Leto I.
Ljubljana, torek 24. junija 1919.
Štev. 132.
Cene po pošti: m celo leto K 40 — za polleta . K 20*—1 za četrt leta K 10‘— za 1 mesec K 3'50
Za Ljubljano mtsetno 3 H.
Urednlitvo ln opravo. Kopi tar leva ulic« it. 4 Uredi*, telefon števJi.
NEODVISEN DNEVNIK * Posamezna številka 16 vinarjev.
Celovec izgubljen?
Nejasne vesti iz Pariza.
LDU Saint Germain, 22. junija. (ČTU). Svet ietverice je definitivno odločil v vprašanju celovške kotline, in sicer v zmislu svoječasnega predloga »Tempsa«. Vse ozemlje se bo delilo v dva pasa, v jugoslovanski in nemško-avstrijski. Jugoslovanski pas bodo zasedle jugoslovanske čete, nemški pas pa nemško-avstrijske. Vojaška evakuacija se ne izvrši.
Opomba ured.: Svoječasni predlog »Tempsov« je celovško kotlino razdelil v dva dela, in sicer bi šla ločilna meja od Rožeka proti Vrbskemu jezeru, odtod tik pod Celovcem do Krke in ob Krki proti severu. S tem bi bila Celovec in Gosposvetsko polje izgubljena. — Toda ta predlog je prava nesmisell Zato počakajmo jasnejših poročil, ker gorenja vest je premalo jasna in zanesljiva.
Italijani streljajo naše ljudi.
Neva Oselica, 23. junija. (Izvirno.) Italijanske •traže zadnji čas dosledno streljajo za osebami, ki hočejo prekoračiti demarkacijsko črto. Te dni so ustrelili nekega Primorca trikrat v prsi, da je bil takoj mrtev, drugemu so prestreliti stegno, ko je bil že tostran demarkacijske črte. Italijani stre-
ljajo skoro vsako noč. Krogle lete v vas, da so tudi domači ljudje vedno v smrtni nevarnosti.
V Jaznih pri Otalešu je vsled neprevidnosti italijanskih vojakov izbruhnil požar. Zgoreli sta dve hiši in več gospodarskih poslopij.
Srbi izpraznujejo Temešvar?
LDU St Germain, 17. junija. (DunKU. — Zakasnelo.) Rumunski dopisni urad »Dnria« poroča, da sr Srbi jeli izpraznjevati Temešvar.
Blagajno Narodne banke in opravo Javnih poslopij so odnesli s sobo j.
Pohod proti Mažarski.
LDU Bukarešta, 23. junija. (RDU Da-cia). Vse ententne četo v Romuniji so dobilo povelje, naj bodo pripravljene na pohod. To čete naj bi sodelovale pri ofenzivi proti Mažarski.	*-
LDU Slbin], 23. junija. (RDU Dacia). Mažarska protivlada grofa I<aa-olyja v
Aradu je poslala romunski vladi spomenico, v kateri izjavlja, da soglaša z ofenzivo proti mažarski vladi svetov in prosi, naj bi se priznali njani mažarski polki, ki se naj jim dovoli boriti na romunski strani.	^
Slab položaj boljševikov.
LDU Rotterdam, 23. junija. (DunKU). Glasom »Nievvu* Rotterdamsche Courant« poroča »Daily Mail« iz Helsingforsa: Trockij je na zborovanju osrednjega sovjeta v Moskvi imel govor, v katerem je izjavil, da je vojaški položaj boljševikov
kar najslabši, in sicer ne samo radi ogrožanja Petrograda, marveč tudi radi porazov v južni Rusiji. Akd' bo boljševizem imel še več takih porazov, mu ne bo več mogoče kriti potrebe železa, premoga in žita.
Sprejem turških delegatov v Parizu.
LDU Versailles, J8. junija. (DKU Zakasnelo.) Svet desetorice pod predsedstvom Clemenceauja je sprejel danes dopoldne, kakor porota »Liberte«, turško delegacijo v ministrstvu za zunanje stvari v Parizu. Clcmenceau |e izvajal v svojem kratkem nagovoru, da je vrhovni svet aliirancev povabil turške delegate, da morejo naznaniti bodoče staližče Turčije z ozirom na bodočo politično organizacijo orijenta. Damad Ferid paša je odgovoril v daljšem govoru, v katerem jo priznal, da so le zgodili zločini, vendar pa niso bile žrtve sa-
mo kristjani, Irpeli so mnogo tudi moliame-danci. Turško ljudstvo ne more biti odgovorno za napake mladoturške vlade, ki je sedaj odstranjena. Turška država mora ostati v svoji celoti ohrarijenu. Njen obstoj je v ostalem bistven člen svetovnega reda saj so vendar po vsem svetu raztreseni Mohamedanci. Nato so čas odstrani, da se moro svet desetorice posvetovati. Pol ure pozneje so poklicali delegate zopet v sejno dvorano sveta desetorice, kjer jim je Clemenceau sporočil, da se jim bo izročil odgovor prihodnjo soboto, Damad Fe-
rid paša je nato Izročil daljšo spomenico, ki razlaga potrobno stališče osmanska vlade gle« prosili turško deltgacijo, naj se za kratek de bodočnosti Turčije ih Carigrada.
Boji na Slovaškem.
LDU BudlmpeSta, 23. junija. (Brezžično.) Ogrsko vrhovno armadno poveljništvo poroč*
o	položaju: Obrambni boji, o katerih so poro* ča že več dni, trajajo z nezmanjšano ljutostjo dalje. Ob obeb straneh Hcrnada zapadno od Alosa so naše čete vrglo sovražnika nazaj ter mu odvzele večjo število ujetnikov, 14 strojnic in 2 topa. Na ostalih delih fronte nič no« vega.
LDU Praga, 23. junija. (ČTU). Včeraj je so-* vražnik napadal z velikimi napori zahodno od Košič, kjer se še bojujejo. Skupina Mittelhausser: Boji na posameznih mestih so se skoro povsod razvili za nas ugodno. Vzhodno Zlatih Morave sma zavzeli Nemčinice v dolini Grona, dosegli Brez-nice in prodrli proti jugu. Južno od Ščavnice smo pridobili na ozemlju, zaplenili dva ujetnika, eneg* polkovnika, topove in šest strojnic. Skupina Hen-' noque: Močni sovražni napadi med Jasovim in Sa-binovim. Po ujetnikih so dognali nove polke, kar dokazuje, da je sovražnik pomnožil svoje sile. Naše čete se junaško bojujejo.
Vesti iz srednje Istre.
LDU Reka, 23. junija. Pretekli teden so Italijani iz Lupoglave odvedli našega učitelja. Na ta način pripravljajo teren, da tudi v tem kraju poitalijančijo hrvat-sko šolo. Učitelj je sedaj v Trstu.
Oologorica, 23. junija. Kakor so Italijani svečano otvorili italijansko šolo za popolnoma hrvatsko deco v Čerovlju, tako so hoteli postopati tudi v Gologoricl. Pa jim njihova namera ni popolnoma uspela, ker je na dan proslave manjkalo mnogo otrok. Proslavili so ta dan s tem, da so sežgali hrvatke šolske knjige.
Pazin, 23. junija. Ravnateljstvo italijanskih državnih železnic je tukajšnjega postajenačelnika Vrišerja odpustila i«. službe. Zapretili so mu, naj takoj zapusti Pazin, ker bi ga drugače internirali.
S podporo italijanskega vojaštva napenjajo tukajšnji italijanaši vse silo, d*y naberejo čim več prostovoljcev ,ki bi braV nili Istro proti jugoslovanskim napadom. Vporabljajo vsa mogoča sredstva, da dosežejo svoj cilj, obljube in silo. Doslej so v vsej srednji Istri nabrali jedva 80 prostovoljcev. Preskrbeli so jim strelivo ig; jim naznanili, da se bodo koncem tega m©« seca pričeli vaditi v orožju.
Ilalijani hočejo v par dneh odstraniti i* hiše dr. Trinajstiča pazinsko podružnico Prv® istarske posujilnice v Puli. Na ta način hočej«* preprečiti poslovanje edinega narodnega do« narnega zavoda v srednji Istri, a dr. Trinaj-stičevo hišo zapleniti ali uničiti
Stran 2.
:rveč*rnl Hsf«, 'fine 24. junija 1‘Jl'J.
Stev. 'J.32,
Na Duhovo je prišlo semkaj nekaj izletnikov iz Reke, večina mladina društva »Gio-vaue Fiume«, Pričakovalo jih je nekaj kričačev z italijansko in istarsko zastavo. Ob tej priliki so kričali, da je Reka italijanska in da mora pripasti Italiji. Seveda tudi ni manjkalo ogorčenih vsklikov proti Jugoslaviji in proti VVilsonu, Samo po sebi se razume, da so bile te harlekinade slikane ter pod imenom »Manifestacije za Italijo v Istri« jiriobčene v italijanskih 'ilustracijah.
Tatvino, ki so zadnji čas nekoliko pone-,tale, se zrpet v velikem številu ponavljajo. Tatovi hodile v oblekah karabinjerjev okoli tt metov in j ler.ijo. Zanimivo je, da kradijo in plenijo samo pri zavednih kmetih, dočim priznnaSajo onim. ki trobijo v njihov rog
Regent /lleksauder.
LDU. Belgrad, 23. junija. Danes sc je vrnil icgent prestolonaslednik Aleksander iz Velike Ki-hinde, kjer je bil na posetu pri generalu de Lotiti), poveljniku francoske vojske na Madžarskem.
Dijaške demonstracije v Relgradu.
LDUBeogract, 23. junija. Na današnji seji jarodnega predstavništva je poslanec Dragotin Pečič (demokrat) interpeliral 1.) vojnega ministra, ali so mu znani vzroki današnjih dijaških demonstracij, in 2.) ministra za notranje stvari, zakaj je orožništvo ob tej priliki rabilo orožje. Vojni minister general Hadžič je odgovoril, da je dijaška deputacija zahtevala. od lijoga osebno, naj ji pojasni vzrok aretacije štirih vseučiliških dijakov in da ga je vprašala, zakaj niso bili takoj predani rektorju. Ministru o sami stvari ni bilo ničesar znanega ter je obljubil, da bo poizvedel o zadevi pri mestnem poveljniku in da sc bo proti krivcem takoj postopalo po zakonu. Minister za notranje stvari Pribičevie je prečita 1 kot odgovor uradno poročilo beograjske mestne uprave, ki vsebuje opis dogodkov sami!). Ministru ni znano, zakaj se je in kdo je odredil rabo strelnega orožja. Izgleda, da so orožje samolastno rabili posamezni orožniki, ki šo niso zadostno poučeni o svoji službi. Poslanec Pečič je konstatiral, da se je na-pram vseučiliškim dijakom postopalo nepravilno, ker bi se morali takoj izročiti vseuči-liški oblasti. Poslanec je zahteval od vojnega ministra, naj se proti mestnemu poveljniku izvede takoj preiskava ter naj se krivci kaznujejo, a ministru za notranje stvari odgovarja, da ne more biti z njegovim odgovorom popolnoma zadovoljen in zahteva, naj se čim-pjfej ugotovi, kdo je odredil vporabo strelnega orožja, o čemer naj minister poroča. Nato je narodno predstvaništvo prešlo na dnevni red	,
Nemci izganjajo Poljake.
LDU Pariz, 19. junija. {DunKU, Brezžično.) Iz Varšave poročajo; Nemci so zaprli mejo med Poljsko in gornjo Šlezijo in izganjajo iz poslednje vse Poljake, V povračilo so Poljaki pozaprli 50D0 Nevo cev.
Mirovni posvet.
LDU 23 junija. (DunKU). »Manchester Guardian« piše: Prihodnji teden se
bodo mogli 'veliki državniki skoro nemoteno posvetiti vprašanjem juga in severovzhoda. V zadnjem času so maio mislili na Avstrijce. Splošno mnenje je, da bo Dunaj kmalu sledil, ako bo Berlin podpisal. Ostane pa še težkoča, kako poravnati nasprotujoče si zahteve Nemške Avstrije, Jugoslavije, Čehoslovaške in drugih držav.
Lloyd George v Verdunu.
LDU Lyon, 23. junija. (Brezžično.) Lloyd George je obiskal mesto in trdnjavo Verdun, kjer ga je. sprejel general Valentin s pozdravnim nagovorom. Lloyd George je imel daljši govor, v katerem je slavil veliki pomen, ki ga je imela bitka pred Verdunom za zmagoviti izid vojske.
I>yon, 23. junija. (Brezžično.) Glede nemško vladne krize izjavlja soglasno vse francosko časopisje, da kriza v nemškem kabinetu ne bo niti najmanj vplivala na trdni sklep, doseči podpisanje mirovne pogodbe v njeni današnji obliki in v roku, ki so ga določili.
Lammasch o Wilsonu.
LDU Newyork, 19, junija, (DunKU, Brezžično.) Newyorški listi pnobčuejo ni-tervvievv s profesorjem Lamniaschcin, kjer je ta izvajal: Politike predsednika Wilsoua nič več ne razumem. Moje zaupanje v njegovo vodstvo sveta pa je na vsak način tako močno, da ga razni dogodki ne morejo tako lahko porušiii, Vendar em osupel in razočaran, kakor \si njegovi pristaši v Evropi. Moj pacifistični optimizem je ostal, kak ir je bil. Uverjen sem, da je Wilson najjačja sla. ki deluje, da reši svet imperializma, toda v Parizu delujejo temne moči, dočim morajo idealisti molčati. Zdi se da je militarizem sedaj opravičen. Resnične sprave menda nihče ne pričakuje. Kljub vsemu temu je bil Wilson moj polbog in vzlic temu sem se ga oklepal. Če izgine, nastanejo resni časi. Ako ententa namerava prisiliti Nemško Avstrijo k zvezi z Nemčijo, bi se bila druga mirovna pogodba morda lažje našla.
Preskrba Nemške Avstrije.
LDU. Dunaj, 23, junija. (DKU.) Državnemu uradu za ljudsko prehrano je sporočil francoski poslanec Allize: Francoska proračunska komisija je odobrila vse kredite, določene za prehrano Evrope. Tozadevni zakonski načrt bodo nemudoma predložili francoski zbornici. Kredit za živila, ki ga da Francija Nemški Avstriji, znaša, kakor znano 15 milijonov dolarjev. Da se preskrba Nemške Avstrije ne prekine, je Francija začela Uvažati živila v Nemško Avstrijo, še preden je bil dovoljeni kredit uradno potrjen;1- tako da Nemško Avstrijo oskrbuje Francija že od 15, maja,	,
Neugodne prehranjevalne razmere v Nemški Avstriji.
LDU. Lyon, 23. junija, (DKU.) Amerikanski kontrolor za prehrano Hoover je pred kratkim izjavil: Ako se Nemška Avstrija ne bo mogla zdru-, žiti z Nemčijo, bodo njene prehranjevalne razmere tako neugodne, da sc bo vsako leto moralo žita uvažati za devet mesecev. Meje so določene tako, da je dvomljivo, bo li mogla dežela gospodarsko obstojati, Vsled tega je dvakrat potrebno, da predsednik WiIson vztraja na rvoiem stališču glede reškega vprašanja.
Občinske volitve na Nižje Avstrijskem.
y	Dunaj,	23.	junija.	(CTU). Izid
včerajšnjih občinskih volitvah na Nižjo Avstrijskem še ni popolnoma znan. Socialni demokrati so dosegli lepe uspehe proti združenim meščanskim strankam, krščanskim socialcem in naprednim nacijonal-cem. Čehoslovaki so priborili lepe zmage: 1 je zmagal v Atzgersdorfu, 1 v Oherlaa in 1 v Vosendorfu. V Hotneusiedlu je bilo izvoljenih 5 Čehoslovakov in 5 Nemcev.
Volitve na Bavarskem.
LDU Monakovo, 22. junija. (DunKU.) Volitve v občinski zastop in v okrožne odbore so potekle včeraj po vsej Bavarski in posebno v Monakovem popolnoma mimo. Pri občinskih volitvah v Monakovem je opaziti velik uspeh neodvisne socialistične, stranke na rovaš večinskih socialistov, ki so na glasovih zelo nazadovali. Bavarska' ljudska stranka (centrum) je svoje glasove ohranila, dočim je nemška demokratska stranka precej izgubila, tako da je prešla večina v monakovski mestni občini od meščanskih strank na socialiste, ki imajo, od 50 mandatov 25, Po drugih bavarskih .mestih so se večinski socialisti boljše odrezali.
Iz pokrajine.
Proslavitev. Dne 12. julija t. I, (soboti.) se bo, kakor nam poročajo od merodajne stTeni, kakor po vsej ostali državi tudi po vsej Slovenji praznoval Petrov, dan kot rojstni dan Njegovega Veličanstva kt.nlja Srbov, Hrvatov in Slovencev, Petra I. Darovale se bodo slovesne sv. maše, kat erini bodo prisostvovale oblasti ter zastopstva avtonomnih korporacij, po sv, opravilu pa bodo .državna oblastva sprejemala vdanostno izjave in častitke. Ker bo po inlencijah Njegovega Veličanstva lc* tošnji bJagdan kralja Srbov, Hrvatov in Slvencev posvečen dobrodelnosti na korist vojnim invalidom vse naše države, se bodo vršile posebne priredbe, o čemer bon’o pobliže poročali v kratkem,
k Družba sv. Mohorja. Daši promet za ei-i vilno blago še ni otvorjen, nam je Jugoslovan* ski poveljnik na celovškem kolodvoru vendar omogčil prevoz zaostalih knjig v Ljubljano. Knjigo se bodo odposlale dno 18. t. m. v Ljubljano, odkoder jih bode razposlal g. špeditett Ranzinger na posamezna poverjeništva. Nujno prosimo, da sc nam oglasi družbenih članov za tekoče leto nemudoma dopošljejo ali vsaj število družbenikov naznani. Denar naj se še vedno nakazuje Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani z opombo za Družbo sv; Mohorja v Celovcu.
k Zahvala. Koroški bcgunci so se večinoma vrnili na svoje domove. Srbski vojvoda si je osvojil vojvodino Koroško ter nam rešil bit in stan. Venec Gosposve-ški bodi mu v ponos .S hvaležnim srcem, se spominjamo vseh onih, ki so seg*li globoko v denarnico ter s P°lno foko delili nam pomoč v dneh bedo. Čutili smo, da imate Korošce res radi. Darovi so prihajali v obilni meri. Hvala in čast darilcem in bo-drilcem. Naša hvala pride iz rahločutnega
' ( Stav. 132,
srca vsem vam, ki ste videli v nas svoje trpeče brale. Zahvaljujemo se javnim potom škofij s tvu v Ljubljani in Mariboru, mestni občini ljubljanski, denarnim zavodom in bankam, župnim uradom in šolskim vodstvom, ljubeznivemu združenemu tenstvu v Ljubljani, agilni Sokolski zve-il, vsem društvom za prireditve v prid koroškim beguncem, sodiščem, glavarstvom, posebno vojaškim krogom, ki so ob vsaki dani priložnosti pošiljali nam darove svoje bratske ljubezni. Vsem nabiralcem in darovalcem bodi izrečena srčna »ulivala. Društvu »Dobrodelnost« in gospodu Jan. Kalanu, ki so nam dali na razpolago pisarno in pisarniške moči, bfodi Bog obilen plačnik. A prav posebno rodoljubno hvaležnost izrekamo uredništvom ljubljanskih dnevnikov, ki šo vsak dan bili na razpolago našim težnjam in skrbem. Da se je javnost v toliki meri zavzemala za nas in našo domovino, zato gre vam naša najprisrčnejša zalivala. Vrnili smo se, a ne vsi; bratje naši iz Beljaške okolice in Ziljske doline bodo še naprej uživali begunski kruh. Prosimo vas, nudite jim še nadalje svojo bratsko pomoč, dokler ne bodo tudi oni polnomočni državljani Jugoslovani. — Ljubljana 24. rožnika 1019. Odbor koroških beguncev v Ljubljani.
k Slovensko planinsko društvo naznanja, la se kamniška koča na Kamniškem sedlu v icdeljo 29. junija otvori. Oskrbovana bo S pijačo in jedili.
k Vozni rod, veljaven od 1. junija 1919, za ,se proge Slovenije z najvažnejšimi priključki >stalih prog Jugoslavije je izdala knjigarna fg. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg v Ljub-jani. Cena 2 K 20 vin., po pošti 2 K 40 vin.
k Begunec, krepak, neoženjen, po poklicu 'esar, prosi za službo gozdarja, paznika ali kaj sličnega. Natančnosti se poizvedo pri posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani.
Iz Ljubljane.
1 Spored II, produkcije gojencev Glasbene Majice v sredo, dne 25, junija 1919, 1, Bayr-Hal-icvy: Fantazija na motive iz opere »Židinja«. Na klavir igra gdč. Vera Gogala, Šola gdč, K. Pra-protnikove, V, r. 2. Hubay: a) Molitev, b) Bolero, Na gosli svira g. Janko Pompe, šola g. J, Ve-drala, V. r, 3, F. S. Vilhar: a) Kam? b) Ukazi, Pesmi poje g. Ivan Repovš šola g. M, Hubada, I. r, 4. Mendelssohn: Pesem brez besed v G-moIu. Na klavir igra gdč. Vcrena Josin, Šola gdč. D, Koblerjeve, VIII. r. 5. J. Pavčič: a) Padale so cvetne sanje, b) Pastirica, Pesmi poje gdč, Helena Mlinar, Šola g. M, Hubada, III. r, 6, Moszkow-ski: Bolero. Na gosli svira g. Alojzij Šonc. Šola g. J, Vedrala, V, r, 7, J, Offenbach: Arija iz opere »I-Ioffmannove pripovedke«. Poje gospa Marija Golobič, Šola M, Hubada, V. r. 8. Moszkowski: Melodija, op. 54. b) Godard: Serenade Flerentine, op, 126, Na klavir igra gdč. Zora Zarnik, Šola g. M. Dolejševe, VII. r. 9. a) J. Prochazka: Tak si lepa. b) E, Adamič: Jezdec. Pesmi poje gdč, Helena Mlinar. Šola g. M. Hubada, III. r, 10. a) L. van Beethoven: Romanca, op. 50, b) Schubert: Čebelica. Na gosli svira gdč, Emilija Poženel. Šota gdč. St. Hajekove VI, r. 11. J. Pavčič: Mehurčki. (Iz Zupančičevega Cicibana.) Pesem poje gospa Marija Golobič. Šola g. H, Hubada, V. r,
1 Iz gledališke pisarne. Kor je gdč. Thalerjeva obolela In jo muči hud kašelj, se ne vprizori v sredo t. j. 25. t. m. predstava »Ma dame Butterfly«, kakor je bilo napovedano, temveč predstava »žongler« za abonma B 3-69.
1 I. splošno društvo jugoslovanskih vpokojen-cev v Ljubljani vabi svoje člane, da glasom dru-Sfvenih pravil § 9. poravnajo mesečne prispevke odnosno pridejo po članske izkaznice v Novo ulico 5 do 3. julija 1919, da bodo društvene za-
»Veffernl llsf<y dne 24. junija 1911?.
'dcvc v redu. Ob enem prosimo za na shodu določeni prispevek k stroškom deputacije v Bclgrad, Načelstvo.
1 Društvo inženirjev v Ljubljani vabi svoje svoje člane na prijateljski večer v Narodni dom v četrtek, 26, t. m. Razgovor o izletu v Trbovlje in drugih društvenih zadevah,
] Ubegli deček. Pii ljubljanskem mestnem magistratu se nahaja v varstvu neznan deček, ki je bil dne 22. junija po policiji prijet na glavnem kolodvoru. Le-sem se je, pod klopjo skrit, brezplačno pripeljal. Dečko pravi, da je rojen 21. junija 1906 v Pilštajnu ter tja pristojen, da se piše Alojzij Polak in je dosedaj bival pri svoji materi Juliji, roj. Ferlič v Pilštajnu. Oče Fran, da je zaposlen kot čevljar v Dolenjem Miholcu. Ker je mati minuli teden baje nekam odšla, jo je šel deček iskat v Ljubljano. Deček je za svojo starost primerne rasti, okrogloličen in ima kostanjeve lase. Kot posebno znamenje mu je, da ima na pričetku levega kazalca v polkrogu 1 in pol centimetra dolgo brazgotino. Ker taki-le ubežniki običajno ne govore resnice, ni izključeno, da je tudi Polakova izpoved iz trte zvita. Kdor bi vedel o dečku kake podatke, naj jih čimpre-
Anton Bavdek, Jožef Mramorja, France Kebe, Jože Braniselj, Leopold Koš, Jožef Kranjc in Ana Kebe se zagovarjajo danes pred ljubljansko poroto. Vsi so iz Cirknice doma. Obtožba obdolžuje Bav-deka, Mramorja, Kebeja, Braniselja, Kosa in Kranjca hudodelstva ropa, Antona Bav-deka tudi hudodelstva goljufije in Kebe-jevo hudodelstva sokrivde ropa in zahteva kazen po § 192 k. z. (kazen težka ječa od desetih do dvejseliht let) .
Manufakturno blago je pri nas zelo drago, v Trstu je zelo poceni, zato se skrivaj prenaša čez demarkacijsko črto. Prodajajo ga pa za zelo višjo ceno, kakor ga dobe vsled nevarnosti, ki je v zvezi s tihotapstvom. Ana Kebe bi bila tudi rada dobila tako blago, a ker ga ni hotela kupiti, je pregovorila zgoraj navedene fante, da naj na demarkacijski črti odvzamejo prenašalcem, češ da so fantje v Juršicah tudi tako naredili in pobrali ženskam vse blago in jih napodili čez demarkacijsko črto. Kebetova je določila Bavdeka za poveljnika, ker je »tako fest in velik.« Kebetova pravi, da rekla fantom, da ne smejo nikomur nič žalega storiti in da je govorila s fanti le v šali in mislih, da bodo zares to storili. Fantje so se 4. aprila sešli pri Bavdeku, se oblekli v vojaške obleke, se oborožili s puškami, karabinerji in samokresi. Okrog 1. ure ponoči so odšli na Javornik in čakali tihotapce. Okrog 9. ure so prišli od demarkacijske črte France in Terezija Mervič, iz Primorske in Frančiška Lavrič in Martin Komorec iz Postojne s polnimi nahrbtniki manufakturnega bla-
* Po svetu.
s Čas ina beseda. Slavni angleški državnik in minister Fox je bil strasten igralec, da je naposled zabredel v velike dolgove. Nekoč se mu je vendar sreča nasmejala in priigral je nekoliko tisoč. Ko se je vračal domov, je srečal svojega krojača, ki mu je takoj izročil svoj neplačani račun. »Dragi prijatelj,« je povzel lord, »ne morem plačati. Imam sicer denar, ali namenjen je za upnike, kateri nimajo napisanih računov, ampak so-
stran d.
je pismeno ali ustmeno naznani mestne mu magistratu ljubljanskemu.
1 Konja splašila sta se včeraj proti vei čeru v Prešernovi ulici uslužbencu aproi vizacijske pekarne ter dirjala proti glavni pošti. Tam sta se zagnala v Magdičevo iz« ložbo s tako silo, da sta razbila veliko izložbeno šipo in poškodovala izložbeno bla« go. Pri tem se je tudi en konj tako poško« doval ,da je, ko so ga peljali nazaj, orna« gal in padel. Ker ni bilo več upanja, da okreva, so ga ustrelili.
Repertoir narodnega gledališča.
Drama.
25. junija, sreda: Bajka o volku. Abon,« ma A 66.
26. junija, četrtek popoldne, dijaška; predstava: Listnica, Neizprosni stražniki Izven abonma.	1
Opera.
25. junija, sreda: Žongler. Abonma' B 3/69 .
20. junija, četrtek: Jevgenij Onjeginj Izven abonma.
ga. Fantje so skočili pokonci in jih take hitro obkolili, kot da bi bili iz zemlje zraj sli. Zahtevali so legitimacije in rekli, cU( imajo od Narodne vlade ukaz, da odvzaj mejo blago. Ker blaga prenašalci niso ho« teli izročiti, ker so spoznali tolovajskq bando, je potegnil Mramor revolver in gaš nastavil proti Mervicevi glavi, drugi sqj pomerili puške in karabinerje proti pre« našalcem. Prenašalci so se za to tako pre« strašili, da so odložili nahrbtnike z bla« gom. Fantje so gnali na to prenašalce pre« ko demarkacijske črte, da ne bi mogli ropq naznaniti in jih šele pustili, ko so že za« čuli govorjenje laških patrulj. Ko so fantje odšli, so se prenašalci plazili po gozdi| proti Cirknici, kjer so ovadili zadevo orožf nikom, ki so izsledili storilce. Pri BayJ deku so našli orožniki celo skladišče naj+ različnejših aparatov in orodij velikanski vrednosti, ki jih je nabral Bavdek ob raz« sulu vojske pri Rakeku,
Porotnemu senatu predseduje pod«’ predsednik deželnega sodišča Regally, olj-i tožence zagovarjajo dr. Furlan, dr. Loy«j renčič, dr. Pegan, dr Smole in dr. Tomin«' šek. Obtožbo zastopa državni pravdnik1 dr. Modic.	i
Pri zaslišanju so danes obtoženci iz« javili, da niso krivi. Dr. Furlan in dr. Pe« gan sta v vprašanjih, stavljenih obsojen« cem, dognala, da so fantje služili pri na« rodni straži. Na vprašanje dr. Furlana jej izjavil obtoženec Kebe ,da so smatrali celoi zadevo za šalo. Ob zaključku »Večernega lista« so bili zaslišani 4 obtoženci,
: v.i .
-------------------  ••X'	\
mo mojo besedo, To je častna beseda 5n to mo« ram bolj držati.« »Če je pa tako,« je odgovorit dovtipni krojač, »sem pa tudi jaz rajši Vaš upnik« ter nul je pred nosom raztrgal račun. Minister Fox se je nasmehnil ter mu je precej plačal, kar jo, bil dolžan.
s Nagrade za zlobne članke. »Echo do Bulgarien« je razpisal 2000 frankov za zlobna članke o ententi. General Creticn, poveljnik zveznih čet na Bulgarskem, je izdal oster opomin na vse bolgarske časopise.
Rop na demarkacijski črti.
Izpred ljubljanske porote.
citra n 4.
»VečeriM »siv, dne H. JuMjd IMS.
Štev. 13*.	-,
Jaroslav.
Zgodovinski roman.
K uski spisal J. šraidt-Metin; preložil Al. Benkovič.
(Dalje.)
s Koliko lesa potrebuje časopis? Eden najbolj poznanih industrij ainih in trgovskih predmetov je papir. Silovito mnogo papirja se porabi za časopise in knjige. Na svetu je kakih 30.000 dnevnikov, in nekateri izmed teh se tiskajo dnevno približno miljon ali več iztisih. V tem številu niso uračunani oni časopisi, ki izhajajo 'enkrat ali dvakrat na teden. Poleg tega zagleda vsak dan nad 200 večjih ali manjših knjig beli dan. Kot je znano se papir za časopise dobiva iz lesene mase. Da se dobi dovolj papirja za omenjenih 30.000 dnevnikov in 200 knjig, je potrebno vsak dan en tisoč ton lesene maso, katero kuhajo iz drevja. Na leto znese to 365.000 ton lesene mase ali 730,000.000 funtov. Da dobi papirna industrija te ogromne količine papirja morajo vsako leto posekati cele gozdove S amo ameriški dnevniki porabijo letno 900 iniljonov kubičnih metrov lese iz katerega delajo papir.
s Hercegovinec in sultan. Nek Ilercego-vinoc je nesel vsako leto sulianu v dar plodovo s svojega vrta. Tako je rekel neki dan ženi:' »Ker so letos kumare tako velike in lepe, jih bom nesel zjutraj en koš sultanu.« Ali žena mu je svetovala: »Nič dobro bi ne bilo, če bi mu dali kumar, ker nam bodo prav prišle za olroko. Nesi mu rajši koš smokev, ki mu bodo' šle vsakako bolj v slast!« Mož je storil kakor mu je bila žena nasvetovala, natrgal je naslednje jutro koš najlepših fig ter se je napotil v glavno turško mesto. Ivo je prišel do palače, je bil Sultan že ohodoval in je bil jako dobre volje. Milostno je sprejel Hercegovlnca in mu je rekel: »Prijatelj, sedi tu meni nasproti!« Kmet je sedel, prekrižal roko na prsih in pričakovaje gledal na sultana. Sultan je ;vzel iz koša smokvo za smokvo, dobro pomeril Hercegovincu na glavo ter zmerom ,vrlo dobro zadel. Kmet je pa vselej, kadar ga je sultan zadel, glasno izpregovoril: »Jarebi šučur!« (Hvala Bogu.) Naposled je sultan prenehal metati ter je začudeno vprašal: »Člo-Jvek, kaj se ti je zmešalo v glavi? Ce ti vržem 'dve smokvi v glavo, pa se zahvališ: Jarebi Sučur! Zakaj vendar?« — »Oh, oh, prevzvišeni gospodar, če bi ti bi! prinesel kumar, kakor Som nameraval, bi bilo že davno po meni. Zena mi je rešila smrt. Sam Bog ji daj zdravje!«
Aprovizacija.
a Amcrikansko blago za otroke do 6. leta se deli na izkaznice, katere imajo stranke že v rokah, le še v torek 24. t, m. jn v sredo 25, t, m. od 8. do 11. ure in od do 5. ure popoldne. — Zamudniki, ki še ftimajo izkaznic za amerikansko blago, pa pripadajo A, B in C ozitoma I. in II. uradniški skupini, dobe izkaznice za ameri-kantko blago le še v sredo 25. t. m. in v ‘etrtek 26. t, m. na Poljanski cesti št. 13, n sicer 1, A in B skupina uoožne akcije Jne 25, t. m, od 8. do 11. ure dopoldne in 1 C ter I. in II. uradniška Vtipina dne 26.
I	m. od 8. do 11. ure dopoldne. Vsaka itrrnka mora prinesti s seboj izkaznico (božne akcije in za otroke do 3, leta želelo izkaznico za zdrob, za otroke od 3. do b. leta pa krstni izpisek. Pozneje se izkaznice ne bodo prav nikomur več izdale. Ke-Jaj dobe novo priglašeni zamudniki blago, je pravočasno objavi v listih,
Jaroslav je v hladni noči hodil sein-tertja .Šele čez več ur mu je prišla jasna misel: ako se prepriča o tem, česar se je bal, takoj zapusti Petrograd, ne da bi bil Natalijin mir molil le z eno samo besedo o značaju ženinovem .
Svitalo se je že, ko je prišel v svoje stanovanje. Legel je, a niti za hip ni mogel zaspati.
Ob uri, določeni za obiske, je polkovnik vstopil v predsobo gospe Gribojedove. A komaj je bil sluga naznanil njegov prihod, je že Natalija stala prod njim.
Presenečenje se le kazalo v vsem bitju mladega dekleta, ki je obe roki podalo svojemu rešitelju. Znova so se v Jaroslavu vzbudile jasne nadeje za bodočnost, vse bolesti, katere je občutli od prejšnjega dne, so se razpršile, kakor prah v vetru.
Dolgo sta se gledala drug drugega, dokler ni Natalijina babica stopila v sobo.
Vprašanj in odgovorov ni bilo ne konca ne kraja. Iz razgovorov se je pojasnilo, da Natalija na polkovnikova pisma ni ostajala dolžna odgovora, kakor je domneval. To mu je tudi potrdilo slutnje, kaka usoda je doletela dekličina pisma.
A kaj je bila Jaroslavu mari preteklost! Saj je sedanjost z rajskim čarom stala pred njim. Vendar sc ni mogel popolnoma iznebiti zadrege, ko jo pripovedoval, da je dami že prejšnjega dne videl v spremstvu nekega gospoda.
»Imeli sva za spremljevalca,« je rekla gospa Gribojedova, »grofa Lubanova, ženina naše Natalije. Prišli ste ravno pravi čas, gospod polkovnik, da nevesta ne bo pogrešala blagoslova tistega, ki se mu ima razven Boga zahvaliti za rešitev.«
»Gospodična Natalija je nevesta?« je jecljal Jaroslav smrtno bled.
»V veselju nad vašim prihodom,« je odgovorila gospa Gribojedova, »sva vam pozabili to povedati. Moje dobro dete, dasi se je dolgo branilo, je slednjič vendar uslišalo moje prošnje. V moji pozni starosti me Bog vsak dan lahko odpokliče, in misel, da bi Natalijo pustila samo, mi je srce vedno napolnjevalo z veliko žalostjo. Zdaj, ko je nevesta vrlega, uglednega moža, mi bode ločitev od nje lažja.«
Nataliji je bilo videti, da se je šele ob teh besedah spomnila svojo zaroke. Do-čim se je še pred nekaj minutami smehljala samega veselja, je zdaj sedela tu nema in bleda z izrazom trpeče udanosti v lepem obličju .
Jaroslav je nepremično strmel v tla. Edina njegova nada, ki jo je gojil toliko let, ki mu je bila tolažba v hudih časih, se je naenkrat izkadilu v nič.
Vzduh te sobe, ki je bila prej polna poživljajoče svetlobe, ga je hotel zadušiti.
Poslovil se je od dam, češ da ima nujno opravke. Obljubil pa je, da pride zopet zvečer, ako bo imel časa.
Večer se je približal, a pričakovauega polkovnika ni bilo. Nepremagljiva napetost in notranja vzburjenost je Nataliji lice pobarvala kot škrlat in srce ji je bilo tako burno, da je na levi strani čutila resnično bolest.
Ob navadni uri je prišel grof Lubanov. Ko mu je gospa Gribojedova vsa vesela povedala o nepričakovanem prihodu Jaroslava, mu je prej jasno lice pokrila temna senca neprijetnega presenečenja.
Kakor bi hotel prepoditi neprijetna misli, je z roko potegnil čez bledi obraz ter s težavo odgovoril nekaj besed.
Saj so pa tudi čuvstva, ki so mu vihrala v prsih, lahko pomračila njegovo obličje.
Spomin na pejšnje prijateljstvo se je umikal čuvstvu ,da ni prav delal.
Ko je bil prestal kazen, se je vrnil v Petrograd in se tam sestal z Natalijo. Premagan od redke krasote in ljubeznivosti mlade deklice se je pričel poganjati za de-vojko, katero je, kakor mu je bilo znano, ljubil njegov prijatelj in rešitelj življenja.
Ko sta nazadnje privolili babica in Natalija, je moral vendar priznati, da Natalija nikakor ni privolila iz proste vodje, marveč iz otroške ljubezni. Ko pa je Mi-šal o Jaroslavovem prihodu, kljub vsemu prizadevanju ni mogel pomiriti glasu, ki mu je očital izdajalsko verolomnost. Razum in vest ga nista hotela upravičiti 'in na dušo mu je legla teža nepopisnega studa.
Z mračnim obrazom je zrl pred se brez besed, kakor nevesta njegova. V zastajajočem pogovoru so prisotnim počasi potekale ure.
Skoro nepremično je Natalija gledala na uro in v duhu hotela zdaj kazalce ustaviti, zdaj prisiliti jih k hitrejšemu premikanju. Ob vsakem šumu v predsobi jo izpremenila barvo in srce ji je trepetalo v veselju in strahu, da se prikaže bolestno pričakovani Jaroslav. A potekala je minita za minito, ura za uro, njega pa ni bilo od nikoder.
(Dalje.)
izdajatelj konsorcH »Večernega lista«. Odgovorni urednik Viktor Cenčič. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
žvepleno kopališče
Nov zdraviliščni hotel.
Staroznano, radioaktivno zdravilišče
Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav.
Električna razvetljava.
žveplom ,'Sc vvefel-therme) + 58° C priporočeno
liroli plim revmailziM. Išiasa i. i. vialu^griu, prifhT^trlh. želodcu In črevesnih boleznih. Elektr. masaža, blatne, ogljikovo kisle m solnčne kopeli. — Odprto celo leto. — Krasna okolica. — Mod. oprema. — Novi hoteli. — Prospekte gratis. — Zdravil.
zdravnik dr. J. Locbert.