Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Najvažnejša novica vsega tedna je za domačo našo politiko ta, da ste obestranski vladi dognali pogajanje zarad ponovljenja pogodbe. Četrtek, petek in soboto minulega tedna bili so zadnji dogovori in izgotovljeni so bili tudi uže do besede razun nekaterih postranskih zadev, katere so bile sicer načeloma tudi rešene.    Te imele  so se dognati v tekočem tednu.
V državnem zboru prišlo je prvi dan tega tedna na vrsto pri razpravi državnega proračuna finančno mini-sterstvo, ter se potem nadaljuje trgovinsko, poljedelsko in pravosodno. Da se budget prej reši, pripomogle bodo tudi večerne seje. — Glede orientalskega vprašanja smatralo se je za pomenljivo znamenje, da so vse vele-vlasti pomnožile svoje vojno brodovje. Tudi avstrijsko brodovje se je nagloma pomnožilo za en večji brod za prevažanje in za pet torpedovskih brodičev. — Po tem soditi postaja položaj na Balkanu resnejši vsled upornosti bolgarskega kneza Aleksandra in pa z njim zvezane vlade Grške in ne bilo bi se čuditi, ako iz dolzega žuganja in groženja konečno nastane vojska med onimi velevlasti, katerih nasprotni vplivi so uže dosedaj pravi vzrok nasprotij, katero so vlausko poletje nenadoma nastale, in kterim še danes ni najti v vesoljnem miru po-voljnega konca.
Mir, katerega si prizadevajo trije cesarji vzdržati, daje morebiti ravno drugim državam povod, štreno bolj in bolj mešati, v ta namen, da bi v času, ko take zmešnjave dajejo prizadetim državam mnogo posla, lažje do-
sežejo druge svoje posebne namene.
Nemška. — Po hudih borbah posrečilo se je knezu Bismarku v nemškem državnem zboru pritišati do sklepa postavo zoper anarhiste in socijaliste za daljni dve leti. Vlada zahtevala je sicer postavo za 5 let, pa ker se ta ni dala doseči, zadovolila se je konečno tudi z dveletnim podaljšanjem.
— Ob enem pa so se pletle razprave med rimsko kurijo in Bismarkom zarad prememb protiverskih postav. Škof Kopp. ki je v tej zadevi posredoval v imenu papeževem, podal je v Rim obširno poročilo, ni se spuščal v daljno razpravo, dokler mu ni došlo novega poduka. — Ko mu je ta došel, stopil je zopet v dogovor s cesarjem Viljemom in knezom Bismarkom, stavil je v gosposki zbornici predlog, da naj se načrt vladin vrne odseku, da ; e o njem še bolj na drobno posvetuje; ta predlog bil je sprejet; pa koj v odseku se je pokazalo, da ostane pogajanje brez vspeha, ker uže tukaj zavrgel se je predlog škofa Koppa , in tako se sme za sedaj smatrati vse pogajanje med Nemško in Eimom za brez-vspešno.
Predlog zarad ponemčevauja pruskega dela Poljske pa se je načeloma uže sprejel, v ta namen dovolila se je svota 100 milijonov mark , samo da še ni izrečeno, kje se bo našla ta svota, ker je monopol na žganje zavržen. Kar je pomenljivo za zadnje naveden predlog je posebno to, da se mu je izrekoma in to v državnem svetu — pridružil tudi nemški cesarjevič, — v tem oziru tedaj med železnim kanclerjem in pa prostomav-tarskim nemškim prestolonaslednikom ni nikakoršne razlike, — Prihodnjost bo pač pokazala kako velike so te zmote — pa tudi kako brezvspešne   so.
Bolgarsko-Rusko vprašanje bilo je včeraj, kakor se sploh sodi, pri konferenci v Carigradu za sedaj rešeno s tem , da so pooblaščenci velevlast potrdili bol-»arsko-turško pogodbo v oni obliki, v kateri so jo same
med seboj dognale, ne oziraje se na protest kneza Ale-ksandra.
Med tem prizadeva si Ruska knezu Aleksandru spodkopavati zaupanje med Bolgari, izrekoma ruski časniki začeli so kneza črnogorskega priporočati za „cara Balkanskega". Proti temu početju obračajo se pristaši in pokrovitelji kneza Aleksandra. Knezu črnogorskemu očitajo, da je njegovo glasilo izrekle ob začetku vojske, „da Bolgari niso Slovani" in ne morejo prikriti čudenja, kako naj bi sedaj Bolgari zaupanje skazali knezu črnogorskemu in mu skazali večje zaupanje kot lastnemu knezu Aleksandru, ki se je pri Slivnici, pri Pirotu in v drugih bitkah pokazal pravega Bolgara in junaka, kateremu je ves bolgarski narod dolžan večno hvalo.
Nasprotje med ruskim čarom in knezom Aleksandrom bolgarskim pokazalo se je pretekli ponedeljek povodom rojstnega dneva kneževega. Povodom te svečanosti pek se je v cerkvi zahvalna pesem , in pri tej svečanosti navzoči so bili vsi diplomati čni zastopniki razun Ruskega in z zastavami okinčana so bila tudi stanovanja vseh zastopnikov razun ruskega. Potem se se sme soditi, da se ruski car s knezom Aleksandrom ne bo spravil, — enako pa tudi ta ostane nasprotnik ruskega vpliva na Balkanu.
Dalmacija. — Cesarjevič liudolf zelo okrepčauega zdravja dan za dnevom hoai na lov bodi-si po morji na morske tico ali pa na visoke dalmatinske gore na gor-ske% orle. — Zdravje c. k. namestnika dalmatinskega se še ni obrnilo na bolje, prikazni hude pljučnice so skoraj vedno^ enako neugodne.
Španjska. — Volitve za državni zbor (Kortez) se vršijo za vlado povoljno, vlada pričakuje, da bo v novi zbornici imela večino dveh tretjin. Po do sedaj znanih izidih volitev, izvoljenih je 310 pristašev vladinib, 121 pa pristašev opozicije.
Francoska. — V gosposki zbornici (starašinstva) stavil je starašina Bozerian predlog, po katerem naj seuduši vse podpihavanje glede omejenja prostosti pri delu, predloži tudi svoje dotične razloge, spominja na dogodbe v Belgiji in v Decazevile (francosko) in izreka dvombo, da bi sedaj veljavne postave zadostovale.
Desnica zbornice sklenila je v shodu vsili pristašev svojih, nasprotovati načrtu postave o najemu posojila, ker se jim to zdi nevaren  pripomoček.
Skrajna levica namerava vlado vprašati, zakaj je v zapor dejala vrednika Due(|uercy-a in Eochea, Z Decazevile se brzojavlja, da je tje dospel Came-linat, kateri v družbi z drugimi nespravljivimi pod-pihava uporne delavce.
Patrole konjikov hodijo po ulicah mesta. V zbornici poslancev pričelo se je posvetovanje o postavi zarad posojila, govorilo se je za postavo in proti postavi.
112