/J U, M A r4- 1 ORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I zruppo - Cena 40 lir Leto XXI. St. 154 (6132) TRST, četrtek 1. julija 1965 VELIKA AKTIVNOST OSVOBODILNE^ VOJSKE V JUŽNEM VIETNAMU Učinkovit napad na oporišče Danang Zaključeno 'iskanje' brez uničenja' V Danangu so bila uničena tri letala, tri pa poškodovana - Hanojska vlada stopila v stik z angleškim poslanikom v zvezi s poslanstvom Commonivealtha Ameriški, avstralski in južnovietnamski padalci, ki so prispeli s helikopterji, napredujejo v džungli na «področju D» SAJGON, 30. — Akcija ameriških padalcev v Južnem Vietnamu «na področju D», ki se je začela v velikem obsegu, se je danes končala brez rezultata. Na drugi strani pa so enote osvobo-dilne vojske začele na več krajih močne napade na ameriška oporišča. Zvečer so te enote obstreljevale z možnarji ameriško letalsko oporišče Danang. Med napadom so bila uničena tri ameriška letala, tri pa poškodovana. Ubit je bil en ameriški vojak, ranjenih pa je bilo okoli 80. Tako imenovana akcija «iskanje in uničenje«, pri kateri so sodelo- vali ameriški padalci ter avstralski in južnovietnamski vojaki, se Je danes zaključila. To je zvečer sporočil ameriški vojaški predstavnik in je dodal, da so akcijo zaključili en dan prej, kakor je bilo predvideno, ker «niso prišli v stik« s četami osvobodilne vojske. Omenjeno področje so ameriška letala najprej bombardirala, nato pa so poslali s helikopterji ameriške in avstralske vojake. Davi so na to Področje poslali še drugih petsto avstralskih vojakov. Ameriški, avstralski in sajgonski vojaki so počasi napredovali po džungli, toda enote osvobodilne vojske so se že prej umaknile. Kakor včeraj javljeno, so našli zaloge živil in oblačil, toda niso našli skladišč orožja in streliva. Ta operacija Je drugi ameriški poskus, da bi z močnimi s1 lami udarili po osvobodilni vojski na tem področju. 18. iunila Je 27 ameriških bombnikov «B-52», Ki so prišli s Havajskih otokov, bombardiralo področje severno od področja «D». Tudi tedaj ni dalo bombardiranje nobenih rezultatov, ker še je osvobodilna vojska prej umaknila. Medtem ko so Američani obrnili vso pozornost na to področje, so enote osvobodilne vojske izvedle močne napade na drugih področjih. Davi so se vneli srditi boji v Fu Bon, približno 350 kilometrov se-vernovzhodno od Sajgona. Močna enota osvobodilne vojske je obkolila eno južnovletnamcko enoto ’n. zavzela Tnan Mon. Na pomoč so poslali padalce. Osvobodilna vojska je sestrelila tudi eno ameriško letalo, nekaj kilometrov, zahodno od Che Reo. V ameriških vojaških krogih so izjavili, da se ta bitka lahko primerja nedavnim bitkam v Quang in Dong Xoai. Zvečer je ameriški predstavnik v Sajgonu izjavil, da so sajgonske in ameriške čete prebile obroč in navezale stike z obkoljenim sajgonskim bataljonom. Boji se nadaljujejo. Ameriško letalstvo je izvršilo danes več bombnih napadov na se-vernovietnamsko ozemlje. Letala so bombardirala tudi področje 80 kilometrov južno od Hanoja in letališče Vinh, dvesto kilometrov južno od Hanoja. Včeraj so nad severnovietnamskim ozemljem sestrelili dve ameriški letali. V Sajgonu se nadaljujejo areta-cije, ker so odkrili med študenti celico osvobodilne fronte, ki je organizirala sabotažne akcije v Saj gonu. Včeraj je policija Javila io aretirali 23 študentov * V «, da in štu- dentk. Danes pa so javili, da so aretirali tudi enega profesorja, enega ravnatelja, eno strojepisko in dva učitelja. Danes so obvestili 36 lastnikov dnevnikov, da bodo morali ti dnevniki za nedoločen čas prenehati izhajanje od 1. julija dalje. Ta ukrep spada v okvir reorganizacije tiska. V Londonu so v vladnih krogih sporočili, da je severnovietnamska vlada stopila v stik z britanskim konzulom v Hanoju v zvezi z britansko zahtevo, naj v Hanoju sprejmejo odposlanstvo Commonvveal-tha. Ravnatelj urada za zunanje zadeve v Hanoju je poklical britanskega konzula in mu sporočil, da je sprejel na znanje britansko sporočilo, da pa ne more dati dokončnega odgovora. Tudi če tega sporočila ne tolmačijo preveč optimistično, so v butanskih krogih mnenja, da je to znak, da Hanoj ne želi «zapreti vrat« za morebitna pogajanja. V poučenih krogih v Londonu izjavljajo nocoj, da je severno- vietnamska vlada sporočila Veliki Britaniji, da ne bo odgovorila na zahtevo odposlanstva Common-wealtha, naj bi ga sprejeli v Hanoju. To pa zaradi tega, ker Velika Britanija ne priznava sever-novietnamske vlade. Somatski predsednik obišče SZ, Bolgarijo in Kitajsko MOGADIŠ, 30. — Somalska informacijska agencija javlja, da je somalski predsednik Osman spre jel vabilo, naj uradno obišče Ki tajsko, Bolgarijo in Sovjetsko zve zo. Na Kitajskem bo od 21. do 28 julija, v Bolgariji od 2. do 7. av gusta, v Sovjetski uvezi pa v zed njem tednu avgusta. BRUSELJ, 30. — Poskus belgijskega krščansko - socialnega voditelja Harmela, da bi sestavil novo vlado, je propadel. Verjetno bo Karmel poročal o tem jutri zjutraj kralju. PARIZ, 30. — Francoski radikalni predstavnik Maurice Faure je izjavil, da so govorice o njegovi morebitni kandidaturi za predsednika republike «za sedaj brez podlage in bi bile v vsakem primeru zelo prezgodnje*. VARŠAVA, 30. — Ameriški in kitajski poslanik v Varšavi sta i-rnela danes nov razgovor, ki je že 126. med diplomatskimi predstavniki obeh držav. Zadnji razgovor je bil 22. aprila. ..............um.min........................... «MaIi vrh» končalposvetovanje Čuenlaj odpotoval iz Kaira Govorili so o splošnem svetovnem položaju, še posebej pa o naporih za uspeh afriško-azijske konference - Sukamo odpotuje danes KAIRO, 30. — Danes so se v Kairu končala Naserjem, Cuenlajem, Sukamo m in pakistanskim zunaj ministrom Butom kot osebnim predstavnikom preaseam™. juba Kana. Navzoči so bili tudi zunanji ministri Z"K’ J' ske in Indonezije. Sestanek je trajal približno dve uri. sestanku so se štirje zunanji ministri znova sestali, aa p p vijo sporočilo za tisk. V sporočilu je rečeno, da so na splošno pregledali svetovni položaj in še posebej so obravnavali vojaške, politične in gospodarske zadeve afriško-azijskih držav spričo spletk imperializma, še posebej so razpravljali o Vietnamu, o sporu med Indonezijo ir. Malezijo, o sporu med Indijo in Pakistanom. Dalje so govorili o sporu med Kitajsko in Sovjetsko zvezo ter Kitajsko in Indijo in o položaju na Srednjem vzhodu v zvezi z Izraelom ter o britanski politični in vojaški navzočnosti na tem področju. Sporočilo poudarja potrebo tesnih in stalnih posvetovanj med udeleženci »malega vrha« v Kairu skupno s šastrijem in Ajubom Kanom v zvezi s sklicanjem afriško-azijske konference v novembru. Sporočilo pravi, da so štirje državniki organizirali «mali vrh«, «s skupno željo, da razvijajo medsebojno razumevanje ter okrepijo sodelovanje med narodi Afrike in Azije«. Nato dodaja, da so Sukar-no> Ajub Kan, Cuenlaj in Naser «odobrili stališče svojih zunanjih ministrov, ki so se vrnili iz Alži-ra»> in so «podprli sklep stalne afriškoazijške komisije o odložitvi afriškoazijske konference« »štirje državniki, nadaljuje spo-r?4iil0’ s0 PrePričani, da odložitev alžirske konference ne pomeni nazadovanje glede načrta o solidarnosti. želijo poudariti svojo odločnost, da se konferenca skliče 5. novembra, zato da se okrepijo in poživijo načela bandunške konference in da se okrepi borba proti imperializmu, kolonializmu in neokolonializmu.« Sporočilo zaključuje: »Dejansko je odložitev konference okrepila odločenost štirih držav,Hr^aPdrisko napore, zato da bo druga afnško- azijska konferenca imela uspeh m kf sta sMiiTdve tretjini človeštva zastavih S tem bo konferenca služila mednarodnemu '"Državni in vladni poglavarji, na-vzoči v Kairu pozivajo narode in vlade afriških in azijskih "*}*>_"** skupno z njimi v «'otIna^[eju° napore, da se zagotovi najvecji u speh afriškoazijski konferencL Po končanih razgovorih je kitaj ski ministrski predsednik Cueniaj odpotoval z letalom iz Kaira Na le tališču so se od njega .Na- ser, Sukamo in predsednik egiptovske vlade Ali Sabri. Politični opazovalci ugotav-U«Jo. da Cuenlaju ni u?Pe,l0Jtraisko stalt serja, da bi podprl HtaJsko stališče proti Sovjetski zvezi n da bi opustil politiko nevezanosti. V poučenih krogih Pravijo, da Naser podpira Ajuba Kana pri njegovih poskusih za začetek pogajanj o Vietnamu. Baje je tudi po nudil posredovanje za. rešitev in-dijsko-pakistanskega spo.a ter spora med Indonezijo in Malezija Sukamo bo odpotoval iz Kaira jutri. Obiskal bo nekatere afriške in azijske prestolnice. Baje bo obi skal tudi Moskvo. Indonezijska delegacija se je v zadnjih dneh šo pomnožila. V Kairu je bilo nceoj 160 indonezijskih delegatov. Predsednik Naser Je speijci danes tudi tajnika v predsedstvu Fa-rida, ki se je vrnil preteklo nsi iz Aižira in mu je porota! j položaju v Alžiriji ter o nodaljnjem razvoju v odnosih med Alžirijo in 2AR. Podpisan sporazum med Indijo in Pakistanom NOVI DELHI, 30. — Davi so v Novem Delhiju podpisali sporazum med Indijo in Pakistanom o ustavitvi sovražnosti na področju Kač. Pakistanski predsednik Ajub Krm je sinoči izjavil v Karačiju, da bodo umaknili vojaštvo s tega področja in da bodo ostale samo policijske postojanke, ki so bile tam pred januarjem letos. Pozneje se bodo sestali ministri obeh držav in se skušali sporazumeti o meji. Ce pogajanja ne bodo imela uspeha, bo- Stavka zdravnikov v bolnišnicah RIM, 30. — Italijanski zdravniki v bolnišnicah so sporazumno z vsedržavno zvezo zdravnikov potrdili vsedržavno stavko od 1. do 7. julija. Stavko so razglasili, ker se ni začel izvajati sporazum, ki je bil sklenjen aprila na ministrstvu za zdravstvo. Med stavko bodo morali zdravniki spoštovati nekatere določbe, ki jamčijo bolniško pomoč v nujnih primerih. Zlasti se bodo morali strogo držati naslednjih navodil: 1. Nikomur se ne bo smela odreči zdravniška pomoč, če jo bo potreboval. 2. Ni dovoljen noben prekršek, tudi birokratskega značaja proti zakonskim določbam, kar se tiče higiene, profilakse, ana. grafskega urada in sodstva. Janoš Peter na obisku v Londonu LONDON, 30. — Madžarski zunanji minister Janoš Peter je prišel danes na uraden obisk v London V petdesetih letih je prvikrat, ds madžarski zunanji tr.mister obišče Veliko Britanijo. V razgovorih z britanskim zunanjim ministrom bodo obravnavali številna vprašanja, ki se tičejo an-gieško-madžarskih odnosov. Ministra bosta govorila tudi o mednarodnem položaju, zlasti pa o razvoju v Vietnamu. Baja bo britanski minister skušal zvedeti za mnenje madžarske vlade o sovjetski reakciji na načrt o odposlanstvu Commonvvealtha za Vietnam. ZAKLJUČEN OBISK PREDSEDNIKA SFRJ V SOVJETSKI ZVEZI Govor maršala Tita in Mikojana na velikem zborovanju v Kremlju Oba sta obsodita nemški militarizem in revanšizem ter napad v Vietnamu in Dominikanski republiki - Tito je poudaril nujnost doslednega in univerzalnega uveljavljanja politike miroljubnega sožitja - Danes bo objavljeno uradno sporočilo državnih m političnih zastopnikov Sovjetske zveze se je zborovanja udeležilo okrog 6000 Mo skovčanov. Po pozdravnih govorih tajnika mestnega komiteja Jegoričeva, delavca moskovske tovarne Crveni-ca dr. Teodorova, ravnatelja inštituta za fizično kemijo, in zastopnika mladine SZ sta povzela besedo predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Mikojan in predsednik Jugoslavije maršal Tito. Njuna govora, posebno govor predsednika Tita, ki je govoril v ruščini, so navzoči večkrat prekinili z odobravanjem. Pred zborovanjem je Mikojan izročil ob navzočnosti visokih sovjetskih voditeljev predsedniku Titu, njegovi soprogi in drugim jugoslovanskim osebnostim, ki spremljajo predsednika republike, kolajne v spomin rijo za osvoboditev narodov, za vorIh"”poudarifa"""tradicionalno" pri- •‘■J* naPredek m za ohranitev iotol ietsir. rvinrl nnvn/li C 'J in Turin 1111 TU. do zadevo predložili razsodišču. ..............................mu.......iihiiiiiihiiiiiiiiiiiii.. VČERAJ V SENATU IN POSLANSKI ZBORNICI Sestavljeno poročilo komisije o preiskavi proti Trabucchiju Senat je z glasovanjem zavrnil zahtevo za nujnostni postopek pri razpravljanju o filmskem zakonu la RIM, 30. — Senat je z glasova- j prejelo poročilo preiskovalne komi-njem z dvigom rok zavrnil zahte-1 sije glede senatorja Trabucchija. Pritisk na Johnsona naj pojde v Pariz WASHINGTON, 30. — Delegacija štirih republikanskih parlamentarcev, ki je pred dnevi bila o-sem dni v Franciji, je pozvala predsednika Johnsona, naj odide v Pariz na razgovore z de Gaullom. V poročilu, ki so ga člani delegacije predložili republikanski skupini v predstavniški zbornici, se poudarja, da bi ta sestanek prispeval k rešitvi političnih nesoglasij med ZDA in Francijo. Poročilo dodaja, da je potrebno urediti ta nesoglasja, ker de Gaulle «niti zdaleč ni izključno francoski pojav, temveč navdihuje močne struje mnenj v vsej zahodni Evropi«. Poleg tega vsebuje poročilo naslednje predloge: 1. ZDA bi morale priznati Francijo kot jedrsko silo. 2 Najti bi morali sredstva, da se zahodni Evropi da vloga pri določanju jedrske politike. 3. Ustanoviti bi morali stalno diplomatsko skupino, v kateri bi morali biti predstavniki vseh atlantskih držav. Ta skupina bi pomagala NATO pri političnih vprašanjih. 4. Sklicati bi morali konferenco NATO na naj-v.šji ravni z nalogo, da pripravi načrt za izvedbo večje povezave med atlantskimi državami na področju tehnološkega raziskovanja in razvoja, pri iskanju vojaškega ma-teijala pri financiranju obrambe in pri strateških odločitvah. vo senatorke Nenni, ki je zahtevala nujnostni postopek za pretres zakonskega načrta o kinematografiji, ki ga je že odobrila poslanski', zbormca. Minister Corona je v razgovoru s časnikarji v palači Madama izjavil, da negativni izid glasovanja o zahtevi za nujnostni postopek za razpravo o zakonu o kinematografiji še ne pomeni, da ne bi mogel senat o zakonu razpravljati in ga odobriti pred poletnimi počitnicami. Senator Giusto Tolloy, predsednik socialistične skupine v senatu, je časnikarjem izjavil, da negativno glasovanje nima politične veljave, temveč je bolj izraz želje mnogih senatorjev, da se ne bi podaljšalo delo zasedanja. Socialistični senatorji pa so vsekakor hoteli poudariti voljo, da se spravi omenjeni zakon naprej že zato, ker ga pač prizadete kategorije pričakujejo. Senat je nadalje zavrnil zahtevo o nujnostnem postopku, ki jo je postavil liberalni senator Veronesi za razpravljanje o zakonskem načrtu o ukrepih v korist vojnih pohabljencev in invalidov. V začetku zasedanja je predsednik Merzagora sporočil, da je preiskovalna komisija za postopek po obtožbah 26. junija predložila poročilo o preiskavi, ki Jo je opravila glede senatorja Trabucchija zaradi nekaterih dejanj, ki jih je napravil kot minister za finance in ki se nanašajo na uvoz tobaka iz Mehike. Poročilo bo natisnjeno in razdeljeno senatorjem. Minister Lami Starnuti je v senatu odgovarjal na vprašanja in interpelacije o najavljeni in nato preklicani stavki uslužbencev ENEL. Povedal je, da je vlada imela pripravljen program, kako bi v največji meri omilila posledice stavke tako zaradi potrošnikov kot zaradi gospodarstva države, nato pa je dejal, da uživa ENEL kar največjo avtonomijo v skladu z ustanovnim zakonom, ki priznava ministru za industrijo samo oblast nadzorstva ne pa kontrole. V odgovoru na razne interpelacije je še dejal, da je ekonomski položaj uslužbencev ENEL primeren, čeprav je višji kot v raznih industrijah ter javnih u-stanovah. V začetku svoje dejavnosti je imela ustanova pred seboj šest različnih ravni plačevanja. Bilo bi za ENEL nemogoče, da bi še naprej ostala taka neuravnovešenost pri plačah delavcem, ki opravljajo ista dela. Tako je moralo priti do poenotenja plač, seveda na osnovi višjih ravni. Minister je govoril tudi o izvajanju čl. 39 in 40 ustave (juridič-no priznanje sindikatov ter pravica do stavke). Lami Starnuti je dejal, da imajo delavci na področju proizvajanja električnega toka v rokah bistvena sredstva življenja države. Zato morajo čutiti dolžnost, da razmislijo tudi pri izvajanju kake svoje pravice, kot je n. pr. prav pravica do stavke, želeti je torej, da bi sindikati, če ENEL ne bi mogel nuditi svojim uslužbencem boljšega ekonomskega stanja, priznali to objektivno nujnost. Po odgovoru ministra so nekateri senatorji izjavili, da so z odgovorom zadovoljni ali pa ne, kakor pač pripadajo vladnim ali opozicijskim strankam. Jutri bodo poslanci dobili poročilo natisnjeno. Namestnik tajnika PSI poslanec Rrodolipi jr na rpkem zborovanju stranke v Rimu govoril o socialistični enotnosti ter o komunističnem predlogu za enotno stranko delavcev. Izjave Bumedicna ALŽIR, 30. — Polkovnik Bume-dien je prisostvoval danes podelitvi diplom v šoli za orožnike. Ob tej priliki je v svojem govoru izjavil: «Tri leta je bila naša domovina okužena z avanturisti, ki so se izdajali za svetovalce, katerim drugje niso uspele revolucije, in ki so hoteli uporabljati Alžirijo kot poskusni teren. Revolucija od 1. novembra ni dobila nobenega nasveta. Ostati mora revolucija ljudstva in se ne bo uklonila pred nikomer, ker je revolucija vsega ljudstva. Ne bo krenila s poti, tudi če je človek kakor Ben Bela krenil s poti. Po nekaterih govoricah ima novi režim namen uvesti militarizem. Toda postavljamo nekatera vprašanja: Kdo je bil v prednjih vrstah? Kdo so tisti, ki so prijeli za orožje 1. novembra? Naša revolucija in njena socialistična Izbira se nista rodili po neodvisnosti in bilo je poldrugi milijon mrtvih«. V zvezi s sedanjim položajem je Bumedien izjavil: Položaj, ki je nastal po 19. juniju, je nova stran naše revolucije', t.j. revolucije, ki je imela poldrugi milijon mrtvih in ki ni krenila s svoje poti, kakor trdijo oportunisti. Ni revolucija e-nega samega človeka, ker je noben človek ne more poosebiti. Je revolucija ljudskih množic, globoka revolucija«. V poučenih krogih izjavljajo, da bodo v kratkem objavili sestavo nove alžirske vlade in sveta revolucije. Svet revolucije skuša obdržati na njihovih mestih nekatere prejšnje ministre in si hkrati zagotoviti podporo glavnih političnih skupin, kakor n. pr. sindikatov in osvobodilne fronte. Sindikati se do sedaj še niso izrekli o novem režimu, osvobodilna fronta pa ga je samo pogojno podprla in vztrajno zahteva sestanek centralnega komiteja stranke, da bi razpravljali o odstavitvi Ben Bele. Polkovnik Bumedien je poslal danes papežu Pavlu VI. brzojavko s čestitkami ob drugi obletnici njegovega papeževanja in želi uspeha njegovim naporom za okrepitev miru. Sumljiva ponudba TOKIO, 30. — Predstavnik japonskega obrambnega ministrstva je danes potrdil, da so ZDA ponudile Japonski, da Ji prodajo izstrelke «zemlja-zrak» za japonske jene. ZDA pa bi v zameno kupile od Japonske vojaška vozila in komunikacijske aparate ter popravljala vojaška letala na Japonskem. Japonski tisk piše, da so ZDA ponudile Japonski izstrelke za tretjino njihove cene. Ta ponudba je ----r—----- rial. ki ga hočejo ZDA kupiti od Tudi v poslanski zbornici je pred- Japonske lahko uporabili v viet-sednik sporočil, da Je predsedstvo namski vojni. Predsednik Čila na poti v Italijo SANTJ-AGO (Sile), 30. Prej sednik republike Eduardo Frei je odpotoval v Italijo na uraden o-bisk. Letalo, s katerim potuje Frei, se je ustavilo poldrugo uro na letališču Ezeiza (Buenos Aires), kjer je čilskega predsednika sprejel argentinski predsednik Artur Illia. Iz Buenos Airesa je Frei prispel v Montevideo, kjer je bil tudi slovesno sprejet, nato pa je odpotoval v Rio de Janeiro llko materialno škodo. Razrušeno ali poškodovano je več tisoč hiš in drugih stavb. Ciklon Je izruval okoli 80 odstotkov dreves. Med prebivalstvom je tudi več poškodova- jateljstvo med narodi SZ in Jugoslavije, ki se je posebno utrdilo v skupni borbi proti nemškemu zavojevalcu, ki se danes nenehoma krepi v graditvi socializma, v borbi za ohranitev miru, za enakopravne odnose med narodi, v borbi za uveljavitev aktivnega miroljubnega sožitja, v borbi za boljše življenje. Predsednika sta izrazila zaskrbljenost zaradi mednarodnega položaja in obsodila imperialistične akcije v Aziji, posebno v Vietnamu, Santo Domingu in v drugih krajih ter opozorila na nevarnost nemškega militarizma in revanšizma. Izjavila sta, da se nemško vprašanje lahko reši samo s priznanjem sedanjega stanja in sedanjih meja, in da se mir v Evropi lahko zagotovi samo z opustitvijo revanšističnih teženj Zahodne Nemčije. Mikojan je s svoje strani izrekel priznanje osvobodilni vojski narodov Jugoslavije, ki je vezala na Balkanu 35 divizij, in je zaželel junaškim narodom Jugoslavije nadaljnjih uspehov v graditvi socializma. V zvezi s poskusi imperialističnih sil, da zaustavijo borbo narodov za svobodo in socialni napredek, sta predsednika poudarila potrebo združenja vseh socialističnih sil in enotnost vseh naprednih sil, ki se borijo proti imperialistični politiki in vojni. Po besedah Mikojana predstavljajo glavno vojno nevarnost v Evropi pozivi na spremembo meja in stremljenje Zahodne Nemčije, da dobi jedrsko orožje. Sovjetska zveza se zavzema za ustvaritev takšnega stanja v Evropi, ki bi omogočilo uspešno evropsko sodelovanje vseh evropskih držav, velikih in malih, so cialističnih in kapitalističnih. Za to pa je potrebno, da se na evropski osnovi rešijo aktualna vprašanja, kot so medsebojna razširitev trgovinske izmenjave, razvoj znanstve-no-tehničnega sodelovanja, uporaba jedrske energije v miroljubne namene, najbolj racionalno medsebojno uporabljanje kemičnih in energetskih sredstev, medsebojna izmenjava kulturnih vrednot. Tito in Mikojan sta poudarila, da bosta Sovjetska zveza in Jugoslavija skupno z drugimi socialističnimi državami pomagali novim neodvisnim državam, ki so se borile za uveljavitev politike miroljubnega sožitja. Z zadovoljstvom sta ugotovila enakost pogledov obeh vlad pri ocenitvi sedanjega med narodnega položaja in o potrebi organiziranja odločnega odpora proti vsem poskusom imperialistov, da se sporna vprašanja rešijo z orožjem. Jugoslavija in Sovjetska zveza sta za prepoved in popolno uničenje jedrskega orožja, za likvida- VARŠAVA, 30. — Močan ciklon je zajel področje Povjata v poznanj- 3CUanjega mea- skem vojvodstvi) ter povzročil ve- narodnega položaja in o potrebi ..................mirnim..................... Donava in Drava poplavili 49.000 hektarov površine Samo v Vojvodini znaša škoda 80 milijard dinarjev Veliko število hiš porušenih in poškodovanih BEOGRAD, 30. — Po še nepopolnih podatkih sta Donava in Drava poplavili 49.000 hektarov zemlje, med njimi 15.000 hektarov njiv. Poplava je uničila 21.000 kubičnih metrov gradbenega materiala, del kanalizacije, cest, obale in nasipov. Uničenih ali poškodovanih je bilo 3.000 hiš. Dosedanja škoda se ceni na 33 milijard dinarjev. Po istih podatkih Novega Sada znaša škoda v Vojvodini, to je brez osječkega okraja, skoraj 80 milijard dinarjev. Od tega samo v kmetijstvu 35 milijard. V Vojvodini je poplavljenih 4.350 hiš, od katerih je 600 porušenih. S poplavljenega področja so evakuirali 4.200 družin z okrog 23.000 člani, in okoli 60.0000 glav živine. Poplava je v Vojvodini ogrožala okoli 530.000 hektarov zemlje. Od tega okoli 75 odstotkov obdelanih površin in okoli 40 naselbin. Popla. va, ki bo trajala verjetno še najmanj 30 dni, je povzročila mnoge težave, mnoga težko rešljiva vprašanja. Med temi so zdravstvena zaščita prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, oskrba prizadetega prebivalstva s stanovanji in hrano, razdelitev kemičnih sredstev in drugih pripomočkov proti ogromnim rojem komarjev in podobno. Klaus v Parizu PARIZ, 30. — Avstrijski kancler Klaus je prišel davi v Pariz v spremstvu zunanjega ministra Krei-skega. Na letališču ga je sprejel predsednik vlade Pompidou, ki mu je izrekel dobrodošlico. Danes je bil Klaus gost Pompidouja na ko- , r. . -- --------j- šilu, na katerem sta državnika iz- ustvarila sum, da bi vojaški mate- rekla zdravici. Zvedelo se je, da sta Klaus in Pompidou govorila med kosilom o odnosih Avstrije z vzhodnimi drža- vami. Pompidou pa je omenil morebiten začetek normalizacije odnosov med vzhodom in zahodom v Evropi. Govorili so tudi o skupnem tržišču, s katerim želi Avstrija skleniti posebne sporazume. PEKING, 30. — Kitajska ljudska banka je obvestila tujce v Pekingu, ki so povečini diplomati in časnikarji, da bo z jutrišnjim dnem prenehala plačevati obresti na njihove pologe v tej banki. MOSKVA, 30. — Predsednik republike maršal Tito se vrne cijo vseh vojaških oporišč in jutri s soprogo in z ostalimi člani jugoslovanske delegacije po umik vseh tujih čet. Borita se za dvanajstdnevnem uradnem obisku v Sovjetski zvezi v domovi- normalizacijo položaja v svetovni vjbts^a^ugoi^o^aruskeg^^^ate^jsfva^Pc^e^Bretajeva^MUtoja- ^^^‘mldnSega^^Sa ?e na Kosigina in ostalih visokih obletnico zmave v veliki po mnenju obeh predsednikov kre- domovinski vojni.*m8*e pitev sil !?«*>“”“■ »«• ki.se bo’ Mikojan in Tito sta v svojih go- Predsednika sta ugotovila, da Ja krepitev jugoslovansko - sovjetskega prijateljstva in sodelovanja v skladi: z življenjskimi koristmi obeh narodov, koristi stvari protiimpe-rialistične in protikolonialne borbe, stvari miru v Evropi in na svetu sploh. Predsednik Tito je s svoje strani izrekel zahvalo sovjetski vladi, prebivalstvu Moskve in ostalemu prebivalstvu sploh za prisrčen in topel sprejem in je ugotovil, da so uspehi, ki jih je dosegla Sovjetska zveza, dokazali prednost socialistih nega sistema. Na kratko je seznanil prisotne s socialističnim razvojem Jugoslavije in se pridružil Mi-kojanu v ugotovitvi mednarodnega položBja na svetu, načinu zagotovitve miru v Evropi in obsodil imperialistične akcije v Vietnamu, Santo Domingu in v drugih krajih sveta. Zatem je pozitivno ocenil nekatere korake francoske vlade, k: s svojo politiko prispeva k normalizaciji razmer in k realističnemu gledanju na razvoj medsebojnih odnosov na svetu. Tito je obsodil mnenje tistih, (kitajskih voditeljev), ki sodijo, da mir in sožitje nista neobhodno potrebni, kajti praksa kaže. da vsaka zaostritev odnosov koristi samo reakcionarnim silam. Tito je izrazil prepričanje, da dosledno in univerzalno uveljavljanje politike sožitja v vseh mednarodnih odnosih lahko pripelje do dejanske stabilizacije razmer na svetu, do zagotovitve mednarodnega sodelovanja in trajnega miru. Tito je izrekel priznanje KP SZ in njenemu velikemu prispevku politiki miru in izjavil, da Je velika zasluga sovjetske vlade, da ni prišlo še do večje zaostritve v mednarodnih odnosih. Frezidjj vrhovnega sovjeta SZ, sovjetska vlada in CK SZ so priredili nocoj v veliki dvorani Kremlja slovesen sprejem na čast predsedniku Titu, ki odhaja jutri v domovino. Na sprejemu, na katerem so bili najvišji sovjetski državni in partijski voditelji, zastopniki Moskve, javni in kulturni delavci, zastopniki diplomatskega zbora, sta Tito in Brežnjev izmenjala topli zdravici, v katerih sta ponovno poudarila enakost pogledov obeh držav na giavna mednarodna vprašanja, tradicionalno prijateljstvo in odločno zavzemanje obeh držav za mir. Skupna izjava o obisku predsednika Tita in o razgovorih, ki so jo podpisali nocoj v Kremlju, bo verjetno objavljena jutri istočasno v Moskvi in Beogradu. Kosigin sprejel prof. Valletto MOSKVA, 30. — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je sprejel danes v Kremlju predsednika Fiat prof. Valletto, ki Je prišel v Moskvo na vabilo sovjetskega državnega odbora za koordiniranje tehničnega in znanstvenega raziskovanja Razgovoru med Kosiginom in Valletto je prisostvoval italijanski poslanik v Moskvi Feuerico Sensi, ki je priredil nocoj večerjo na čast prof. Valletti. Na večerji so bili tudi ugledni sovjetski gostje. Atentat v Venezueli CARACAS, 30. — Včeraj Je bil izvršen atentat na naftovod ameriške družbe «Mobii Oil Company» v državi Yaracuy v zahodni Vene-zueli; nastal je požar. Našli so še en peklenski stroj, ki so ga odstranili, preden je eksplodiral. Atentatorji so zbežali. Chicago: Aretirani demonstranti za pravice črncev so se poleči po ulici morali Ali bo Avstraliji uspelo da ostane beli rezervat Ugledni list «The Australian« Je ondan objavil dopis z zelo značilnim naslovom: «Bomo vedno živeli v beli kletki?«. Avtor trdi, da je avstralska emigracijska politika »srednjeveška«. «čas je že pokazal, da dežele Orienta niso več Daljni vzhod, marveč naši najbližji sosedi«. Takoj je prišlo na uredništvo cel kup pisem. Naj odpre Avstralija vrata Aziji? — Eni so bili za, drugi proti, uredništvo pa je objavilo vsa pisma, kajti to Je tema, o kateri se zelo veliko razpravlja. Avstralija je najbolj britanski do-minion, toda istočasno je tudi najbližja Aziji, velikim stomilijonskim množicam tega kontinenta. Jaz sem za britansko Avstralijo — se oglasi takoj naslednjega dne dopisnik lz Brisbana. Nočemo nove Južne Afrike — odgovarja drugi. Avstralija naj bo srena, kjer lahko poskusijo srečo vsi Nobene avstralske Alabame — poudarja tretji. Avstralija naj o-stane rezervat belcev, ti so Jo naselili, tl naj uživajo njene plodove. Zakaj lahko pride v Avstralijo Italijanski pometač, kadar hoče, za inženirja iz Singapura pa ni mesta — zakaj? Prvi mora čakati na državljanstvo pet let (Angleži samo šest mesecev), drugi pa 15 let, trikrat toliko. Kje je tu enakopravnost ljudi? — se sprašuje Indijec iz Pertha Zakaj ne morejo priti japonski tehniki, pomagali bi pri našem razvoju. Tudi Amerika sprejema strokovnjake z vsega sveta, odprla je svoje univerze, svoje inštitute. Ali niso Japonci najbolj delovni ljudje v Aziji — piše nekdo iz Melbourna. Ali ste že pozabili, kako krvavo smo se bili z njimi na Novi Gvineji, koliko ljudi smo izgubili zaradi njih! — mu odgovarja neki vojni veteran. Ta debata bo trajala najbrž leta in leta, začela se je že takoj po drugi svetovni vojni, vendar še zdaj ni izčrpana. Boj za rasno enakopravnost v Ameriki se vleče pravzaprav že od leta 1863 — sto let. Ta boj zahteva vsak dan nove žrtve. Kdor misli, da se lahko v petih letih ali desetih letih spremeni slika sveta, misli naivno. Avstralija Je po svojih dimenzijah kontinent, velika plošča na jugu naše oble, po številu prebivalstva pa Je še vedno otok. Na tem otoku živi toliko ljudi, kot na Cejlonu ali Celebesu. Sedem desetin prebivalstva, je na vzhodni obali ali v njenem neposrednem zaledju. V obeh največjih avstralskih mestih — v Sydneyu in v Melbournu — živi dve petine Avstralcev. Kaj mislijo Japonci, ko vidijo — vse Je prazno? Kaj! Od Syrineva do Melbourna Je po železnici 900 kilometrov, vmes je le eno samo mesto, ki ima 25.000 prebivalcev. Od Milana do Neaplja Je tudi približno toliko, vendar kakšna panorama mest. Notranjost Avstralije Je pusta, monotona. Od Adelaida do Pertha je po železnici 2500 kilometrov, vlak prevozi to razdaljo v 48 u-rah. Vmes je pokrajina Nullarbor — tu je kot na Mesecu, že ime samo Je značilno, pravzaprav je napol latinsko, pomeni pa «brez drevesa«. Tu ne raste nič, dobesedno nič. Nekaj milj zahodno od Pori, Auguste je tabla, kjer piše: To Je zadnje drevo... Potem ni nič, nič. O, še ena tabla Je: »Tu se začenja popolnoma ravna proga, 297 milj«. Vlak pelje 480 kilometrov v ravni črti, nikjer ni nobenega ovinka, čudno, da se strojevodji ne zmeša. Tudi potniki se počutijo kot v vse-mirju. Da, taka je zahodna Avstralija. Počez in podolž meri 2,5 milijona kvadratnih kilometrov, na tej površini živi 800.000 ljudi, eden na tri kvadratne kilometre. Se od teh Jih Je v glavnem mestu Perthu 475.000, potem Je še «zlato» mesto Kalgoolie, je industrijska luka Albany, Je nekaj drugih večjih naselij. Sto kilometrov okoli Pertha so lepi evkaliptovi gozdovi, o, koliko naših ljudi Je delalo in preklinjalo tu Kako smo se znojili, tu Je poleti tudi 40 stopinj Celzija, pomislite, 104 stopinje Fahrenheita, dali so ml kramp v roko, obl (ubil' pa so mi delo v pisarni, sem sil šal vsak dan. Franclja ima Pariz, Španija Madrid Belgija Bruse’J, ta mesta leže sredi dežele. Iz Madrida in Pariza peljejo ceste ln *e’ezn!ce radialno na vse strani dpže'e. Avstralija nima svojega naravnega središča, kajti njeno srce )? kam nlto To Je «bush». pustima, kjer ne raste malone nič. Tu ni nobene vode nobenega rastlinja, razen tu tn tam kakega grma, vse Je golo ko na mrtvem planetu. In vendar Je to bogata dežela, statistiki so ugotovili, da bi lahko tu živelo tudi 60 milijonov ljudi, zdaj Jih nima niti 12 milijonov. Njeno prebivalstvo naraste vsako leto za približno četrt milijona. Zgodovina Avstralije se Je začela pravzaprav šele leta 1851, ko so v Victorii, na skrajnem jugu, odkrili zlato. Tedaj Je živelo v njenih mejah 400 tisoč ljudi. V desetletju 1850 do 1860 se je število prebivalstva početverilo. Sto let pozneje — leta 1946 — jih je imela 7,4 milijona. «Gold rush« — zlata mrzlica. Z vseh strani sveta so drveli v Avstralijo. Iskalci zlata, temne figure kriminalci, vagabundi, vmes tudi kak idealist. V vsakem avstralskem muzeju vidite njihove podobe. Otroci gledajo preplašeno nanje. Leta 1893 pride nova zlata mrzlica. V zahodni Avstraliji, v bliži-n. mesta Kalgoorlie, odkrijejo zlato žilo. «GoIden Mile« — po celem svetu gre to ime Zlata milja! Doslej so vedeli le za morsko miljo... Srce Avstralije komajda bije, tu je nekaj slanih jezer, kakšna akacija. Kdor pride iz Evrope, želi živeti v mestih, v civilizaciji. Kdor ima samo žuljave roke in ne zna niti brati niti pisati (po angleško), ta gre delat na Snežene gore — Snowy Mountains. Tam gara petkrat po osem ur, če hoče, tudi šestkrat po dvanajst ur, tudi ob nedeljah lahko dela. Tu je polovico delovne sile iz Evrope. Plačajo dobro, za stanovanje in hrano ni treba nič prispevati, zato so pa popolnoma odrezani od sveta. Da, vsi silijo v mesta — tu Je življenje. Le v Queenslandu so farme. To je poljedelska dežela, tu goje tropske kulture, sladkorni trs, čaj, ananas, sedaj poskušajo tudi s kavo. Kmetij v našem pomenu besede pa tudi tukaj ni, kmet je »entrepreneur«, poljedelstvo Je komercializirano. Farmar goji eno kulturo — za solato in drugo nima časa... Tu so tudi velike ovčje farme. Avstralija ima zdaj 170 milijonov glav ovac — to Je še vedno njeno glavno bogastvo. Mnogi farmarji imajo svoja letala, to ni nobena posebnost. Z letali (pravzaprav iz letal) sejejo, iz njih nadzorujejo tudi premikanje živine, kajti ovca Je dragocena žival. Avstralija Je dežela, ki Je ne morete primerjati z nobeno drugo. V Braziliji so se pomešali med seboj trije elementi: Afrika (črnci/, Evropa (belci) in Amerika (Indijanci)'. Tako simbiozo bi radi uresničili tudi Portugalci v Afriki. Vendar Je že prepozno — Angola ne bo postala nikoli afriška Brazilija. Le v Libanonu Je prišlo do simbioze francoskega in arabskega elementa. Toda za to je bil potreben dolg dialog. Avstralija pa vztraja pri tem, da ostane še naprej beli rezervat. Ali ji bo to uspelo? Ni pred njenimi vrati Azija, kontinent kontinentov, zibelka naše civilizacije. Po vojni se je bela dežela na jugu naše krogle znašla v popolnoma novem položaju: na severu, v Aziji, so se prebudili novi narodi, na jugu, v Avstraliji, pa je velika bogata celina, vendar napol prazna. Sklenila je vrsto aranžmajev z raznimi evropskimi državami. V dvajsetih letih je prišlo iz Evrope približno 1,800.000 naseljencev, od tega iz Velike Britanije 870.000 tisoč, skoraj polovica. V prvem številu je vključenih tudi približno 300.000 beguncev. Največ izseljencev je prišlo v letih 1949 v letih 1949 in 1950. Struktura prebivalcev se je močno spremenila. Vsak peti je ali iz starega kraja ali pa Je potomec povojnih priseljencev. Povprečna starost Avstralca je 30 let. To je velika rezerva, s katero lahko računajo. In te so res velike: leta 1947 Je bilo 25 odstotkov tukajšnjega prebivalstva v starostni skupini do 15 let, zdaj jih Je v tej kategoriji že 32 odstotkov! Bela Avstralija? Da, tu računajo predvsem na nove moči iz Velike Britanije, Nizozemske, Zahodne Nemčije, Italije in Grčije. Vlada si Je zagotovila stalni kontingent iz Evrope: vsako leto naj bi jih prišlo 150 tisoč. Več Jih Avstralija ne more sprejeti, če hoče obdržati svoj nivo življenja. Kajti za nove državljane so potrebni novi objekti, stanovanja, šole in tako dalje. Te objekte pa ni moč zgraditi čez noč — v barake noče nihče več, tako Je bilo le do zadnje vojne. Zdaj živi že 90 odstotkov tukajšnjega prebivalstva v svojih hišah. Vsak želi živet) na svojem in po svoje. Tu ni brezposelnosti, to je mlada dežela, ki se hitro razvija. Mnogi delajo nekaj mesecev tu, nekaj mesecev tam. Kupijo avtomobil za 50 funtov (112 dolarjev) in hajde po Avstraliji, dela je povsod dosti. To so moderni nomadi, njihovo življenje je nemirno. Glavni objekt je velika hidro-centrala. Načrt — Snowy Mountains Hydro - Electric Scheme. Ta objekt bo dal deželi tri milijone kW električne energije, omogočil bo namakanje 1,250.000 hektarov p/odne, a sušne zemlje. Tu sta dve tretjini delavcev iz Evrope! Stroške tega giganta cenijo na 900 milijonov dolarjev. Ideja Je: Pretočiti vode Snowy River v sistem leke Murray in tako okrepiti hi- droenergetski potencial jugovzhodnega dela Avstralije. Za ta dela so potrebne nove moči. Avstralija meni, da Je množična emigracija garancija njenega napredka. Brez emigracije bi se tempo industrijskega razvoja ustavil — to misel poudarjajo vse brošure, ki jih tiskajo tukaj. Vloga emigracije se Idealizira, uradne publikacije govore o njihovih velikih žrtvah in njihovem plemenitem naporu. Toda uradna Avstralija o Aziji noče nič slišali Seru vaoi le študente, na tukajšnjih šolah študira kakih 12.000 štipendistov iz Azije in Afrike, največ jih je seveda iz držav Commonwealtha in držav Colombo plana. Ti se bodo po končanih študijih spet vrnili domov. Nebelcev je v Avstraliji le 22.000, samo petinko odstotka. To je tako malo, da ne bi bilo vredno tega niti omeniti. In koliko je naših? Jugoslovanov je približno 80.000, Slovencev pa okrog osem tisoč. KAM NA POČITNICE mfr' Wmm m f Hfc i ji n % p : -vi- ■ : ; S:;? S« pr-:» lili: 'v V \ , ■•-: -.v * JA.,: ■ - * ^ ~y$::• •- ; * ' ‘Vv'v Prišel je čas, ko je treba že resno misliti, kje si bomo poiskali hlada v vročini ali pa, kje se bomo še bolj nastavljali sončnim žarkom. Nekateri se bodo odpravili na peščene morske obale, drugi si bodo poiskali gorske sence. V Radovljici (na sliki) na Gorenjskem je prav prijetno: poleg domačega kopališča tudi na Bled ni daleč. Če si pa kdo želi hladne sence, se lahko zateče v nepregledne gozdove Jelovice «IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIII||ll||||||lllllllllllllllll|||||||||IUIllllllllllll|||llll||||||||||||||l|||,,||||l,|||ll|„||||ll|l„,i„l,l,|i||||„,|„„l„||||„„|l||||||||||||,||||||m(||||v|||||||||||||||||||||||||| HUDA NESREČA V HONDURASU Ubilo se je petintrideset oseb ko je avtobus zletel v prepad Večina potnikov je pripadala neki baletni skupini, ki bi morala nekajkrat nastopiti v mestu, kamor se je peljala TEGUCIGALPA, 30. — Petintrideset oseb se je ubilo in 19 jih je bilo ranjenih pri cestni nesreči v južnem Hondurasu. Ker so se polomile zavore, je avtobus zletel v prepad. Večina od 54 potnikov v avtobusu je pripadala neki baletni skupini iz Kostarike, ki se je peljala v Tegucigalpo, kjer bi morala dati več predstav. Zaradi te hude nesreče je vlada Hondurasa določila tri dni državnega žalovanja. BERLIN, 30. — Dva podzemeljska vlaka sta se danes v bližini postaje «Am Zoo« zaletela, pri čemer je bilo več kot sto potnikov ranjenih in je stanje nekaterih dokaj resno. Eden od obeh vlakov se je iz še neznanega vzroka na progi ustavil, nakar se je vanj zaletel drugi vlak, ki je pridrvel z največjo hitrostjo. Geolog Nossctli žrtev avtomobilske nesreče ŽENEVA, 30. — Zaradi prehitevanja je prišlo na neki cesti v baselskem kantonu do trčenja dveh avtomobilov, drugi dve osebi pa sta zaradi opeklin hudo poškodovani. Iz Pariza so prispeli v Turin člani baleta iz Senegala. Danes zvečer je v vrtovih kraljeve palače prva od štirih predstav na programu liiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiii Privoščil si je šalo z vojaškimi atašeji LONDON, 30. — Vojaški atašeji službe. Tudi Forelgn Office je po- nekaterih držav so zelo razburjeni zaradi šale, ki si jo je na njih račun privoščil igralec britanske neodvisne televizije Bernard Braden. Ta vodi in predstavlja svoj program z naslovom. «The Braden Beat«. Pretekle dni Je telefoniral vojaškim atašejem raznih komunističnih, arabskih, južnoameriških in NATO držav ter jim ponudil v nakup važne britanske tajne dokumente. Mnogo atašejev je odgovorilo odklonilno, toda nekateri so pa le prišli na sestanke, ki jih Je določil Braden. Scene, ki so po-tt sledile, so bile snemane s filmskimi aparati, opremljenimi s te leobjektivi, vendar pa je britanski protišpijonažna služba «D. I. 15» posredovala, da film ni prišel na spored. Protišpijonažna služba pa ni proti predvajanju filma iz kakih razlogov taktnosti, temveč zaradi tega, ker so na filmih tudi obrazi nekaterih agentov sredoval ter zahteval odvzem filmov, da se prepreči zadrega diplomatskih tujih predstavnikov. Vendar se zdi, da bodo čez nekaj dni film le predvajali. Braden ni hotel povedati, kateri atašeji so prišli na sestanek, toda zdi se, da so atašeji glavnih držav odklonili ponudbo za nabavo «tajnih dokumentov«. Bombe ni bilo MIAMI BEACH, 30. - Zaradi a-nonimnega telefonskega sporočila, da bo eksplodirala bomba, je moralo 12.000 baptističnih delegatov izprazniti avditorij v Miami Beachu, kjer so bili zbrani na generalnem zasedanju svetovne baptistične zveze. Policijski strokovnjaki so natančno preiskali ogromni avditorij, protišpijonažne [ ne da bi kaj našli. Pri tej nesreči je izgubil življenje italijanski geolog Dante Nossetti in prav tako tudi njegov švicarski sodelavec Hans Nold. Humanost. HANAU, (Hessen), 30. — Pet avtomobilov je drug za drugim vozilo čez telo nekega avtomobilista, ki je ležal ranjen na cesti, ne da bi sploh zavrli. To se je zgodilo na avtocesti v Zellingenstadtu. Končno se je ustavil šofer nekega holandskega avtobusa ter zahteval pomoč. Ko je prišel zdravnik, seveda ni mogel drugega kot ugotoviti smrt, vendar pa je tudi ugotovil, da je bil nesrečnež še živ, preden ga je povozilo pet avtomobilov. Vrglo ga je namreč iz lastnega avtomobila, ker |e nekam trčil. Kar iz avtomobila je stegnil roko po torbi z denarjem MILAN, 30. — Kmalu po 12. uri se je 52-letni Aurelio Micheletto, ki je malo prej dvignil v neki banki 1,800.000 lir, moral na nekem križišču e svojim motorjem ustaviti, ker je semafor kazal rdeče. Tedaj je tik k njemu privozil neki tuj avto, v katerem sta bili dve osebi. Ena od teh oseb je skozi okno stegnila roko ter potegnila Michelettu torbo z denarjem, medtem ko je vozač že močno pognal avtomobil, kljub temu, da je bila smer še vedno zaprta. Ali jima bodo rešili vid? SIRACUSA, 30. — Franca in Li-liana Salerno, dve deklici iz Palaz-zolo Acreide, katerih starši so revni kmetje, sta odpotovali v Milan v upanju, da jima pravočasen kirurški poseg vrne vid. Pred časom so starši opazili, da se dvojčkama ki še nista izpolnili treh let, naglo slabša vid. Po mnogih preiskavah so zdravniki klinike za otroške bolezni ugotovili, da gre za «Clonzonovo bolezen«, ki bi ju po kratkem privedla do oslepitve. Edino upanje, da se Jima vid reši, je kočljiva operacija na lobanji, ki jo bodo v prihodnjih dneh napravili v neki specializirani kliniki v Milanu. Francozi turisti PARIZ, 30. — Milijon Francozov Je prebilo počitnice leta 1964 v Italiji in skoraj prav toliko v Španiji. Podatki državnega statističnega inštituta nadalje navajajo, da se ena francoska družina od štirih odpelje na počitnice z lastnim avtomobilom in prevozi povprečno 2.500 km. Francozov, ki gredo na počitnice, je okrog 20 milijonov. V inozemstvo jih gre 3,800.000. Največ (okrog 13 milijonov) jih gre na podeželje, v hribe ali na morje k sorodnikom. Za campinge se jih odloči 3 milijone in pol. V Franciji so slej ko prej najbolj priljubljeni kraji letoviščarjev na plažah Modre obale. Letno pokadijo v ZDA 533 milijard cigaret VVASHINGTON, 30. - Od 1. julija 1964 do 30. junija 65 so Američani pokadili 533 milijard cigaret, to je okrog 24 milijonov več kot v prejšnjem letu. V letu 1963-64 je namreč potrošnja cigaret nekoliko upadla zaradi objave Terryjevega poročila o nevarnostih kajenja. Včeraj je guverner države New York Nelson Rockefeller podpisal zakon, ki obvezuje tovarnarje cigaret, da z velikimi črkami napišejo nn zavojčkih, ki so v prodaji v tej državi, opozorilo: «Fozor! Preveč kajenja je nevarno za zdravje«. Zakon določa za prekrške kazen do enega leta zapora ter 500 dolarjev globe. Država New York je prva, ki uvaja ta zakon, ki bo stopil v veljavo 1. junija 1966. Kava ne prežene utrujenosti in zaspanosti med vožnjo BONN, 30. — Kava nikakor ne pomaga, da bi bil človek bolj buden in bi manj čutil utrujenost na dolgih vožnjah z avtomobilom. Nasprotno, po trenutnem povečanju živčne reakcije in hitrosti refleksov povzroča kava še večjo utrujenost i zaspanost kot prej — tako so ugotovili nemški strokovnjaki dietetike, ki so se zbrali v Frankfurtu. Zlasti je nevarno, po ugotovitvah omenjenih strokovnjakov, piti kavo — kot pogosto delajo vozači na dolgih potovanjih — po jemanju pomirjujočih sredstev. Kava in take sredstva so vzrok velikega števila avtomobilskih nesreč. Vsaj enkrat je hotel obleči uniformo BONN, 30. — V Bergzabernu je bil aretiran neki mladenič, ki se je vtihotapil v neko vojašnico, si tam prilastil uniformo podčastnika, se oblekel in odšel iz vojaš niče. Straža na vratih je tega hi tro narejenega podčastnika spoštljivo pozdravila, toda neki policaj je opazil nič kaj vojaško držo mladeniča ter njegove civilne rjave Cev lje. Odpeljal je vojaka na komisa riat, kjer so ugotovili, da gre pravzaprav za enega tako imenovanih «upornikov po vesti«, ki je kljub vsem svojim idejam vendarle hotel vsaj enkrat obleči uniformo. (Kako bi sicer bil Nemec...). Un[itfe v« tjlvrlftliitvc tflubbu ^ bi!litt’i!tlv€+ Dve knjigi zbirke Kiosk Ladislav Mnačko: SMRT SE IMENUJE ENGELCUEN Erle Stanlcv Gardner: JEZNA ŽALOVAVKA Engelchen je bil nemški general, komandant specialnega nemškega odreda za uničenje slovaških partizanov. Malo pred koncem vojne je njegova enota požgala hribovsko vas Ploštino in pobila vse moške, ker je bila ta vas središče partizanstva v obmejni Moravski. Ta akcija pa je bila samo v sklopu velike hajke proti odredu slovaških partizanov, ki jih je vodil malo prej padli komandant, sovjetski oficir Nikola]. Nemci so imeli v boju proti partizanom prav ob koncu vojne velike uspehe. Uspeli so razkrinkati inženirja Kubisa, ki se je izdajal za Nemca in se z njimi družil, dejansko pa je imel v svoji vili partizansko obveščevalno centralo. Posrečilo se jim je močno prizadeti partizanski odred, od katerega je končno ostalo samo še osemnajst borcev. Toda ti so končno slavili zmago in skupaj s sovjetskimi vojaki sodelovali pri osvoboditvi nekega mesta. Pri tem pa je bil ranjen tudi partizan Volodja, ki v bolnici, v času svojega okrevanja, pripoveduje medicinski sestri svoje partizanske doživljaje. V času, ko se med bolnikom in sestro spleta ljubezen, obišče ranjenega partizana židovsko dekle Marta, ki je u osvobodilnem boju odigrala odločujočo vlogo. Kljub židovskemu poreklu je bila ljubica gestapovskih vodij ter nemških oficirjev. Pri tem pa je bila obveščevalka partizanov in je v času svojega dela na osvobojenem ozemlju doživela iskreno ljubezen s partizanom Volodjo. Sedaj se je prišla poslovit od ranjenca, češ da odhaja v Kanado, dejansko pa se je prišla poslovit pred samomorom, ker se zaradi dogodkov med vojno ni čutila dovolj močna za življenje. Ranjeni Volodja med okrevanjem zagotavlja, da bo takoj nadaljeval svoje iskanje En-gelchena, ki mora za svoje zločine dobiti zasluženo plačilo. Iz telesnega in duševnega trpljenja s-’ ranjeni partizan ponovno prerodi in dvigne v zavesti, da je treba nadaljevati boj in izkoreniniti Engelchena, kot simbol vsega Zla. Ta partizanska zgodba, ki jo je napisal slovaški pisatelj Ladislav Mnačko, je napisana z originalnimi prijemi, s pripovedjo, v kateri pisatelj kombinira sedanje dogajanje s preteklostjo. Ker pripoveduje o tem, kako so se proti nacizmu borili slovaški partizani, je še toliko bolj vredna branja, ne glede na to, da je ta sveže napisana knjiga o heroizmu in trpljenju slovaških partizanov ena izmed najbolj odličnih in tudi umetniško dognanih knjig s tematiko osvobodilnega boja. * To je druga knjiga, ki je kot 47. zvezek nedavno izšla v zbirki popularnih romanov Kiosk, katero izdaja Državna založba Slovenije. Gardner je eden najbolj popularnih pisateljev kriminalnih romanov v Ameriki. Pri nas ga ne poznamo, čeprav je napisal veliko število del o nenavadnih umorih, zapletenih kriminalnih primerih, skrivnostnih izginotjih in drugih primerih. Razen tega, da zna Gardner zanimivo pripovedovati in spletati zgodbe, je nekoliko tudi družbeno kritičen, ker razkriva sciobno življenje Amerike. Zato nas njegove knjige ne samo zabavajo z neprisiljenim čtivom, k' ga na splošno označujemo kot kriminalke, temveč nam deloma tudi razkrivajo nasprotja v sodobni ameriški družbi. Prav taka je tudi njegova kriminalna zgodba nJezna žaloval-ka», ki jo je v slovenščino prevedel Veno Taufer. Napeta in zanimiva zgodba, prijetno pripovedovana pa vendar tudi taka, da nam kaže košček ameriškega življenja. rogaja se na obali majhnega jezera, kjer se ponoči zbudi 11111111111111111111111111111111111111111111111,111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111,11111111111111 Ameriški znanstveniki kandidati za vesolje HOUSTON (Texas), 30. — Sest | Je bilo spočetka določeno za ko-nmeriških znanstvenikov, ki jih nec 1969, je bil sedaj zaradi u-je pred kratkim NASA izbrala, da spešnega poleta «Gemini», ki sta bi se udeležili bodočih vesoljskih ga opravila McDivitt ln White, na-potovanj, je imelo tiskovno kon- j čelno določen za leto 1968 ferenco v Houstonu. Ti znanstve- * niki so: Owen Garriot, 34-letni profesor fizike na univerzi v Stanfor-du; 29-letni Edward Gibson, doktor fizike, član tehniškega inštituta Kalifornije; Duane Graveline, 24-letni doktor medicine, specialist za vesoljsko biologijo; Joseph Kervvin, 33-letni doktor medicine, mornariški častnik; Franck Curtis Michel, 31-letni profesor vesoljskih ved na univerzi v Riceu in Harrison Schmitt, 29-letni biolog, specialist v vesoljskih vedah. Eden izmed teh šestih se bo gotovo udeležil enega izmed prvih pristankov na Luni in domnevajo, da bo z i to izbran Schmitt. Prvo ekspedicijo na Luno bosta opravila, kot je znano, dva od 28 kozmonavtov, ki jih je NASA še izvež-bala. Datum tega prvega potovanja, ki Poleg šestih otrok še četvorčki LONDON, 30. — Margiry Vulle-ney, stara 34 let ter že mati 6 otrok, je včeraj zvečer v Cressvvel-lu v nekaj minutah rodila 4 otroke, dva dečka in dve deklici. Porod je bil brez vsakih komplikacij, toda poročilo, ki ga je davi izdala bolnišnica v Cresswellu, javlja, da povzroča stanje dveh otrok zaskrbljenost. Stanje drugih dveh pa je zelo dobro. Oče otrok je šofer v neki pivovarni in si je mora! izprositi nekaj dopusta, da se lahko ukvarja z ostalimi 6 otroki. 2e dopoldne sta res umrla dva od četvorčkov, en deček in ena deklica. gospa Bella Adrian in ugotovi, da se njena enaindvajsetletna hči še ni vrnila z obiska pri nekem mladeniču v letoviški hišici. Ko to ugotovi, pa zasliši strel prav od le hišice, vendar pa tam ne najde svoje hčerke, temveč umorjenega mladeniča Arthurja Cushinga. Hčerkina doza za puder in drugi sledovi močno bremene mlado dekle. Je morilka ona? To je vprašanje, ki ga razreši lahko samo spretni detektiv, odvetnik Pery Mason s svojimi urnimi pomočniki, ki se na kraj dejanja pripe-Ijejo k“r z letalom. Seveda je vsi zgodba zapletena kar se da, na koncu pa vendarle postane vse jasno. Gre torej za običajno detektivsko zgodbo, toda dovolj moderno in seveda spretno napisano, da jo je vredno prebrati. Za oddih in razvedrilo prav gotovo. Sl. Ru. Upravniki velikih opernih gledališč zbrani v Londonu LONDON, 30. — Administrativ-m ravnatelji opernih gledališč iz petih evropskih držav so se zbrali v Londonu v uradu generalnega administratorja «Royal Opera House« v Londonu Sira Davida Websterja. Ta je izjavil, da je i-melo zborovanje neuraden značaj in da nima kaj drugega dodati o značaju razgovorov. Prihodnji sestanek bo jeseni v Nemčiji. Sestanka so se udeležili poleg Web-slerja še Rodolf Altmann iz m.iinchenske Opere, Egon Seefel-ner iz Opere v zahodnem Berlinu, George Auric iz pariške Opere, Antonio Ghiringhelli iz milanske 'e ter Egon Ghilbert iz dunajske Opere. Ali bo smela v javnost knjiga o Picassu PARIZ, 30. — Prihodnji torek se bo vedelo, ali se bo smela razpečavati knjiga «Ziveti s Picassom«, ki jo je napisala bivša to- Umrl je Loring Nichols, 60-Ietni trobentač varišica slavnega umetnika Fran-goi: 3 Gillot. Kot je znano, je Picasso od sodišča zahteval, naj knjigo zapleni, češ da blati njegovo zasebno življenje. Včeraj je no pariškem prizivnem sodišču tožilec dejal, da je vedno več primerov, ko se kršijo pravice osebnosti. V Tokiu razstava moderne jugoslovanske grafike V muzeju moderne umetnosti v Tokiu je odprta razstava sodobne jugoslovanske grafike. E-najst jugoslovanskih umetnikov razstavlja 42 del, in sicer Bernik, Celic, Debenjak, Hozo, Jemec, Meško, Nikolajevič, Picelj, Srbi-novič, Sutej in Vrus. Po številnih uspehih jugoslovanskih sltkažjev na Japonskem, zbuja tudi sedanja razstava veliko zanimanje občinstva. Prve dni prireditve je bilo opaziti, da hodi na razštavo večinoma mladina, dijaki in študentje. * * * S koncertom v leningrajskem gledališču so se končale «Bele noči«. Festival je trajal devet dni in je bil posvečen Sergeju Prokofjevu. Na prireditvah so izvajali večinoma dela tega velikega sovjetskega skladatelja. Nastopali so poleg uglednih sovjetskih u-metnikoi, tudi tuji izvajalci Predstave je gledalo in poslušalo o-krog 7000 tujih turistov iz Velike Britanije, NDR, Izraela, Poljske, ZDA. Švedske, Finske in od drugod. * * * SIRACUSA, 30. — V starem grškem gledališču se bo 9. julija pričela operna sezona na prostem. Na programu so opere Samson in Dolila. Turandot, Rigolet-to, Tosca in Traviata. Med glavnimi pevci so Mario Del Mogočo, Lucilla Udovich, Lucia Sola-rt. Marcella Pobbe in Virginio Zeav.i. ♦ * * PARI/j, 30. — V nedeljo bo pričel delo k. svetovni kongres mednarodne zveze arhitektov v palači Chaillot. Udeležilo se ga bo 2f>00 arhitektov iz vseh držav sveta Glavna razprava bo o temi ejormiranje arhitekta urbanista.» Četrtkova črtica Nesrečno naključje V trenutku, ko se je Laura obr- , kupil hišo in se naselil tu. Nihče vila prgti možu, je v zraku nekaj se ni stopil v njegovo hišo. Celo švistnilo. Zdrznila se je. Strel iz j svoj poklic je opravljal v drugem uiinchestrke jo je za hip oglušil, puška ji je padla iz rok. Horace se je prijel za prsi in se zgrudil. Laura je obupano kriknila: — Za božjo voljo, Horace, tega nisem hotela — bilo je nesrečno naključje... Nagnila se je čezenj in brezupno zajokala, ne da bi mu mogla pomagati. Za seboj je slišala korake. Lekarnar Ed Morton je težko sopeč prihitel na kraj nesreče. ~ Kaj se je. zgodilo? Slišal sem krik. — Zagledal je v Horacea, ki je ležal okrvavljen na tleh. — V bližini je Hojmanova farma. Poklical bom zdravnika. — Ed, počakaj... nikar! — je zastokal ranjenec. — To ni... Laura vie ni ustrelila. Bil je nekdo drug... neznanec. — Ali ga moreš opisati? — Bil je visok moški v lovskem jopiču in z daljnogledom... Morton je namrščil čelo. Vsaj polovica vseh lovcev iz okolice je nosila lovske jopiče in je imela daljnoglede. — ...zagorelega lica, z velikim, debelim nosom... Horace je zahropel in v naslednjem trenutku izdihnil. Zopet je zašuštelo in na robu Dozda se je pojavil moški — visok, n lovskem jopiču in z daljnogledom na prsih. Njegov zagoreli obraz bi bil lep, če bi ga ne bil kazil debel nos... Lauri se je zavrtelo in začutila je, kako so se ji zamajala tla pod nogami. Se preden je omedlela, je zaslišala Mortonov glas: — Ze zopet nesrečno naključje, Turner! Zanima me, kako boš pojasnil... * * * Laura se je zavedla šele v sobi, eni izmed tistih, ki jih je gospa Purdy oddajala lovcem, ko so v času sezone prihajali v te kraje. — Vem, draga, da je to strašna tragedija, — jo je tolažila starka. ~ Toda ubijalec bo drago plačal ta zločin. Nihče v Colterju ni na njegovi strani. —- O kom govorite? — O Burtonu Turnerju, možu, ki je ubil vašega soproga. Lekarnar Morton ga je prijavil. — Ne, to je pomota! — je zajecljala Laura. — Jaz sem ubila Horacea. Pjiška se je sprožila sama od sebe. Zakaj bi bil Turner to storil, saj nas niti ne pozna! — Preden je vaš mož izdihnil, je opisal ubijalca. Ed Morton ni lasal. Zato je Turner v zaporu. — Takoj moram na policijo. Povejte mi, kje bi našla šerifa. V sobo je stopil doktor Payne in prekinil razgovor. — Doživeli ste hud živčni pretres... — je dejal. — Vrhu tega se nii zdi primemo, da vam takoj povem, da sem prebral vso zgodovino vaše bolezni. — Moja bolezen nima nobene zveze s tem dogodkom. — Nasprotno, živčni zlom, ki ste Sa doživeli, je huda bolezen. In zaradi živčnega zloma trdite, da se )e vse zgodilo drugače. — Doktor, jaz sem ubila Horacea vi ne ta nedolžni človek. — Burton Turner je sumljiv in nepriljubljen. Vsekakor si je že davno zaslužil ječo. — Ne zanima me njegovo prejšnje početje, zato tudi nočem, da bi odgovarjal za mojo napako. — Vi morda zato mislite, da ste ubili svojega moža, ker ste si to najbrž kdaj želeli. Zaradi presta-nega pretresa se vam zdaj zdi, da se je vaša želja uresničila. Brž ko je zdravnik odšel, se je Laura oblekla in odšla za njim. L tnalu je našla policijsko postajo in stopila v šerifovo pisarno. —- Ne razumem, kaj hočete dokazati, gospa, — ji je dejal šerif. — Vaš mož je lekarnarju Mortonu Povedal, kdo ga je ustrelil. Človek Pred smrtjo vedno govori resnico. — Kdo je Burton Turner? — je vprašala. — Tega nihče ne ve. Pred desetimi leti je prišel iz mesta, si kraju in ne v Colterju. Pred dvema letoma smo našli na njegovem jiosestvu mrtvo dekle. Turner je trdil, da ne ve, kdo je bila in kdo jo je umoril. Imel je alibi in oprostili so ga zaradi pomanjkanja dokazov. Toda vsi v mestu smo prepričani, da je on kriv njene smrti. Lauri je slednjič postalo jasno, da se ji ne bo posrečilo rešiti nedolžnega človeka. Zato je pobrala prtljago in sklenila, da bo v Neu> Vorku poiskala najboljšega odvetnika. Prevzel naj bi obrambo Burtona Turnerja. Pred odhodom se je vrnila k šerifu. — Pozabila sem vas nekaj vprašati... — ie dejala. — Ali ste našli kroglo, ki je ubila mojega moža? — Krogla je prebila njegovo telo in padla v jezero. — Toda moji prstni odtisi so ostali na njegovi puški. — Seveda, saj ste jo držali v rokah. — Ali izvedenci za balistiko ne morejo ugotoviti, iz čigave puške je padel strel? Ali je Turner isto jutro sploh streljal? Tudi on je imel toinchestrko in je streljal iz nje. Sicer pa nimate pravice, da se vmešavate v naše zadeve. Nismo tako naivni, kakor sodite. — Ali bi mogla videti Turnerja? — Seveda, samo če bo hotel privoliti v vaš obisk. Serif se je počasi odmajal v zapor in poklical Turnerja. — Ne, nočem je videti! — je odgovoril le ta, ko mu je šerif povedal, kdo ga želi obiskati. — Kakor želite. Lahko vam samo povem, da se ji je omračil um. Bega po ulicah in trdi, da je ubila svojega moža. Pravijo, da je bila v sanatoriju. Ce bi bilo po mojem, bi je ne bili nikoli izpustili od tam. — Cujte, — je nenadoma rekel Turner. — Premislil sem si. Privedite jo. — Storila sem vse, kar je bilo v mojih močeh... — je rekla Laura, ko je ostala s Turnerjem sama v njegovi celici. — Najela bom najboljšega advokata v New Yorku. Nihče v tem kraju noče verjeti, da sem jaz ubila Horacea. ker se je vse preveč brigal zame. Ne morem razumeti, kako je vaša postava tako podobna postavi človeka, ki si ga je moj mož izmislil, da bi me zaščitil Turner ji je ponudil stol. — Zahtevali bodo smrtno kazen... — je nadaljevala. — Da. — Ali niste slišali? Smrti-— Da, prav dobro sem slišal. —- Dovolite mi torej, da najdem odvetnika. Jaz sama sem želela ubiti Horacea! Nekaj me je sililo, naj sprožim strel vanj Horace mi je uničil življenje. Prišla sem v sanatorij za duševne bolezni, ker mi je nenehno govoril, kaj naj delam, kam naj grem, kako naj se oblačim, koliko časa naj spim in ka, naj jem. Ali me ne morete razumeti? Horace me je zadušil. Mislila sem, da bodo ljudje imeli to za nesrečno naključje. — Toda ubil sem ga jaz! — je mirno povedal Turner. — Jaz sem ga ubila! — A jaz bom odgovarjal za dejanje, ki ga nisem storil, in to namesto tistega, ki sem ga zgrešil. So vam pripovedovali o dekletu, ki so jo našli mrtvo na mojem posestvu? Jaz sem jo ubil! — Vendar mi to ne bo pomagalo. Vedno mi bo pred očmi, da sem ubijalka. Kako naj živim z zavestjo te krivde? Prosim vas, povejte mi. kaj naj storim za vas? Turner se je lahno nasmehnil. — Vse stvari dojemate kot otrok. Zame ni rešitve. Vedela je, da nikoli, dokler bo živa, ne bo pozabila tega nasmeha — preganjal jo bo na vsakem koraku, ob vsakem času. — Ne skrbite..., — 'ji jc dejal ob odhodu. — Tudi na vas bo prišla vrsta/ G. TRAVIS modni količek — Ma kaku gre ta tehnika naprej, al Vse se industrializira, vse sami avtomati, pej rakete, pej roboti jn vse sorte. — E ja, Mihec, jn tudi jedača .je zmeram bol tehnična. Vse je umetno. Vidi, denmo reč, piščance. Jeh jemajo u aneli kašetinah jn samo rasejo, ma njeh mesu je pej brez gušta. — Pej teleta! Si slišau, kaku delajo teleta? — Ma telet pej res ne be blo treba delat umetno, ke jeh je vre takujntaku dosti. — Ma vselili jeh delajo. Znaš, tudi za teleta vela tisto, de jeh je treba producirat več ku moč ekonomsko. Ce reč, de je treba, de hitro zrasejo jn de ta cajt malo pojejo; de se znižajo, ku be reč, produkcijski stroški. Jn taku držijo tista teleta u aneh kašonih, kamer lahko stojijo, ma se ne morejo vleč. Jn jeh držijo zmiram u temi J n zastran tega kašna teleta oslepijo, ma tu neč ne stri, ke takujntaku oči ne jemo. Jn pole jem daje jo vse sorte injeejonov jn jem dajejo u jedači vseh sort medicin jn strupov, de hitro rasejo jn de niso nervoži, ke pole se ne redijo taku. Jn zastran umetne košte jeh je dosti bolaneh na jetrali jn dosti jeh je tudi bolaneh na plučeh. Jn ke za bet mesu od teleta zmiram lepo belo, jem dajejo tašno košto, de so vsa teleta anemična. Taku anemična, de dosti od njeh pade po tleh jn tudi krepd od same švohosti, kader jeh vzamejo ven ses tistih kašonov za jeh zaklat. De be jem ne krepale od švohosti, jem dajejo injeejone od železa. Videš, jn take krepanine pole mi jemo. — Ma kej premisle kašen, tisti od higjenskega urada al od ministrstva za zdravje, al je tašno mesu kej nucno za tiste, ke ga jejo? Jn kolko Šoštariče jema tašno mesu? — A, bejži, bejžil Glavno je, da tele hitro zrase, de dosti vaga jn de se lepu proda. Vse je samo dobiček. — La, ja, je glih taku, ku s tistimi bitlesi. Tudi za njeh se noben higjenski urad ne praša, kolko je njeh krčanje vredno jn nucno . . . —- Mn, Jakec moj, ne stoj spet začent ses ti stimi bitlesi! Ledje vre njurejo, de ne znamo go vort druzga jn de nam je narbrž vročina vre udarla u glavo! — Ma jest be te vselih rad povedau, de so tisti bitlesi bli u Milani jn de so kasirali sedemjnpe deset meljonov. Jn pole so tudi jemeli ano tiskov no konferenco jn so povedali, da narveča sreča je zaslužet dosti dnarja. Jn pole so povedali, de uani be šli tudi radi obiskat papeža, ma de ne bojo šli, zatu ke be se mogli ostrič. Jn pole so povedali, de so lani dobili sez Australiie osemdeset taužent podpisov, de be pršli tudi če. — Ja, jest sm tudi brou, de so forte zabiti jn de nobeden se ne uči muzike jn tudi de ne poznajo not. De jem vse dela an bogi šempjo, ke se je uču note jn ke nauka ne povejo, kaku se kliče. Jn de sploh ne morejo zračunat, kolko zaslužejo. — Jest ti še povem, de kadar so šli u Austra-lijo, jeh je čakalo tristu taužent ledi. — Ben videš, Jakec moj, de ti od muzike ne zastopeš neč. Tu, videš, tu bitlesi, tu je pravu ludska prosveta, taka, ke res zajema široke lud-ske množice jn ke lahko vsak zastope. Jn bitlesi se nikoli niso učili neč, če reč, de so res ta pravi amaterji. Jn njeh amaterska umetnost se dopade taužentam jn taužentam ledi. Mladeh ledi, ke so naša bodočnost. Kam češ več? Altroke tista tvoja glasbena umetnost jn peuski zbori, ke nobeden neč ne zastope jn neč ne nese. — Mihec moj, jest ti dam ražon. Ceglih si zabit, jemaš ražon. Kaj so pokazale A vstrijke na svoji modni reviji v Excelsiorju Nekaj novosti tudi na razstavi v milanski palači tekstila Na splošno ne uživajo Avstrijke slovesa zelo elegantnih žensk. S tem pa seveda nočemo trditi, da njihova moda ni lepa ter da ne more povedati, oziroma pokazati ničesar novega. O tem nas je prepričala avstrijska modna revija, ki je bila pretekli teden v hotelu nExcelsior» v Trstu. tievija, povezana z udelezo o Avstrije na letošnjem tržaškem mednarodnem velesejmu, je pokazala marsikaj lepega, praktičnega in elegantnega ter je naletela na precejšnje odobravanje Tržačank, ki so sicer glede elegance zelo zahtevne. Predvsem so navdušile jesenske in zimske volnene obleke, in pa športni puloverji in smučarski dresi. Revija je bila razdeljena na dva dela. V prvem so Avstrijci prikazali nekaj poletnih oblek, plaščev in kopalnih oblek, drugi, obširnejši del pa je bil posvečen jesenski in zimski modi. Pri poletnih oblekah so prevladovale zelo soette, pastelne barve, v glavnem oranžna in zelena, pri večernih oblekah pa rdeča, črna ter kombinacija bele in črne barve. Kroj poletnih oblek je bil v glavnem enostaven, s poudarkom na krilih, ki so bila bogato zvončasta, ali pa krojena ta- ko, da so dajala utis dvojnega krila. Velik uspeh med omenjenimi oblekami je doživela enostavna poletna obleka iz temno modrega chiffona tričetrtinskimi rokavi, ki so bili obrobljeni z belo manšeto. Pravtako je navdušila tridelna poletna obleka iz svetlo modre lahke volne, ki bi bila primerna za bolj hladne po-, letne večere. Med jesenskimi plašči so doživeli največ odobravanja enostavni in elegantni plašči svetlih barv in majhnih vzorcev s tričetrtinskimi rokavi, majhnimi ovratniki, redingot linije, ki so jo posebej poudarjali dobro pogojeni kroji s stranskimi širi. Kot smo že poudarile, pa so največje priznanje naleteli številni puloverji in športni dresi, primerni za smučanje in za druge zimske športe. Novost med temi so predstavljali puloverji z zelo pestrimi vzorci, pa tudi elastične zimske hlače svetlih barv, kot na primer svetlo rumene, vijoličaste, rožnate in svetlo plave barve. Med volnenimi oblekami in kostumi, so bile originalne obleke, okrašene s krznom, pa tudi kostumi, izpopolnjeni z volnenimi bluzami v kontrastni barvi. Na reviji seveda ni manjkalo Ameriški pesnik Walter Lotvenfels o vlogi pesnika v sodobni družbi V ZDA si je majhna skupina ljudi prilastila oblast nad vojaškimi silami in ti ljudje grozijo z jedrsko vojno - O «po!itični angažiranosti umetnika Ameriški pesnik starejše generacije Walter Lotvenfels. ki je leta 1930 dobil nagrado Richarda Aldingtona in ki je sodeloval na nedavnem mednarodnem sestanku književnikov v Weimarju. je po sestanku obiskal Češkoslovaško in ob tej priložnosti napisal za bratislavski tednik «Kulturny život» naslednji članek, ki ga objavljamo v celoti: Zdi se mi, da so se mnogi dobri Književniki v ZDA (in sploh na zahodu) nekako ujeli v mreže včerajšnjih problemov, včerajšnjih predsodkov, v mreže izraznosti in obupovanja. Zaradi tega jim nikakor ne uspe, da bi se lotili novega problema in sicer tega, kako naj človek postane književnik v ZDA (prav tako v SZ, v CSSR in v kaki drugi socialistični deželi), če misli na socialistični način. Ta zadeva nas postavlja pred popolnoma nove probleme, o katerih se pri nas ne piše. Zato sem bil zelo vesel, ko sem prvega dne svojega bivanja v Bratislavi zvedel, da je v okviru «Kulturny-ga života« v teku razprava, v kateri vaši razumniki razglabljajo med drugimi problemi tudi o vprašanju, kako naj bi bil nekdo komunistični književnik v deželi, v kateri je na oblasti komunistična partija. Zelo bi mi bilo prijetno, če bi v tej razpravi mogli sodelovati tudi književniki — komunisti iz Zahodne Nemčije. Toda to je nemogoče, kajti v Zahodni Nemčiji biti komunist je zakonsko prepovedano. V moji deželi — v ZDA — obstaja zakon — to je McCarranov zakon — po katerem se mora vsak komunist prijaviti v poseben register. Doslej, kot ml je znano, si ni prijavil še nihče. To pa zaredi tega, ker bi takšna prijava pomenila hkrati aretacijo, vsekakor preganjanje. Mi namreč imamo še drug zakon — Smithov zakon —, na temelju katerega so bili mnogi ljudje, za katere so trdili, da so komunisti — in med njimi sem bil tudi jaz — areti-rai.i in obtoženi, «da se združujejo z namenom, da bi z nasiljem zrušili vlado«. Z druge strani pa ZDRAVNIKOVO MNENJE Nekaj o pnevmokoniozi in še posebej o silikozi Pnevmokonioza je pojem, ki obsega mnogoštevilne bolezni, ki so nastale zaradi vdihavanja pra-bu ali trdih delcev. Najbolj pogosta in najbolj znana pnevmokonioza je silikoza. Precej razširjene pnevmokonioze so še azbestoza ter tiste, ki so posledica vdihavanja kaolina, cementa in talka. Redkejše so pnevmokonioze, ki so nastale kot posledica vdihavanja delcev železa, berilija, aluminija in kroma. Se bolj redke so pnevmokonioze, ki so nastale zaradi vdihavanja organ-. skega prahu. Tu gre za tabakozo Pri tobačnih delavcih, za bisino-zo pri delavcih, zaposlenih v industriji bombaža, ter za basago-zo, ki jo dobijo delavci pri predelovanju sladkorne pese. Silikoza je pnevmokonioza, ki Predstavlja resno poklicno obolenje s pestro ekonomsko - socialno problematiko. Bolezen ima nekarakteristične začetne znake, traja zelo dolgo in med boleznijo pride do najrazličnejših komplikacij, ki imajo za posledico številne pljučne in srčne okvare. Za silikozo obolijo rudarji, kamnoseki, delavci v tovarnah keramike, stekla, porcelana, cementa itd. Pri nastanku silikoze ima bistveno vlogo vdihavanje silicijevega prahu, ki je kemijsko silicijev dioksid oziroma njegova najbolj pogosta varianta kremen. Poleg vdihavanja silicija so važni še drugi činitelji, kot npr. biološki in delovni pogoji, zaščita pri delu, način prehrane in slabi stanovanjski pogoji. Cim finejši so delci prahu in čim več jih je, tem hitreje pride do silikoze. Važna je vloga imosnega filtra«. Ce dihamo skozi nos, bo ostalo, kot so pokazali poskusi, okrog 80 odst. delcev prahu v nosu. Silikoza nastane hitreje, če kremenčev prah globoko in dolgo časa vdihavamo, razvila se bo pa počasi, če dihamo površno in če bo vdihovanje prahu trajalo le kratko ta«a. Nekoč so mislili, da delci silicija, ki so sicer trdne oblike pri vdihavanju dražijo pliucno tkivo ter ga ukvarjajo, zaradi česar pride do obolenja. Danes je pa dokazano, da gre za toksično delovanje silicija. Silicijeva Kislina pride v kri, od tod v pljuča, kjer kvarno deluje na pljučno tkivo. Pri obolenju 'razločujemo trt stopnje. Za prvo stopnjo je značilen suh kašelj in telesna utrujenost, v drugi stopnji postaje kašljanje vedno močnejše, bolnik izkašljuje večje ali manjše količine izpljuvkn, ki je različne barve. Bolnik ima od časa du časa težave z dihanjem, je zen* utrujen, njegova delazmožnost je močno prizadeta. V tretji stop nji bolezni so težave vedno večje: bolnik težko diha, gibanje je otežkočeno, mnogo kašlja iti srce začne postopoma popuščati Bolezem zahteva v tej stopnj. temeljito zdravljenje, najbolje v bolnišnici. Bolnik postane sčasoma delovni invalid. Pri borbi proti pnevmokonio-zam ie najvažnejše sredstvo preprečevanje obolenja. Obolele delavce moramn takoj v prvi stopnji izločiti iz «nevarnega oko 1 ja«. Ce tega ne bnmo storili, bo bolezen napredovala Dr. S. B. more človek, če se ne prijavi v register, biti po McCarranovem zakonu kaznovan z globo do 10 tisoč dolarjev in z zaporom 10 let za vsak dan, ki ga zakasni, da bi se prijavil v že omenjeni register. Potemtakem v tej vaši diskusiji ne morem sodelovati kot član komunistične partije; pač pa le kot pesnik, ki ima marksistične poglede na svet in ki veruje v socializem. Menim, da bi za tiste med nami na zahodu, ki verujemo v svobodo in pravico posameznika, bila prva naloga: borba za pravico vsakogar, da sme stopiti v komunistično partijo. To bi bil prvi in osnovni pogoj, da bi se smeli mi boriti tudi za pravico svobodnega izražanja književnikov v socialističnih deželah. Zairo bi se iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimi IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Georgij Ivanoff v Rossoni Georgij Ivanoff, ki je razstavljal v galeriji Rossoni, ni več mlad, saj je bil že v prvi svetovni vojni konjeniški poročnik. Rojen na Finskem v družini generala, je že s štirinajstim letom pokazal prva dela v tedanjem Petrogradu. Vendar pa je sedanja razstava njegova prva razstava v Trstu, čeprav je tu že od lata 1932, ko ja prišel k sestri, ki vodi znano baletno šolo. Pred tem je živel in razstavljal v Parizu in Bruslju. Posebno mnogo je Ivanoff razstavljal v krajih italijanske in francoske riviere. O tem priča veliko olje z razgledom po obrežju znanega letovišča Rapallo. Naslikano je s svežimi, čvrstimi potezami po navdihu dobre pariške šole in zelo svobodno zasnovano. Ako primerjamo to vsekakor dobro delo in še boljša olja iz spominov na slikovitosti nekdanje Rusije, z malimi plosko naslikanimi oljnatimi skicami, ki jih je kar precej, tedaj spoznamo, da je ta razstava gotovo improvizirana bolj na hitro, verjetno zato, ker je tokrat pozabil, zateči se v to galerijo pred poletno vročino s svojimi olji rojak Ivanoffa De Vossini - Vošinski, ki ga običajno srečamo tu ob tem času. Poletne razstave pač pri nas niso kakovostne, ampak Georgij Ivanoff nam tu prikazuje nekaj odličnih del iz prejšnjih let. Med tu spadata podobi s kozaki v belih poletnih kaftanih in olje «Troj-ka», slika božičnega nastrojenja, v kateri podaja razliko med bogatimi in revnimi, ki gazijo globoki sneg. dočim mimo njih drči gosposka trojka. V prvi posrečeni rešuje barvne odnose jutranjega sonca in lahkih meglic ozračja, v drugi pa preko pokrajine odsevajočo razpršeno svetlobo zimskega neba Sta gotovo najboljši podobi te razstave, poleg manjšega olja morja s čolni in jadrnicami sredi nastajajoče nevihte, ter tihožitja cvetlic. MILKO BAMBIČ mogel danes n.pr. državljan Južnoafriške unije potegovati za Jev-tušenka in za svojo pravico, da v SZ objavlja svoja dela, če pa more on sam v Južnoafriški uniji biti aretiran in vržen v zapor, če njegovi rasistični vladi ne ugaja njegovo mnenje? Vtem ko pišem teh nekaj vrstic med svojim kratkim bivanjem v vaši deželi, so vsa naša življenja, so vse naše ideje v nevarnosti pred majhno skupino ljudi, ki so si prilastili oblast nad vojaško silo moje domovine. In ti ljudje grozijo z jedrsko vojno. Od tod izhaja tudi moja druga zahteva: svoboda izražanja se danes ne more ločiti od svobode borbe za mir. V Združenih državah pa so danes borci za mir, ki so v stalni nevarnosti, da jih spravijo v zapor. Kljub temu se v moji domovini danes razvija gibanje, v okviru katerega se tisoči razumnikov izražajo proti naši vojni v Južnem Vietnamu in proti naši invaziji v Santo Domingu. Bodočnost sveta je v tem trenutku odvisna tudi od naše sposobnosti, da v ZDA dovolj jasno izrazimo zahtevo po miru. Za mene so politika, poezija in mir postali neločljivi elementi mojega bistva, da sem ameriški državljan. Ko sem bil na temelju Smithovega zakona obsojen, sem na sodišču izjavil: «Nisem pesnik, k1 ne bi bil dosleden svojemu prepričanju. Prav moje politično prep 'nje Je tista zgoščena vez za moje pesniško in življenjsko ustvarjalnost.« To je bilo pred 11 leti. Tega bi danes ne rekel več teko, kot sem rekel tedaj, ker formulacija vendarle označuje neko razdvojenost, neko dvojnost osebnosti. Moje stališče je da ni možno, ločiti pesnika, kadar piše pesem, od istega človeka, kadar piše kaj ((političnega« — kakršen je na primer ta moj članek. Karkoli pisem, to je v tistem trenuticu vsota mojega političnega in pesniškega delovanja. Pesnik gre ve-ano preko svojega zavestnega prepričanja. ShaKespeare ni ((rojalistični pesnik«, pa čeprav je veroval v kraljevski sistem oblasti. Vem, da so nekateri ljudje, ki so prepričani, da more socialist pisati izključno «sociahstiCno poezijo«. Taksne razdelitve pa ne najdemo v dejanskem svetu poezije, niti v svetu najboljše proze. Vzemimo za primer neke komunistične književnike: Bernard Snaw (v zadnjin mesecih svojega življenja je izjavil, da je komunist), Jean OCasey, Jack Lind-say, Brecnt, Eluard, Guillen, Val-lejo, Amado, ureiser, Du Boys in mnogi drugi že iz dobe Heineja. Vsakokrat, ko se pojavi kako novo Aragonovo delo, Ara-gon pa je član CK komunistične partije Francije, se najde kak francoski kritik, ki vzlikne. iimi, Aragon Je pretrgal s partijo!« Na to pa Aragon napiše članek, iz katerega se vidi, da ni niti najmanj spremenil svojega prepričanja. O Bertoldu Brechtu neki ameriški kritiki menijo, da Je pesnik, in to kljub svoji politiki. In vse Brechtovo življenje dokazuje, oa je to bil osebnost ,ki je v svojih delih izražal vse svoje lastne probleme, kot tudi tiste probleme, ki jih je opažal pri drugim Ne mislim, da smo v katerikoli deželi sveta že rešili problem alie-nacije. Toda naše delovanje, delovanje pesnikov, dramatikov, romanopiscev bo nujno moralo izražati našo reakcijo na to, kar se dogaja okoli nas. Mi v ZDA še vedno živimo, se celo ((ljubimo« v dobi tesnobe. Kako naj se tega otresemo, če pa vsi dihamo pepel atomskih eksplozij? Mislim, da je alienacija, ki jo čutijo pesniki v socialističnem sve- tu, v vsaki socialistični deželi drugačna, hkrati pa da je povsem različna od tiste alienacije, ki jo preživljamo mi, v kapitalističnem svetu. Vsakdo bo torej pisal svoje lastne pesmi. Prepričan sem, da je izginotje kapitalistične vrste alienacije prvi in osnovni pogoj za nastanek celovite osebnosti, h kateri teži človeštvo. Cilj življenja ni socializem, pač pa je cilj socializma — življenje. Politika je le nujen temelj procesa življenja — v poeziji in v vsem ostalem. Ne glede na to, kar književnik pove, ali pa tudi ne pove, se on ne more izogniti določeni politični opredelitvi. Moja opredelitev Je zavestna in zavestno izbrana, in tako je integralni del mojega življenja in mojega dela, da sem lahko nedavno svojo najnovejšo knjigo označil kot ((socialistični nadrealizem«. Ako ste umetnik na ravni Brechta, je politika za vas nekaj takšnega, kot so za Mozarta takti na notnem papirju. In nihče ne čuje teh taktov, pač pa le glasbo. Ljudje pravijo: «KaJ, on da je politik? Ne, on je pesni';!« VVALTER LOVVENFELS Uvoz in izvoz filmov RIM, 30. — Na ministrstvu za zunanjo trgovino se je danes sestal odbor za proučevanje prošenj glede uvoza in izvoza filmov in filmskega materiala. Na sestanku je bilo sprejetih in odobrenih 53 prošenj za dokončni izvoz celovečernih in kratkome-tražnih filmov. Nadalje je bilo sprejetih 20 prošenj za uvoz tujih celovečernih in kratkometraž-nih filmov. Kar zadeva začasni uvoz, je omenjeni odbor izdal 17 dovoljenj, nadaljnjih 9 dovoljenj pa je omenjeni odbor dal za začasni uvoz filmov za predvajanje ali za izdelovanje filmov v Italiji, toda za tuje družbe. Čedna oblekca, ki smo jo videli na modni reviji v hotelu Escelsior tudi nekaj precej ekstravagantnih modelov, ki so pač za vsako revijo že nekako obvezni in ki so jih Tržačanke sprejele z nasmeškom. Ker je govora o avstrijskih modnih novostih za letošnjo jesen in zimo, naj omenimo še, kaj se novega obeta na italijanskem modnem področju glede tkanin. Pran te dni so odprli v Milanu, v palači tekstila na milanskem velesejmu, posebno razstavo novih tkanin, ki bodo prevladovale v letošnji pa tudi v bodočih modah. Poudarek omenjene razstave je na povratku mode tekstila k že tradicionalnim tkaninam iz bom-' baža in volne ter k platnu. Tem so sledile mnoge nove tkanine iz sintetičnih vlaken, ki so še izpopolnjene, tako da bodo še bolj trpežne in praktične. Za poletne obleke sta na prvem mestu bombaž in platno. Med platni naj naštejemo naslednje vrste: gabardine, jacqnard, -nate-lassč in jio(juč, med bombažnimi tkaninami pa so na prvem mestu chiffoni, crepi in različne čipke. Tudi med volnenimi tkaninami je na prvem mest u volneni ga-bardine, takoj za njim pa povsem nova vrsta bouclčta. Vi bo zeio primeren tako za jesenske ob'e Ve, kot tudi za kostume. Med svilami je na prvem mesu shantung, sledi mu va surah, ki se zelo uveljavlja pre 'osem pri rutah, pa tudi pri bluzi.h. Med tkaninami -z umetu'h vlaken so v modi, po'eg že tradicionalnega rajona in bemberga, številne elastične tkanine, pa tudi umetne svile. Med barvami prevladujejo vzorci s črno ali belo podlago, med enobarvnimi tkaninami pa črna, bela, modra in zelena barva. Zelo v modi bo tudi siva barva, pa tudi številni odtenki rjave barve, med temi povsem novi odtenki peščene in temno rjave barve. Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Ital. akvarel; 12.15 Brali smo za vas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester p.v. Giannija Safreda; 17.20 Lahka glasba; • 18.15 Umetnost; 18.30 Komorne opere; 18.55 Paga-nini: Čarovnice, op. 8; 19.15 Radijska univerza; 19.35 Solisti lahke glasbe; 20.00 šport; 20.35 Or-kester in zbor Les Baxter; 21.00 «Roke», radijska drama; 22.05 Večer v Hollywoodu; 23.00 S festivala sodobne glasbe v Benetkah. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester Franca Russa; 13.35 Med zgodovino in legendo; 13.45 Orkester gledališča Verdi; 14.15 Orkester Casamassima; 14.40 E. Vittorio: «Spiritual». K ojj er 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Polke in valčki; 9.00 Pod senčnikom; 9.45 Glasba ob morju; 10.00 Simf. plesi; 11.00 Balkanski akvareli; 11.30 Prijetna glasba; 11.50 Iz turistove beležnice; 12.10 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Orkester Sandler; 14.00 Glasba po željah; 15.00 Operni almanah; 15.45 Slov .narodne; 16.00 Današnji pevci; 16.30 Tretja stran; 16.45 Zmenek v Operi; 17.40 Plošče; 18.00 Prenos RL; 19.00 Na sporedu Trovajoli; 19.30 Prenos RL- 22.15 Ansambel Glauca Ma-settija; 22.40 Nočni motivi. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Stra- ČETRTEK, 1. JULIJA 1965 r iz albuma; 9.45 Pesem za pesmijo; 10.05 Operna antologija; 10.30 Oddaja za šolarje na počitnicah; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodni plesi; 11.30 Koncert v Otta vrt; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Odrska glasba; 14.55 Vreme na morjih; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 V diskoteki; 17.25 Nepozabne pesmi; 18.10 Dantejeve proslave; 18.50 Orkester Si-monetti; 19.20 Poje M. T. Massa Ferrero; 21.00 Politična tribuna; 21.45 Holandska lahka glasba; 22.15 Ansambel «1 mušici«. II. program 8.00 Jutranja glasba; 9.45 Pisan spored; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Plošča za poletje; 12.00 Romantično potovanje; 14.00 Pevci; 14.45 Nove plošče, vmes Tour de France; 15.00 Cantagiro; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Ritmi; 16.00 Rapsodija; 17.15 Zapojmo jih skupaj; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 W. W. Collins: «La pietra della luna«; 18.35 Enotni razred: 18 50 Vaši izbranci; 19.50 Tour de France; 20.05 Filmske novosti; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz. III. program 18.30 Gledališki pregled; 18.45 Possijeve skladbe; 19 30 Koncert; 2030 Revija revij; 20.40 Mozart in Mattheson; 21.20 Dve Haydno-vi sonati; 22.30 Walton in Honeg-ger; 22.45 Zgodbe iz prve svetovne vojne Slovenija 8.05 Domači pele-mele; 8.25 Lahka glasba; 9.00 Počitniško popo- tovanje; 9.15 Prokofjev: Peter in volk; 9.30 Zabavni zvoki: 10.15 Naši operni pevci; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Opoldanski divertimen-to; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez zelene trate; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Glasbeni drobiž; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Koncert pihalnih godb; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simfonični koncert; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Turistična oddaja: 19.05 Glasbene razglednice: 20 00 Domače pesmi; 21.00 Lirika skozi čas: Arabija in Perzija; 21.40 Glasbeni nokturno: 22.10 Nočni akordi; 23.05 Trije avstrijski skladatelji. Ital. televizija 17.15 Tvoja prihodnost; 17.45 Spored za najmlajše; 18.45 Tour de France; 19.20 «Quattro stagio-ni»; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Politična tribuna; 22.00 TV zgodba «11 fuggiasco«; 22.35 Tedenski pregled prireditev; 23.00 Dnevnik. tl. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 TV pošta; 22.00 Shakespearove osebnosti. Jug. televizijo 14.45 Praga: Spartakiada (do pribl. 18.30); 18.30 Obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji; 19.15 Glasbena porota: 19.45 V kinu bomo videli; 20.00 Dnevnik; 20.30 Narodna glasba; 20.40 Eden in tri - TV igra; 21.40 Sporazum za dobro sosedstvo — lnform. odd.; 32.05 Obzornik. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vaši pojmi naj bodo jasni, kajti opravka boste imeli z zahtevnimi ljudmi. Vzdušje prijetnega razpoloženja. BIK (od 21.4. .do 20.5.) Vsako improviziranje je zelo tvegano, zato fiimveč sistematičnega dela Zavirajte svojo impulzivnost. DVOJČKA (od 21.5 do 22.0.) Kaže, da je sreča na vaši strani, vendar ne zanašajte se le nanjo. Lju bosumni boste. RAK (od 23 6. do 22.7.) Nekaj težav v jutranjih urah, nato pa bo vse steklo. Nova poznanja, ki vam bedo kar prijetna LEV (od 23.7 do (2 3) V poklicnem okolju bo šlo vse kot nama- zano. Ne sklepajte že ob prvih znakih ali besedah. DEVICA (od 23.8. do 22.9.' Odgovornost, ki ste jo prevzeli, vam bo delala preglavice. Zelo srečen dan zaradi razumevanja v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 23 10) Pripravljeni ste za vsaKO veliko delo. vendar izberite to, kar vam najbolj leži. Več fantazije. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Skušajte biti na tekočem o vsem, .. kar se okoli vas dogaja. O.iolje, ki ’ bo kot nalašč za prijeten večer. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ponovno boste morali proučiti svoja stališča, ki ne bodo soglašala a drugimi. Pesimistično boste razpoloženi KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zelo ploden dan, toda več po za- slugi drugih kot po vaši. Neprijeten dogodek v družini. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nakazujejo se uspehi, če boste pravočasno zavihali rokave. Potrebovali boste veliko denarja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izogibajte se zapletenim diskusijam. Več elastičnosti v razpravljanju o mučnih družinskih zadevah. Vreme včeraj: naj višja temperatura 31, najnizja 20.0, oo IS), iui aa.u, vlaga 56 odst,, zračni tlak 1015.1 pada, veter 2 km zahodnik, nebo jasno, morje skopo mirno, temperatura morja 19 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, CETHTEK, 1. julija Bogoslav Sonce vzide ob 4,18 im zatone ob 19,58. Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 6.36 in zatone ob 22.19 Jutri, PETEK, 2. julija Marija SEJA DEŽELNEGA SVETA Odobritev zakona za podpiranje sviloreje na deželnem področju Vlada zavrnila zakonski osnutek o organih in postopkih deželnega načrtovanja z utemeljitvijo, ki hudo prizadene tudi interese Slovencev Na včerajšnji seji deželnega •veta so odobrili zakonski osnutek o ukrepih v korist sviloreji v naši deželi, odborniki pa so odgovorili na šest vprašanj in interpelacij svetovalcev. V začetku seje pa je predsednik de Rinaldini sporočil, da mu je vladni komisariat sporočil, da je vlada zavrnila zakonski osnutek št. 10 od 28. maja, ki se tiče organov in postopka za deželno načrtovanje iz razlogov ustavne nezakonitosti. Najprej je odbornik Marpillero odgovoril liberalcu Traunerju glede načrtov za gradnjo protosin-hrotrona pri Doberdobskem jezeru. Dejal je, da se je deželni odbor močno zavzemal za to, da bi zgradili protosinhrotron ustanove CERN pri Doberdobskem jezeru. Odbor se strinja z ugotovitvijo, da bi graditev tega objekta o-gromno prispevala k izboljšanju gospodarskega položaja v teh krajih ter da bi bila v tem pogledu prava prelomnica. Odbornik Marpillero je dodal, da tudi odbor ižraža zaskrbljenost, ki jo je v zvezi s tem izrekel svetovalec Trauner, vendar pa zavrača razlago, ki jo vsebuje vprašanje. Zatem je spomnil pa stike, ki jih je imel deželni odbor s krajevnimi oblastmi, s CERN, z ministri in vlado sploh ter s tujimi osebnostmi. Odbornik je dejal, da je zahteval odbor od vlade, naj pokaže solidarnost z našo deželo v tem vprašanju in sedai je vse odvisno od skleDov, ki jih bo sprejel CERN prihodnje leto. Svetovalcu PSDI Devetagu pa je odbornik odgovoril v zvezi z vprašanjem varnosti pred potresi. ki jo področje Doberdobskega jezera nudi, medtem ko se to ne more trditi za južno Italijo, kjer se tudi potegujejo za protosinhrotron Odbornik ie potrdil, da je področje Doberdobskega jezera pcro’noma varno pred potresi, kar je zelo važno za tako veliko znanstveno napravo. Pri tem ie odbornik omenil dela nekaterih znanstvenikov. Odbornik Masutto je odgovoril na vprašanje demokristjana Ri-gutta glede uresničenja zakona o likvidaciji premoženja INA-Casa ter o sestavi desetletnega načrta za gradnjo ljudskih stanovanj. Odbornik je dejal/ da se strinja s pritožbami svetovalca glede zamude pri izvajanju tega zakona ter dejal, da so se pritožile tudi številne delavske družine ter krajevne ustanove. Predvsem pa je treba ločiti vprašanje likvidacije imovine INA-Casa od uresničenja desetletnega načrta GESCAL. Kar se tiče INA-Casa, je treba urediti še mnogo primerov prenosa lastnine stanovanj na stanovalce, čeprav so mnogi že plačali vso vsoto za odkup stanovanj. Kar pa se načrtov GESCAL tiče. je treba pripisati zamudo birokratskim oviram, saj ni ustanova niti izdala potrebnega dovoljenja za izbiro stavbišč, čeprav so že bila kupljena. Zato je v vsej deželi zaostala vsaka dejavnost GESCAL na tem torišču. Sicer pa niso niti v vsedržavnem merilu zgradili še nobene hiše na podlagi omenjenega zakona. Poleg tega pa so vso upravo GESCAL osredotočili v Rimu, kar je v nasprotju z duhom zakona. Odbornik Marpillero je odgovoril na vprašanje socialista Volpe-ja o premestitvi skladišča tobačnega monopola iz Vidma v Benetke ter dejal, da je minister Tre-melloni obljubil, da bo odložil to premestitev, kar se je tudi zgodilo. Sedaj proučuje vprašanje medministrska komisija. Isti odbornik je odgovoril na interpelacijo socialistov Mora in Giacomettija, ki sta hotela zvedeti. kakšen je položaj v zvezi z rabeljskim rudnikom. Odbornik je dejal, da ni sedaj več nobene nevarnosti, da ne bi prešel rudnik v last dežele, ker predvidevajo to izvršilne določbe, ki jih je pripravila paritetna komisija. Glede koncesije za izkoriščanje rudnika družbi ANMI so pred kratkim razpravljali z ministrom Bojem in so mu izjavili, da se bo dežela pogajala s to državno družbo. Kar se tiče /graditve naprav za predelavo rabeljske rude v kovino, se bo odbor zavzemal, da jih zgradijo v Karniji. Končno je odbornik Marpillero odgovoril še na interpelacijo svetovalca KPI Bergomasa v zvezi z glasovi, da bodo prešle tržiške e-lektromehanične delavnice v za- teresov manjšine, čeprav se je doslej spložmo menilo, da po omenjeni razsodbi dežela ni pristojna le za politično in kulturno zaščito manjšin. Stvar gre torej vedno na slabše. Nagrade na velesejma 1. Sesalec za prah — Franco Gior-gio, Ul. Manzoni 18; 2. Likalnik znamke «Philips» — Alfeo Furlan, Ul. Rossetti 109; 3. Peč znamke «Ignis» — Fulvio Tamburlini, Ul. Giulia 39; 4. Dve škatli «Dixan» — Luciano Pizzinato, Ul. Udine 20; 5. Dve steklenici in publikacija «Ve-nezia Giulia-Friuli* — Maria Luisa Magrassi, Ul. Commerciale 25; 6. 10 kg riža in škatlo «Skip» — A-driana Kresciak, Ul. Lorenzetti 32. sebne roke. Odbornik je izjavil, da nima ravnateljstvo teh delavnic namena izročiti podjetje zasebnikom, pač pa da se pogaja za ustanovitev družbe, v kateri bi bile vključene te delavnice, skupina Ansaldo San Giorgio iz Sestri in podjetje CGE iz Milana. V novi družbi bi imele državne soudeležbe največ delnic. Pogajanja zelo počasi napredujejo in dežela bo posredovala, da se zaščitijo interesi tržiških elektromehaničnili delavnic. Seveda ni mogel biti svetovalec zadovoljen s tem odgovorom. Sledila je razprava o zakonskem osnutku v korist sviloreje. Poročilo o zakonu je dal svetovalec Del Gobbo (KD), v razpravi pa so spregovorili Moschioni (KPI), Urli (KD), Angeli (PSI), Boschi (MSI), Trauner (PLI), Cogo (KD), De Biasio (KD) in Mizzau (KD). Vsi so poudarili važnost sviloreje v Furlaniji in ugotovili, da se je gojitev sviloprejk skrčila kar za 90 odstotkov, čemur je treba vsaj delno odpomoči z zakonskim 0-snutkom, ki ga je predložila dežela. V zvezi s tem zakonskim o-snutkom so predložili komunisti in predstavniki večine vsšk svpjo resolucijo. Komunisti so v svoji resoluciji predlagali, naj se ustanovi posebna deželna komisija, ki bi proučevala to vprašanje in predlagala najbolj primerne ukrepe v korist sviloreji. Resolucijo je orisal svetovalec Šema in jo je zatem običajna večina zavrnila. Ta večina pa je sprejela resolucijo KD in PSDI, ki poziva odbor, naj pripravi do jeseni načrt za spodbujanje sviloreje. Po splošni razpravi se je pričela razprava o posameznih členih zakonskega osnutka, pri čemer je svetovalec Moschioni (KPI) predložil popravek k prvemu členu, po katerem naj bi imeli pravico do pomoči pri sviloreji tudi spolovinarji. Večina je ta popravek zavrnila. Zato so se komunisti pri glasovanju o zakonskem osnutku vzdržali, medtem ko so glasovali zanj KD, PSDI, PSI, PRI, PLI in MSI. Zavrnitev omenjenega zakona o organih jn postopkih za deželno načrtovanje je vlada utemeljila s trditvijo, da so nekateri členi neustavni. Gre torej za ponovno 0-mejevanje deželne avtonomije, ki je prišlo do izraza že pri zavrnitvi drugih zakonskih osnutkov. Se posebno pa nas prizadene vladna zahteva, da-^se- izloči iz zakohske,-ga osnutka drugi odstavek ' člena 9, ki predvideva, da bodo vsaki1- S&M&r SgMS. BS sti in zadev Slovencev, poklicali k posvetovanju strokovnjaka za te zadeve. Vlada utemeljuje to zahtevo s tem. da dežela ni pristojna za zaščito narodnostno-jezi-kovnih manjšin, ker je to pridržano izključno državi tudi v skladu z razsodbami ustavnega sodišča. Po tej razlagi ne bi smela dežela zaščititi niti gospodarskih in- OB PRORAČUNSKI RAZPRAVI V OBČINSKEM SVETU Predelovanje in uničevanje smeti še vedno muči občinske upravitelje Od 14 povabljenih podjetij za zgraditev odgovarjajočih naprav so doslej predložila ponudbo samo nekatera Prihodnji torek seja pokrajinskega sveta Pokrajinski odbor je sklenil sklicati izredno sejo pokrajinskega sveta 6. t. m. ob 18.30. Na dnevnem redu so odgovori predsednika in odbornikov na razna vprašanja svetovalcev, med katerimi so tudi vprašanja socialističnega in komunističnih svetovalcev, ki zahtevajo posredovanje pokrajinske uprave za odkritje spomenika padlim partizanom v Miljah z italijanskim in slovenskim napisom. Svetovalec LSS Rudolf pa je predložil odboru resolucijo glede miljskega spomenika. V dnevnem redu je napovedana tudi predložitev letošnjega proračuna, nato so napovedani razni upravni sklepi, med katerimi sklep o najetju 60 milijonov lir posojila za ureditev paviljona «F» v umobolnici pri Sv. Ivanu, sklep o udeležbi pokrajinske uprave v konzorciju za okrepitev tržaške univerze, sklep o ureditvi ceste iz Bare-dov do Mačkovelj za skupno 188.335.000 lir del, več sklepov o imenovanju predstavnikov pokrajinske uprave v upravnih svetih in odborih raznih javnih ustanov ter sklep o mnenju pokrajinskega sveta v zvezi z zasedbo mesta generalnega tajnika pokrajinske u-prave. Sedaj vrši posle generalnega tajnika dolgoletni podtajnik dr. Vascon. ZAČETEK VELIKE MATURE NA SLOV. SREDNJIH ŠOLAH Dante glavna tema pismenih nalog iz italijanščine Danes bodo kandidati na slovenskih šolah pisali nalogo iz slovenščine S pismenimi nalogami iz italijan-1 se nella vita politica, sociale ed eco-včeraj začeli zrelostni I nomica degli Stati europei nel se- ščine so se izpiti na slovenskih srednjih šolah I colo XIX. v Trstu. Danes bodo kandidati na slovenskih šolah pisali nalogo iz slovenščine, na italijanskih šolah pa se bodo začeli danes zrelostni izpiti z nalogo iz italijanščine. Tako za pismene naloge iz slovenščine kakor iz italijanščine imajo kandidati na razpolago 6 ur in tri teme, izmed katerih lahko izbirajo po svoji želji. Objavljamo naslove nalog iz italijanščine v izvirnem besedilu. KLASIČNI LICEJ I. La lezione della cultura e il di-letto della poesia che avete rica-vato dalla lettura dei «Sepolcri» del Fcscolo. II. Veredith della rivoluzione france- Passo da interpretare: Se mai continga che’l poema sacro al quale ha pošto mano e cielo e [terra, si che m’ha fatto per piu anni macro, Vinca la crudelta che fuor mi [serra del bello ovile ov’io dormVagnello, nimico ai lupi che li danno guerra; con altra voce omai. con altro [vello ritorhera poeta; ed in sul fon te del mio battesmo prenderb 'I cap- [pello; perb che ne la lede. che fa fonte 1’anime a Dio, quivi intra’io, e poi Piet.ro per lei si mi girb la fronte Dante (Par. XXV, 1-12) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VEDNO VEČJA ŽIVAHNOST NA RAZSTAVIŠČU Danes v okviru velesejma prvi«mednarodni dan kave» Strokovna predavanja in sestanki bodo v dvorani trgovinske zbornice - Začetek evroazijskih gospodarskih razgovorov Današnji dan tržaškega velesej- Esteves o temi: «Možnostl in nači- ma je posvečen ((Mednarodnemu dnevu kave«, ki ga organizira vele-sejemska uprava pod pokroviteljstvom Mednarodnega znanstvenega združenja za kavo (ASIC) s sedežem v Parizu, Združenja zainteresiranih v trgovini in industriji kave v Trstu ter tržaške trgovinske zbornice. Glavna naloga zasedanja bo ugotoviti prispevek, ki ga lahko nudi znanstveno raziskovanje za poenostavljenje odnosov pred proizvajalci, razdeljevalci, predelovalci in potrošniki kave, predvsem pa je naloga zasedanja doseči povečanje potrošnje z izboljšanjem kvalitete. Zasedanje, kateremu bo predsedoval predsednik italijanskega odbora za kavo dr. Ramasco Vittor, se bo začelo v sejni dvorani trgovinske zbornice v Ul. San Nicold št. 5 od 9. uri s prihodom udele-^fl9evr,tsr„§ pozdravnimi nagovori predstavnika velesejma, predstavnika tržaškega združenja za kavo in predstavnika ASIC, nakar bo ob 10.30 na vrsti prvo poročilo, ki ga bo podal glavni ravnatelj francoskega instituta za kavo in kakao iz Pariza prof. R. Coste o temi ((Organizacija znanstvenega in tehničnega raziskovanja ter izkoriščanje njegovih rezultatov kar zadeva kavo*. V dopoldanskem delu programa bo podal svoje poročilo še ravnatelj raziskovalcev odposlanstva za prekomorska agrogospodarska proučevanja iz Lizbone inž. Baiao V razpravi o letošnjem proračunu tržaške občine, ki je bil izglasovan pretekli teden, so se predstavniki vseh političnih skupin, večine in opozicije, dotaknili enega najvažnejših vprašanj, ki ga občinska uprava v vseh povojnih letih ni bila zmožna rešiti: uničevanje mestnih odpadkov, ki jih sedaj vozijo v kraške doline, kjer povzročajo nevzdržljiv smrad daleč naokrog. Vsi svetovalci, ki so se lotili tega vprašanja, so ob zaključku vprašali odbornika, kdaj misli odbor poskrbeti za rešitev tega vprašanja in zakaj niso bile doslej še zgrajene naprave za uničevanje odpadkov. Večina svetovalcev je izrekla tudi pikre kritike na račun občinskih upraviteljev, ki niso znali poskrbeti, da bi mesto dobilo sodobne na- •iniHiiiiiiMiiHiiiiiiiiiitiiMiiiiHiinmiiniHiiiiiifiiHHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiimii IZVIREN HRANIVCEK Denarja ni hranil v nogavici pač pa v dvelitrski termovki Poštena delavca IACP našla v stanovanju umrlega najemnika 1.800.000 lir Pokojni Guerrino Ceglar, ki je bival v stanovanju št. 13 v Ulici Catalani 4, najbrž ni zaupal v hranilnice in podobne bančne u-stanove. Svoje prihranke je spravil v dvelitrsko termovko, katero je shranil v kuhinjski štedilnik. Morda se je bal, da ne bi po nesreči prišlo do požara v hiši ter je zato upal, da mu bo neproduš-no zaprta termovka rešila prihranke. Vseh sitnosti pa ga je rešila smrt. Moški je mirno umrl in po njegovi smrti sta prišla v pokojnikovo stanovanje 46-letni Peter Orzan iz Ul. Mascagni 14 in 49-letni Anton Majcen iz Ul. More-ri 122, ki sta uslužbena pri ustanovi IACP, ki je lastnik stanovanj. Delavcema so ukazali, naj pregledata pokojnikovo stanovanje, ugotovita razne poškodbe in obvestita svoje predstojnike glede nujnih popravil. Svoje delo sta vestno opravila. Lahko pa si ža-mislimo, kakšno je bilo njuno presenečenje, ko sta v štedilniku, ki 158 bankovci po 10.000 lir in 40 bankovci po 5000 lir. Najdena vsota znaša torej skoraj 1 milijon in 800.000 lir. Poštena delavca sta takoj po najdbi odšla na komisariat javne varnosti pri Sv. Soboti, kjer sta prijavila zadevo in izročila denar. Policisti skušajo sedaj ugotoviti, če obstaja kak dedič, ki ima pravico do najdene vsote. Starka pomotoma izpila varekino Snoči ob 21.25 uri so sprejeli s pridržano prognozo na četrti medicinski oddelek splošne bolnišnice 81-letno Marijo Bose, vd. Zupin iz doma onemoglih ECA v Miljah. Ženska je povedala, da je ob 20 uri natočila v kozarec nekaj vina prave za uničevanje smeti. Delno so bile te kritike upravičene, delno pa tudi ne, ker ni vedno neposredno od občinskega odbora odvisna rešitev vprašanja, ki je povezano s stomilijonskimi stroški, saj je obče znano, da je občinska uprava zelo pasivna in da zmore s svojimi rednimi dohodki kriti le izdatke za plače uslužbencev. Velika krivda upraviteljev pri reševanju tega vprašanja pa je ta, da niso v zadnjih letih sproti obveščali javnosti o težavah, na katere so naleteli, da še ni bilo zgrajeno podjetje za uničevanje smeti. Zato se mnogi upravičeno sprašujejo, kaj tiči za tem molkom občinskega odbora. Občinski odbornik za proračun pa je v odgovorih na kritike svetovalcev dal nekaj podrobnosti o gradnji naprav za uničevanje odpadkov. Poudaril je, da je občinska uprava sprejela mnenje pokrajinskega zdravstvenega sveta, ki je že 30. aprila lani prišel do zaključka, da je za Trst najboljša rešitev, da se zgradijo naprave, ki bodo predelale odpadke v organsko gnojilo, ostali, neorganski del odpadkov pa upepelile. Ugotovljeno je bilo, da odpadki v Trstu vse bujejo 83 odsto. organskih snovi za predelavo v kompost in 17 odstotkov neorganskih snovi za upepelitev. Tudi druga analiza o sestavi odpadkov v Trstu, ki jo je napravil prof. Beltramini na osnovi vzorcev poletnih odpadkov, je potrdila izsledke prve, in sicer, da se ti odpadki lahko izkoristijo za predelavo v organsko gnojilo in za upepelitev. Zaradi tega je občinska uprava obvestila podjetje Boggiano-Pico, da je bilo ugotovljeno, da njeni načrti za gradnjo ne ustrezajo splošnim osnovnim zahtevam za Trst. Na osnovi vseh dosedanjih raziskav in ugotovitev je občinska uprava že septembra lani povabila 14 podjetij, naj predložijo svoje ponudbe, brez kakršne koli obveznosti za občinsko upravo, da jih bodo lahko pristojni tehnični uradi proučili. Nekaj podjetij je od govorilo na ponudbo, druga pa so sporočila, da bodo predložila konkretne načrte v tem pogledu. Odbornik je zagotovil, da bodo vse ponudbe, ki bodo prišle, skrbno ni za večje poenotenje klasifikacije zelene kave«. Popoldne se bo zasedanje nadaljevalo ob 16. uri s poročilom prof. P. Navelliero iz Pariza o temi: «Mnenja o nadzorstvu nad kvaliteto kave v Franciji in v mednu-rodnem okviru* in nato s poročilom predsednika kamerunske zbornice Ephrema Mbaja o temi: ((Kmetijski problemi in komercializacije kave v Kamerunu*. Sledile bodo razne intervencije in prosta diskusija o najbolj aktualnih problemih s področja komercializacije kave, ki se bo zaključila s sprejemom resolucije, nato pa bo za udeležence zasedanja sprejem na terasi palače narodov na velesejmu. Zvečer bo prispel v Trst nizozemski trgovinski svetnik pri veleposlaništvu v Rimu K. W6sterhoff, ki si bo ogledal razstavišča na Mon-tebellu. Kot znano je Nizozemska letos uradno prisotna na velesejmu s standom, ki ga je opremila nizozemska trgovinska zbornica v Italiji v sodelovanju z ministrstvom za zunanjo trgovino v Haagu. V standu so razstavljeni umetniški predmeti, keramike, kristali ter motorni čolni za obalno in visokomor-sko plovbo. Včeraj popoldne so se začeli tudi prvi evroazljski stiki, za katere je dala pobudo uprava velesejma v sodelovanju s trgovinsko zbornico Stiki so bili v konferenčni dvorani sejmišča. Razne delegacije so si izmenjale stališča in poglede glede medsebojne menjave in možnosti njihovega razvoja s posredovanjem našega tržišča. Diskusij so se udeležili številni razstavljavci, operaterji in krajevni ter deželni Izvedenci. Nato se Je kamerunska delegacija sestala s trgovskimi predstavniki in tehniki Kameruna, Libije, Tunizije in Malte. Na velesejemskem zabavišču Je sinoči nastopil sloviti vokalni kvartet Cetra. Nastop ansambla Je privabil izredno število poslušalcev, ki so bili priče ne samo odličnemu vokalnemu izvajanju temveč tudi sproščeni in dinami(%ii duhovitosti pevcev. Aplavzi seveda niso manjkali. V soboto in nedeljo pa bo na velesejmu nastopil amaterski ansambel «Sot la Nape* iz Vlile Santine tradicionalnimi furlanskimi pesmimi in plesi. in ga hotela razredčiti z vodo. Po pomoti pa je vlila v vino varekino , . namesto vode, s čimer se je za- proučili, da se najde najbolj pri-strupila. V bolnišnico so jo pri- merna rešitev tako iz tehničnega je lastJ IACP, našla termovko s peljali z avtom RK. kot iz gospodarskega stališča. stov v tržaški občinski odbor zasedel eno odborniško mesto tudi slovenski socialistični svetovalec Dušan Hreščak. Pred dnevi smo pisali o teatralni gesti misovca odv. Wondricha, ki je izjavil, da bo odstopil kot občinski svetovalec, ko bo prišel v odbor slovenski svetovalec Hreščak. Mnogi svetovalci s*> mu zakričali «Bene, bravo, sarebbe ora». Včeraj pa je svetovalec liberalne stranke odv. Jona poslal županu pismo z ostavko na mesto svetovalca, v katerem med drugim pravi, da je že dlje časa razmišljal podati ostavko na mesto občinskega svetovalca in se posvetiti delu pokrajinskega svetovalca, ker je bil na zadnjih pokrajinskih volitvah izvoljen tudi za pokrajinskega svetovalca. Toda napoved, je rečeno v pismu, da bo slovenski svetovalec PSI stopil v občinski odbor, je pospešila to njegov sklep. Za kroniko naj povemo, da je liberalec Jona tako v občinskem kot tudi v pokrajinskem svetu mnogokrat zavzel ostra šovinistična stališča proti vsakemu vprašanju, ki se je nanašalo na pravice Slovencev. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK ZNANSTVENI LICEJ I. Interlocutori ideali dei «Canti» del Leopardi II. I problemi morali della vita eco-nomica nella societa contempora-nea. III. Passo da interpretare: ... »It temporal foco e Vetterno veduto hai, figlio, e se’venuto in [par te dov’io per me piii oltre non di- T scemo Tratto t’ho gui con ingegno e [con arte; lo tuo piacere ormai prendi per [duce: Fuor s’ de Verte vie, fuor se' de [l’arte. Vedi lo sol che in fronte ti riluce; vedi Verbetta, i fiori e li arbuscelli, che gui la terra sol da se’ produce. Mentre che vegnan lieti li 'occhi [belli che; lacrimando, a te venir mi [fenno, seder ti puoi e puoi andar tra elli. Non aspettar mio dir piu ne mio [cenno: libero, dritto e sano 6 tuo arbitrio, e fallo fora non fare a suo senno: per ch’io te sovra te corono e [mitrio.» Dante (Purg. XXVII, 127-142) TRGOVSKA AKADEMIJA Alla luce anche di avvenimenti recenti, illustrate l’opera dell’uomo nella lotta secolare contro la natura per renderla sempre piti fonte di benessere per Vumanlth, metten-do in risalto i pericoli e le gravi responsabilita che guesta opera comporta perche essa non si tra-sformi in fonte di sciagure. Tracciate un panorama economi-co, sociale, politico e di costume delVEuropa nella seconda meth del secolo XIX. UČITELJIŠČE I. Gli umili e la loro ansia di giu-stizia nel romanzo italiano dell’Ot-tocento. II. Buon maestro e colui che vede nella classe non un indifferenzia-to aggregato di fanciulli, ma sin-goli alunni da curare individual-mente. III. Passo da interpretare: Tu lascerai ogni cosa diletta piu caramente; e guesto e guello [strale che VarCo de lo esilio pria saetta. Tu proverai si come sa di šale lo pane altrui, e come e duro calle lo scendere e’l salir per Valtrui [scale. E guel che piu ti gravera le spalle, šara la compagnia malvagia e scem- [pia vali con la gual tu cadrai in guesta valle; che tutta ingrata, tutta matta ed [empia si farb contr’a te; ma, poco ap- [presso ella, non tu, n’avra rossa la tempia. Di sua bestialita il suo processo farb la prova; si ch'a te fia bello averti fatta parte per te stesso. Dante (Par. XVII, 55-69) Delegacija CSSR na trg. zbornici Trgovinska zbornica sporoča, da je bil v nedeljo na njenem sedežu sestanek njenega predsedstva s če ško trgovinsko delegacijo, ki je prišla v Trst na velesejem. Na se stanku so proučili možnost okrepitve posredovalne funkcije Trsta v češkoslovaški menjavi z Italijo in s čezmorskimi državami. Vprašanje so proučili tudi v luči sedanjih pogajanj v Rimu za sklenitev nove trgovinske pogoejbe med CSSR in Italijo. Nadalje so sklenili, da bodo vključili tudi tržaška industrijska podjetja v program periodičnih obiskov češkoslovaških delegacij v Italiji. Za ponovno vključitev Trsta v menjave s CSSR bi lahko učinkovito prispevalo tudi večje sodelovanje na industrijskem in znanstvenem torišču s pomočjo posebnih srečanj na tehnični ravni. Omenili so tudi, da bi lahko o-krepili odnose med deželnimi gospodarskimi ustanovami in ustanovami, ki delujejo v CSSR. V ta namen bi lahko praška trgovinska zbornica ustanovila v Trstu stalno predstavništvo. Češkoslovaškim delegatom so predlagali, naj bi se CŠSR udeleževala tržaškega velesejma v širšem obsegu in na izrecno tehnični ravni, tako da bi se lahko tukajšnja podjetja, ki se ukvarjajo z uvozno in tranzitno trgovino, bolje seznanila s češkoslovaško proizvodnjo. Dite se lo studio delle opere dei grandi serittori del secolo scorso abbia influito, ed in guale misura, sulla vostra formazione umana, fer-matevi, in particolare ad esamina-re un’opera che abbia destato in voi una risonanza profonda e du-ralura. iiiiiiiiiHiiuiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Delo pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso V maju so morali zapleniti 8655 kg mesnih proizvodov Pozitivni rezultati pri pregledih vode, mleka in drugih živil Izid male mature na slov. nižji gimnaziji Na oglasni deski slovenske nižje gimnazije pri Sv. Jakobu so objavljeni seznami dijakov iz III. razreda, ki so polagali malo maturo. Uspešno je opravilo izpite 27 dijakov, popravne izpite pa ima 35 dijakov. Uspešno so opravili izpite naslednji dijaki: David Kocjančič, Franc Mahnič, Ervin Mezgec, Tamara Blasina, Dinora Korošec, Miroslava Leban, Jasna Rauber, Mara Rogelja, Rada Subani, Vera Be-vilacgua, Dorina Cante, Nadja Filipčič, Patricija Houiie, Marija Hrovatin, Katja Kralj, Alenka Mihalič, Mojca Šiškovič, Tatjana Stoka, Rozana Vatta, Robert Franco Pavel Furlani, Emil Guštin, Pavel Kodrič, Silvan Kuret, Ivan Sirca, Boris Strekelj in Boris Udovič. Nazionale 16.00 ((LazzariMo De Tor-res* Memmo Carotenuto, Marco Pruletti. Arcobaleno 16.00 ((Club di gangster* Sean Connery. Excelsior 16.30 «La finestra della morte* M. Morgan Prepovedano mladinii pod 18. letom. penice 16.00 «Agguato suil grande Hume* Technicolor. Grattaclelo 16.00 «Lillth» Jean Se-berg, Warren Beatty Alabarda 16.30 aSpionaggio a Tokyo» Colorscope. Robert Wagner, Joan Collins Filodrammatlco 16.30 «Avanzl di ga-lera» Eddie Costenbine, Richard Ba-sehart. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 ((Caccia al maschio* — Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «La ragazza dagli occhi verdi*. Garibaldi 16.30 ((Cielo giatlo* Grego-ry Pečk. Capitol 16.30 «Le mani sulla luna* Technicolor. Margaret Ruthefor. Impero 16.30 ((Agente 007 licenza di uccidere*. Sean Connery. Vittorio Veneto 16.45 (cFanthomas 70» Technicolor Andre Humebelle. Moderno 16.00 «Questo pazzo pazzo mondo della canzone* Technicolor. Gianni Morandi, Sandra Mondainl, Petula Clark. Astra 17.00 «1 guerrigli-eri della glun-gla». Astoria Danes počitek. Abbazia 16.00 <(AH’Ovest nlente dl nuovo* Technicolor. L Ayres. Ideale 16.00 «Mondo dl riotte numero 3» Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. LETNI KINO Sattelite 20.30 «Sexy girl* Technicolor. Brigitte Bardot, Henry Vldal, Dawn Addams. Se ponovi prvi del. Faradiso 20.30 «Per favore non toc-cate le palline* Technicolor. S. McQueen, B. Balzen. Se ponovi prvi del. Danes v Miramaru: predstava ((Luči in zvoki* ob 21. in ob 22.15 v Italijanščini dMassimlliano e Car-lotta*. Razna obvestila ŠOVINISTIČNA GESTA Ostavka liberalnega občinskega svetovalca Ob razpravi o letošnjem občinskem proračunu so misovci in liberalci dvignili vik in krik, ki so zvedeli, da bo z vstopom sociali- Kemlčnl oddelek pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso je v mesecu maju opravil 245 analiz, od katerih 226 kemičnih in 12 mikroskopskih. Dnevni pregled vode iz vodovodov v Nabrežini in Brojnici je dal pozitivne rezultate, potrošnja vode v maju pa je znašala 118.334 kuv.m. Prav tako je bilo izvajano nadzorstvo nad novimi napeljavami na Trgu Sv. Jakoba, v Ul. S. Zenone in v Ul. Scomparini, pod stalnim nadzorstvom laboratorija je bil tudi občinski bazen. Nadzorstvo nad mlekom je dalo zadovoljive rezultate, kar velja tudi za posamezne pregledane vzorce mleka. Zelo aktiven je bil laboratorij pri nadzorstvu izdelave kruha. Pri 29 pregledanih vzorcih so ugotovili 6 primerov pomanjkljive peke in višje vlage od dovoljene. Prekrški so bili prijavljeni pokrajinskim sanitarnim oblastem. Brez pripomb pa so bili kontrolni pregledi moke, slaščic in pudingov kakor tudi pregledi osvežilnih pijač, sladoleda, piva in podobnih pijač. Raznim pregledom so bile podvržene tudi maščobe in olja, prav tako pa tudi preparati za juhe, med katerimi so ugotovili nekaj primerov, v katerih je bil ekstrakt mesa manjši kot je bilo navedeno na ovoju. Laboratorij je v maju pregledal tudi več vzorcev masla, dražil, vina, testenin itd. Na zahtevo carinarnice pa je kemični oddelek laboratorija izrekel svoje mnenje tudi glede pristnosti nekaterih uvoženih proizvodov, kot na primer mesa v škatlah, suhih gob, piva itd. V okoliških občinah tržaške pokrajine so sanitarni stražniki v sodelovanju s tržaškim občinskim higienskim uradom opravili 433 inšpekcij in 14 kemičnih analiz. Tudi v maju je pokrajinski veterinar odredil zaplembo 2351 kg gnjati v škatlah, 4464 kg svinjskih rebrc, 1840 kg mesa v škatlah, skupno torej 8655 kg mesnih proizvodov. V maju je bilo skupno zborovanje kemikov pokrajinskih higienskih laboratorijev treh Benečij in kemikov družbe «Chemica italiana* za področje Veneta in Julijske krajine, Zborovanje je bilo na tržaški univerzi, razpravljali pa so o važnih znanstvenih vprašanjih glede prehrambene higiene. Dejavnost zdravniško-mikrograf-skega oddelka laboratorija je obsegala 2634 pregledanih vzorcev, od katerih 2158 za ugotovitev infekcij in okužb in za ugotovitev vzrokov, 217 za prehrambeno nadzorstvo, 58 za nadzorstvo nad pitno vodo in 136 iz izključno kliničnih razlogov. Moderni elektronski instrumenti laboratorija so omogočili ugotovitev 23 primerov nalezljivih bolezni, poleg tega pa so dali 136 zapletenih klinično-diagnostičnih izidov ter 18 ugotovljenih mikro-bioloških pomanjkljivosti od 294 pregledanih vzorcev jestvin. Tudi na virusnem področju so bile kontrole zelo skrbne in izvedene po najmodernejših metodah, predvsem kar zadeva otroško paralizo. Oddelek proti pasji steklini pa je sprejel v preventivno zdravljenje 35 oseb, ki so bile oklane in katerim so vcepili serum proti pasji steklini. V ambulantah številnih sekcij so pregledali vzorce materiala, namenjenega za analize, kakor tudi 1823 primerkov krvi. Poročilo kvesture o dokodku na Plavjah Tržaška kvestura je včeraj objavila poročilo glede obmejnega incidenta do katerega je prišlo predvčerajšnjim zjutraj blizu pla-vij in pri katerem je bil baje ranjen neki jugoslovanski državljan. V poročilu je rečeno, da je bilo slišati ob 3.40 zjutraj strele blizu obmejnega bloka pri plavjah. Na kraj streljanja so .takoj prihiteli karabinjerji, financarji in agenti javne varnosti iz Milj. Na polju Samčeve kmetije v kraju Beloglav v miljski občini so opazili sledove krvi približno 25 metrov od demarkacijske črte. Ugotovili so, da je jugoslovanska patrulja dveh graničarjev oddala dva rafala z brzostrelko proti neki osebi za katero se meni, da je jugoslovanske narodnosti. Streli naj bi begunca zadeli v hrbet, ko je bil že na italijanskem področju. Po pričanju nekaterih oseb je šlo za moškega od 20 do 25 let. Trdi se, da sta graničarja odvlekla ranjenca kakih 50 m od meje, kjer so ga ob 5-20 trije jugoslovanski sanitejci obvezali in potem odpeljali. Iz Rima pa poroča ANSA, da se je v krogih Farnesine zvedelo, da je italijansko zunanje ministrstvo napravilo formalen korak pri jugoslovanskem poslaništvu v Rimu. V tem trenutku še ni znana jugoslovanska verzija o dogodku. Lep zaključni nastop igralske šole A. Gruberjeve Sinočnji nastop gojencev igralske šole, ki jo vodi Anna Gruber, je Zaključil drttgi del triletnega študijskega programa. Na o-dru smo videli sedem igralcev, ki so nam prikazali zanimiv venec prizorov, združenih med seboj v osnovni temi, ki sta jo simbolizirala človek in pes. Italijanski naslov (•Di., a, da, in, con, su, per-tra. fra*) je neprevedljiv, vendar bi lahko rekli, da so tu italijanske prepoziciie korelacija, ki združuje ves venček. Anna Gruber, ki je ob sodelovanju svojih gojen cev sestavila tekst, se je tu in tam brez dvoma ustavila ob kakšni sugestiji iz svetovne dramatike. Predvsem smo to opazili v prizoru mestnega trga, ki nas je spominjal na Sarovana: in tu mislimo na tisto odmaknjenost avtorja, ki skozi rešetke gleda na ■svet in na ljudi, ki vpreženi v vsakdanjost, nemoteno vršijo svoje posle: so bogati, so reveži, so nesrečni, so zdolgočaseni, so psi, so IjudJe, so sami in — dalje živijo. In v ter predstavi je vodilna misel hotela izraziti ne preveč tragično in niti ne preveč komično, da je tudi zvestoba pasta stvar Anna Gruber je svoje gojence pripravila tako, da so se najprej sami spoprijeli s tekstom in je. nato, brez scenskih tradicionalnih pripomočkov, od vsakega izvlekla naturno kretanje in mimiko, ki sta učinkovali na praznem odru s črnimi zavesami ob črnih kostu mili zelo prepričevalno. Brez iz jeme moramo pohvaliti vse nasto pajoče, ki so bili Ezio Biondi, Li-da Debelli, Silvio Fiore, Gabriele Gabrani, Drago Gašperlin, Pino Leghissa in Fiora Palazzini. Zelo zanimivo se nam zdi to, da so v tej sedmerici kar trije Slovenci. Ob režiji in tekstu moramo podčrtati rafiniranost in tenki posluh Gruberjeve za rahle, lirične motive življenjske vsakdanjosti. F.B. Občni zbor Glasbene Matice. Redni občni zbor Glasbene Matice bo danes dne 1. julija ob 20 uri v društvenih prostorih v Ulici Rugge-ro Manna 29-11. z običajnim dnevnim redom. SPDT priredi v nedeljo 11. Julija Izlet v dolino Belega potoka (Weis-senbach) ob Rabeljskem Jezeru z vzponom na Lepo glavo (2049 m). Z avtobusom se bomo pripeljali do vhoda v dolino ln od tu po prijetni enourni hoji, bomo dospeli do koče ((Brunner* (1432 m) Kdor 00 hotel naprej, lahko doseže po prijetnem vzpenjanju (pribl. 2i/2 h) vrb Lepe glave, ostali pa lahko ostanejo ob Rabeljskem jezeru. Izlet je sicer usmerjen v malo znano gorsko skupino, ki pa je Izredno lepa razgledna točka, postavljena med znane gorske velikane kot so skupina Viša. Mangart ln lepe gorske doline Belega in Mrzlega potoka. Vpisovanje v Ul. Geppa 9. do vključno 7. julija t. 1. * • • Prosvetno društvo v Skednju priredi v nedeljo, 18. Julija t. 1. Izlet na Reko, v Crikvenico in Senj Vpisovanje vsak dan. razen v soboto in nedeljo, od 20 30 do 22 ure na sedežu društva, Via di Servola 124-1. Odbor PD Marij Matfasič-Milan v Barkovljah, Strada del Friuli 295, javlja, da se nadaljuje z vpisovanjem za izlet na Bled po Soški in Trentskl dolini za dne 18, julija t. 1. In to na splošno željo udeležencev, za katere Je zmanjkal prostor v prvem vozilu. Morebitni udeleženci naj se prijavijo na sedežu najpozneje do 3 julija vsak dari od 18. do 20. ure. Izletnike iz mesta bo odpeljal avtobus od postaje openskega tramvaja ob 4.40, kjer se bo ustavil tudi na povratku MILKO KRIŽMAN — Veliki Repen, 34, toči pristen domači teranček. Darovi in prispevki Glasbena Matica se Iskreno zahvaljuje družini Kodrič za darilo 50.000 lir. Poskusna vožnja ladje I. Teresa Motorna ladja za prevažanje razsutih tovorov «Ida Teresa«, prva med štirimi enakimi 23.725-ton-skimi ladjami v gradnji v obratih Združenih jadranskih ladjedelnic, je te dni zaključila prvo preizkusno plovbo v Tržaškem zalivu. «Ida Teresa« je dosegla hitrost 18.96 vozla, njena povprečna hitrost pa je znašala 18.20 vozla. Vsi drugi poskusi so dali popolnoma zadovoljive rezultate. Poizkusni vožnji so prisostvovali ravnatelj ladjedelnice Sv. Marka inž. Verzegnassi, in številni predstavniki pomorskega in zasebnega in javnega pomorskega življenja v Italiji. Kakor smo že poročali v našem listu, so pretekli torek pri Sv. Marku spustili v morje drugo ladjo iz omenjene šestorice, in sicer »Alessandro F.». Splavitev je potekla brez vsake slovesnosti, saj je bila ladja simbolično splavljena že preteklo nedeljo. Da bi o-pozorili osrednje oblasti na položaj ladjedelnice, so namreč delavci prekinili delo čez nedeljo, tako da je ladja ostala na gradbišču do torka. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 29. in 30, junija 1965 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 22 oseb, UMRLI SO: 59-letnl • Bruno Grosil-la 81-letna Ines Anna Kossovich vd, Andriani, 74-letna Teresa Mosenich vd Sabadin, 70-letni Silvio Salata, 70-letni Giovanni Nico-11, 39-letni Sta-nlslao Sossi, 71-letna Ida Pasqualot-to 78-letni Massimiliano Premru, 79-letna Maria Padova-n vd. CJuaia, 69-letni Giuseppe Vosilla, 83-letni Ulis-se Cortecchia, 85-letni Luigi Cecchl, 38-letni Boris Verginella, 66-letni migi Muzic. 63-letni Francesco Bernl, 81-letna Maria Di Pierro por. Di Pierro, 21-letni Aldo Scherli, 43-let-na Anita Canziani vd. Clpolli, 67-let-na Maria Bulic por. Goretti, 90-letna Maria Giacomello vd. Alzetta, 55-Iet-nl Mario Lai, 84-letni Mario Riva. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (28. 6 — 4. 7.) Biasoletto, Ul. Roma 16: Al Gale-no, Ul. S. Cillino 36; Alla Madon-na del Mare, Larg9 Piave 2; San-t’Anna, Erta S. Anna 10; Davanzo Ul. Bernlni 4: Godina AlTIGEA. Ul. Ginnastica 6; Al Llo.yd, Ul, Orolo-gio 6: Sponza. Ul. Montorsino 9. Služba od 13. do 16. ure Biasoletto, Ul. Roma 16: Al Gale-no, Ul. S. Cillino 36; Alla Madon-na del Mare. Largo Piave 2; San-t'Anna, Erta S. Anna 10 NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. Bernlni 4; Godina Al-1’IGEA, Ul. Ginnastica 6; Al LIoyd, Ul. Orologio 6; Sponza, Ul. Montor sino 9. PRISPEVAJTE J5A DIJAŠKO MATICO I NEDELJSKE SVEČANOSTI OB 20 LETNICI OSVOBODITVE Mrzlične priprave v 11. Bistrici za sprejem prekomorskih brigad Proslave se bodo udeležili tudi številni bivši prekomorti s Tržaškega in iz Goriške - Glavno zborovanje bo pri novi šoli - V jeseni odkritje nove grobnice Gorlško-beneški dnevnik S SEJE STALNE KOMISIJE ZA KMETIJSTVO PRI TRGOVINSKI ZBORNICI Prof. Marsano je prikazal zapreke ki ovirajo razvoj kmetijstva Posebno hude težave so nastale z živinorejo, ker dežela še nima primernih uradov za njeno finansiranje Uelavci urejujejo prostor med Trnovim in Ilirsko Bistrico, kjer bo v nedeljo dopoldne osrednje zborovanje. V ozadju moderna stavba osemletke V Ilirski Bistrici se te dni mrz-1 skih brigad je bila izbrana Ilirska 'nn _______ i___________________________ : i„;i___4___________ lično pripravljajo, oziroma zaključujejo priprave, ki so se začele že Pozimi, za zbor partizanskih prekomorskih brigad v okviru proslav zu-letnice osvoboditve. Program proslave se bo začel že v soboto s slavnostnim zborovanjem splošnega zbora občine Ilirska Bistrica, na-. u° otvoritev razstave «Prekomor-ci v NOB» ter ((življenje in delo na primorskem od osvoboditve do danes)). Sledilo bo srečanje mladine v Pr*Padnikl JLA, sprejem delegacije ((Mladinskega pohoda po partizanskih poteh« pri predsedniku občinske skupščine; popoldne pa bo srečanje borcev prekomorskih brigad z mladino v taborih, komemoracija pri spomeniku padlih v Ilirski Bistrici in komemoracije pri spomenikih padlim v raznih krajih «• JULIJA V ILIRSKI BISTRICI Program zbora prekomorskih brigad Vozni red vlakov — spored 4. julija Vse bivše borce, aktiviste, svojce in sorodnike padlih in simpatizerje vabimo na veliko partizansko srečanje v Ilirski Bistrici. Udeleženci izleta naj si kupijo nedeljsko povratno vozno karto (tarifa štev. 3) do železniške postaje Opčine-meja! Odhod vlaka iz Trsta ob 6.30, iz Križa ob 6.44, iz Nabrežine ob 6.54, s Proseka ob 7.04, z Opčin ob 7.25. Odhod iz Ilirske Bistrice ob 20. uri. Ob 10 uri v Ilirski Bistrici množično zborovanje z govorom Miha Marinka, političnega sekretarja CK ZKS. Nastopijo združen: pevski zbori iz Ajdovščine, Branika, Cerk-ua.Dornberga, Ilirske Bistrice, I-zole, Jelšan, Podnanosa Sežane, Vrtojbe, «Vinko Vodopivec« iz Ljubljane in Prosek - Kontovel, “Srečko Kosovel« iz Ronk, «Kras» jz Dola Poljan ter pet oktetov iz Primorske. Spremljala bo godba iz Idrije. Od 11.30 do 12.30 koncerti godb ha pihala iz Idrije in Postojne. Od 12. do 16. srečanje borcev prekomorskih brigad. Ob 17, kulturna prireditev, pri kateri bodo sodelovali (iMedjure-Publička kulturno - prosvetna za-jednica Plevje« in pevski zbori Pro-|ek-Kontovel ter Ronke. Ob 18.30 športne in zabavne prireditve. ODBOR * l bistriške občine. Zvečer bo v Ilir* pi Bistrici koncert partizanskega invalidskega pevskega zbora, nato Pa športne in zabavne prireditve. . Glavni del proslave bo v nede- lJ° s sporedom, ki ga objavljamo ha drugem mestu. Na Tržaškem in na Goriškem Je Vfiliko zanimanje za to proslavo in p Predvideva velik obisk gostov iz Feh krajev, ker je bilo s Tržaškega jh Goriškega veliko število borcev 'h Padlih v prekomorskih brigadah. , Predvčerajšnjim smo bili v Ilir-Sl{i Bistrici, da si ogledamo prlpra-v® in se pogovorimo s sekretarjem občinskega komiteja ZKS Albinom Kuretom, ki nam je dal vsa pojasnila in nekaj zanimivih podatkov. Za zbor partizanskih prekomor- Bistrica, ker je bil na tem področju uničen 97. nemški armijski korpus, ker se je bitka za osvoboditev Slovenskega Primorja zaključila v Ilirski Bistrici 7. maja 1945, ker je na področju Ilirske Bistrice pokopanih veliko število borcev prekomorskih brigad (v zaključni vojaški operaciji je na tem področju padlo približno 420 borcev, pripadnikov vseh narodnosti in narodnih manjšin). In končno, pri Ilirski Bistrici se je zaključila epopeja prekomorskih partizanskih brigad. Zaradi vsega tega je bila Ilirska Bistrica izbrana za to partizansko slavje. Razen tega pa so kraji pri Ilirski Bistrici znani po svojem prispevku, udeležbi in žrtvah v NOB že od začetka partizanskega gibanja na Primorskem. Bistriška občina šteje približno 15.000 prebivalcev, padlih v NOB pa je 1215. da ne govorimo o požganih vaseh in pomoči, ki so jih ljudje iz dokaj revnih krajev, nudili že prvim partizanskim četam in edlnicam. Pri urejevanju komunalnih na prav in olepšanju mesta so prebivalci Ilirske 'Bistrice prispevali približno 45.000 ur prostovoljnega dela, pomagali so tudi upokojenci ln mladina, ki si je uredila športni park, hišni sveti in posamezniki so obnovili hišna pročelja In -uredili okolico. Ta akcija je vzbudila veliko zanimanje in predlog, da bi z njo nadaljevali v prihodnjih le-llh. Razen tega so pilpfffve Oživile prosvetno in kulturno dejavnost. Po vsej občini so bile razne kulturne prireditve ter vaje pevskih zborov in orkestrov. V okviru priprav je bil razpisan natečaj za nov spomenik in grobnico vsem padlim prekomorcem, vsem padlim v občini in padlim borcem IV. armade za osvoboditev Slovenskega Primorja in Istre. Ta natečaj je naletel na velik odziv. Računajo, da bodo nov spomenik z grobnico odkrili 29. novembra. Množično zborovanje v nedeljo ob 10. uri bo na obsežnem prostoru med Trnovim in Ilirsko Bistrico, 200 do 300 metrov od železniške postaje, blizu nove šolske zgradbe osemletke, na katero so v Ilirski Bistrici upravičeno ponosni. Bartoli predsednik Tržaškega Lloyda Na skupščini članov družbe Tržaškega Lloyda so včeraj imenovali za novega predsednika pomorske družbe Tržaškega Lloyda bivšega tržaškega župana in člana desničarskega krila Krščanske demokracije inž. Giannija Bartoli-,ia Zb podpredsednika je bil imenovan Fonda Savio, za pooblaščenega upravnika in generalnega ravnatelja pa dr. Cirencione. Dosedanji generalni ravnatelj dr. Gu-gia je dal ostavko, ker je bil i-menovan za generalnega ravnatelja družbe »Adriatica di Naviga-zione«. Na zadnji seji stalne komisije za kmetijstvo pri trgovinski zbornici Je njen predsednik prof. Marsano poročal o pripravah za ustanovitev zadružne vinske kleti, za katero se sprejemajo prijave najkasneje do 15. Julija letos. Doslej je zagotovljena količina 10 tisoč stotov grozdja na leto. Predsednik je nadalje poročal o določilih, ki jih je odobril odbor zbornice, ki zadevajo označevanje govejih živali za proizvodnjo mesa. Odpravili so namreč znesek 500 lir, ki ga je plačeval vsak živinorejec, označevanje pa se nadaljuje brezplačno. Pričakuje se, da bodo te olajšave opogumile živinorejce, da bodo povečali število glav v svojih hlevih. V nadaljevanju seje so poročali predstavniki posameznih sektorjev. Posebno kar zadeva kmetijstvo in gozdarstvo se pripravljajo veliki načrti, ki jih bo mogoče uresničiti samo s pomočjo deželne uprave. Prof. Marsano se Je nato dotaknil najvažnejših vprašanj s kmetijskega področja. Omenil je vojaške služnosti, ki zavirajo zemljiške izboljšave ter onemogočajo sleherni napredek. Zelo ga ovirajo tudi ceste, avtomobilske ceste in železnice, ki prečkajo našo pokrajino v najrazličnejših smereh ter odjeda- jo kmetijstvu velika področja ro-1 cev, posebno pa vinogradnikov in nenadoma prišlo do nesreče. Prav v tistem trenutku, ko se je Ros-setto približal glavnemu vhodu podjetja, je na glavno cesto zavozil ritenski 58-letrii Roberto Se-guez, ki je upravljal avto znamke fiat 1300. Rossettu se ni posrečilo zavreti svoje vozilo ter je s precejšnjo silo trčil v zadnji del avta. Motor in oba potnika sta padla na tla. Najhuje se je pobil Genzo, katerega so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK ter ga sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma desne noge. Ozdravel bo v 50 dneh. Rossetto pa, ki se je poškodoval po desni roki im desnem stegnu, bo ozdravel v 10 dneh. Križanka padla v stanovanju V svoji domači hiši v Križu se je pred tremi dnevi ponesrečila 88-letna Josipina Bratina vd. Savi. Ko je zjutraj ob 6. uri vstala s postelje, ji je nenadoma postalo slabo ter je padla na tla. Pri padcu sl je verjetno zlomila levo nogo v kolku. Včerai ob 15.20 so ponesrečenko prepeljali na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti 90 dni. Avto povozil žensko Včeraj ob 10.55 sq,,,prepeljali na drugi kirurški oddelek 82-letno Marijo Bogateč vd. Batič iz Križa št. 26. Pri pregledu so zdravniki ugotovili na njej- lažje poškodbe na levem kolku ter na desnem stopalu. Ce bo šlo vse po sreči, bo že priletna ženska ozdravela v 8 dneh, Ponesrečenko so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Iz njenih izjav je razvidno, da jo je malo prej podrl na tla na prehodu za pešce v Ul. Carducci (blizu kina Odeon) avtomobilist Giu-lio Molteni, ki je upravljal avto znamke fiat 1100 CO (Como) 87727. Šofer se je peljal v smeri Portici di Chiozza. Molteni je doma iz Coma ter je po poklicu trgovec. iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiitiuiniiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiuiiiiiiiiiii dovitne zemlje. Potrebno je nadalje urediti kmetijska posestva ter opredeliti se za pridelovanje najdonosnejših vrst na področju tr-minsko - gradiškega polja, kjer so v teku obsežna dela na namakalnih napravah. Profesor Marsano je nadalje govori! o strokovni vzgoji mladine, ki je osnovnega pomena za napredek v kmetijstvu. Ta korak pa je mogoče napraviti z otvoritvijo kmetijskih šol, ki bi se specializirale in bile razmeščene po raznih krajih naše pokrajine. Potrebno Je organizirati tehnično službo z odpiranjem uradov, ki bodo kmetovalcem na voljo zlasti ob preobrazbi njihovega posestva ter izbiri nove proizvodne smeri. Kemično agrarno poskusni zavod v Gorici, ki deluje za tri pokrajine naše dežele, je potrebno okrepiti, da bi mogel s pridom opravljati svojo nalogo. Predvsem je potrebno poiskati za ta zavod primernejši sedež, urediti stalež osebja ter zagotoviti sredstva za normalno dejavnost. Končno Je prof. Marsano poudaril nujnost gospodarske organizacije vseh kmetijskih prolzvajal- NA POBUDO SPZ Izlet v Logarsko dolino navdušil vse udeležence Spotoma so si ogledali hmeljske nasade in razne kraje Slovenije sadjarjev. Vsa zgoraj navedena vprašanja je mogoče urediti samo z velikimi napori raznih ustanov, zlasti dežele, in pa zasebnikov. Posebno velike težave so se pojavile z živinorejo, za katero Je ministrstvo ukinilo sleherno financiranje, ker spada to področje v pristojnost dežele; dežela s svoje strani pa tudi ne more pomagati, ker še nima potrebnih uradov, ki bi se ukvarja)! s tem vprašanjem, Ce se v doglednem času ne najde primerna rešitev, bodo nastale hude posledice. Predsednik Je sporočil, da so ministrstvo kakor tudi deželo že obvestili o razmerah ter ju pozvali, naj čimprej nekaj ukreneta. Sledila je živahna diskusija, med katero je rag. Costantlni zahteval zvišanje cene koruze. Sklenili so. naj trgovinska zbornica pobudo u-resniči. Komisija Je proučila tudi razmere, ki so nastale zaradi ukinitve Pokrajinskega agrarnega konzorcija. Prikazali so hudo gospodarsko škodo, ki Je nastala zaradi zapore podružnic. Komisija Je predlagala, naj se odpre medpokrajin- Preteklo nedeljo v zgodnjih Jutranjih urah je avtobus odpeljal številne izletnike iz Gorice, Pod-gore in drugih krajev goriške okolice. na izlet v prelepo Logarsko dolino, ki ga je organiziralo Slovensko planinsko društvo iz Gorice. Vreme Je bilo ves dan krasno in tako se Je že od samega začetka ustvarilo med izletniki veselo razpoloženje. Preko Postojne in Ljubljane so pohiteli proti Kamniku, kjer je bit prvi odmor. Tu so si izletniki ogledali nekatere zgodovinske zanimivosti in naravne lepote kamniške okolice. Naj omenimo med drugim rudnik kaollna pri Črnivcu, dalje naprej Gornji grad, kjer Je bil prvi sedež ljubljanske škofije ln kjer imajo nad 200 let starp zanimive in dragocene slike. Tu so še vidni tudi ostanki stare trdnjave. Pri Lučah so si izletniki ogledali skalni zob Igla s presihajočim studencem. Skozi Solčavo, ki so Jo leta 1944 požgali Nemci, jih je končno avtobus pripeljal do Logarske doline. Ta je 7 km dolga tvorba iz ledeniške dobe ter spa da med naj lepše jugoslovanske gorske doline. Na njenem zgornjem koncu (dolina ima nadmorsko višino od 600 do 800 m), pada izpod Okrešlja 40 m v globino slap Rln- gostišč, od katerih Je najbolj znana gostilna Logarjevih sester. Tu so se izletniki tudi nekoliko okrepčali, preden so začeli povratno pot skozi Šoštanj. Mozirje in Celje ter si spotoma ogledali tudi obsežne hmeljske nasade v Savinjski dolini, ki jih do takrat mnogi še niso nikoli videli. Po krajšem odmoru v Ljubljani so se vrnili v večernih urah v Gorico z najlepšimi vtisi, čeprav so bili trudni zaradi dolge avtobusne vožnje. ski konzorcij za Gorico in Videm,. ka. Tu je tudi planinska postojan-da bi se odpravila vsaj največja ka v višini 1378 m Na spodnjem škoda. I koncu ob vhodu v dolino Je več SINDIKALNA KRONIKA Preklicana 24-urna stavka delavcev lesnih tovarn Stavko so preklicale sindikalne organizacije, ker je zveza induslrijcev pripravljena na pogajanja PILCA — CISL sporoča, da so sindikalne organizacije preklicale 24-urno stavko delavcev lesnih tovarn, ki bi morala biti danes, 1. Julija. Stavko so preklicali, ker so industrijcl sporočili vsedržavnim vodstvom sindikalnih organizacij, da so pripravljeni na pogajanja 5. Julija. Sindikalne organizacije so proglasile stavko na podlagi razbitja pogajanj za obnovo vsedržavne delovne pogodbe, ki so trajala več kot leto dni. ......... Vsedržavno vodstvo PILCA-CISL sporoča, da je na sestanku 5. Julija mogoče spor poravnati; zadeva pa delavce lesnih tovarn Iglea, Si-les, IPL, Ollvierl, Zulli, Associazio-ne Falegnami, Zorzenon, Specchla, Princi in druge. Ameriški cirkus v Gorici Po nastopih v raznih večjih mestih Italije pride jutri v Gorico IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Nesreča s skuterjem Včeraj okoli 13. ure se je 18-letni delavec Giovanni Rossetto iz Ul. Lago 14 peljal s skuterjem navzdol po drevoredu blizu konjskega dirkališča. Skupaj z njim se je peljal na drugem sedežu 23-letni Antonio Genzo iz Ul. Grandi 22. V bližini podjetja Sadoch je Povsod čistijo, popravljajo in obnavljajo K1IUO «1B1S» PBP8EH predvaja danes, 1. t.m. ob 19.30 detektivski film v technicolorju ESPERIMENTO DEL DOTT. ZAGROS (POSKUS DR. ZAGROSA) Igrajo; VINCENT, PRINCE in JOYCE Prepovedano mladini pod 18. letom Zaradi umika tožilčeve pritožbe potrjena oprostitev avtomobilista Do smrti je povozil mladeniča, ki je nenadoma skočil pred avtomobil Na tržaškem prizivnem sodišču (predsednik Franz, tožilec Mayer, zapisnikar Parigi) so včeraj ponovno obravnavali primer nenamernega umora, ki ga je zagrešil 38-letni šofer Romano Burba predlanskim na Silvestrovo v Ronkah. O tem žalostnem dogodku smo že poročali v januarju letos na naši goriški strani ob priliki prvostopne obravnave pred goriškim kazenskim sodiščem. Tedaj smo pisali, da se je Burba peljal okoli 2,30 s svojim taksijem iz Tržiča proti Ronkam. Na ulicah je bilo še zelo živahno. Več prič je pozneje potrdilo, da so številni mladeniči kršili na zelo grob način prometne predpise ter križali pot avtom, ki so prihajali mimo. Nekaj podobnega se je pripetilo tudi Burbi. Na poti je srečal skupino mladeničev, ki so šli peš po desni strani ceste proti Ronkam. Z desnim koncem sprednjega dela avomobila se je zaletel v hrbet 18-letnemu Domenicu Lam-bruzzi iz Tržiča. Burba je ponesrečenega mladeniča sam odpeljal v bolnišnico, vendar je ta umrl že med prevozom zaradi zloma lobanje m drugih notranjih poškodb. Burba je izjavil preiskovalnim organom, da se je peljal s hitrostjo kakih 50 km na uro. Pripomnil je še, da je mladenič nenadoma izko-čil iz srede svojih tovarišev proti sredini ceste. Zaradi nenadnosti tega dejanja, se je šofer znašel v precepu: zavrl je sicer svoj avto, toda ni se mu posrečilo, da bi se izognil neprevidnežu. Priča Gian-paolo Visintini pa je izjavil, da se nesrečni mladenič sploh ni premaknil iz vrste svojih sovrstnikov. Dve drugi priči pa sta trdili, da je Lambruzzo postal žrtev svoje lastne predrznosti, ker se je s svojimi prijatelji prerival tudi po sredini ceste. Javni tožilec je tedaj zahteval, naj sodniki obsodijo obtoženca na 6 mesecev zapora ter na odvzem vozniškega dovoljenja za dve leti. Obtoženčeva zagovornika na sta menila, da bi morali sodniki oprostiti njunega varovanca, ker dejanja ni zagrešil. Sodniki so sprejeli to zadnjo tezo ter so Burbo oprostili. Proti razsodbi se je pritožil javni tožilec, ker je menil, da sodniki niso upoštevali nekaterih bistvenih pričevanj. V včerajšnji obravnavi pred prizivnim sodiščem pa je generalni prokurator dr. Mayer umaknil svojo pritožbo. Zato so sodniki kmalu razsodili zadevo v korist obtoženca, katerega so oprostili z isto formulo, kot na prvostopnem sodišču. * • * Pred kozenskim sodiščem (pred-selnik Rossi, tožilec Paseoli, zapisnikar De Paoli), ki je zasedalo v svojstvu prizivnega sodišča, se je moral zagovarjati včeraj 31-letni Sergio Acquarini iz Ul. del Ghir-landaio 14, ki je bil obtožen, da se je hudo upijanil. Bilo je okoli 3,10 ure 23. februarja letos, ko je lastnik nočnega lokala ((Odeon« v Ul. S. Lazzaro, telefoniral na kvesturo ter zahteval takojšen poseg agentov, ker pet klientov ni hotelo zapustiti lokala v trenutku, ko se ta normalno zapira. Policisti so prišli takoj v gostišče ter_ našli tam razgrajače. Štirje moški so na njihov poziv takoj odšli, peti pa se je začel upirati. Slo je prav za Acquarini-ja, ki se je v veži postavil policistom po robu ter izjavil, da noče iti v bolnišnico, kjer naj bi zdravniki ugotovili njegovo stanje. Moški je trdil, da ni pijan ter se je obregnil nad policisti z marsikakšnim grobim izrazom. Naslednjega dne so ga agenti prepeljali v Koronejske zapore ter ga prijavili sodišču. Preiskovalni sodnik pa ga je že po dveh dneh izpustil iz zapora. Tržaški sodnik je spoznal Acqua-rina Za krivega ter ga obsodil pogojno in brez vpisa v kazenski list na 50.000 lir globe. Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec zahteval, naj prizivni sodniki potrdijo prvostopno razsodbo. Obtoženčev zagovornik pa je menil, da bi ga morali oprostiti vsake obtožbe, ker Acquarini ni bil pijan. Dr. Catalan je celo zahteval, da bi sodniki morali zaslišati nekaj prič, ki bi utegnile potrditi to okoliščino. ameriški cirkus. Predstave bo Imel na Rojcah, kjer bodo z areno in prostorom za živali zasedli okrog 30 tisoč kv. metrov površine. Cirkus se bo ustavil v Gorici tri dni. Prva predstava bo Jutri, 2. julija ob 21. url, v soboto ln nedeljo pa bo Imel po dve predstavi, in sicer ob 16. in 21. uri. Ogled živali do dovoljen v soboto ln nedeljo od 9.30 dalje. Vodstvo cirkusa bo zaposlilo tudi nekaj domačinov, ki so pripravljeni pomagati pri postavljanju in razstavljanju cirkuških naprav. V SOBOTO SO ZAKLJUČILI S POUKOM Dobro in koristno delo otroškega vrtca v Podgori Matere so izrazile svoje zadovoljstvo z doseženimi uspehi Letna skupščina zveze industrijccv v Tržiču V Tržiču je bila včeraj letna skupščina zveze industrtjcev, na kateri Je o gospodarskem stanju poročal predsednik Inž. Bagon. Zlasti je obravnaval razmere v ladjedelnici CRDA, ki od 1960. leta dalje preživlja letos najhujšo krizo zaradi pomanjkanja naročil. Danes dražba v zastavljalnici V goriški zastavljalnici v Ulici Carducci, bo danes, z začetkom ob 9.30 običajna tedenska dražba zastavljenih predmetov, ki Jih lastniki niso prevzeli v določenem roku. Prodajali bodo tako oblačila ln drugo blago kot dragocene predmete. Pokop otroka m mladeniča ki sta se utopila v morju Včeraj so pokopali mladeniča, ki sta se prejšnji teden utopila v morju pri Giarettah. Alfreda Ferletlča, 8-letnega sina bivšega župana iz Doberdoba, so pokopali v družinskem grobu v Doberdobu, njegovega prijatelja 23-letnega Calllgarlsa pa v Zagraju. Obeh pogrebov se Je udeležila velika množica sorodnikov, prijateljev In znancev. V soboto so zaključili letošnje šolsko leto tudi v otroškem vrtcu v Podgori. Ob 14. url so se zbrale matere malih gojencev v prostorih vrtca, kjer so jim pokazali izdelke, ki so jih otroci pod vodstvom vrtnarice napravili v teh nekaj mesecih, ko je bila odprta tudi slovenska sekcija pri vrtcu v Podgotl. Matere so izrazile svoje zadovoljstvo ter ugotovile, da je bil doseženi uspeh v tako kratkem času še kar dober in so se lepo zahvalile vrtnarici za njeno prizadevanje. Vsekakor so ob tej priliki lahko ugotovile, kako koristen je otroški vrtec za njihove malčke, zlasti še pri tistih družinah, kjer matere zaradi zaposlitve ne morejo same dovolj paziti nanje in se posvetiti njihovi vzgoji Za prihodnje šolsko leto se bodo za vpis gotovo odločile tudi tiste matere, ki so jim med tem njihovi malčki dozoreli za vrtec, ali ki so letos ostale še ob strani. OB STOLETNICI USTANOVITVE Svečana seja pokrajinskega zdravstvenega sveta V dvorani pokrajinskega sveta Je bila včeraj svečana seja pokrajinskega zdravstvenega sveta, ki Je počastil spomin stoletnice ustanovitve višjega sveta za zdravstvo v Rimu ter pokrajinskih svetov. Sestanka gorlškega zdravstvenega sveta so se poleg njegovih članov udeležili tudi številni povabljenci, med katerimi smo opazili kvestor-Ja dr. Guldo, poveljnika karabinjerjev majorja Gerlando ln deželnega svetovalca Coclannija. Sestanek Je otvortl prefekt dr. Princivalle, ob katerem sta za predsedniško mizo sedela tudi pokrajinski predsednik dr. Chientaroiii ln pokrajinski zdravnik dr. Monta-gna. Prefekt je uvodoma obsežno govoril o zgodovini nastanka višjega in pokrajinskih zdravstvenih svetov ter o njihovih nalogah v stotih letih njihovega obstoja. Nato je pokrajinski zdravnik dr. Monta-gna podal daljše poročilo o zdravstvenem stanju v naši pokrajini. V njem se je dotaknil vseh najvažnejših vprašanj s tega področja. Ob koncu so preklicali svoječasni sklep o malaričnosti področja, k) obsega občine Gradež, Ronke In Škocjan. V Doberdobu so oddali delo za povečanje osnovne šole Napovedana dražba., za oddajo gradbenih del za povečanje ln modernizacijo poslopja osnovne šole v Doberdobu se je redno vršila v ponedeljek dopoldne ob 11 uri. Od večjega števila povabljenih podjetij »e Jih je udeležilo le pet. Drugi so se opravičili ali jih pa delo za radi premajhnega obsega ni zanimalo. Zidarska dela, za katera Je bDo piedvldenih okrog 13 milijonov Ur stroškov, je prevzelo neko podjetje iz Tržiča z 39,5 odst poviškom. Za razliko bo morala dati država toliko večje posojilo na dolgoročno odplačevanje ln s predvidenim državnim prispevkom. Prevzemnik Je pogodbo podpisal takoj ob prevzemu ln računajo, da bo v najkrajšem času začel z deli. Kar se tiče ureditev ogrevalnih naprav in dtugih notranjih del. bodo sklenili ločene pogodbe s po sameznlmi prevzemniki teh del enkrat pozneje. PSIUP ocenil volilne rezultate Pokrajinski odbor PSIUP Je na svoji zadnji seji ocenil rezultate upravnih volitev na Goriškem. U-gotovil je nazadovanje KD ln desničarskih strank ter napredovanje socialdemokratov, ki si skušajo pridobiti del volivcev PSI. Izrazili so zadovoljstvo z napredkom svoje stranke ter Izjavili, da Je PSIUP pripravljena sodelovati samo pri upravah levice in da je proti formacijam levega centra na Goriškem. iiiiiiiiniiiiituiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimuiimiiiiiiiiiNHi IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Deček iz Sčednega se je porezal s koso Na Travniku mu je postalo slabo Otrok se je oparil z vrelo vodo Včeraj popoldne okrog 12.30 so poklicali rešilni voz Zelenega križa v ščedno, kjer se je ponesrečil 13-letni dijak Evgen Mikluš iz ščed-nega št. 8. Odpeljali so ga v gorl-ško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili precej globoko rano na levem kolenu. Pridržali so ga za 10 dni na zdravljenju. Deček je povedal, da je šel malo prej na travnik blizu svojega doma, kjer se Je spodtaknll ln padel na rezilo kose, Okrog 13. ure včeraj Je pešačil Prizivni" sodniki so izbrali vmes- 36-letnl Rudolf Lavrenčič, ki Je dc- no pot ter so Acquarinija oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. ŠIRITE l’l!IMOItSKI DNEVNIH ma iz Sv. Lenarta v Beneški Sloveniji, pa stanuje sedaj v kazerme-tah na Svetogorskl cesti v Gorici, po goriškem Travniku, ki so ga prav te dni prevlekli s svežo bi-tumsko maso, katera se Je v opoldanski vročini topila. Lavrenčiču Je nenadoma postalo slabo in Je padel. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v gorlško civilno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč za rano na lasišču: okreval bo v 4 dneh. Na delu v delavnici Sacchettl Ul. Casclno v Gorici se Je okrog 14. ure ponesrečil 19-letni Giordano Spessot iz Farre. Med popravljanjem karoserije nekega avtomobila so ga vrata udarila v brado In ga ranila. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 5 dneh Včeraj ob 9.20 so pripeljali v bolnišnico 4-letnega Lorenza Venico iz Farre. Zdravniki so mu ugotovili opekline prve in druge stopnje na obrazu in po telesu. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo 20 dni. Oče. ki Je otroka spremljal, Je povedal, da Je v domači kuhinji s štedilnika prevrnil nase posodo z vrelo vodo. i Oslavci se pritožujejo zaradi prašne ceste Zadnje dni je pritisnila tudi na Oslavje precej huda vročina Lepo vreme je sicer potrebno za košnjo trave in spravo sena pa tudi za sadje. Pač pa Imamo neprlllke s ce sto. ki je vedno bolj prašna. Tisto protlprašno škropivo, ki ga uporablja pokrajinska uprava, traja namreč le nekaj časa in potem Je vse po starem. Prah Je nadležen zlasti kmetom, ki opravljajo svoje delo ob cesti. Zato bi morala pristojna oblast posredovati, da bi to cesto čimprej asfaltirali. Folklorne skupine is Istre so gostovale v Gorici Turistično društvo Pro loco iz Gorice je ob podoori PTU organiziral o preteklo soboto zvečer v veliki dvorani VGG kulturni nastop italijanske narodne skupnosti )I Istre in z Reke. ki deluje v okri-ru tamkajšnjih {Italijanskih kulturnih krožkov*. Nastopil je združen pevski zbor, v katerem so sodelovali krožki z Reke, iz Pulja, Kopra, Izole m drugih krajev. Zbor je zapel kakih pet pesmi, med njimi nekaj tudi precej zahtevnih Naivečji u-sneh na je dosegel mandolinistič-ni orkester, ki ie štel kakih 60 članov ter je zaigral odlomke iz oper •Cavalleria Rusticana» in »E-ro z onega sveta» ter vrsto napolitanskih in istrskih narodnih pesmi. Sledil je nastop folklorne skupine i z Vodnjana, ki je v štirih slikah prikazal značilne ienitovanj-ske običaje iz tistega dela Istre. Ob koncu so nastopili še solisti zbora Z Reke. ki so zapeli vrsto odlomkov iz raznih oper ter p ran tako teli splošno odobravanje. Pred začetkom koncerta je predsednik Pro loco Formentim poudaril pomen tega gostovanja v Gorici ter ugotovil, da je bilo to srečanje omogočeno spričo dobrih sosedskih odnosov z Jugoslavijo. V imenu gostov je pozdravil občinstvo podpredsednik »Unije« A-hram, ki je poudaril, da italijanska narodna skupnost lahko nemoteno pop svojo kulturo in li državne oblasti pri tem pomagajo tudi s konkretno podporo. Udeležba na prireditvi ni bila zelo -tevilna. kar pa je treba nedvomno pripisati dejstvu, da je tisti večer velika vročina marsikoga zadržala doma Festival ob Nadiži od 31. juliju do 2. avgusta Na festivuiu ob Nadiži, ki ga vsake leto prirejajo v Čedadu, bo letos med 31. julijem in 2. avgustom sodelovalo tudi nekaj znanih italijanskih popevkarjev. Svojo udeležbo sta napovedali dvojčki Kessler, dalje Cinquettl. Betty Curtis, Cor-rado in Mananini Posebno veliko zanimanje vlada za nemški sestrici in Cinquettije-vo, ki bodo prvič nastopile v tem furlanskem mestu Ce upoštevamo imena popevkaric in napovedoval cev, potem bo letošnji festival oo Nadiži daleč presegel vse :odobne prireditve, ki so jih imeli v videmski pokrajini. Posebnost letošnjega festivala pa bo sodelovanje treh folklornih skupin. Italijanske. Jugoslovanske ln avstrijske. Sodeloval bo nadalje zabavni ansambel Surf. ki je s tolikšnim uspehom nastopil na festivalu v San Remu. Dokončnega programa prireditelji še niso sestavili, zaradi tega Je mogoče, da se bodo že napovedanim Izvajalcem pridružili novi, prav tako znani. Podaljšan rok natečaja za čitanko II. razreda Ravnateljstvo državne knjižnice v Gorici, ki je zastopnik državne ustanove za ljudske ln šolske knjižnice, sporoča, da Je rok za natečaj za pripravo čitanke za drugi razred slovenskih Sol na Goriškem In v Trstu, podaljšan ter bo zapadel dne 31. julija ob 12. url. Obvestili Razdeljevanje blaga proste cone za julij Trgovinska zbornica sporoča, da se je začelo razdeljevanje jestvin proste cone za mesec julij potrošnikom iz Gorice ln Sovodenj ter ostalih krajev pokrajine. Za Gorico in Sovodnje sta na voljo dva kilograma sladkorja na odrezek 31 osebne živilske nakaznice po največ 140 lir kg, 250 g surove kave na odrezek št. 32 ln liter semenskega olja. Obroki se morajo prevzeti najkasneje do 81. julija. PRISPEVAJTE HA DIJAŠKO MATICO | Uprava Dijaškega doma v Gorici posluje od 1. Julija dalje vsak dan od 10. do 12. ure. Urada Slovenske kulturno gospodarske zveze in Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ascolljeva ulica št. 1. sta odprta vsak delavnik od 7.30 do 13.30. VERDI. I7.00-: »Hamlet«. J. Smok-tounovsky ln A. Vertlnskaja; ruski film v klnemaskopu. CORSO. Zaprto. MODERNISSIMO. 16.00 «11 grande bluff«, E. Constantine in D. Wilms; ameriški čmobeli film. VITTORIA. 17.00; «1 lancieri del deserte«. G. Madison in Carole Mathiews; čmobeli angleški film. CENTRALE. 17.30: nScuola di spiei, Mc. Kenna in P. Scoflel. Ameriški čmobeli film. Zadnja ob 21.30. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna AL CORSO na Korzu Italia 89, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 32,2 stopinje ob 14. url ter najnišjo 15,1 stopinje Celzija ob 5. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 63 odstotkov. plavanji Nocoj v pokritem bazenu Tržačani v troboju z Ljubljano in Dunajem Tekmovanje velja za «Pokal Ljubljane» Nocoj ob 21. uri bo v pokritem bazenu na Nabrežju T. Gulli plavalni troboj TRST — LJUBLJANA — DUNAJ za «pokal Ljubljane«. Prireditev bo nudila ljubiteljem te panoge obilo užitka, saj bomo imeli priložnosti videti v bazenu poleg drugih tudi vrhunske slovenske plavalce kot so Vrhovšek Dani, Dermastia Urban, Trtnik Zlata in Souvan Miša, medtem ko bodo dunajske barve branili Suda, Kleisch, Posch Filippovits, Hafner, Grohs itd. Tržaško reprezentanco pa bosta med drugimi predstavljala olimpijca Anna Maria Cecchi in Pierpaolo Spangaro. Na startu bodo tudi prikupna reprezentantka Luciana Dapretto, dalje Arne-deo Chimisso in Franco Chino, ki sta pred dnevi nastopila v Rimu na mitingu za «Trofejo sedmih gričev«. Današnji troboj bo potekal z naslednjim razporedom: 40(1 m prosto moški in ženske, 200 m prsno moški in ženske, 200 m hrbtno moški, 100 m hrbtno ženske, 200 m metuljček moški, 100 m metuljček ženske, 100 m prosto moški in ženske, štafeta 4x100 m v 4 slogih moški in ženske. ATLETIKA Evropski rekord Francoza JAZYJA v teku na 5000 m HELSINKI, 30. — Francoz Mi-chel Jazy je nocoj med mednarodnim atletskim mitingom izboljšal s časom 13’27”6 evropski rekord v teku na 5000 m. Prejšnji rekord je s 13’29” pripadal od 11. junija istemu atletu, medtem ko Avstralec Ron Clarke, ki je danes v Helsinkih zasedel s 13’29”4 tretje mesto, brani svetovni rekord s časom 13’25”8. Čeprav ni izboljšal svetovnega rekorda, je bil današnji Jazyjev tek zelo razburljiv. Omeniti je treba, da so prvi štirje uvrščeni in sicer Jazy, Keino (Kenija), Clarke in Wiggs (V. Britanija) izboljšali sloviti Kutsov rekord (13’35"), ki je vzdržal od 1957 do danes.. iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTfiiiiiiiiiitiiiiiiiiiriimiiiiniiiiniiiiiuitiiiiimimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii TOUR DE L/AVENIR Španec Diaz (prvi na cilju) novi leader BAGNERES DE BIGORRE, 30,— V deseti etapi amaterskega Toura, ki je šla kot za profesionalce čez oba pirenejska prelaza, so se najbolj izkazali Spanci, Italijani in Švicarji, medtem ko Francozi niso mogli poseči v borbo za prvo mesto. Spanec Diaz je zmagal in o-svojil majico najboljšega. Vrstni red na cilju 226,500 km dolge etape Dax - Bagneres de Bigorre je naslednji: 1. DIAZ (Sp.) 6.59*07” (z odbitkom 6.58’37”) 2. R. Zollinger (Sv.) 7.02’34” (z Odbitkom 7.02T9”) 3. Rodriguez (Sp.) 7.03T1” 4. Herger (Sv.) 5. Michelotto (It.), 6. Corradini SPLOŠNA LESTVICA 1. DIAZ (Sp.) 47.23’28” 2 Herger (Sv.) z zaost. 3’00” 3. De Locht (Belg.) 3’07” 4. Rodriguez (Sp.) 3T6” 5. R. Zollinger (Sv.) 4’35” 6. Corradini (It.) 4’38” 7. Marine (Sp.) 5T0” 8 Steevens (Hol.) 6’02” itd. SPJjOŠN A EKIPNA LESTVICA 1. ŠPANIJA 142.08'40” 2. Italija 142.24’U” 3. Francija 142.27'32” KOLESARSTVO TOUR »E FRANCE Španec Jimenez na cilju Gimondi z rumeno majico Vrsta odstopov: med temi leader Van de Kerkliove in favorit za končno zmago Adorni BAGNERES DE BIGORRE. 30 Prva vzponska etapa čez strma prelaza Aubisqueja in Tourmaleta je precej razredčila vrste udeležencev profesionalnega Toura. Na seznamu tistih, ki iz raznih razlogov niso vzdržali napora to Belgijec Van De Kerkhove, ki je startal z rumeno majico najboljšega, Italijan Adorni, ki je bil med favoriti za končno zmago in drugi več ali manj znani kolesarji. Adomija je škoda, ker je imel možnost, da ponovi exploit Coppija in Anquetila, da si v istem letu osvoji končno zmago tako na Giru kot na Touru. žal ni mogel naprej, ker so ga krči v želodcu prisilili s kolesa še pred-no je prišel do prvega prelaza. Današnja etapa iz Daxa, kamor so kolesarje pripeljali z vlakom iz Bordeauxa, do Bagneres de Bigorre (226,500 km) se je zaključila s prepričljivo zmago Spanca Jlmeneza. ki je prevladoval na vzponih in je na obeh prelazih pobral največ NOGOMET STOCKHOLM, 30. V prijateljski nogometni tekmi je reprezentanca Brazilije premagala Švedsko 2:1 (1:1). Gole so dosegli v 30’ p. p. Bild, v 40’ Pele, v 40’ d.p. Gerson. * * * TURIN, 30. — Zaradi izjav novinarjem v prejšnjem tednu je vodstvo Juventusa ožigosalo vedenje igralca Omarja Sivorija, katerega je kaznovalo z globo in je sklenilo proučiti ponudbe za prodajo napadalca drugim klubom. Odvetniki premagali časnikarje HOKEJ ITALIJANSKO PRVENSTVO Nobenih sprememb na vrhu lestvice Šesto kolo italijanskega prvenstva v hokeju na kotalkah ni prineslo nobenih sprememb na vrhu lestvice, kljub temu, da je bilo na sporedu nekaj zanimivih in na prvi pogled izenačenih tekem. Največ pozornosti je zahteval spopad v Trstu, kjer sta se pomerili Triestina in Novara. Domačini so bili sicer na boljšem mestu v lestvici, pekel pa jih je poraz, ki so ga doživeli uiiiiHiii srečanje Pro Go-rizia - Corinons na islam igrišču Na igrišču Juventine v štandrežu so prejšnji večer odigrali prvo tekmo nočnega nogometnega turnirja, ki se ga udeležujejo poleg organizatorja Se tri goriške nogometne ekipe. Pri prvem srečanju sta se pomerili Juventina in ekipa iz Farre. Tekma se je zaključila z zmago gostov iz Farre z rezultatom 2:1 (prvi polčas 1:0 za goste). Igra je bila ves čas lepa in bor- ------------------” bena in prišlo je tudi precej navijačev, ki so pomagali eni ali drugi ekipi z bodrenjem. Prvi gol so dosegli igralci iz Farre, ko je sodnik spregledal napako, ki jo je zagrešil igralec te ekipe. Obramba Juventine je takrat prekinila igro, nasprotni napadalec pa je nadaljeval akcijo in spravil žogo v mrežo. Poleg tega je v prvem polčasu Juventina igrala proti vetru in vkljub temu izvedla več napadov. V drugem polčasu so domačini izenačili po zaslugi Klaučiča. Gostje so nato precej popustili in domačini so na igrišču prevladovali. Žal je Ferfolja pri streljanju v vrata zadel prečko. Z nekoliko več sreče za domačine, bi se tekma lahko zaključila vsaj neodločeno, kar bi bolje odgovarjalo poteku igre. Danes zvečer ob 20.45 nastopita v štandrežu ekipi Pro Gorizia in Cormons v drugi izločilni tekmi. Zmagovalec iz tega srečanja se bo v soboto pomeril s Farro v borbi za prvo in drugo mesto. Juventina pa bo v soboto igrala z ekipo, ki bo na današnji tekmi izgubila, za 3. in 4. mesto. točk gorske nagrade. Rumena majica pa je ponovno prešla na ramena Italijana Glmondija, ki pa je imel smolo, da je v zadnjem spustu preluknjal zračnico. S tem je izgubil možnost, da pusti za se boj Poulidorja, ki je včeraj prerokoval, da bo Italijanom odščipnil najmanj poldrugo minuto. To še seveda ni zgodilo in Gimondi, peti na cilju, je sedaj leader splošne lestvice in je s prvim mestom v lestvici po točkah osvojil tudi zeleno majico. Začetek današnje etape je napovedoval ostro borbo, a brž ko so se pojavili vzponi se Je na čelu dolge kolone pojavil Jimenez. ET Je pustil druge daleč za seboj. Napad je ponovil na vzponu na Tourmalet, kjer je deževalo in Spanec je s samotno vožnjo privozil do cilja s skoraj 3 minutnim naskokom. Favorit za današnjo zmago Španec Bahamontes pa je močno zaostal in malo je manjkalo, da zaradi zamude na cilju ni izpadel Iz konkurence. NA CILJU 1. JIMENEZ (Sp.) 6.49T9” (z odbitkom 6.48T9”) 2. Foucher (Fr.) 6.52’07” (z odbitkom 6.51’37”) 3. Motta (It.) 6.52T9” (z odbitkom 6.51’37”) 4. Zimmermann (Fr.) 5. Lebaube (Fr.) 6. Gimondi (It.) 6.53’24” 7. De Rosso (It.) 8. Esteban Martin (Sp.) 6.53’25” 9. Poulidor (Fr.), 10. Simpson (VB) 6.54T9”, 11. Kunde (Nem.), EKIPNA LESTVICA 1. GIMONDI (It.) 49.40’57” 2. Poulidor (Fr.) z zaost. 3’12” 3. Lebaube (Fr.) in Foucher (Fr.) 4’23” 5. Motta (It.) 4'32” 6. Simpson (VB) 5’59” 7. Kunde (Nem.) 6’16” 8. Haast (Hol.) 6’28” 9. Dc Rosso (It.) 6’40”, 10. Zimmermann (Fr.) 7’21”, 11. Delise (Fr.) 7’58”,12. Janssen (Hol.) 8’32”, 13. Anglade (Fr.) 8’37”, 14. Van Looy (Belg.) 8’41”, 15. Pingeon (Fr.) 9T3”, 16. Pambianco (It.) Na ledeniku Presena na prelazu Tonale v srednjih Alpah je bilo v nedeljo 27. junija prvo srečanje smučarskih reprezentanc časnikarjev in odvetnikov. Zmagali so odvetniki s skupnim časom prvih pe-t.h tekmovalcev 5'57”3 proti novinarjem s časom 6'02”7. Zmagovalno ekipo odvetnikov so sestavljali Carpinetl, Vinatzer, Aureli, Nino, Bernasconi; časnikarjev pa Da-mioli, Vesel, Rolly Marchi, Pigna in Veronelli. Med posamezniki so bili doseženi naslednji rezultati: 1. Carpinetl (odv.) Damioli (GIS) Vesel (GIS) Vinatzer (odv.) Aureli (odv.) Rolly Marchi (GIS) Pigna (GIS) Tekmovalo je 20 časnikarjev in odvetnikov, od katerih jih je bilo pet diskvalificiranih. Proga je bila dolga 1800 m z višinsko razliko 250 m ter je imela 38 vrat. Zelo lepo so se uvrstili smučarski učitelji iz Ponte di Legno. Prihodnje leto bodo v tekmovanju profesionalnih kategorij bržkone sodelovali tudi zdravniki in in-ženiriji. AVTOMOBILIZEM 1’02”9 1’04”9 1’04"9 1’06”6 1’06”6 1’10”2 ri8”6 prejšnje kolo v Modeni in ki je potr'. moralo moštva. Poleg tega je Novara vsekakor potrebovala obe točki, da bi še imela kako upanje. Obe moštvi sta se zaradi tega pojavili na igrišču z veliko tremo in pazili predvsem na obrambo. Tekma je tako potekala precej pusto in Triestina si je zaman prizadevala, da bi prešla v vodstvo. Le v drugem polčasu se je Martela-niju posrečilo ukaniti Romussija. Tedaj se je praktično odločila usoda gostov. Ti so se vrgli v napad; s čimer so le pustili večjo prostost tržaškim napadalcem, ki so se povečali razliko. Nasprotno pa je Mari onemogočil gostom katerikoli podvig. Prijetna vest Je prišla tudi iz Modene, kjer je Ferroviario navdušil gledalce in gladko odpravil domači Rapid. Med 4’ in 8’ so Tržačani štirikrat pretresli mrežo nasprotnikov in spravili rezultat na varno. S to novo zmago je Ferroviario dokazal, da bo letos lahko posegel v boj za naj višjo lovoriko. Lahek posel je imel tudi tokrat vodeči Candy, ki je sprejel v goste Marzotto. Tekma se je zaradi dežja pričela popolnoči, zato so bili igralci precej... zaspani. Igra zato ni zadovoljila prisotnih, katerim je ostalo le veselje zaradi nove zmage domačega moštva. Skorajšnje presenečenje pa je pfipravila Pro Follonica, ki se je čvrsto upirala Amatoriju in klonila z minimalno razliko. Moštvo je zelo ojačil nastop trenerja Panagi-nija, starega a izkušenega igralca, ki se Je več let odlikoval kot najboljši strelec prvenstva. V Lodiju pa je tamkajšnje moštvo odpravilo Bassano in se povzpelo na sredino lestvice. Moštvo tudi letos ne bo imelo težav glede ostanka v najvišji konkurenci in bo tako lahko igralo mirne duše proti vsaki ekipi. Isto ne moremo zagotoviti za Bassano, ki je letos eden najresnejših kandidatov za izpad. IZIDI Triestina — Novara Rapid — Ferroviario Monza — Marzotto Lodl — Bassano P. Follonica — Amat MODENA, 30. — Argentinski pilot Manuel Fangio je v preizkusni vožnji avta vrste «Cobra - Mustang« izenači! s hitrostjo 144,850 km rekord dirkališčne proge v Monzi, katerega je dosegel aprila z avtom Ferrari Anglež John Surtees. iiiii iii lin i um iiiiiiii iii iiiiiniiii hiii im MiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiini im ■•11111111111111111111111 4:0 (0:0) 3:7 (1:4) 3:0 (1:0) 4:2 (0:1) 3:5 (2:3) U. K. DRUGO KOLO VATERPOLO PRVENSTVA B LIGE Triestina igrala neodločeno Edera pa je doživela poraz Lerici je proti Triestini izenačil v poslednji sekundi V drugem kolu vaterpolo prvenstva B lige je Triestina dosegla neodločen rezultat 4:4 proti Leri-clju. Edera pa je morala kloniti 6:3 proti Sori ju. Triestina, ki jo letos vodi in trenira jugoslovanski trener šarenac in ki je v prvi tekmi prvenstva proti Soriju dosegla odličen rezultat, je tokrat nekoliko zatajila. Med igro samo je sicer prevladovala, zlasti v drugem delu, vendar pa njeni napadalci niso znal! izkoristiti svoje premoči. V vodstvo je prišla še pred iztekom prve minute po Boschinu, minuto kasneje pa so izenačili gostje. V 4'21” so spet povedli domačini po llllUIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllimilllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIII BALIMCANJE V NEDELJO V KRIŽ« Nad 160 igralcev za trofejo 20-letnice odpora Armani in Loredan osvojila pokal kriškega odseka ANPI Nedeljska vročina ni motila številnih balincarjev: bilo jih je skupno 160, ki so na igriščih v Križu, Nabrežini, na Opčinah, v Rojanu in drugje v Trstu v priredbi kriške balincarske skupine tekmovali za «Trofejo dvajsetletnice odpora«. Po izločilnih tekmah, ki so potekala prav do poznega večera, se je proti --------------------- polnoči zbralo ob igrišču gostilne zaslugi Foschija, v tretji in četrti pa so gostje dosegli dva zaporedna gola in prevzeli vodstvo s 3:2. V tem delu je zlasti zatajil Brazach, ki je vstopil v igro namesto Mat-teija. Domačini so dobro reagirali in po Tedeschiju z dvema zaporednima goloma spet dosegli vodstvo in ga obdržali vse do zadnje sekunde igre, ko so gostje povsem nepričakovano izenačili. Edera je tudi tokrat zaigrala z veliko voljo, toda Sori je bil zanjo premočan nasprotnik. Domačini so v začetku bili še precej enakovredni, toda proti koncu so močno popustiti in Sori je zasluženo osvojil obe točki. Rezultati drugega kola: Dorla - Aschese 5:1, Mameli - Civitavec-chia 4:1, Triestina - Lerici 4:4, E-dera • Sori 3:6. V TOREK V NABREŽINI 5:4 za Novo Gorico v tekmi s Primorjem V okviru razstave vina v Nabrežini je bila v torek popoldne na športnem igrišču nogometna tekma med Primorjem s Proseka in Novo Gorico. Tekma je privabila ob rob igrišča množico ljudi, ki so z burnim aplavzom pozdravili moštvi Nove Gorice in Primorja, ki se je predstavilo v postavi Bogateč, Bukavec, Segina, Sardoč, Husu B., Morgera, Puntar, Metelko, ou j-*., iuvfigoin, x uuuai , Verginella, Milič, Husu D. Po izmenjavi daril je sodnik dal znake za začetek tekme. Enajstori-ca Nove Gorice se je takoj podala v napad in ogrožala vrata Bogatca. Husu in Verginella sta skušala s protinapadi do vrat, a odlična obramba Nove Gorice jima ni dovolila. V 16’ je Nova Gorica prišla v vodstvo. Kmalu nato sta Husu in Verginella prodrla v kazenski prostor in Verginella je v 22’ z glavo spravil žogo v mrežo ter izenačil. Nova Gorica se je organizirala v sredini igrišča ter ostro napadala. Bogateč se je odlično branil, a v 31’ in 35’ je moral kloniti. Tik pred koncem prvega polčasa je Husu s krasnim prostim strelom dosegel drugi gol za Primorje. Prvi polčas se je končal s 3:2 v korist Nove Gorice. V drugem polčasu se je Primorje podalo v napad in obramba No- ve Gorice je imela dokaj dela. V 11’ je hitri Verginella z glavo izenačil. Primorje je vztrajalo v napadu ter je v 21’ s Husujem prišlo v vodstvo. Ta gol je vžgal igralce Nove Gorice, ki so s hitrimi napadi dosegli še dva lepa gola in si s temi osvojili zmago. Končni izid 5:4 za Novo Gorico. Lepa in zanimiva tekma je zadovoljila občinstvo. Obe ekipi sta lepo zaigrali, Nova Gorica je tehnično bolj pripravljena in bolj prodorna v napadu. Primorje je igralo s popolnoma pomlajeno ekipo in izkazalo, da so mladi dobro nadomestili odsotne in s tem dobili tudi odobravanje občinstva. S tekmo so bili seveda zadovoljni tudi igralci sami, ki so se po tej zbrali na trgu v Nabrežini in ob pokušnji domače kapljice razpravljali o poteku spopada in seveda predvsem o vinu. R. B. «Pri Nacjotu« v Križu polno radovednega občinstva, ki je nestrpno čakalo izid finalnega dvoboja med dvojicama Taucer-Zergol (G. B. Agricoltore—Trst) in Arman>-Loredan (G.B. Tonda—Trst). Slednji so prepričljivo zmagali z odličnim rezultatom 15 proti 1 in tako osvojili pokal kriškega odseka AN Pl. Drugo mesto je zasedla ekipa Taucer-Zergol, medtem ko je tretje mesto pripadlo ekipi iz Ronk Capollchio-Glust, četrto pa zopet ekipi G. B. Agricoltore Mari-Bao-lini. Preden je prvim štirim plasiranim moštvom predal pokale in kolajne, je tajnik kriške balincarske skupine Angel Tence v slovenščini in italijanščini pozdravil prisotne in se zahvalil nastopajočim ekipam za njihovo zgledno igranje, bivšim partizanom iz Križa, ribarnici Chiatti, baru Ciano in gradbenemu podjetju Košuta-Pa-renzan pa zato, ker so dobrohotno poklonili svoje pokale v dar najboljšim balincarjem. Nato je med drugim še dejal: «S tem balincar-skim turnirjem smo istočasno želeli počastiti spomin na vse tiste ki se niso mogli udeležiti današnje športne manifestacije, ker so v zadnji vojni darovali svoja mlada živ ljenja, da bi mi boljše in srečue-Je živeli, čeprav je kriška balln-carska skupina še mlada, je vendar pokazala na raznih tekmovanjih svojo zrelost in iskušenost. Na to dejstvo smo vsi ponosni in potrudili se bomo, da bi v bodoče dali še več zadoščenja vsem našim simea-tizerjem«. Naj še dodamo, da gre kriški ba-lincarski skupini, ki je redno vpisana v italijansko balincarsko zv”- zo UBI-CON1 res vsa pohvala zb tako lepo športno prireditev in ji iskreno želimo še polno uspehov. D. S. Mameli A. Doria Sori Lerici Triestina Edera Civitavec. Ascese lestvica 2 2 0 0 2 1 0 o o 8 11 3 7 3 10 LONDON, 30. — V polfinalu vvimbledonskega turnirja je Avstralec Roy Emerson premaga, Američana Dennisa Ralstona 6:1, 6:2, 7:9, 6:1. Tudi druga polfinalna tekma se je zaključila ?; uspehom avstralskega predstavnika Freda Stol-leja, ki je odpravil Južnoafričana Cliffa Drysdaleja. Tako se bosta Avstralca Emerson in Stolle že drugič spoprijela (kot lani) v finalu vvimbledonskega turnirja. mmm Tajnik kriške balincarske skupine Tence razgiba rezultate Najboljša na turnirju Armani in Loredan BRUNO KRIŽMAN 25.000 kilometrov 1 9 6 4 TRST • TOKIO • TRST 15. NARODNE IGRE Razen v gledališča in kino zahajajo Japonci tudi na športne prireditve. Narodni šport je pri njim rokoborba «sumo». Ta vrsta rokoborbe je stara kot so stari Japonci in uživa izredno zanimanje. Borci so orjaške postave, visoki po 190 cm in več in težki tudi po 180 kg. Osnovna pravila te rokoborbe so zelo enostavna. Nasprotnika stopita v krog, »■■H Tokio — Meiji park. Svetliče Melj! ki ima premer štirih metrov in pol in zmaga tisti, ki drugega porine iz kroga. Rokoborca se borita skoraj gola, kljub orjaški postavi pa sta zelo hitra. Borbe trajajo le nekaj sekund. Atleti so profesionisti in zaslužijo veliko denarja. Razne turnirje je r.ajlepše gledati po televiziji, ker je sedež na stadionu prav tako dragocen kot v Operi Metropolitan v New Yor-ku ali v milanski Scali. Sumo prireditve si ogledujejo predvsem, starejši ljudje. Druga igra, ki privabi veliko število občinstva je «budo». To Je mnogoboj vojaških disciplin in se je posebno razvil po zaslugi samurajev, srednjeveških japonskih vitezov. Budo obsega dandanes rokoborbo sumo, lokostrelstvo (kyudo) in sabljanje (kendo). Japonski loki so precej drugačni od naših. So veliko daljši in imajo prostor za puščico precej pod polovico. Lokostrelstvo je na Japonskem zelo razvita športna zabava in vsako leto prirejajo tekmovanja za ljudi vseh starosti. V starem mestu Kamakura, ki je bilo politično središče Japonske od 12. do 14. stoletja, je vsako leto velik praznik, na katerem je osrednja točka tekmovanje jahačev lokostrelcev, ki so oblečeni v srednjeveška oblačila. Tokiu — Ueno. Pagoda Kan-Ei-Jl (31 m visoka, iz 1. 1639) Tretji del buda je sabljanje. Moderni borci so oblečeni v posebne kimone, nosijo usnjen oklep (nekdaj je bil iz železa), obraz in glavo pa imajo pokrito s čelado. Sablje so bile včasih iz jekla, danes pa uporabljajo orožje iz bambusa, ki ni tako nevarno. Tri discipline obsega le moderni budo; originalni, katerega so gojili srednjeveški vitezi, pa je vseboval skupno 18 disciplin, tako da je bil vitez telesno popolnoma razvit. Od modemih športov je na Japonskem daleč najbolj popur laren baseball, ki so ga iz ZDA uvozili pred približno 100 leti, velik razvoj pa je dosegel komaj po drugi svetovni vojni. Baseball igrajo na zelo velikih stadionih, ki so v nedeljah zasedeni od jutra do večera. Najbolj zanimivo pri japonskem baseballu pa ni igra temveč navijanje. Japonci so izredno mirni ljudje in se kar tako ne razgrejejo. Ekipe baseballa so zato poskrbele vsaka za svojo organizirano skupino fanatikov, ki edini navijajo. Skupina ima poleg navadnih kričačev tudi manjšo godbo. Vse vodi dirigent, ki ima. kot Tokio — Meiji park. Svetišče Meiji. šintoistični duhovnik * <1* * ' Tokio — Japonska dekleta v evropskih oblačilih tudi cela skupina, rezerviran poseben del tribune. Dirigent ukazuje, kdaj morajo kričači vpiti ali ploskati. Da bolj vžge svoje podrejene in igralce na polju, Skače in se obrača kot neumen. Po koncu tekme zapoje skupina poražencev himno svoje ekipe in razvije zastavo univerze ali zavoda, h kateremu ekipa spada. Ko so poraženci gotovi, razvijejo svojo zastavo zmagovalci in zelo slovesno zapojejo svojo himno. V Tokiu sem dvakrat šel na igrišče baseballa, obakrat pa večji del tekme nisem videl, ker sem imel oči stalno uprte v navijače in njihovega akrobatskega dirigenta. JAPONSKA HIŠA Družina, ki mi je dala v najem sobo v Tokiu, je imela zelo lepo opremljeno tipično japonsko hišo. Hiša je bila za štiričlansko družino precej velika, enonadstropna, zgrajena je bila seveda iz lesa. Notranjost je bila razdeljena v štiri prostore. Zelo velika soba je bila hkrati dnevna in spalna, manjši prostor je služil za jedilnico, nato je bila še kopalnica in manjša kuhinja, ki je služila tudi kot shramba. Pohištva je bilo videti zelo malo, ker imajo japonske hiše o-mare kar med dvema stenama. Glavna vrata v hišo so se odpirala kot naša, vsa druga in okna pa so se enostavno porivala vstran. Tudi stene, ki so notranjost delile, so se lahko premikale in po potrebi se je lahko razvil zelo širok prostor. (Nadaljevanje sledi) Tokio — Kanal blizu morja. Revne hiše ITRFDNISTVO- TRST — UL MONTECCHI 6 II TELEFON 93-808 ln 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - XX, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnaprej: četrtletna 2 250* lir polletna 4 400 Ur celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 30 din, mesečno 600 din — Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965 — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., tele-e™ 99.907 tekoči 'račun pri Narodni’ banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške in goriške pokrajine se naročajo pri upravi. lo * — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri uSocietk Pubblicita Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst