dvakrat na mesec ter stane za vse leto t K 60 vin., za pol leta 1 K. Naročnina in inseratl blagovolijo naj se poslati upravništvu ..Rodoljuba" v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". Za. ©zrteucLll«. plačuje se od Štiri-stopne petit-vrste 16 vin. Ce se enkrat tiska; 24 vin. Ce se 2krat, in 30 vin. če se 3krat ali večkrat tiska. Pisma izvolijo naj se frankirati. Rokopisi se ne vračajo. 13. štev. V Ljubljani, dne 2. julija 1903. XIII. leto. Konsum v Ribnici. Zopet se je podrla zadruga, ki so jo ustanovili duhovniki, da bi ž njo svoje politične nasprotnike kar najhuje oškodovali in kmetsko ljudstvo spravili v gospodarsko odvis nost od farovža. Konsum v Ribnici je poginil: prevarani kmetje so sami zahtevali, da se napove ko n kur z in to se je tudi v resnici zgodilo. Ko so klerikalci ustanovili konsum v Ribnici in ko je duhovščina s svojim vplivom zganjala ljudi v to nepotrebno društvo, tedaj so se kmetom obljubovali zlati gradovi in nobena beseda ni bila pretrda in prekrivična, če je bilo treba hujskati proti poštenim slovenskim trgovcem in obrtnikom. Od hiše do hiše so hodili oznanjevaloi vere ljubezni in so oznanjali vero sovraštva proti trianom in zlasti proti trgovcem in obrtnikom in ko so nalovili neuko in nerazsodno ljudstvo v svoje mreže, so ošabno razglašali, da je zadružna ideja prešla kranjskemu kmetu v kri in v meso. In sedaj sledi polom za polomom in samo s sleparijo so se še nekatere teh zadrug ubranile katastrofe. Vedno se je pisalo in govorilo, da ljudstvo zahteva osnutje zadrug, pri vsakem polomu pa se pokaže, da ljudstvo še pojma ni imelo o zadrugi, da je ni zahtevalo, nego da so duhovniki zadrugo ustanovili in kmetski narod nagovarjali in z raznimi zvijačami lovili, da se je zadruge okle nil. Pri vsakem polomu se izkaže, da narod sploh nima pojma o za družništvu, da je bilo slepo orodje v rokah duhovščine, tako da ni ni česar vedelo, kaj se v zadrugi godi, dokler ni prišel sodni dan. Sedaj še ni Čas, da bi spravljali v javnost posamičnosti tega žalost nega dogodka tem manj, ker je pričakovati, da sodna preiskava poda celotno sliko o postanku, o gospodarstvu in o poginu konsuma v Ribnici ter dožene, kako vlogo so pri ti zadrugi igrali razni duhovniki, zlasti famozni Brešar. To pa lahko že danes povemo, da je tudi pri ribniškem konsumu »Gospodarska zveza« igrala veliko vlogo in da se je tudi tu odlikovala na tisti način, kakor pri raznih drugih zadrugah. Tudi pri ribniškem konsumu je »Gospodarska zveza« falzifici' rala bilance, s katerimi falsifikat i so se potem varale oblastnije, varali upniki in varali člani. Tako se je pri sestavljanju zadnje bilance izkazalo, da je konsum za kacih 13.000 K pasiven, uradniki »Gospodarske zveze« pa so napravili falzifi-kacijo in izkazali nekaj nad sto kron dobička! Tako deluje tista »Gospodarska zveza«, ki jo mini- strstvo iz državnih sredstev bogato podpira. Za prizadete zadružnike je kon-kurz ribniškega konsuma hud udarec, kajti treba bo poseči v žep in plačati škodo. In plačati jo bo moral kmet, zakaj duhovna gospoda je še pravočasno izstopila iz zadruge, da se reši vsacega plačila. Krivi so duhovniki — škodo bo pa imel kmet. Ribniški slučaj nam zopet kaže, kako gnjila in ničvredna je klerikalna gospodarska organizacija in kako koristen in plemenit je neizprosni boj, ki ga vodimo proti tej škodljiv ki naroda. Kogar številni bankeroti teh zadrug Še niso prepričali, da je ta organizacija nesrečna in trhlena ter neprimerna za naš narod, temu ni pomagati, ker ta je slep. Komur je res za korist naroda, tisti mora podpirati naše prizadevanje, da se klerikalni organizaciji naredi konec. Čim prej se to zgodi, toliko manjša bode škoda. Ministrska kriza. Konečno je Korberjevo ministrstvo — dogospoda-rilo in bo meseca septembra pokopano. KOrber je napravil še en poskus, da se reši: poskusil je ustvariti novo koalicijo, a ta poskus se ni ob nesel. Te dni so prišli sem dr. Pacak, dr. Krama* in dr. Stranskv ter so imeli dve uri trajajoče posvetovanje z ministrom Reze k o m. Vspeh tega posvetovanja se danes zvečer naznani s posebnim komunikejem, v katerem bo povedano, da je češki klub absolutno odklonil stopiti s Korberjem v kako koalicijo. Izvrševalni odbor mladočeške stranke je sklican na petek. Kaj uče pruske volitve? Le tri skupine so priSle močne iz volilnega boja: socialni demokratjc, klerikalni centrum in Poljaki. Centrumu je pripomogla historična veljava, katere pa danes že davno nima več in pa dejstvo, da je tudi na Nemškem kmečko ljudstvo „Stimmvieh" raznih župnikov kakor pri nas na Slovenskem. Centrum se tedaj za svoje mandate ne more zahvaliti notranji organizaciji in zavednosti volilcev. Računiti imamo tedaj le s socialnimi demokrati in Poljaki. Pri teh dveh strankah pa se lahko z mirno vestjo reče, da jima je do zmage pripomogel neposredno sam cesar Viljem z znanim svojim lanskim Ščuvanjern proti socialnim demokratom in razburil ne le pristaše soc. demokratov, temuč tudi vse one trezne sloje, ki že zdavno na-tihoma obsojajo cesarjevo vmešavanje v strogo strankarske zadeve. Le mal del izmed onih mihjon glasov, ki so jih pridobili pri zadnjih volitvah so- cialni demokratje, se dejansko priznava k socialno-demokratični stranki. To je bilo temveč očitno maščevanje meščanskih krogov proti gostobesednemu svojemu vladarju. In tak pojav v ustavni državi ima zelo nevarno znamenje. Poljaki so dosedaj prav malo neprilik delali pruski osredni vladi. Posebno v vzhodnji Šieziji so se vedli Poljaki povsem pasivno. Ako so sc priučili nemščini, so celo pozabljali, da imajo svoj materin jezik. Tudi tu je bilo treba nemškega cesarja z njegovo poznanjsko politiko, da je zbudil v Poljakih samozavest in upor. Za začetek sicer ni veliko trije novi mandati, a to je ravno le začetek. Nemška vlada, posebno še nemški cesar bodeta morala spregledati, da njun poklic ni nasilno germa-niziranje, da je tudi glede vsake stranke treba priznavati načelo „suum cuique". Hrvaške razmere. Dopis iz Zagreba. Ni dvoma, da bo sedaj nastal na Hrvaškem vsaj navidezni mir, ker je odšel iz nje začetnik in zdr-ževatelj nemira, ono bitje, ki je bilo za vse drugo prej stvarjeno, kakor da izvršuje zakon in brani ljudske pravice. Odšel je v spremstvu pušek in bajonetov, ki so se naperili proti pravično razdraženemu narodu. To je gotovo tudi on hotel, da še pred odhodom vidi pasti katero hrvaško življenje; in videl je krvoločnik. Mir bo sedaj nastal, ker ljudstvo željno čaka, kako se bodo stvari dalje razvijale, ali se bo po takih dogodkih nadaljevalo po isti poti, po katerem je on udaril, ali se bo spremenil vsaj način vladanja. Le v tej znatiželjnosti bo mirovalo ljudstvo čakajo na kmalo bodočnost. V narodni notranjosti pa še vendar le vre, ker se vedno misli na one padle nedolžne žrtve, misli se na one zaprte, ki že nad dva meseca sede v preiskovalnem zaporu, misli se na detektivno vedenje v poslopju, ki se imenuje sabor. To so stvari, ki morajo dražiti človeka, ako ni zgubil zadnjega smisla za svoje življenje, za svoja prava, ki mu pripadajo kot človeku. Saj to je unikum, da zaradi demonstracij, zaradi enostavnih demonstracij sede ljudje v preiskovalnem zaporu toliko časa, a posebno sedaj, ko bi tem ljudem bilo najbolj treba svobode. Unikum je gotovo na celem svetu, da v parlamentu imajo prvo besedo detektivi, da se iz članov tega sabora voli detektivski odbor 5 članov, ki hočejo baje poiskati prave krivce nemirov, kaznovati jih z najstrožjo kaznijo, a glavni krivec in njegovi pomočniki so znani, pozna jih vsak otrok na Hrvaškem ter očitno kažejo s prstom na nje. Toda dobro, ako se že voli detektivski odbor, da išče prave krivce, bilo bi popolnoma logično, da se izpuste iz zapora vsi oni, ki v njem že tako dolgo sede, v popolnem prepričanju nedolžnosti, vedoč samo, da so storili samo svojo dolžnost, ker so se vzdignili na obrano zakona. To bi bilo logično v mislečem svetu, ali to ni mogoče tam, kjer je zatemnela resnica, a zavladala laž, kjer je ponehal zakon ter začela samovolja in tiranstvo poedi-nih predrznežev. Unikum je v 20. veku, ko stremi vse za tem, da se razširi osebna svoboda poedinoa, da povsod zavlada svobodna misel, da se v tem veku odpravljajo na Hrvaškem še oni majhni paragrafi tiskovnega zakona, ki so še kdaj pa kdaj dopustili zapisati katero resnično besedo. To se odteguje z namenom, da se na Hrvaškem zatre še zadnji polet svobodne misli. Vedel je to Khuen dobro, da duševna sužnost nujno privede s seboj tudi telesno, fizično sužnost. Tedaj take stvari je storil on pred svojim odhodom računajoč gotovo na to, da bo popolnoma pomiril in ponižal izmučeno deželo, a on si bo nadalje prizadeval, da iz Pešte dosega svoj življenski cilj, katerega kot ban ni mogel doseči. Napetost je velika; vse je radovedno, bode li se zdržalo stanje za Khuena, bodo li še nadalje odločevali bajoneti in puške. Ako se to zgodi, potem gotovo miru ne bo in ne more biti, potem se bo videlo, da je sedanji mir bil v resnici le navidezni mir. Ta navidezni mir se bo spremenil v pravi in trajni mir šele tedaj, ko bo narod sprevidel, da je začel vladati zakon, da se spoštujejo njegove pravice, človeške in narodne; tedaj, ko se izpuste iz zapora oni, ki so bili tja po nedolžnem odvedeni; tedaj, ko se hrvaškemu tisku da svoboda; tedaj, ko poneha aristokratsko domišljevanje posameznih gigrlov, a se začne spoštovati vsak posameznik; tedaj, ko se bo mogla povsod videti prava narodna volja; tedaj, ko nehajo delovati puške in bajoneti; z eno besedo, ko se bo pokazalo na Hrvaškem popolnoma drugačno življenje, ustavno, moderno, napredno življenje. To so pogoji miru in napredovanja, to se mora dobro zapomniti. Vsako preziranje, vsako zatiranje, bodisi tudi najne-znatneje, bo vzrok novim nemirom. Dopisi. Z dežele. »Če premišljujemo sedanje žalostne razmere na Hrvatskem, vidimo da je vzrok občni nevolji tudi to, da se nastavljajo tam po železnicah domačega jezika nevešči madjaronski uslužbenci, zato se obrača srd hrvatskega naroda po sebno proti popolnoma »madjaronski« železnici. — A tudi pri nas ni mnogo bolje! — Le poglejmo, koliko je na naših železnicah nastavljenih tujih uradnikov, ki niso zmožni sloven* skega jezika! — Seveda postanejo arogantni, kedar se ne morejo z občinstvom razumeti, zagrizeni, ker so taki uradniki večinoma zagrizeni Nemci — glej slučaj na južnoželez-niški postaji v Račjem na Štajerskem. Seveda se taki arogantni uslužbenec ne premesti, ampak vodstvo južne železnice mu podari morda Se kak »Heil Orden!« Saj se poznamo! Tudi na progi državnih železnic ni mnogo bolje! Povsod skrbijo nacijonalci v Beljaku zato, da se vrine kak »Heil-bruder« na slovenska tla, da dela propagando za nemške' Heilovce ter če možno insultira ali vsaj zaničljivo govori o »\vindisches Gesindel«. Po znamo n. pr. Wieserja postajenaČel-nika na Jesenicah, ki je skoro po polnoma nezmožen slovenščine, tako ne zna razločevati besede »drobiž« — od »Trbiž«. Ko mu je neki kmetic rekel, da nima drobiža za vozni listek, je dejal pogumni gospodič — »also, nach Tarvis«! — Poznamo tudi njegovo agitiranje za »Stid marko«, njegove pozdrave s »Heil«, kedar sreča kakega tovarniškega pisača od Save, njegovo hujskanje pri volitvah! Toda nemško vodstvo državnih železnic je zadovoljno s takim hujskačem na »slovenskem« Gorenjskem, domačine pa se premešča v tuje kraje, bodisi pri južni ali državni železnici, da celo med »brihtne in brumne« Tirolce ali pa krofaste »Oberštajerce« na Semer mk! — Dobro bi bilo, ako bi se take moči ohranile domovini, in izostale bi take arogance železniških uslužbencev. Potujem že deset let po Alpskih železnicah, in še marsikatero sem zvedel, toda za danes naj to zadostuje, drugikrat o osobju naših železnic še kaj več! Zahvaljujem se Vam, častiti gospod urednik za prostor v Vašem cenjenem listu za te vrstice udani rodoljub. Potovalni agent. Domače in razne novice. — Dopolnilna državno-zborska volitev, na mesto J. P. Vencajza, kije odložil bvoj dr -žavnozborski mandat, utegne spraviti na površje — političnega mrliča. Od zanesljive strani čujemo, da se vrŠe pogajanja zaradi kandidature gospoda dvornega svetnika & u k -1 j eja in vse kaže, da postane gosp. Šuklje naslednik Vencajzov. — Država in Nemci. Kadarkoli se oglasijo Slovani s kako željo, vedno se naša preljubljena mačeha izgovarja, da jej ne more ugoditi, ker nima denarja. Za vojaštvo in za — Nemce ima pa denarja toliko, da ga kar proč meče. Nemcem se izpolni vsaka, tudi najnepotrebnejša želja, zlasti vsaka, ki omogoča Nemcem, da kulturno napredujejo, med tem ko se država na vso moč trudi, da bi slovanske narode" v kulturi zadrževala. V tem tiči vsa modrost avstrijskih državnikov. Kako se dela, se je sedaj novic pokazalo. S prihod njim šolskim letom se ustanovi v Knittelfeldu na Štajerskem nova nemška realka. To bo četrta realka na Štajerskem. V tem, ko ima država za štiri realke na Štajerskem denarja dovolj, ne privošči ce lemu slovenskemu narodu niti ene same realke, ker hoče, da bi se Slovenci ne posvečali teh niškim študijam. Komaj so Nemci dosegli realko v Knittenfeldu, že so se oglasili z novo željo. V Mariboru je dežela ustanovila učiteljišče, da bi slovenski Šfcajer preplavila z nem-škutarskimi učiteljicami, na Gorenjem Štajerskem pa zahtevajo, da naj država ustanovi nemško učiteljišče in vlada jim bo seveda tudi ustregla. Tako gre leto za letom, tako se z državnim denarjem sistematično pospešuje nemštvo, slovanski narodi pa se zatirajo. — Kandidatska spletka. Dvorni svetnik v pokoju in graj šeak na Kamnu, gosp. Šnklje, se s svojimi« članki o dolenjskem železniškem vprašanju priporoča klerikalni stranki kot naslednik putra Vencajza. In da bi se ji čim naj topleje priporočil, je v teh člankih uprizoril politično spletko proti narodno napredni stranki in specijclno proti županu g. Hribarju, spletko, ki se je pa jako slabo obnesla. Novomeški župan g. pl. Sladović je s svojim pojasnilom — ki ga prijavljamo na drugem mestu — podrl vse temelje, na katerih je slonela Sukljejeva spletka in je s priobčenjem pisma, ki mu ga je pisal župan Hribar glede železniškega vprašanja, dvornega svetnika Sukljeja najhuje kompromitiral. Suklje je uprizoril že marsikako spletko ; marsikatera se mu je že tudi korenito ponesrečila, a nobena tako, kakor ta. Sedaj stoji pred javnostjo osramočen — prava podoba blamiranoga Evropejca, župan. Hribar pa se mu lahko smeje in ž njim vred vsa narodno-napredna stranka. Tudi mi se prav od srca snic-jemo g. dvornemu svetniku v p., zlasti ko je v včerajšnjem „Slovencu" priobčil notico, v kateri nam — tako od zgoraj doli — hoče dajati lekcije o dostojnosti in o dobrem ukusu, ker smo si dovolili njegove osebne napade zavrniti pa še ne tako, kakor je zaslužil. Toda gosp. Šuklje je v veliki zmoti, če si domišlja, da sme dandanes v javnosti še tako govoriti, kakor nekdaj in da se ga sploh še tako uvažuje, kakor svoje čase. Dandanes ga slovenska javnost natančno pozna in če mu tudi kranjski fajmoštri preskrbe še toliko mandatov — to ne bo nikdar več, kar je bil v tistih časih, ko so ga njegovi prijatelji liberalnega mišljenja dvignili na ščit. Zlasti pa mora biti gosp. Šuklje pripravljen, da dobi na vsak napad primeren odgovor. —• Občinske volitve v Škofjiloki. Mmoli teden so se v Škofjiloki vršile občinske volitve Župnik Šinkovec, ki kar ne trpi, da žive Ločani v miru in v prijateljstvu, se je na vso moč trudil, da bi napravil zdražbo in ušle so mu ošabne besede: »Tisti bo župan, ki ga bom jaz postavil.« Župnik je obračal, me-, ščani so obrnili, a drugače, kakor je Šinkovec pričakoval. Volitve v III. razredu se narodnonapredna stranka sploh ni udeležila. V tem razredu so bili vsled tega voljeni sami kle rikaloi in med njimi tudi Šinkovec V II. in v 1. razredu pa je zrna gala narodno-napredna stranka z vsemi svojimi kan didati in sedaj bo župan tisti, ki ga bodo postavili narodno napredni meščani in ne tisti, ki ga bo po stavil fajmošter Šinkovec. — Falzificirane bilance »Posojilnice in hranilnice v Poljanah nad Škofjoloko" in usoda njenega popravka. V prijaznih Poljanah nad Škofjoloko morali so klerikalni osrečevaloi našega dobrega ljudstva seveda tudi in zgolj iz »žive potrebe« ustanoviti denaren zavod, ki naj bi rešil našega kmeta iz krutih oderuških rok — dasi v celi poljanski dolini ni bilo nobenega oderuha. Da je mladi denarni zavod pristopil tudi kot član k slaboglasni »Gospodarski zvezi« v Ljubljani, je naravno z ozirom na njegove ustanovnike, Na čelo novoustanovljenega denarnega zavoda se je postavilo navadne kmetice, ki so bili tako učeni, da so znali za silo celo zapisati svoje ime. Mlada posojilnica je začela torej poslovati. Kaki so bili pa vspehi njenega delovanja, pojasnil je drastično »Gorenjec« v uvodnem članku dne 19. aprila 1903 pod naslovom »FalziOcirana bilanca Posojilnice in hranilnice v Poljanah nad Škofjoloko«. V tem uvodnem članku je »Gorenjec« na podlagi bilanc za leto 1900 in leto 1901 dokazal s suhimi številkami, da sta obe bilanci neresnični in falzi-ficirani. »Posojilnica in hranilnica v Poljanah« pa zoper ta uvodni članek, ki je naravnost uničujoče ožigosal in širšemu svetu razkril njeno »uzorno« poslovanje, po svojem naČ6lstvu, kakor bi vsakdo pričakoval, ni nastopila pottožbe, temveč posegla je po druzem, glede vrednosti od nas že dovolj označenem sredstvu ter je poslala »Gorenjcu« našim klerikaloem posebno na sroe prirasli popravek, V tem popravku z dne 28. aprila 1903 pri znava »Posojilnica in hranilnica v Poljanah« kar naravnost, da je bilanca za leto 1900 resnično falzificirana, v ostalem pa skuša novi odbor z raznimi zvijačami, z zavijanjem in pačenjem resnice zva liti krivdo za falzifikaoije na stari odbor itd. Odgovorni urednik »Go renjca« doposlanega mu popravka v zavesti, da je pisal le golo in po polno resnico in ker nadalje popra vek ni odgovarjal zakoniti obliki in predpisu § 19. tisk. zak., ni hotel sprejeti in uvrstiti v svoj list, temveč ga je vrgel v k.š. Vsak raz soden človek bi sedaj mislil, da se bodejo naši poljanski »popravkarji« zadovoljili z malo to blamažo ter v svojem lastnem interesu lepo stvar pustili pri miru. Toda modri poljanski možje ukrenili so drugače ter na stopili proti odgovornemu uredniku »Gorenjca« pot tožbe zavoljo prestopka v smislu §§ 19. in 21. tisk. zak. in tako je prišel ta popravek, v katerem se odkrito priznava falzificiranje bilance, vsled neprevidnosti modrih klerikalnih glavic v roke sodne oblasti, ki se je iz klasičnega popravka potem prepričala, kako spoštujejo naši klerikalci predpise zakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70, in se tudi uverila, da se smejo naši klerikalci zakriviti pregreška §89. ime novanega zakonika — brez kazni. Na tožbo se je vršila potem glavna razprava pred c. kr. okrajnim sodiščem v Ljubljani dne 2. junija 1903, pri kateri je bil pa »Gorenjcev« odgovorni urednik sijajno oproščen, ker se je izkazalo, da se naši katoliški »popravkarji« vzlio njihovemu »Obrambnemu društvu« še do danes niso naučili sestavljati zakonitih popravkov. Ta nova blamaža pa Še ni zadostovala našim svedrcem in radi tega so se vzklicali na višjo instanco. Pretekli četrtek se je potem vršila vzklicna razprava o tem popravku in odgovorni urednik lista »Gorenjca«, gospod Gašper Eržen, je dobil tudi pri najvišji tiskovni instanci popolno zadoščenje, ker je vzkliono sodišče razsodilo, da popravka z ozirom na njegovo nezakonito obliko, ker se v njem navaja postavno nedopustne logične zaključke in ker se v istem tudi polemizira, ni bil dolžan sprejeti v svoj list. Vzkliono sodišče je vsled tega oprostilno razsodbo prvega sodnika potrdilo v celem obsegu in ob so* dilo »Posojilnico in hranilnico v Poljanah« v povračilo vseh stroškov, vsled česar bodo morale bistre klerikalne glavice poljanske z dolgim nosom, dobljenim od dveh sodišč, še šteti lepo število svitlih kronic. — Požar v Čircah pri Kranju. Kakih 20 minut od Kranja leže Čirče, kjer je za župana vrl mož gospod Strupi. Čirče bi bile rade dobile svojo šolo in zaradi tega je storil župan vse potrebne korake. To pa ni ugajalo kranjskemu tehantu Koblarju in začel je na vso moč hujskati proti županu in proti šoli. Njegovo hujskanje je imelo pred vsem ta vspeh, da so neki klerikaloi napravili županu škodo na drevesih in mu razrezali konjsko opravo. Zaradi tega so bili pobožni zlikovci primerno kaznovani. V ponedeljek je župana zadela nova nesreča. Zlobna roka je užgala njegovo gospodarsko poslopje, ki je bilo napolnjeno* s pridelki. Škoda je velika. Ljudski glas sodi, da je požigalca iskati med Kobiarjevimi pristaši in da je kranjski tehant s svojimi hujskarijami moralični provzročitelj tega požiga. — Volitev županstva v Kosami na Krasu. Dne 23. t. m. se je vršila volitev župana za občino Košano na Krasu. Županom je bil enoglasno izvoljen dosedanji, za tukajšnjo občino velezaslužni posestnik g. Leopold Dekleva (Žagar). Leop. Dekleva je sedaj že v četrtič voljen in so bili vsi občani vedno popolnoma zadovoljni ž njim, kajti ne samo, da je jako potrpežljiv, postopa tudi v vsaki stvari popolnoma nepristransko. Toda, kakor povsod, je prišla zadnja leta tudi v našo občino zdražba, ki se pa nasprotnikom ni obnesla, marveč popolnoma izjalovila, kajti, dočim so imeli popred vedno štiri odbornike v odboru, sedita sedaj le dva in še ta dva nimata besede. In gotovo je, da če bo pri prihodnjih volitvah zopet taka nesmiselna protiagitacija, utegneta odleteti še ta dva. — Pobožna tatica. Jakob Pa-lovec, posestnik in trgovec s slamniki, stanujoč v Terzinu št. 115, je prišel včeraj zvečer z Dolenjskega in šel v gostilno »pri Lozarju« v Rožnih ulicah, da bi tamkaj prenočeval. V gostilni je dobil neko žensko, ki ga je začela izpraševati, ako je imel dobro kupčijo m Če bode tudi v gostilni prenočeval. Po večerji podal se je Palovec spat in je dal denarnico, v kateri je imel 90 K, pod zglavje. Čez nekaj časa je prišla v isto sobo spat ženska, s katero se je bil Palovec seznanil. Ženska je dejala Palovou, naj le zaspi, da bode ona še molila, ker je v bratovščinah zapisana. Med tem ko je ženska molila, je Palovec zaspal, nakar mu je ženska vzela iz- pod zglavja denarnico, se hitro zopet oblekla in pobegnila iz sobe. Kuha *ica Marija Smole je bila žensko opazila, ko je šla iz gostilne in je dejala gostom, da je morala gotovo kaj ukrasti, nakar je prišla kuharica Ka tarina Šorn in povedala, da je videla skozi okno, da je ženska ukradla Palovcu denarnico, jo vtaknila v žep in pobegnila. Krojaški pomočnik Mihael Rakar je tekel za žensko, jo ujel in pripeljal nazaj v gostilno. Med tem so drugi gostje poklicali Palovoa in policijskega stražnika. Ko sta ta dva prišla v gostilno, je ženska spustila denarnico na tla pod mizo, kjer je sedela in kjer so potem našli denar. Policijskemu stražniku, ki jo je are-toval, je dejala, da je Marija Nastran. Pozneje je policija šele izvedela, da je Marija Kvarnik iz Šmarce pri Kamniku. Policija je pobožno tatico izro Čila deželni sodniji. — Nesreča. Zrakoplovec Leon Steffens je v nedeljo popoldne ponesrečil. Steffens se je J^otel že 21. junija s svojim balonom dvigniti v zrak, a tedaj se mu je balon unel, tako da je moral svoj svoj namen odložiti do te nedelje. Že 21. junija se je pokazalo, da Steffens ne zna prav dobro svoje stvari, da je šele začetnik in to so tudi potrdile vesti iz Zagreba, kjer je menda trikrat poskusil s svojim balonom vzleteti v zrak, a se mu ni nobenkrat posrečilo. V nedeljo popoldne se je na dirkališču slov. kolesarjev zbralo jako mnogo občinstva. Balon se je le po časi polnil. Ob polu 7. zvečer se je končno Steffens dvignil z balonom, a ni prišel posebno visoko. Balon menda ni bil prav dobro napolnjen. Ko je Steffens videl, da balon ne pojde višje, se je hotel s padalico spustiti na zemljo ter potegnil za dotično vrv. Ali balon ni bil prišel tako visoko, da bi se bila padalica mogla pravočasno razprostreti. Predno se je padalica odprla, je Steffens treščil na zemljo. Zlomil si je obe nogi in roko ter se tudi sicer težko poškodoval, Zdravniki so mu takoj priskočili na pomoč in odredili, da je bil prepeljan v deželno bolnico. Zdravniki upajo, da mož vzlic hudim in nevarnim poškodbam vendar okreva. — Roki zlomil. Zidarski pomočnik Janez Ženj, 21 let star iz Bu-danje vasi št. 5, je pri zgradbi šole v Vipavi padel z odra kakih 10 m globoko in si zlomil obe roki in se poškodoval tudi na nogah. Pripeljali so ga v deželno bolnico. — Nogo zlomil. Nikolaj Le onardo, 44 let star, delavec v opekarni v Ribnici, je v ponedeljek zvečer na poti iz gostilne domov tako nesrečno padel, da si je levo nogo pod kole nom zlomil. Bil je prepeljan v dež. bolnico. — Nezgoda na državni železnici. V torek zvečer je v Kranju tovorni vlak povozil sprevodnika Jakoba Jesiha, stanujočega v Spodnji Šiški št. 5. Vlak mu je šel čez obe nogi v zgornjih stegnih in je Jesih čez kakih 40 minut potem umrl. Bil je oženjen in oče dveh otrok. — Obesila se je v Naklem v nekem svinjaku 25letna dekla Ivana Nabernik iz Primskovega. Bila je duševno abnormalna. — Otrok se je ubil. V vasi Studeno občma Selca se je ponesrečil 91etni dečko Jakob Benedik sin Mihe Benedika. Prekucnil se je raz svisli 3 metre visoko nad pod in si prebil lobanjo na levi strani. — Iz selške občine se nam piše: Po zadnji volitvi župana in petih svetovalcev dne 12. m. m. je prinesel »Slovenec« brzojavko, da je županom izvoljen g. Franc Demšar, za svetovalce pa gg. Bester, Prevc, Tusik in »po milosti« klerikalcev tudi Podobnik in Dolenc. Oj toliko baharije za tako reč! Tisti bahatasti odbornik, ki je brzojavil »Slovencu«, nam je sicer znan, a ne zdi se nam vredno, pečati se z njegovo razvpito osebo. Resnici na ljubo bodi samo povedano, da imenovana naprednjaka nista bila »po milosti« nobenega klerikalca izvoljena, ampak vsled zahteve naše napredne stranke. Če bi ne bila večina 14 odbornikov manjšini 10 odbornikov njih zahtev izpolnila, bi se manjšina zopet ne bila volitve udeležila in tako bi ne bil noben kterikalen svetovalec in tudi ne župan izvoljen, kakor se je to že poprej štirikrat zgodilo. Sploh pa mi od klerikalcev nobene milosti ne pričakujemo, ker vemo, kakšna je; saj se je pokazala v očitni luči, ko ste nam prav judovsko kazen nalagali. Brez noža bi nas drli, ko bi nas mogli. Iz tega se da razvideti, kakšna je bila tista »milost«, po kateri sta bila imenovana izvoljena in zato taka baharija tolče po zobeh tiste stranke in tistega bahatastega poročevalca, kateri je poslal tisto prismodarijo v »Slovenca«. — Visoka starost. Umrla je v Doleh pri Idriji Marija Gantar, rojena leta 1807. Nemiri na Hrvatskem. V ludbreškem okraju ni vasi, kjer bi ne bilo oddelka vojakov. Ko so 26. junija v vasi Kuno-vec razglasili naglo sodbo, je narod proti temu protestiral. Ka Valerij a je na to bila poslana nad množico, ta pa je udarila z vilami in kosami na vojaštvo. Vojaštvo je streljalo. Štirje kmetje so bili na mestu ustreljeni, 6 je težko, 19 lahko ranjenih, 31 oseb pa je bilo odgnanih v ječo. V Varaždinu je sedaj 201 oseba v zaporu. Ker so vse ječe prenapolnjene, so vzeli v najem konjski hlev, kjer so zdaj ljudje zaprti. Splošna sodba je, da je vseh nemirov v tem okraju kriv veliki župan Rubido, ki sedaj sam prosi, naj se nagla sodba prekliče, Tudi okrog Koprivnice in proti Belovaru se je začelo nevarno gibanje in so tudi tja že poslali nekaj vojaštva. Kakor se vidi, odhaja Hedervarv po 201etnem vladanju v znamenju nagle sodbe in z bandežijem, sestavljenim od dveh korov vojaštva, treh krvnikov in šest rabeljskih pomočnikov. Iz Zagreba se nam piše: V Zagrebu samem je vse mirno in vse čaka, kdo zasede bansko mesto. Kot gotovo se smatra, da to ne bo ne grof Erdodv ne grof P e jače vio, pač pa vse misli, da postane Kraj-čović looum tencns. V tem se naj. bolj zrcali današnji položaj, kajti £e so razmere že take, da se nihče več ne upa prevzeti banske časti, potem je pač očitno, da je vse do skrajnosti zavoženo. To spoznava tudi tista stranka, ki je doslej hcdila z bivšim banom Hedervarvjem čez drn in strn in ki je bila najkrepkejša opora madjaron-skemnsistemu na Hrvatskem. Čuje se — in Madjari se Že tresejo — da se iz madjaronske stranke formira nova stranka, ki zahteva, da se sabor razpusti, da se izvrše čiste volitve in da se strogo izvedejo določbe hrvatsko-ogrske nagodbe. Ako bi se to uresničilo, bi bila za Hrvatsko prava sreča. V tem, ko vlada v Zagrebu mir, vre na deželi vse huje. V Koprivnici so se zgodile strašne reči; po samičnosti še niso znane, ve" se pa, da je padlo nad 15 oseb. Tudi se čuje, da je bil predvčerajšnjim zažgan grad grofa Erdodija v Jaški * Najnovejše novice. Dve osebi zgoreli. Pri St. Štefanu na Gratkornu blizu Gradca so zgorela te dni nekemu posestniku vsa poslopja. V hlevu sta spala 16 in 131etna sina, ki sta tudi zgorela. Dva hlapca sta nevarno opečena. — Poskusen umor pred sodiščem. V Budimpešti seje vršila tožba na ločitev zakona med hčerjo generala Koszasa in njenim soprogom Nagybszyjem. Ker je sodišče priznalo, da se zakon loči zaradi ženine krivde ter se ji odvzame tudi otrok, češ, da živi žena nemoralno potegnila je žena revolver ter večkrat ustrelila na moža in njegovega zastopnika. Strel ni nobenega zadel, le odvetniku je tretji strel odbil srajeni gumb. — Iz aristokratičnih krogov. Dragonski nadporočnik v Dobrzanu na Češkem, vitez Grumeth pl. Treuenfcld je odvedel hčer ritmojstra grofa Sergija Apraxina v Švico, čez par tednov pa se je vrnil, ker mu je najbrže zmanjkalo denarja. Ker je grof Apraxin zahteval kaznovanje, bil je nadporočnik obsojen v šesttedensko ječo in na izgubo šarže. — Cela vas je zgorela v Altengammu pri Hamburgu. Zgoreli sta tudi dve osebi. — Anarhist — tat. Pariška policija je vjela nekega Parmeggianija v mnenju, da ima nevarnega anarhista. Hišna preiskava pa je dognala, da je isti le načelnik zelo nevarni tatinski družbi. V njegovem stanovanju so našli ukradenih umetnin in dragocenosti za več milijonov. — Pri železniški nezgodiv Montalvao na Španskem je mrtvili 110 oseb, ranjenih pa 140. — Umrl je v Zagrebu dež. finančni ravnatelj v pok. dvorni svetnik Ivan Barto-lović. — Nova železnica na Hrvaškem. Občinski svet v Oseku je dovolil za zgradbo železnice Osek-Belišće 100.000 K podpore. — Zaljubljeni papežev komornik. V norišnici v Rimu imajo zaprto neko mlado francosko nuno. V isto se je zaljubil papežev komornik, marki Fe-rari ter jo hotel s silo odpeljati. Strežniki so prihiteli nuni na pomoč ter zaljubljenega komornika zvezali. — Velik požar je razdjal bosansko vas Kulen-Vakuf. Zgorelo je 82 poslopij, med njimi tudi mošeja in pošta. — Afera grofa Bonmartinija. Vsled aretiranja profesorja dr. Secchija, ljubimca Linde Murrijeve, je dobila cela afera novo zanimanje. Tudi očeta Linde, profesorja Murrija, so zaslišali. * Najslavnejši Rusi. Neki petrograjski list je pred kratkim pozval svoje čitatelje, naj mu imenujejo tistih deset živečih Rusov, ki jih smatrajo za najznamenitejše. Ta poziv je imel naslednji uspeh: največ glasov (977) je dobil Lev Nikolajevič Tolstoj, Čehov in Maksim Gorki sta dobila po 613 glasov, poleg teh pa so dobili največ glasov: slikar Rjepin, kemik Mende-lejeo, moskovski operni pevec Šaljavin, slikar Vasilij Vereščagin, skladatelj Riraski-Korsakov in igralki Marija Sa-vina in Vjera Komisarševskaja. Navadno ni tako glasovanje dosti vredno, a v tem slučaju se mora priznati, da je lista res popolna in da so bili pravi možje imenovani. * Rodbinske zveze Kara-fljorgjevičev. Novi srbska kralj Peter Karagjorgjevič je po svoji umrli soprogi, ki je bila hči črnogorskega kneza, v sorodu s kraljem italjanskim, velikim vojvodom ruskim Petrom Niko-lajevičem, z vojvodom Jurijem iz Leucbtenberga, princem Francom Jožefom iz Battenberga in z dedno prince-zinjo Milico roj. vojvodkinjo Julta iz Mecklenburg-Strelitz. Po svojem bratu Arsenu je pa Peter Karagjorgjevič v sorodu z Bonapartovci. Princ Arsen se je namreč poročil s princezinjo Demi-dov, ki je bila v sorodu z Anatole De-midovom, soprogom princezinje Matilde Bonaparte. Nova dinastija ima torej bolj obširne in trdne rodbinske zveze, kakor dinastija Obrenovićev. Zvišane cene perila. Vsled stanovitnega vzdiganja državnih obveznic in delnic pri prodaji bombaža, kakor tudi vsled ogromnega zvišanja ceu vseh tozadevnih surovin so pred nekaj dnevi sklenili berolinski tovarnarji perila cene njih izdelkov splošno zvišati. — Temu koraku se bodo morali previdoma tudi avstrijski tovarnarji perila pridružiti in to tem prej, ker so se cene vkljub vzdržni draginji vseh surovin v zadnjem Času vsled velikega konkurenčnega boja tako znižale, da so vsled teli nezdravih razmer bili pred kratkem nekateri tovarnarji perila prisiljeni ustaviti plačevanje. — Saniranje te vrste obrti v Avstriji bi bilo tedaj zelo na mestu. * Velika ameriška razbojniška družba, ki je nad dvajset let bila strah in trepet cele pokrajine Dakota, prišla je po premetenosti nekega detektiva pravici v roke. Lopovi so sami priznali, da so v zadnjih letih pokradli 10.000 konj in 500.000 raznih drugih predmetov ter pomorili 40 ljudij. V štirih grofijah omenjene pokrajine so oni popolnoma gospodarili in so imeli tudi v oblast-nijah svoje ljudi nameščene, Nekemu državnemu odvetniku, ki jim je prišel na Bled, so zažgali hišo. Vsi člani te družbe so prisegli, da bodo vse jim poverjene tajnosti čuvali. * Perzijski častniki. Najimenitnejše osebe v šahovi vojni so polkovniki. To pa niso zaslužni možje, ki so prišli po dolgoletnem službovanju do tega mesta, ampak navadno mladeniči, udje bogatih in vplivnih rodbin, ki prej sploh niso služili pri vojakih. V nekaterih rodbinah se mesto polkovnika kar podeduje ne glede na to, jeli aspirant zmožen ali ne. Tudi mnogo uglednih civilistov pride do tega mesta, tako da je število polkovnikov in generalov smešno veliko. Polkovnik imenuje sam častnike v svojem polku in sicer do stotnika, seveda samo take, ki mu zamorejo njegovo prijaznost dobro plačati. Slednji se pa skušajo odškodovati pri moštvu. Ker navadni vojaki zelo neredno dobivajo svojo plačo, dajo jim častniki nekaj mesecev dopusta, da si prislužijo kaj denarja in od težko prisluženih novcev morajo ti trpini določeno svoto izročiti častnikom. * Koliko je človek vreden. Tudi Človek je sedaj cenjen na svojo denarno vrednost. Neki francoski kemik je izračunal, da je normalno razvit človek vreden 9000 do 10.000 kron, ker je kalcij, ki se da dobiti iz ta-cega telesa, toliko vreden. V človeškem telesu je povprek 1400 gramov kalcija. Če pride mož, ki je to izračunal, kdaj v denarne stiske, lahko sam sebe odda v kako — zastavljalnico. * 15 leten tat. Že več mesecev sem so koroški orožniki zasledovali predrznega tatu, ki je kradel po cerkvah in sicer specijelno izpraznjeval cerkvene pušice. Samo zadnji četrtek je v treh krajih izpraznil pušice. V petek je to poskusil tudi v Zgornjem Dravogradu in tam so ga končno zasačili. Tat je šele 15 let star in je italijanski delavec. * Ibsen in Bog. V gledališču v Kristianiji na Norveškem predstavljali so pred kratkim Ibsenovo dramo »Peer Gynt«. Predstava se je vrlo dobro obnesla. Ko so potem bolnega, sivolasega pesnika vprašali po smislu zadnjih dejanj, katerih pomen je mistično otemnjen, je odgovoril smehljaje: »To sta vedela samo dva, Bog in jaz — in jaz sem že pozabil«. * Obsojen kaplan. Nam že znani Josip H o r a c e k je dobil v Kraljevem Gradcu zaradi nenravnosti 18 mesecev težke ječe. * Skrivnostni klici na po« moč. Neka dekla v Bauragartenbergu je več noči zaporedoma slišala obupno stokanje, ki je prihajalo iz ondotnega samostana sester dobrega pastirja. 7. m. m. jo je omenjeno stokanje zopet zbudilo iz spanja in obšla jo je taka groza, da je krog 12. ure vstala in sklicala gospodarja. Slednji se je na lastna ušesa prepričal, da dekla ne pretirava, in je šel po dva druga moža, da bi tudi ta dva slišala in mogla o dogodku eventuelno pričati. Zategli, skrajno obupni ženski glasovi razlegali so se v nočni tišini in vedno z nova so donele besede: »Pomagajte mi, saj vse verujem!" Drugih besed omenjeni trije možje niso mogli razumeti. Podali so se nato k samostanskemu poslopju, trkali na okna in zahtevali, naj se jim odpre, da osvobode osebo, ki je tako obupno na pomoč^klicala. Ali le eno okno se je na lahko odprlo, prikazalo se je pri oknu nekaj nun, ki so izjavile, da ne morejo nič storiti, ker so same za,- prte. Omenjeni možje so se morali vrniti, ne da bi kaj opravili. Ono vpitje pa se je razlegalo še dalje, postajalo je vedno slabejše, dokler ni krog 4. ure zjutraj popolnoma potihnilo. — Kaj se je v samostanu godilo ta večer in še bogvc koliko večerov prej, je ostalo tajno. Vsekakor nekaj nenavadnega, protipostavnega, groznega, kakor se da iz onega obupnega vpitja sklepati. Omeniti moramo, da je prišla naslednjega dne neka sestra iz samostana k omenjenemu gospodarju in mu pravila , da imajo neko umobolno notri, katero so morali zapreti, ker je začela besneti. Da, od kedaj pa so se spremenili samostani v norišnice ? Je-li omenjena „umobolna" vse one noči, ko se je slišalo obupno stokanje, besnela? In če bi to res bilo, zakaj jo niso takoj prve dni poslali v norišnico ? Na vsak način se pa morajo oblasti pobrigati, kaj se godi v tem gnezdu in pred vsem na dan spraviti, katera ženska je omenjene noči na pomoč klicala in kaj se je z njo zgodilo. * Ponesrečeni hribolazci. V italijanskem delu Švice se je zgodila velika nesreča. Iz Curiba je napravilo večje število dijakov pod vod stvom nekaterih profesorjev izlet na Piz Blas blizu Airola. Ko so na dve skupini razdeljeni izletniki počivali na gori, sc je nakrat z vrha, pokritega z večnim ledom, utrgal velikanski plaz in zdrknil nizdol. Prva skupina izletnikov se je še rešila, drugo pa je plaz kakih 50 metrov vrgel po skalovju. Tri osebe so bile ubite, dve osebi sta smrtno ranjeni drugi pa lahko poškodovani. * Zdravljenje pijancev. V nekem malem mestu blizu Bordeauxa zdravi ondotni kaznilnični ravnatelj pijance na zelo priprost, a vspešen način. Vsakemu kaznjencu namreč, ki je v pijanosti napravil kak prestopek, ukaže dajati 14 dni v vinu namočena jedila. Pijanec je prve dni ves srečen vsled take ljubeznivosti; čez kakih pet dni si že poželi vode, čez osem dni pa joka in prosi vode in čez stirnajst dni se mu tako prignusi vino, da sc Čuti zelo srečnega, če dobi kaj vode in slovesuo obljublja, da ne bo nikdar več kapljice vina poskusil. Na grobu zadnjega Obrenovića. Umorjena srbska, kraljeva dvojica počiva na starem pokopališču, ki je oddaljeno kakih pet minut od palače, in sicer v priprosti stari kapelici, ki je kakih 50 korakov oddaljena od vhoda. Pol« g stene je dvoje železnih križev z napisi »Aleksander Obrenović« in »Draga Obrenovio«. Na visokem svečniku gori nekaj sveč, ki so jih prinesli obiskovalci, čuvaj kapelice pripoveduje, da sestri umorjene kraljice Še niste obiskale groba, da se je pogreb vršil na zelo priprost način v navzočnosti kakih deset oseb med temi dveh stotnikov in par vojakov in da sta krsti jako lepi in težki. — Vsi drugi, ki so bili ono noč umorjeni, počivajo na novem pokopališču. V oni tragični noči poslali so 50 vojakov, da izkopljejo kakih 20 grobov v nekem praznem kotu omenjenega pokopališča. Mnogo teh grobov je ostalo praznih, ker so trupla nekaterih umorjenih pokopali v rodbinskih rakvah. Dva priprosta lesena križa kažeta, kje počivata brata umorjene kraljice, Nikodem in Nikolaj Lunjevica. * O umorjeni srbski kraljevi dvojici se pripoveduje sledeče: Ko so srbski domoljubi izprevideli, da kralj Aleksander resno misli z Drago Mašin se poročiti, sklenili so slednjo odpeljati. Vse je bilo že skrbno pripravljeno. Draga naj bi obiskala soprogo enega izmed zarotnikov, kjer bi jo ujeli in čez mejo spravili. Namera bi se bila gotovo posrečila, da ni bil Aleksander še o pravem času o tem obveščen. Dal je na to postaviti dvojno stražo pred hišo svoje neveste in je slednji prepovedal obiske vsprejemati. Izrazil se je baje tudi takrat, da bi tudi on odšel, Če bi njo odpeljali in da bi ji sledil, če bi jo bili umorili. Aleksander je napravil na vsakega, ki je ž njim občeval, najboljši vtis, če je le hotel. Bil je grozno nervozen. Če mu je kdo ugovarjal, tolkel je jezno z nogo ob tla in trdovratno branil svoje mnenje. Vsled svoje nervoznosti ni mogel biti niti en sam trenutek miren. Igral se je s peresi, lomil svinčnike, ČeČkal na papirje in jih potem trgal. Mislil je vedno isti čas na nebroj drugih stvari. Mehanično je stavil vprašanja o predmetih, ki ga niso prav nič zanimali, med tem, ko je mislil na vse kaj druzega. Če je pa kdo začel govoriti o predmetu, o katerem je ravno premišljeval, postal je pazljiv in je zvesto poslušal. Zadnji čas ga je Draga popolnoma omrežila. Brez njene vednosti si ni upal storiti ničesar. Pri važnih vprašanjih v ministrskem svetu ni dal nikdar določnega odgovora, ne da bi stopil k telefonu in vprašal so progo za svet. * Psi na Angleškem. Na Angleškem pripada pasji davek državi in znaša na leto 9 kron. Od psov, ki so manj kot C mesecev stari, od ovčarskih psov in od psov slepih oseb ni treba tega davka plačevati. Preteklo leto je bilo na Angleškem 1.871.619 psov, ki so bili nad 6 mesecev stari. Izmed teh jih je bilo 346.346 davka prostih. Na vsakih dvajset oseb pride tedaj en pes. V Londonu je 103.567 psov, izmed katerih je le 14 davka prostih, dočim je v groiiji Westmarehind in v desetih grofijah vvaliskih več davka prostih kakor davku podvrženih psov. * Papiga kot priča pri sodišču. Pred nevvvorškim sodiščem je stal nedavno neki Peter Cadena, ki je bil obdolžen, da je pri gospej Ani Wendt ukradel papigo gledališene igralke Selme Claret. Tat je trdil, da je papigo kupil, zato je citiral sodnik tudi papigo pred sodišče. Ko je slednja ugledala gospo Wcndt, jo je takoj pozdravila z glasnim „IIoeh" in ko je gospa vprašala papigo po Selmi, je papiga takoj odgovorila v angleškem jeziku; „Selma, kje si?" To je sodniku zadostovalo, vendar pa je še vprašal papigo, čegava da je, na kar mu je razumna ptica odgovorila: „Selmina". To je stalo drznega tatu dva meseca ječe, docim je omenjena gospica dobila papigo nazaj Tržne cene v Ljubljani. Loterijske srećke. 3rno, 24 junija. 17, 16, 7D, 49. 90. Gov. meso T. kg [j l» i, II- n H ■ I". „ Tclefjen..... PraSičje m. sv. n n Pr- » Ko&trun meso „ Maslo.....„ Surovo maslo,, Mast prašičja „ Slanina sveža „ prek. „ Salo.....„ Jajce...... Mleko, liter . . Smetana si. lit. » kisla „ Med.....kg Piščanec..... Golob...... Raca....... Zajec....... iKJ h 1B2 1 12 1 4 KI h a pšenic. 100 kg o koruzna „ „ X ajdova „ n iter . . . lBOJFižol, 1150 Grah, „ ... 2 — Leča, „ ... 1 — Kaša, „ ... 2|60 Ričet, „ ... 2!40 Pšenica 100 kg 1|W)RŽ---- „ „ lj 70 Ječmen. „ „ 1 80 Oves . . „ 140 Ajda . . „ „ 6 Proso, bel. „ „ .18 „ nav. „ „ — 80 Koruza . „ „ — 80 Krompir „ „ 1 50 Drva, trda m8 j 140 „ moh. „ 50 Seno . . 100 kg — — Slama . „ „ ! -j- Stelja. . „ _" 70 60 18 14 ;1&|- (15 — 18 — 17 -16 -15 50 80 550 7 50 7- )nna], 20. junija. Crat, 27. junija £ra