izvrsten kegljavec! Tako hladno, tako odmerjeno, tako pravilno ne vrže kroglje živ človek, kakor jo vrže gospod adjunkt. In kadar jo vrže, pokaže ji takoj hrbet, stopi z mirnimi koraki k mizi, popije četrt kozarca vina in potem še le se ozre na kegljišče. On si je v svesti vspeha. A če je kroglja zgrešila svoj smoter, če je postavim zadela v teku na kakšno vzbočeno mesto ter odskočila v stran, ali če je podrla levo damo namesto levega kmeta, na katerega je meril gospod Ognjišček, — ah, gospod se prime z obema rokama za glavo, stopi oprezno na progo, drsa na lahko z nogo, časih se celo z roko dotakne tal, potem pride h kegljem, brcne padlo damo daleč v stran, potipa z mazincem levega kmeta, vrne se k mizi ter se jezi nad Dolenjcem. „Kaj mislite, da bi ga ne pihnil na kakšnem drugem kegljišču ? Ali tu pri vas, — fej 1 Saj sem vam pravil že zadnjič, — kaj mislite, kdo bo kegljal pri vas . . ." Gospod adjunkt ima zmirom slabe soigralce, katere poučuje, svari, časih celo malo ozmerja ter jim razlaga na drobno vse njihove grehe in napake .... Zaradi te okoluosti ravno je vkljub svoji spretnosti odločil jedno krono na teden za kegljanje. In to krono z vsem morebitnim dobitkom prejšnjih večerov hrani vestno do krajcarja preračunjeno v malem desnem žepu telovnika. Kadar mu ostane samo še desetica, tedaj jenja igrati, kajti umevno je, da gospod adjuukt ne riskira nikdar. Ali avgusta meseca lanskega leta se je dogodilo, da se potipa gospod Ognjišček za žep in najde v njem samo še pet krajcarjev. Prestraši se, stopi k mizi ter šteje. „Moj Bog, — to je jasno : samo pet jih je. A kako je to mogoče? Kaj mi ni dala Ivana ravnokar dvajset krajcarjev? Gotovo ne, zakaj sicer bi jih moral imeti . . . Oprostite, gospodična Ivana, meni se zdi, da mi niste še dali dvajset krajcarjev, ki ste jih izgubili pri zadnji partiji . . „Ali gospod Ognjišček l" „Oprostite, gospodična Ivana, jaz sem prepričan, da ste mi pozabili plačati: tu v žepu imam samo pet krajcarjev, a imeti bi jih moral po pravici petindvajset . . ." „Morda ste jih spravili kam drugam; jaz čisto dobro vem, da sem vam jih dala." „Ni mogoče, gospodična Ivana. Denarja, ki ga dobim pri kegljanju, ne hranim nikdar v kakšnem drugem žepu, kakor na d^sni strani telovnika. In le poglejte, da imam tu samo pet krajcarjev . . „.laz vas nečem vizitirati, gospod Ognjišček. Ce tudi se natanko spominjam, da sem vam plačala, vendar vam dam še jedenkrat dvajset krajcarjev." „O, nikakor ne, gospodična Ivana; ako ste prepričani, —■ potem seveda ... Ali vkljub temu, jaz sem zagotovljen .. ." In gospod adjunkt je začel z nova kegljati. Toda roka se mu je tresla in ves nezadovoljen in raztresen je vzkliknil: „To je za danes zadnja partija." Potem je stopil v kot in začel v desetič brskati po žepu. tn gram in kaial na skeleče rane, ki nam jih je vsekal liberalizem. 10. V B o r 1 a h se je začel shod ob '/«12. uri. Udeležba je bila precej pičla, a vkljubu temu, kakor upamo, shod ne ostane brez dobrih posledic. Govorila sta tudi tu gg. Podgorc in Guggen- b e r g e r. 11. Na Plesišču pri Stebnju sta popoludne govorila gg. Podgorc in Guggenberger, navdušenimi besedami pojasnila naš program in utemeljevala, zakaj moramo voliti dobre poslance. Ker zadnje imenovani kraji ležijo ob skrajni jezikovni meji, je govoril g. Podgorc slovenski, g. Guggenberger pa nemški. — Nemci so imeli društvene in volilne shode: 12.—15. VZgorujiBeli.Kangersdorfu, naKokovem in vReihenfelsu. Tudi ti shodi so se vrlo dobro odnesli, zlasti prva dva. Muogo dobrih naukov se je razsejalo po vseh teh shodih. Dal jim mili Bog uspeha in sadu na blagor Koroške dežele! b-f-r. Politični pregled. V Ljubljani, 26. avgusta. Volilna jireosnova, kakoršno je vsprejel v zadnjem zasedanju državni zbor, je dobila te dni po poročilu „Narodnih Listov" najvišje potrjenje. Ob jednem pa naznanja ta mladočeški list, da se objavi novi zakon še le v primernem trenutku, najbrže še le pred razpisom državnozborskih volitev. Nemci na Češkem. Iz posamnih poročil je že dovolj znano, kako se godi češkim prebivalcem v takih mestih in krajih na Češkem in Moravskem, kjer so Čehi v manjšini in je vse vodstvo v rokah Nemcev. Posebno v zadnjem času se množe pritožbe iz raznih takih krajev in vsled tega moramo, nahajajoč se v skoro jednakih razmerah, popolno odobravati postopanje vodij češkega naroda. Zagrizene Nemce je seveda ta akcija s češke strani zelo pogrela in načelnik izvrševal-nega odseka kluba nemških deželnozborskih poslancev, dr. Schlesinger je doposlal vsem listom nemško-liberalne barve oklic, v katerem poživlja vse Nemce, naj se zjedinjeni bojujejo zoper čežke navale. Pred vsem se pa pozivljejo premožnejši Nemci, naj donašajo kolikor možno v podporo zatiranih manjšin. Predloge glede obnovitve pogodbe * Ogersko se po poročilu mladočeških listov v jesenskem zasedanju ne predložč državnemu zboru. Avstrijska vlada je baje voljna predložiti to delo že sedaj poslanski zbornici, ker je delo razven nekaterih „malenkostij" popolno dogotovljeno, vendar se pa temu najodločneje protivi ogerska vlada, ker meni, da bi se ji stavile pred novimi volitvami velike ovire. Konečno se pa poudarja v imenovanem listu, da stvar formelno še ni določena, avstrijska vlada dela z vso silo na to, da se reši pereče vprašanje še v prihodnjem zasedanju, vendar ni gotovo, da bi bila kos ogerski vladi. V prvi vrsti pa je potrebno, pravi omenjeni list, da se zasedanje ne otvori v mesecu septembru, marveč, kakor je že določeno, še le v oktobru. V tem času bi ee rešil samo proračun, domovinski zakon in nekaj manjših predlog. Mini8ter8ka kriza v Bolgariji se še sedaj ni polegla. Ministerski predsednik Stoilov se je podal minulo nedeljo znova h knezu Ferdinandu v Rilo ter mu poročal o položaju. To potovanje je po poročilu „Agence Balcanitjue" ugodno znamenje, da so se polegle težkoče, ki so nastale vsled odstopa vojnega ministra, in da ostane Stoilovov kabinet še nekaj časa na krmilu. V dotičnem poročilu se tudi omenja, da knez Ferdinand nikdar ni pozval k sebi Cankova ter mu toraj tudi ni mogel naročiti, naj skuša sestaviti nov kabinet. Iz vsega toraj sledi, je kriza ako ne popolno vsaj deloma rešena. Ruski car na potovanju. Z včerajšnjim dnem sta nastopila ruski car in carinja potovanje po zahodnem delu Evrope v spremstvu višjih dostojanstvenikov. Najprvo obiščeta visoka gosta našega vladarja na Dunaju. Za vsprejem se vrše na Dunaju mnogotere priprave, ki so večinoma že dogo-ovljene. Vsprejem bode strogo vojaškega značaja in onudil prebivalstvu dunajskega mesta prizor, ki ga osedaj še ni videlo na Dunaju. Najbolj si prizadeva a slovesen vsprejem dunajski mestni svet, ki hoče ^» okazati svetu, kako vč ceniti prijatelje naše vladar-ke hišej, *%eontjevo poslanstvo v Rim ima po mnenju ruskih časnikov nado na najboljši vspeb. Ako so razni ruski dnevniki dobro poučeni, so v merodajnih krogih Italije bolj kakor kedaj poprej vneti za sklepanje miru z Abesiniio in se vsled tega zelo vspešno vrše pogajanja mej Leontjevom in italijansko vlado. Tudi Vatikan se zelo živahno udeležuje pogajanj, katera vodi Leontijev v imenu neguša Menelika. Nadalje se pa zatrjuje v teh poročilih, da tako dolgo ne bo osvobojen noben vjetnik, dokler ni sklenjen mir. Po našem mnenju pa ta trenutek ne bode tako naglo napočil, ako se obe stranki pripravljata za nadaljno vojevanje v jeseni, in vjetniki bi morali dolgo čakati rešenja, ako jim ne dojde po drugem potu. Prvi vspeh papeževega poslanika pri Meneliku. Omenili smo zadnjič poročila nekega lista, v katerem se je trdilo, da so zločinci napadli papeževo odposlanstvo ter je oropali vseh darov. Ze takrat smo trdili, da je to poročilo gotovo neresnično in da prihaja najbrže iz framasonskih krogov. Danes pa imamo dokaz, kako jalova so vsa taka poročila.' Listi objavljajo danes nastopno vest: „Iz zanesljivih virov se poroča, da je dospel v Vatikan francoski guverner iz Džibuti ter prinesel poročilo, da je neguš Menelik vsprejel papeževega odposla-nika Makarija ter mu že obljubil, da oslobodi najprvo vse one vjetnike, katerih rojstveni kraj leži v nekdanji cerkveni državi." Seveda odposlanstvo ne bode s tem zadovoljno in bode tako dolgo pritiskalo na Menelika, dokler ne ustreže želji sv. Očeta, da naj oprosti vse vjetnike brez izjeme. Vender se pa že sedaj vidi, kaka nevošljivost vlada v framasonskih in liberalnih krogih že radi te malenkosti. S podvojeno silo pritiskajo sedaj na vlado, naj pospeši nameravano akcijo, ter tako prehiti pri Meneliku papeževo odposlanstvo, da bi se ne moglo reči potem, „Ni mi jih dala, gotovo ne. A jaz tega ne bom kar tako pustil: dvajset krajcarjev ! . . . Gospodična Ivana, jaz res ne vem, kako ste mogli tako pozabiti . . ." Ivana je zarudela in vstala izza mize. „Prosim, gospod Ognjišček, tu imate dvajsetico, a drugič želim, da napišete pobotnico za vsak krajcar, ki ga dobite . . „Ne, ne, gospodična Ivana; če tako mislite, potem —" A na tihem je zagodrnjal: „Pa mi jih kljub temu ni dala; jaz dobro vem, da ne." Vzel je klobuk, popil ostanek vina iz kozarca, segel v hlačni žep po robec, da si otare potno čelo, — a kaj je to ? Gotovo: dve deeetici v hlačnem žepu! Sitno je to, presneto sitno 1... Kako naj se zdaj opraviči? A vendar je dobro, da je le dobitek na varnem. „Gospodična Ivana, mislite si: dobil sem jih. A jaz sem bil prepričan —" „Drugikrat ne bodite prepričani, gospod Ognjišček." Malo je pogrelo gospoda adjunkta, a vendar se .e vračal domu dobre volje. Da, še jedenkrat: natančen je bil gospod Ognjišček. Kar se ne strinja z dostojanstvom sodnega adjunkta, tega bi on ne storil za ves svet. Ogibal se je vsacega trušča, vseh veselic, kjer se je pilo in naudušeno kričalo . . . Tako n. pr. bi se danes ne udeležil ne slavnostnega vsprejema, ne slovesnega sprevoda po trgu, ne skupnega banketa in ne zabavnega večera, da bi se vseh teh točk ne udeležil gospod sodnik, njegov predstojnik in po Ognjišč-kovih mislih vzor vseh visokih uradnikov, kar se tiče dostojanstva in častitosti. Stal je torej za gospodom sodnikom resen, lesen, nepremičen, v brezmadežni obleki, ko so se pripeljali po prašni cesti častiti mestni gostje . . In takrat se je dogodilo nekaj tako čudovitega, da me je pretreslo na dno srca in še danes, kadar se spominjam, — ali dovolite, da razložim vso stvar natančneje. Pridrdralo je v Dvorje v prahu zavitih in z venci okrašenih dvanajst voz. Takoj ob prihodu se dvigne iz jednega teh voz visok, svetel cilinder na črnobradati glavi in v tistem hipu skoči na tla zavaljena, tenkonoga postava, prerije se z izvanredno spretnostjo skozi množico, — cilinder se nagne nazaj, roke se razprostr6 — in gospod Mravljinšček je objel — gospoda Ognjiščka! (Dalje sledi.) da je vjetnike osvobodil papež, vlada pa ni storila nobenega koraka v to svrho. Zopet drugi tolmačijo zgoraj omenjeno poročilo tako, kakor bi Menelik hotel norčevati se iz papeževega odposlanstva, ker je obljubil oprostiti le nekaj vjetnikov. Namen tem besedam je očividen in ne potrebuje nikakega pojasnila. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) Iz zgornjih določil pojmov za domačo industrijo pa sledi, da velik del »pomočkov izven delavnice", za katere se imajo v obče smatrati one osebe, ki v svojih lastnih stanovanjih za akordno plačo izdelujejo obrtne izdelke za obrtne podjetnike, spada to-dobuo pojmovno v kategorijo domače industrije. Ne more se torej urediti pomočništvo izven delavnice, ne da bi se podali na polje domače industrije, še več, nameravana ureditev bode, če se bode sploh hotelo pojasniti te razmere, morala še dalje seči in obsegati splošni okoliš domačega dela. Za domače delo se mora v obče označiti izdelovanje izdelkov v lastnem stanovanju izdelovalčevem v nasprotju k delu pomočnika v delavnici podjetnikovi. Pododdelki tega splošnega pojma so: 1. Domači postranski posel, t. j. ono domače delo, ki ni glavni prislužek dotične osobe, temveč katero se izvršuje poleg opravljanja lastnega gospodarstva kot postransko opravilo, bodisi, da si preskrbi izdelovalec tvarino za izdelke, katere ima narediti, sam, bodisi, da mu jo nabavi kak podjetnik. Tu je vse jedno, če je domenjena kaka mezda za to delo, ali pa če se plača za izdelke kaka prevzemna cena. Pri tem bo pa premisliti, če se ima opravljanje tega dela omejiti na člane lastne družine. — 2. Domača industrija, t. j. ona produktivna delavnost, ki je v kraju v navadi in se omejuje samo na obdelovanje lastne tvarine surovega blaga, oziroma vmesnega produkta (ki si ga je pridobil ali kupil kdo sam). Iz teh tvarin narejeni izdelki se oddajo trgovcem ali pa naravnost konsumentom. — Bistveno se omejuje ta pridobitna delavnost na udeležbo članov iz družine in navadnega hišnega služabništva. 3. obrtno domače delo, t. j. ono domače delo, ki je glavni prislužek in se vrši na ta način, da da podjetnik, tovarnar ali založnik (ali njegov pooblaščenec, faktor, poslovodjah za izdelovanje potrebno tvarino, več ali manj pripravljeno ali prikrojeno. in katero prevzame domači delavec v ta namen, da dobavi iz tega predmete masnega konsuma ali trenotne potrebe na način predpisan od podjetnika in to proti plačilu od kosa. Ta pridobitveni nač>n se deli zopet na dva pododdelka : a) v pridobitno delavnost izven delavničnih ali domačih pomočnikov, ako delo izvrše osebe same, ki so je prevzele. b) v pridobitni način kosnih mojstrov, ako oseba, ki prevzame delo, za njegovo izvršitev vpo-trebi še druge sodelavce, naj spadajo ti k družini ali ne. Ni pa razločka glede tega, če kosni mojster prevzame delo samo od jednega ali od več podjetnikov. Kakor hitro se doženejo meje pojmov o posameznih kategorijah domačega dela, more se preiti na obrtnopravno ureditev posameznih kategorij. Kategorijo 1.) domače postransko opravilo, in 2.) domača industrija, bodemo morali kakor do zdaj pustiti izven veljavnostnega okoliša obrtnega reda. Kategoriji 3a) in 3b) pa, katere bi že imela obsegati velika skupina tako imenovane tovarniške industrije, se bodeta morali v slučaju potrebe, in sicer v okviru obrtnega reda, posebni vreditvi podvreči. Z ozirom na kategorijo 3a), pomočniki izven delavnice, se je stavilo v začetkoma napominani en-keti, oziroma pismenem poizvedovanju, več ozira-vrednih konkretnih predlogov, katerih načelo je v obče, da se imajo pomočniki izven delavnice smatrati za obrtne pomožne delavce v smislu § 73. o. r. in kateri gredo ob jednem na to, da se določno vrede obrtnopravne razmere te vrste pomožnih delavcev. Najprvo je kot logično posledico tega, da priznamo pomočnike izven delavnice za obrtne pomožne delavce, zaznamovati, da lastniki trgovskih obrtov kot taki ne smejo dajati dela nobenim pomočnikom izven delavnice, potem, da pomočniki izven delav- niče ne smejo izdelovati obrtnih del za več podjetnikov in ne sami dajati dela zopet pomožnim delavcem, ker bi jih morali v teh slučajih imeti za samostojne obrtnike in bi morali naznauiti svoj obrt. (Dalje sledi.) Slavnost v Loki. (Izv. dopis.) Zadnja nedelja, dne 23. avg., je bila za Skofjo in Staro Loko posebno slovesen dan. Po dolgem hre-penjenju je prišel dan, da se blagoslovi krasna zastava še mladega društva kat. rokodelskih pomočnikov. Veselje je bilo tem večje, ker so se Prevzvi-šeni knezoškof sami napotili v Skofjo Loko blagoslovit zastavo. Zato ni čuda, da so se že več dnij poprej postavljali mlaji, pletli venci, delali slavoloki. Vsa Loka se je praznično oblekla. Brezštevilno zastav je vihralo s hiš (na prste ene roke si lahko preštel tiste hiše, ki niso izobesile zastave.) V predvečer je krepka domžalska godba priredila mirozov, v nedeljo zjutraj pa budnico. Večiua gostov je prišla z vlakom ob 8. Sprejeli so jih odposlanci domačega društva na kolodvoru, vse društvo z godbo iu z lošitim gasilnim društvom pa jih je pričakovalo pred mestom ob slavoloku, ki je nosil pozdrav prevzvišenemu višjemu pastirju in bratskim društvom. Predsednik domačega društva, č. g. Fr. Erker, je pozdravil vse došle, na kar je prelepo odzdravil predsednik kat. rokodelskih društev, v. g. konzistorijalni svetnik prof. Gnjezda. Na to so korakala zbraua društva k drugemu slavoloku na mestnem trgu in tam pričakovala prevzv. knezoškof«. Zagrmeli so streli, zvonovi zazvonili, pripeljali so se Prevzvišeni in izstopili pri slavoloku. G. predsednik jih je pozdravil, češ da radostno veselje navdaja vsa srca o visoki časti, ki sojo Prevzv. naklonili diuštvu. Pred župniščem je Prezv. vsprejel v. g. mestni župnik Tomažič z odposlanstvom mestnega zastopa z g. mestn m županom na čelu. Točno ob V» 10- jo zopet zasvirala godba. Z »čel se je razvijati sprevod. Na čelu je stopal voditelj z glasniško palico v roki. Za njim je stopalo domače gasilno društvo in domače bralno društvo (Čitalnica se ni odzvala vabilu); potem železniško bralno društvo z zastavo, odposlanci kat. društva rokod. pomočnikov iz Zagorja in z Vrhnike, odposlanci s Kamnika, Kat. družba iz Ljubljane, pevsko društvo „Zvon", šentvidska čitalnica z zastavo, odposlanci konserv. obrtnega društva in delavskega društva iz Ljubljane. Za temi so se vrstila : kat. društvo rokod. pomočnikov iz Novega Mesta; vodil je je predsednik g. prof. dr. Marinko ; rokodel. društvo iz St. Vida z zastavo ; vodil je je predsednik g. župnik Malovrh ; prvo kat. društvo rok. pomočnikov na Kranjskem, namreč ljubljansko, z zastavo, ki jo je blagoslovil še sam Kolping; vodil je je predsednik g, prof. Gnjezda. Za društvi sta šla starološki in mestni župan, oba z odposlanci zastopa. Potem je bila godba. Za godbo so šle odičene družice; 16 manjših družic je nosilo na trakovih zavito zastavo. Družicam se je pridružila kumica, bi. gospa Ema Krenner z dvema častnima družicama, gdč. Emo Krenner in Mirni Jes-senko. Zadaj je stopalo domače rokodel. društvo, pomočniki in častni udje mojstri. Završili pa so sprevod Prevzv. knezoškof z duhovskim spremstvom. Tako se je pomikal ves sprevod mej pokanjem to-pičev in slovesuim zvenenjem po mestnem trgu, .pod slavolokom, ki je nosil napis: „Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo 1 Naprej zastava katoliških rokodelcev ! in dalje proti cerkvi. Pred cerkvenimi vrati je ble-štel društvom naproti napis: „Z delom bogoljulinost druži, Z vsem življenjem Bogu služi! V cerkvi so Prevzv. najprej blagoslovili zastavo. „Naša pesen" je zadonela po cerkvi, ko je bil končan blagoslov. Potem so pritrjevali žeblje: Prevzvišeni, g. kumica, g. mestni župnik, gg. predsedniki društev, g. nunski oče, g. mestni župan, gdčni. častni družici in gosp. predsednik društva Ferd. Erker z vzklikom: „Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo I" Radosti čut je prevzel srca, ko se je razvila in dvignila zastava in poljubila z ovenčanimi zastavami-družicami. Prekrasua zastava ! Na jedni plati je mej belim križem na modrem bogato z zlatom preveze-nem polji brezmadežna Devica; na drugi strani na rdečem polji sv. Jožef. Velik rdeč dekliški trak nosi zlat napis: „Bog blagoslovi pošteno rokodelstvo I" ; na drugem pa, ki je dar kumice, je na jedni petlji nje ime, na jedni pa dan blagoslovljenja. Zastava e zares dika društva, in vsa čast in hvala Loča- nom, posebno gospem in gospicam, pa tudi Staro-ločanom, ki so radodarno zlagali sklad za zastavo ! Po blagoslovljenji so Prevzv. stopili na prižnico. V prelepem jednournem govoru so pojasnjevali, kolikega pomena so zlasti v naših resnih časih mlade-niška, delavska, rokodelska društva ; kako taka društva blagodejno vplivajo na ves okrr.j, kako so zmožna ohraniti v srcih mladeničev vero in nravnost, vzbuditi živo katoliško zavest, ki se ne sramuje javnosti, vzgojiti jih v poštene zuačajne može, ki jih je dandanašnji tako malo ; da so zato sv. cerkvi, papežu in škofom, zato tudi Njim Prevzv. knezo-škofu ljubljanskemu, tako pri srci, da jih o vsaki priliki priporočajo duhovnikom kot del pastorale, in da so tudi sami prišli v Loko blagoslovit takemu društvu novo zastavo. Ko so še prisrčno narisali, kako pa se tudi društveniki morajo držati pravil in biti pokorni duhovnikom-voditeljem, kako jim mora biti zastava znamenje, kako jim morajo biti vedno pred očmi in v srci znaki zastave : S/. Križ, Devica, sv. Jožef — podelili so vernikom višjepastirski blagoslov. Na to so zopet sami darovali sv. daritev in pu njej dali blagoslov z Najsvetejšim. Prelep pogled je bil, ko se je vračal sprevod iz cerkve. Na čelu se je visoko dvigala novoblago-8lovljena zastava, potem je šlo društvo za društvom, zastava za zastavo mej godbo po mestuein trgu gori in doli. — Potem je gosp. mestni župnik pogostil Prevzvišenega s spremstvom in častite gospode predsednike. Mej obedom je zahvalil Prevzvišenega za veliko blagonaklonjenost in čast, ki so jo skazali mestu in posebno društvu, da so, pač utrujeni od mnogih potov, ki jih jim nalaga zlasti za časa bir-movanja apostolsko zvanje, vendar prišli sami v Loko blagoslovit novo zastavo, in v imenu vseh tukajšnih duhovnikov je zatrdil, da bodo združeni z združenimi močmi delovali v razcvit društva. — Društva so se zbrala k skupnemu obedu v društvenih prostorih. Tu je napil g. predsednik domačega društva prevzv. knezoškofu s srčno hvaležnostjo spominjajoč na Prevzvišenega ljubeznivo naklonjenost katoliškim društvom; g. podpredsednik Avg. Šinkovec pa je napil vsem društvom in vsem, ki so s svojo navzočnostjo povišali slavnost lepega dné. Veselje, ki je navdajalo vse, je kmalu našlo odmeva v zvenečih pesmih. Pela sta ljubljansko rokodelsko društvo in delavsko pevsko društvo „Zvon". Mej tem je došel tudi pozdrav iz Maribora od tamošnjega društva, pa nekaj telegramov : „Der Praeses und die Mitglieder des Gesellen-Hauptvereines in Wien senden Euch, liebe Brüder, zum heutigen Feste die herzlichsten Glückwünsche. Michele." „Krepko vihraj nova zastava na slavo rokodelskemu društvu in bodi okolu sebe zbrani armadi ščit in zavetje proti sovražnim silam. Rokodelsko društvo na Vrhniki." Potem telegrami še z Vrhnike, iz Zagorja in Kamnika: „Zivi in napreduj organizacija katoliško-socijalna !" Ob 3. uri popoldne je bil zopet obhod po mestu, potem pa so se zbrana društva vkljub slabemu vremenu napotila v Staro Loko, da bi tudi Stara Loka bila deležna slavnosti, ' ker ima tudi svoje ude v društvu in je podpira. Tudi Stara Loka je imela praznično obleko. Topiči so grmeli, zvonovi zvonili, z mlajev in hiš pa so vihrale zastave iu napisi so pozdravljali došle goste : „Služimo vsi edini Bogu in domovini !" pred hišo županovo: „Stara Loka — pozdravlja vse : Večni Bog naj vas sprejme !" pred cerkvenimi vrati pa: „Bogu srcé, Bogu roké, Bog bo obrisal trpinov solzé !" Litanije je pel z obilno azistenco sorški gosp. župnik Porenta. Mej tem so se „vremena zjasnila" in društva so se zopet z razvitimi zastavami vračala v mesto, Stara Loka pa je klicala za njimi : „Stara Loka — poslavlja vas: Bog vas varuj večni čas I" Ob 5 uri se je začel koncert na Stemarjih, zakaj kakor je oznanjal nad vhodom napis: „Po delu in po trudu milo Pošteno nam je razvedrilo !" I Vrstila sta se petje in godba, in težko je bilo vsem, ko je prišel čas razhoda. Ljubljansko rokodelsko društvo je še zadnjikrat zapelo „Slovo", in z bratskimi pozdravi pozdravljena od vseh so zapustila tuja društva Skofjo Loko. To je v glavnih potezah vspored o slavnosti blagoslovljenja nove zastave. Želimo le, da bi se društvo, ki se bo zbiralo pod to zastavo, dejanski s poštenjem in moštvom, z vzornim vedenjem iu krščanskim življenjem vedno kazalo vredno velike ljubezni prevzvišenega knezoškofa, mile prijaznosti bratskih društev, blagod*rne naklonjenosti domačih rodbin — potem vemo, da bu njegovo delovanje, kakor je bilo pisano na slavoloku : „— Bogu v čast, V srečo bratom, rodu v rasti" Dnevne novice. V Ljubljani, 26. avgusta. f Dekan Jožef Kogej- Iz Idrije smo prejeli danes nastopni brzojav : Dekan Jožef Kogej je sinoči umrl. Pogreb je v petek zjutraj ob osmih. — Pokojni gosp. dekan je bil rojen 21. februvarja 1831. 1., posvečen 30. jul. 1854. Deloval je kot gimnazijski učitelj v Ljubl jani, kot kapelan na Brezovici, v Tržiču in od 1. 1872 kot dekan v Idriji. Blagi pokojnik je bil jako nadarjen duhovnik, mož stare korenine, žal da ga je dolgoletna bolezen ovirala v njegovem delovanju. Naj počiva v miru 1 (Odgovor na udauo.stno izjavo slovenskih delavskih stanov.) Predsedništvu zborovanja slovenskih del. stanov 15. t. m. v Ljubljani je na udanostno pismo došel danes iz Bima sledeči odgovor: »S posebnim veseljem naznanjam VaSemu blagorodju, da sem izročil svetemu Očetu udanostno izjavo na shodu v Ljubljani zbranih delavcev, katero sle mi doposlali z Vašim pismom z dne 19. t. m. Sveti oče so vsprejeli to izjavo z velikim zadovoljstvom in podelili v očetovski naklonjenosti zaželjeni blagoslov. Rim, 24. avgusta 1896. M. kardinal Ram-polla ... — Kakor se je poprej papež Leon XIII. v okrožnici v delavskem vprašanju splošno pokazal skrbnega očeta in ljubečega prijatelja delavcem, tako se je s tem pokazal očetovskega prijatelja tudi slovenskim delavcem. Bog živi blagega očeta in zveste sinove! (Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji.) Premeščeni so naslednji č. gg. kapelani: Ivan Z a-bukovec iz Slavine v Naklo, Ludovik Schiff-r e r iz Naklega v Slavino, Frančišek Žužek iz Trnovega pri Ilirski Bistrici v Preddvor. C. g. Josip Benkovič je nastavljen kot kaplan v Podbrezju. Novo so nameščeni č. gg.: Ivan G n i d o v e c kot kaplan v Idriji, Anton Ž n i d a r š i č kot kaplan v Knežaku, Josip G 1 i e b e kot kaplan pri Kari pri Kostelu, Martin Škrjanec kot kaplan v Trnovem pri Ilirski Bistrici. (Zlato sv. mašo) bo pel v ponedeljek, dne 31. avgusta v Radomlju veleč. g. Matija K o S & r, umirovljen župnik, rojen dne 30. avgusta 1883 pri sv. Juriju na Sčavnici na Štajerskem, v mašnika posvečen dne 31. avgusta 1846. Spominki, dopo-slani nekaterim p. n. gospodom, naj jim bodo hkrati tudi vabila k tej slovesnosti. Železniška postaja je Jarše-Mengeš. — Zlatomašniku na mnoga leta! (Naše pokopališče.) Nam dobro znani dopisnik v »Narodu« se iz osebnega sovraštva do neke osebe hoče znositi nad njo s tem, da se spodtika nad pokopališčem. Sodbo o pokopališču prepuščamo občinstvu, ki hodi po lepo osnaženih, ne s plevelom poraščenih potih, ki moli pred križem, pred katerim vedno gori po jedna luč, katere dopisnik seveda ne vidi, ker z drugim namenom hodi po pokopališču, ne vselej z dobrim. Več se nam ne zdi vredno odgovarjati. (Izpred porotnega sodišča.) Prvi dan porotnih obravnav je bil obsojen 30letni slikarski mojster Iv. Riharič iz Tunja pri Ilir. Bistrici, v ll/,letno težko ječo, poostreno z mesečnim postom in trdim ležiščem na dau obletnice zločinstva, t. j. dne 28. apr., ko je 771etno Marijo Koler od tam v nekem prepiru tako nesrečno po glavi udaril, da ji je ranil levo oko in je ona vsled notranjih bolečin dne 16. maja I. umrla. — Oproščen je bil 331etni Flor. Kopač iz Zgor. Pirnič, zatožen radi nasilstva. (Dva shoda.) Iz Kranjske Gore: V nedeljo, dne 23. avgusta sta bila pri nas dva shoda, katera sta priredila I. pol. društvo za radovljiški okraj in II. podružnica sv. Cirila in Metoda Gorenjska Dolina. Oba shoda sta zborovala jeden za drugim na Ur-banjevem vrtu. Strašil nas je neprestano močzu dež v soboto iti še t nedeljo dopoludne. Ali kar naje-denkrat se zjasni okrog tretje ure. Skozi lahno meglico zagledamo uaša orjaka Razor iu Prisauek skop„> do vznožja s suegom pokrita. Ta meglica hitro zgine iu pokaže se lepo vedro in višujevo nebo ; in tako smo lahko zborovali na vrtu. Res, da je tu ali tam prinašal sever prav mrzlih sap, da smo suknjo zapenjali, vender nam je ta železna mrzlota dobro dela. Omeniti mi je, da so ta mesec že drugič pokriti naši hribi s suegom. Shoda sta se vrš la ob obilnem poslušalstvu mirno in lepo. Shod je otvoril domaČi gospod župnik kot predseduik zborovanja. Pozdravil je goste ter razložil pomeu shodov ter predstavil vladnega zastopnika gospoda okr. glavarja vit. pl. Kalteueggerja. Prvi govornik gosp. Ažmau je podal podobo deželnega zbora, naslikal strauke in pokazal, kako težko je v sedanjih razmerah delovanje v dež. zboru. Zavrnil je tudi sumujo, kakor bi bil ou proti bohinjski železnici, res pa je, da je 011 glasoval za njo. Razložil je svojim volil -cem, da se je on v prvi vrsti potegoval za koristi svo;ih volilcev, to je za pašnike in druge gospodarske koristi, omenil je, da je dobil mnogo prošenj, katere je toplo priporočil, in tudi mnogo dosegel. Vse to nam je gospod poslanec naslikal le z njemu prirojeno koreuitostjo. — Drugi govornik je nastopil gospod državni poslanec Povše, ki je z ognjevitimi besedami pojasnjeval delovanje državnega zbora. Obširno je razlagal davčno reformo, našteval je r*zue davke, ki se imajo odstraniti, spremeniti, oziroma z novimi nadomestiti. Govoril je o katastru in nekoliko tudi o volilni reformi, o peti kuriji. — Proti koncu se je dotaknil tudi kvotnega vprašanja ter je pojasnil, pojasni: pa tudi stališče našega državnega zbora, ki hoče neomajen ostati v tem, da prejšuo kvotno razmerje ne sme več obveljati. — Na to vstane gosp. Alojzij Schrey, c. kr. poštar iz Jesenic, se zahvali gospodoma za prelepa govora, izreče gospodu deželnemu poslancu Ažmanu v imenu volilcev polno zaupanje, istotako zahvali gosp. državnega poslanca Povšeta za njegovo vrlo postopanje v drž. zboru, priporočujoč se, da bi še na dalje tako vsptšno zastopal interese skupnega cesarstva iu dežele. — Oglasilo se je tudi več mož, ki so izražali svoje želje. — Konečno vstane še domač g. župuik obče znan kot govornik ter se v toplih besedah spominja presvetlega vladarja, ki nam je podal tako ustavo, di ima tudi ljudstvo svoj delež pri vladi. Spominjal se je sv. Očeta papeža ter sklenil svoj govor s trikratnimi „živio"-klici na papeža in cesarja. Nato se je obrnil do zastopnika c. kr. vlade, do okr. glavarja, naj bi blagovolil to sporočiti na višje mesto. S tem je bil ta shod končan. — Sedaj pa se je pričelo zborovanje družbe sv. Cirila in Me toda. Gospod tajnik je kratko pa navdušeno pojasnil namen družbe in pa njeno delovanje v preteklem letu. Gosp. blagajnik je poročal o stanju blagajne iu nekoliko potožil, da se premalo stori v tem oziru, da je premalo došlo. In hvala Bogu, niso bile zastonj njegove besede, kajti navzoči gospodje so se dobro obnesli. Bodi jim tisočera hvala izrečena na tem meslu I — Potem je bili volitev novega odbora. Zapet so bili izvoljeni: Anton Zlogar, župuik in tajnik družbe sv. C rila in Metoda, Josip Bregar, nad-učitelj, Josip Vrankar, kaplan ; namestnika dr. Pr. Kogoj in na novo izvoljeni Gašpir Lavt'žar. S tem je bil sklenjen tudi drugi shod, ker je bilo treba že na vlak, na kar se moramo ozirati. Oba shoda sta se kaj lepo završila v občno zadovoljnost. Tudi ljudi se je nabralo več, nego se je pričakovalo. — Prišli so skoro vsi možje, kar jih je sploh doma, da niso šli ua delo v Bosno ali na Štajersko, kamor odhaja vsako pomlad od nas takorekoč vse moštvo. (Vojaške vaje.) Včeraj je odpotoval del 7. top-ničarskega polka. Dane» dopoludne ob 9. uri je odpotoval 97. in ob 10. uri 87. pehotni polk proti Krškemu. Dospel je sem danes dopoludne 27. pehotni polk z Notranjskega, ki se poda Ž9. avgusta čez Domžale, Vransko itd. na Štajersko. (Nesreča pri vožnji s kolesom) V dopolnilo včerajšnjega poročila o nesreči pri Glincah uavajamo danes, da je mrtvi kolesar 60letni zidarski mojster Jak. Kogovšek, stanujoč na Viču, ranjeui kolesarje pa marker Ivan Primožič. Prvi ni bil popolno izurjen v vozarenju in se ni mogel izogniti Primožiču, ki je kakor blisk priletel njemu nasprot'. (Težko telesno poškodovala) sta 23. t. m. v Vod-matu delavca Jak. Sušteršič in Jan. Tekavc tovariša Jan. Anžiča, mej katerimi se je bil vnel prepir radi neke vlačugarice. Anžič je nevarno ranjen, zli-kovca pa že v varnem zavetju. (Riharjeva slavnost.) V divno romantičnem Polhovem Gradcu vräila se je včeraj ob krasnem vremenu prava narodna slavnost povodom odkritja spominske plošče slavnemu naäemu Riharju. Ker obširno poročilo tako sledi, omenimo naj le, da je imel ob 10 uri č. g. Tomaž Rožnik cerkveni govor, ki je v kratkih a jedrnatih besedah naslikal razvoj cerkvene glasbe. Potem je ob azistenci bližnjih sorodnikov slavnega pokojnika daroval sv. mašo veleč. g. prelat dr. Kulavic. Po sveti masi smo se zbrali na domu Riharjevem, kjer je imel preč. g. Kržie slavnostni govor. Ker bi bilo obžalovanja vredno, če bi se ta krasni govor izročil pozablji-ljivosti, želimo, da bi bil priobčen v celoti. Pri banketu, kjer se je zbralo mnogo odlične gospode, vrslile so se mnoge originalne napitnice med po-pevan em domačih Riharjevih pesmij. (Otroško truplo) so uašli 19 t. m. na pokopališču v Idriji iu sicer v papirnati škatlji, ki je bila le kake 4 cm. na debelo pokrita s prstjo. Trdi se, da to ui v zvezi s kakim zločinstvom. (Iz Adlešič,) 25. avgusta. (Razuoterosti.) Kakor je vse letošnje leto neuavadno, tako je gotovo tudi nenavadno to, da so nas letos že zapustile prijazne lastavke. Sicer je bilo teh ptic letos pri nas nenavadno malo, a v nedeljo popoludne proti večeru videli smo jih letati po zraku veliko množico, ko so se zbirala, da nas potem zapuste. Navadno so odhajale od nas še le okoli Male maše, a letos so se ločile tako zgodaj od nas. Gotovo jih je k temu pri-s lilo premokro in nenavadno hladno vreme. Vsaj smo pa tudi imeli včeraj zjutraj samo +7°R. topline. Ako smemo sklepati po odhodu lastavk, imeli bomo hladno jesen in prav zgodnjo zimo. — Z&dnjič sem poročal e različnih boleznih, katere napadajo letos trt je in grozdje. Tem naj dodam danes še jedno! Pred malim časom sem zapazil v svoji brajdi na vrtu, ki je letos nenavadno polna in na kateri mi raste večinoma kraljevina, da se kraljevinski grozdi suš4. Začne se sušiti namreč pecelj, in sicer zdolaj, za tem jagode uvenejo in grozd se suši. Ko sem to opazil, odrezal sem ves grozd cd zdolaj, in sicer do tje, kjer mu pecelj še ni b;l suh. To je, kolikor sem do zdaj opazil, pomagalo. Drugim grozdom pa začuo jagode gnjiti in sicer v sredi grozda, in potem začne gnjiti pa še pecelj. — Sadja bo letos pri nas nekaj, zlasti češpelj, ki se po nekodi, koder je zemlja dobra in gnojna, prav polne. Vendar pa tudi pri nas češpljevo drevje zelo peša in se zlasti mlade češplje suše. Kakor kaže, se bo tudi pri nas to drevje zatrlo, kakor se je po nekodi po Hrvatskem že pred nekaj leti, zlasti proti Karlovcu, kjer se ne vidi vtč češpelj. (Domača reja) Gospa Jožefa Hribar iz Pod-gabra je prodala svojega tri leta starega žrebca vojaški upravi za žrebce na Selu za tisoč goldinarjev. — Lep denar za lepo žival I (Iz Kranjske Gore.) Naša gora, četudi gora, je cel mesec jako živahna. Slovesnost se vrsti za slovesnostjo. V nedeljo 2. avg. je imel naS rojak čast. gosp. Ivan Smolej novo sv. mašo. Zares redka slavnost v našem kraji. Preteklo je uže 17 let, kar je bila zadnja, katero je imel čast. gosp. Pr. Gregori, sedaj službujoč v Zatičini. Ne bom našteval podrobnosti, omenjam le, da je bilo duhovnikov 18. Slavnosten govornik je prečast. g. Gabron, župuik v Skočidolu. V prekrasnem govoru je novomašniku polagal na srce nauke, katere je izvajal iz citata: „Exi de terra tua, de coguatione in terram, quam monstravero tibi". Gospod govornik je rešil svojo nalogo izborno, da smo mu vsi hvaležni za prelepe nauke. Obed na Urbaujevem vrtu se je vršil v najlepšem redu. Po novi maši je bil nekaj časa odmor. Prišel pa je praznik „Velikega šmarna", pa-trone uaše cerkve. Sedaj je bilo zopet vse po konci, domači župljani kakor tudi tujci, ki so prišli k nam iz raznih krajev : Dunaja, Gorice, Trsta, seveda največ iz Ljubljane. Vsa čast tej gospodi; kajti pridno obiskuje službo božjo, da so domačim ljudem res v spodbudo. Kmalo nato je prišel 18. dan avg. rojstni dan našega presvetlega vladarja Franca Jožefa I. Ta dan smo obhajali zopet z vso slovesnostjo. Uže prešnji dau je bilo slovesno streljanje iz topičev, drugi dan pa je bila slovesua ali kakor tu pravijo posajena t. j. levitirana sv. maša. Bili so štirje duhovniki. Te maše so se vdeležili vsi c. kr. uradniki, šolska mladež z učiteljstvom in mnogo domačega občinstva. Drugi dau pa 19. avg. smo imeli zopet novo slavnost. Ta dau namreč je obhajal naš rojak čast. gosp. Jožef Pečar tridesetletnic) svojega mas-ništva. Ta dan pa je obhajal še nek drug spomin, britek spomin dvajsetletnice svojega ohromljenja. Obhajal je dvajsetletnico, odkar ga je priklenila bolezen na bolniško postelj, da si ne more pomagati tudi v najpotrebniših stvareh, Sestra Urša mu je prava desna roka, ona je vedno pri njem, ki ga opravlja iu celo pita. Kljub svojej bolezui pa je gospod vedno vesel in dobre volje. V znak ljubezni in sočutja do dragega jim prijatelja, so mu kupili sošolci lep voziček na tri kolčsa, v katerem ga bode lahko sestra okrog vozila. V tem vozičku so ga peljali v župnišče, oblekli ga v roket, dali mu štolo in ga tako opravljenega peljali v cerkev. Spremljala ga je obilna asistencija. Peljali so ga pred oltar. Gospod izgleda kaj dobro in je bil na videz mlajši nego njegovi součenci, dasi je bil najstarejši mej njimi. Součenci duhovniki so bili navzoči le trije, namreč : Ažmau, župuik in poslanec, ki je bil glaven aranžar vse stvari, nadalje g. Notar, župnik v Istri, in gospod Jereb, župuik iz Šentjanža na Dolenjskem. Počastil je nadalje gospoda tudi gospod magistr. svetnik Kremžar iz Dunaja. Drugi gospodje so bili zadržani in so se opravičili. Sveto mašo je pel gospod Ažman iz Gorij. V prelepem govoru je pojasnil osodo svojih sošolcev duhovnikov, katerih je bilo vseh 22. Od teh pa je še deset živih. Globoko so segale njegove besede poslušalcem v srce, ko je razpravljal, kako je poklical Bog jednega ali drugega iz sveta. Razpravljajoč rek : „Po milosti božji sem, kar sem", obračal je te besede na gospoda slavljenca, da je namreč Bogu njegova bolezen ljuba, in da je to ona tesna, trnjeva pot, ki ga pelje k Bogu. Po sveti maši so gospoda zopet peljali v župnišče. * * * (Prvotne volitve na Koroškem) Iz Celovca, dne 25. avgusta: V soboto 22. t. m. pričele so se prvotne volitve za deželni zbor v velikovškem okrajnem glavarstvu. V Tinjah, kjer se je volilo najprej, so zmagali nasprotniki. Volilcev je 40. Nasprotnika sta dobila 15 in 17 glasov, naga po 12. Volilo se je tako vsled silnega pritiska nadučitelja Stotz-a, ki je delal z nezaslišanim nasilstvom. Isti dan popoludne pa je slovenska stranka sijajno zmagala v Šmar-jeti ob Velikovcu (občina Važenperk). Borba je bila strašno huda, ali mirna, neodločena do zadnjega. Naši (šest volilnih mož) so dobili po 53 do 55 glasov, nasprotniki 45 do 48. Obe stranki sta napeli vse sile; hvala Bogu, naša je zmagala! — Sijajen je bil za nas včerajšnji dan, ki nam je prinesel sijajni zmagi v Dobrlivasi (s 37 glasovi večine) in Grebinju, kjer je bila ojstra borba, pa zmaga vendar le uaša vkljubu vsemu nasprotnemu pritisku. Danes smo zmagali na Beli, kjer so naši izvoljeni jednoglasno (7j in v Vovbrah ter v St. Petru ob Velikovcu, kjer je bil izid zelo dvomljiv, ali se je zmaga nazadnje vendar le obrnila na našo stran! — Danes se je volilo še v Smihelu iu v Globas-nici, včeraj na Jezerskem. Izid se mi sicer še ni naznanil, ali če se ni zgodilo kaj izvanrednega, je zmagala povsodi slovenska stranka. Z izidom teh volitev je izvolitev naših kandidatov gg. Gregor Ein-spieler in Franc Muri tako reč zagotovljena I —m— (Iz Celovca) dne 25. avgusta. Danes se je mudil tu dragi slovenski gost, vč. gospod profesor Ivan Trinko iz Vidma. Prišel je ž njim i č. gospod župnik Mesar iz goriške šktfije. — Naši liberalni listi kar besnijo proti združeni katol. ljudski stranki. Ker jim v listih samih nedostaje prostora, prinašajo še posebne pamflete kot priloge. Posebno napadajo milostljivega knezoškofa zavoljo pastirskega lista. * * * (Davorin Trsteiijakova slavnost) vrši se, kakor je bilo že objavljeno, dne 6. sept. t. 1. pri vsakem vremenu in sicer s sledečim sporedom : 1. 01« 10. uri v cerkvi sv. Jurja ob Sčavnici slovesna propoved g. dr. Medveda iz Maribora, potem slovesna sv. maša. 2. Ob 12. uri za došle goste skupni obed v gostilni gospe Kreftove. 3. Ob 1/i2. večernice. 4. Ob 2. uri odhod v pol ure oddaljene Kraljevce na rojstni dom Dav. Trstenjaka (hiš. št. 19). 5. Tu slavnostni govor g. dr. M. Murko-ta iz Dunaja. 6. Odkritje vzidane spominske plošče. 7. Petje. — Ker se posebna vabila ne bodo razpošiljala, vabi odbor tem potom najuljudneje hvaležni i.arod slovenski k prav muogobrojni udeležbi. Pokažimo rodoljubi, da spoštujemo nesmrtnega pokojnika, kateri je žrtvoval vse moči svojemu narodu. Na svidenje tedaj, dne 6. sept. pri sv. Jurju ob Sčavnici! — Prispevki za spominsko ploščo naj se blagovolijo pošiljati denarničarju g. I. Kunce-tu, župniku pri sv. Juriju ob Sčavuici. — Slavni gostje, kateri se peljejo nad Radence, lahko rabijo vlak, ki pride tje ob 4. uri 24 minut popo-ludne. (Ugodnejši je vlak, ki pride ob 8. uri 15 m. zvečer v Radgono, ker si. udeleženci lahko v Radgoni prenočijo in se potem 6. sept. zjutraj pripeljejo k sv. Juriju (2 uri). Ob 8. 35 m. zjutraj pride sicer vlak v Radgono in ob 9. 39 m. v Radence, a ta bo že prepozen. SI. udeležencem od celjske strani svetujemo potovanje nad Ptuj. Ker je pri vseh omenjenih postajah težko dobiti voz brez prejšnega naročila, svetujemo si. gostom, kateri žele, da jim ga priskrbimo mi, naj javijo vsaj do 3. sept. tajniku g. iur. M. Senčar-ju pri sv. Jurju ob Sčavnici, kedaj in kam naj pošljemo voznike. Isto tako prosimo vse slavne ude, kateri želi 6. sept. prenočiti pri sv. Juriju, da se javijo pri gosp. tajniku vsaj do 3. sept. Odbor za D. Trstenjakovo slavnost. (Iz Bizeljskega.) Odbor za napravo razstave nam poroča 23. avg.: Zaradi slabega vremena in poškodovanja najboljših goric po toči ne bode letos razstave grozdja na Bizeljskem. * * * (Potrjen zakon.) Presvetli cesar je potrdil v goriškem deželnem zboru sklenjeni zakon, s katerim se določa, da morajo zavarovalne družbe prispevati k stroškom za ustanovitev in ohranjenje požarnih bramb. * (O dobrih šolali.J V učnem in izgojevalnem za-vod-v „Stella matutino" očetov jezuitov v Feldkirch-u bili so letos 403 učenci iz raznih dežel, in sicer iz Avstrije 106 (Tirolcev 43, Predarelcev 40, Nižje-Avstrijcev 6, Galicijanov 4, Solnogračanov 3, Istrijanov in Kranjcev po 2, Cehov, Višje Avstrijcev in Korošcev po jeden. — Prusov 89, Virtember-žanov 32, Bavarcev 26, Badencev 15, Alzaš Lotar-uižanov 7, Hessenov 4, Saksonca 2, Oldinburžanov in Hamburžanov po jeden. Svicanov 51, Francozov 12, Italijanov 8, Angležev 7, Rusov in Belgijcev po 2, Holandec jeden. Južno-Amerikancev 22, Severno-Amerikancev 13, Meksikanec 1, Egipčan 1). Naučni minister baron Gauč je pred mesecem dni obiskal tudi ta zavod z velikim zanimanjem in se je prav povoljno o njem izrazil. Ravno tako je naučni minister obiskal učiteljišče v Tigris na Predarlskem. Ta šolski zavod imajo v rokah šolski bratje. Že 64 učiteljev se je tu izšolalo in so dobili službe po raznih avstrijskih kronovinah. 19 abiturientov je konec julija t. 1. delalo izpit pod nadzorstvom c. kr. šolskega nadzornika dr. Fr. Kicehl — ter so bili vsi potrjeni, dobili so odliko. V spodnjih 3 razredih bilo je 111 kandidatov, iz med teh je bilo 16j)d-ličnih, 64 dobilo jih je prvi red, 20 jih bode delalo meseca septembra ponavljavni izpit, 10 pa jih ni izdelalo. Tudi ta zavod je kakor smo že omenili dne 11. julija obiskal, pogledal vse večje prostore, nadzoroval je vse razrede, ko so mu poprej napravili gojenci svoj poklon z orchester produkcijo, ter se je prav pohvalno izrazil o vsem, kar je videl, posebno se je čudil zdravju čvrstih mladeničev. (Dante in njegova mačka.) Dante je zatrjeval nekoč svojemu prijatelju Cetto-ju, da je umetnost vendar močnejša kakor naravni nagoni. Kot dokaz za svojo trditev je navedel svojo mačko, katera je popolnoma svojo naravno strašljivost premagala in drži s tacami gorečo luč, kadar on zvečer čita. — „Moram pač sam videti, prej ne verjamem", opomni Cetto. Določila sta večer za poskus. Cetto pride o dogovorjenem času k Danteju in prinese seboj pokrito skledico. Dante sede, Oetto njemu nasproti, — in res, mačka je prijela ročno za luč in jo potrpežljivo držala pred Dantejem. Tisti hip pa odkrije Cetto skledico in dve miši skočita iz nje; mačka takoj popusti luč, katera se prevrne po mizi, in skoči za njima. „Narava je zmagala !" reče Dante in se nasmeje. Društva. (Gasilno društvo v Radovljici.) Za zgradbo shrambe gasilnega orodja darovali so pod pisanemu društvu nepričakovano visoke podpore sledeči dobrotniki: Gospa Marija Hudovernikova ves stavbeni svet z obširnim vrtom vred, gospod ces. svetnik Murnik 200 gld.; g. ces. svetnik Thoman 100 gld.; g. notar Rudesch 100 gld.; g. vladni Najbolje priporočena ta preskrbljenje vseh v korznem listu zaznamovanih nenic in vrednosti} svetnik Dralka 100 gld.; slavna posojilnica v Radovljici 100 gld.; g. Allodi, veletržec 50 gld. gg. uradniki prispeli so 75 gld. 50 kr.; slavna zavarovalna družba „Pijani!"', ter vzajemno zavarovalno društvo v Gradcu in si. banka Slavija po 50 gld.; g. grof Thuna 20 gld. Nadalje so nakazali izredno izdatne prispevke slavni deželni odbor ter mestna občina v Radovljici. — Za priredbo koncerta v to svrho se je požrtovalno trudil g. okrajni glavar vitez Kaltenegger in slavno gozdno oskrbništvo isposlo-valo nam je 25 smrek. — Gosp. Grilc iz Lanco-vega dal nam je svoj izdatni kamnolom na razpolaganje. Posebno pa sta se trudili občini Predtrg in Lancovo z brezplačnim dovažaujem potrebnega kamenja, lesa, opeke in apua. Občina Mošnje darovala je mnogo smrek ter darovala največ opeke; velika zahvala za to gre za opetovano uplivno besedo gospodu župniku Berlicu. Občine Lesce, Bo-dešče, Hraše in Novavas doprinesle so mnogo tlake. Ves načrt za zgradbo izdelal je brezplačuo gospod kipar Vurnik iz Radovljice, gosp. Fiužgar iz Brezij pa je daroval 2000 komadov opeke. — Odbor podpisanega gasilnega društva v svesti si, da bi brez tako ogromne požrtovalnosti ne mogel biti kos svoji nalogi, izreka vsem milim dobrotnikom sedaj ob srečno dokončanem delu iz dua srca svojo najtoplejšo zahvalo, ter jim kliče na veselo svidenje ob slovesni otvoritvi dne 30. avgusta t. 1. Odbor gasilnega društva v Radovljici. (Bicikliško dirko) priredi oddelek kolesarjev gasilnega društva radovljiškega o priliki slovesne otvoritve novo zgrajenega društvenega domu ter blagoslovljenja zastave dne 30. t. m. — Dirkalo bode 9 društvenikov po poti iz Radovljice čez Zapuže, Hlebce, Lesce nazaj v Radovljico. — Vsi prijatelji kolesarstva ter gasilcev posebej, dobro došli. (Sola „Glasbene Matice"), ki je letos končala svoje 14. leto, je štela v minulem tečaji 25 oddelkov, in sicer 8 za glasovir, 6 za gosli, 2 za harmonijo, 2 za teorijo, 5 za solopetje in 2 za zbo rovo petje. Poučevali so g. šol. vodja Fr. G e r b i č , koncertni vodja g. M. Hubad. g. H o ffm ei ste r, g. Ve dr al in gdč. Klotilda Praprotnik. Solo je obiskovalo vsega skupaj 288 gojencev. Največji prirastek je bil letos pri klavirski šoli, namreč od 144 na 161. Vpisovanje v šolo „Glasbene Matice" se bo vršilo dne 17., 18. in 19. septembra od 11. do 12. ure dop. in od 4. do 6. ure pop. v društveni pisarni v Cojzovi hiši na Bregu ; redni pouk se prične dne 21. sept. — Dne 1. oktobra se preseli šola v novi „Matičini dom" v Gosposki ulici, oziroma Vegovi cesti. (Vpis tvrdke.) Pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je izvršil v zadružnem registru vpis tvrdke : Hranilnica in posojilnicavStari Loki registrovana zadruga z neomejeno zavezo" s sedežem v Stari Loki. Zadruga vsprejema denar na obresti, dobiva denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom in daie posojila. Tačasni udje načelstva so: Avguštin Šinkovec, kaplan v Stari Loki, načelnik ; Ferdinand Erker, kaplan v Skofji Loki, Jakob Je-lovčan, lesni trgovec v Stari Loki, Janez Kalan, posestnik v Skofji Loki, Franc Osebek, c. kr. kance-list v p. in posestnik v Stari Loki, Gašper Trilar, posestnik v Virmašah in Jože Žagar, posestnik v Stari Loki, odborniki. Telegrami. Dunaj, 26. avgusta. Presvetli cesar je vsprejel včeraj dopoludne ogerskega mini-sterskega predsednika barona Banffyja in finančnega ministra Lukacsa v skupni av-dijenci. Carigrad, 26. avgusta. Pri avstro-oger-skem poslaniku baronu Calice se je vršilo včeraj večurno posvetovanje glede zahtev krečanskih zastopnikov. Navzoči so bili poslaniki in zunanji minister. Razprava še ni dognana. Petrograd, 26. avgusta. Včeraj dopolnilne ob 11. uri sta odpotovala ruski car in carinja iz Petrovega dvora čez Varšavo na Dunaj. Carsko dvojico spremljata ministra grof Woronzow-Daškov in zunanji minister knez Lobanov ter mnogo drugih dostojanstvenikov. Brienz, 26. avg. Pri Kienholzu prov-zroča povodenj veliko škodo. Vsi prebivalci so se morali izseliti. 46 družin je ob vse imetje. 200 oseb se je nastanilo v Brienzu. Pariz, 26. avg. „Agenoe Havas" poroča iz Aten: Vstaši iz okraja Heraklejon so po daljšem boju z Mohamedanoi zažgali več turških vasij. Tisoč oboroženih Mohamedanov je ostavilo Heraklejon. Governor nima dovolj moči, da bi vzdržal red. Pariz, 26. avgusta. „Agence Havas" poroča iz Madrida, da je izdal governer Wey-ler odlok, v katerem se prepoveduje žetev kave in sladornega trsta. Nekemu poročevalcu je izjavil, da je to ukrenil vsled tega, da odtegne vstašem potrebni denar za orožje in strelivo. London, 26. avgusta. „Reuters Office" poroča iz Zanzibara: Zanzibarski sultan je umrl včeraj dopoludne. I R»«» f ■ ■«- bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld.. pet pol literskih steklenic gld. 450. (122 50—26) 2 Umrli ho: V hiralnici: 24. avgusta. Jožefa Papež, sodarjeva žena, 46 let, paralysis progressiva. Meteorologiono poročilo. 25 26 Cas opazovanja Stanje barometra v mm 9. zvečer | 735'9 7. zjutraj j 2. popol. j 733-5 731-5 Tempera- j tura po Celziju Vetrovi Nebo 5 S a i , a 15 7 | si. jzali. I jasno 12 2 | si. jug Iskoro jasno 0-0 21-5 j sr. jzah. | del. jasno malom. Srednja včerajšnja temperatura 15 7°, za 21" pod nor- „7m sem slišal glas z neba, kateri mi je rekel'. Zapiši: Blagor mrtvim, kateri v Gospodu umrjejo! Odslej, reče Duh, naj počivajo od svojega truda; zakaj njih dela gredo za njimi!" Skr. raz. 14. IS. Podpisana priporočava molitvi sobratov in vernikov prečasti-tega gospoda Jožefa Kogej-a mestnega župnika in dekana v Idriji kateri je 25. t. m., po dolgotrajni bolezni in večkrat previden s svetimi zakramenti, ob 9. uri zvečer mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bode vršil v petek, 28. t. m., zjutraj ob 8. uri V Idriji, dne 2o. avgusta 18 9(). Frančišek Oswald, beneficijat in katehet. (582) (1) Frančišek Onušič, mestni kapelan. Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezlrk, Stefansplats Nr. U, Parterr«. Župni urad na Kranjskem, v katerega rojstni in krstni knjigi se nahaja J u 1 i-jana Gašparac, rojena 1. 1869, nezakonska hči Ane Gašparac iz Hrvaškega, se prosi uljudno, da blagovoli podpisanemu poslati za omenjeno kolekovan rojstni in krstni list. Kolekovino in pristojbino bode poravnal podpisanec. Župni urad v Banji loki (Kranjsko), dne 24. avgusta 1896. «$umk% Zupančič, župnik. ■SHffiHSHHHV 581 2 1 m Dn6 26. avgusta. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogersija zlata renta 4%....... Ogerska kronska reula 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. . Kreditne delnice, 160 ¡*ld. . . . . . London vista .......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark ............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci . ...... C. kr. cekini........ . . 101 101 123 101 122 99 963 367 119 58 11 9 44 5 gld kr. 75 80 50 20 25 50 55 . 62*/,, 72 „ 50 «/,. 30 „ «4 . Vozni red avstrijskih državnih železnio, volj«von o. „ 55 „ zvečer „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih.) Hiša v najem. V Dolenjivasl prt Bibntoi odda se tik deželne ceste ležeča Jednonadstropna hiša, v kateri se je dosedaj nahajala gostilna in mesarija, z dvema hlevoma, dvema kleti, kašeo in vrtom za tri ali več let pod zelo ugodnimi pogoji v najem. V hiši bi se dala nastaniti tudi trgovina z mešanim blagom, ker je na zelo ugodnem prostoru. 175 3—3 Natančneja pojasnila daje Anton Ženko v Blbniol. Jabolka za mošt kupujem po cele vagone. Naznani naj se mi eena. — Sprejmem tudi na hrano in stanovanje po 12 do 14 gld. na meseo dva dijaka iz kmetijske rodorine. 573 3-3 Janko Ev. Sire v Kranju. V najem se daje takoj 5 oralov dobro obdelanih njiv v mestnem pomeriji ljubljanskem skupaj ali po parcelah. Tudi se proda goveda, mlatilnica z viteljem (Goppel) 111 razno gospodarsko orodje. Dalje se prod& pod ugodnimi pogoji mr mlin s 6 tečaji in 'M.smg*srm. s stalno vodno silo, ležeč 2 uri od Ljubljane, 5 minut od železniške postaje z 10 orali njiv, 10 orali travnikov in 12 orali gozda za sekanje. Poprašati naj se blagovoli pri F. Ferlinz-u (gostilna pn „Zvezdi") v Ljubljani. 576 3-2 Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje c.kr. priv. JjŽpv. tovarne, ustanov- œaraSF Ijene leta 1832 Tjff* na DuHaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt. Piiporočain tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crème za svitlo usnjalo obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 52—33 Štupa za prašiče ali svinjski hranilni in redilni prašek. Najboljše varstveno in dijetetično sredstvo za prašiče. 1 zavoj 25 kr., 5 zavojev 1 gld. Priporoča, prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja lekarna Trnkoczy 1 v Ljubljani, 463 io-io pri rotovžu, zraven mestne hranilnice. 76 I Proč. duhovščini vljudno priporočam svojo delavnico za slikarijo na steklu, , zlasti za izdelovanje cerkvenih oken z umetno slikarijo Ed. Stllhl v Gradcu. Annenstrasse 36. Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. co I « Prečastito duhovščino in slavno občinstvo najuljtidneie obveščam, da sem zopet otvoril krojaški obrt v Ljubljani na Kongresnem trgu št. 3 kjer bodem vsprejemal naročila spadajoča v mojo stroko in je vestno, pošteno in natančno izvrševal. Priporočam se osobito prečast. duhovščini v zdatna naročila na vsakovrstno duhovniško civilno obleko, talarje itd. zagotavljajoč točno, ceno postrežbo in uporabo trpežnega, zanesljivega blaga. Zahvaljujoč se za doslej mi izkazano naklonjenost, prosim, da se mi ista ohrani tudi v bodoče. — Vsa naročila, tudi pismena, naj se naslavljajo na moj naslov v Ljubljano. J. N. Potočnik. 580 19-1 krojaški mojster. Il M j & k a. t> o i» z a. im Dne 25. avgusta. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. , . 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vrav.lavne srečke 5% ... . DuDavsko vratiavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo ... i . Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . , , južne železnice 3% . ,, „ južne železnice 5% . n , dolenjskih železnic 4 % 143 gld. 75 kr. 156 „ - 189 „ - 99 „ 30 138 . 50 127 „ — n 108 ., 25 112 „ - n 98 „ - 99 ,. 45 225 „ — 171 „ 40 128 , 60 99 „ - Kreditne srečke, 100 gld........ 200 gld, 50 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ - Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......22 Salmove srečke, 40 gld................69 St. Gen6is srečke, 40 gld.......69 Waldsteinove srečke, 20 gld......58 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 156 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3400 Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . 419 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 102 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 60 Montanska družba avstr. plan.....80 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. , 155 Papirnih rubljev 100........126 kr. 75 50 75 25 50 25 50 87 .mmmmmmmmmmmmmsmmm mar liakup in prodaja "TUBi K -«ikovrstnih driavnih papirjev, Br««5k, denarjev itd. i varovanje za zgube pri žrebanjih, pr: izžrebanj« » najmanjšega dobitki. K 11 a n t n a izvršitev naročil na horsi. 99 j. Menjarnična delniška družba ÏU MB C Hi ét Mieile st. 10 Dunaj, ttariahilferstrasse 74 S «ffiJT Pojasnila $>g& v vseh gospodarskih iu finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špnlfulaoijskih vrednost«.t? > papirjev in vestni sviti za doseito kolikor je mogoče visooag» >brestovani» pri popoini varnosti naloženih ir l ti-v ji i a. "TjjBH SMS*"- , jp»!». j£..«ia39®