amfuBui«K»t IDOPISI\~L Egl Dravograd. Ko sem šel nekega večera z dela proti doinu, je vozil po cesti neki voznik. Naenkrat se pripelje po strmi cesti kolesar, ki je vozil z naglico. Ker je bila cesta ozka in ovinek, se kolesar ni mogel izogaiti vozniku. Zagnal se je z vso silo med koaje. Konjise splagjjo in se spustijo v beg, da jih voznik ni mogel obdržaiU. Kolesar je ostal nepoškodovan, čeprav je šlo vse čez ujega; saino kolo je bilo malo poškodovaao. i Marenberg. Partl-mlinarjevo posestvo jespoBlopjem in 'mlinoni od g. Petra Zlatarja, po domače Rožiča, kupil marenberški čevljar g. Ronian Ilelbling. — Tajništvo občine Zgornja Vižinga se je od tam preselilo v marenberški trg, kar je zelo prikladno za občane iz Spodpje Vižinge in od Sv. Janeza, ki spadajo pod imenovauo občiao. — Šmaa-aic ob večerih se v častnem številu udeležujejo trški farani v župnijski cerkvi. — Tekmovati hočela podružnici ev. Ilja in sv. Marlina, ki pa trga nikakor ne mcu-eta prekoeiti. Pri sv. llju so ob nedeijah jn praznikih šmaniice z ljudskim petjem ob j>»l 17. uri. Št. Peter pri Mariboru. Skoraj ni v naši obeiai hise, ki bi ae bila naroeena na Slov. gospodarja«, saj prihaja 126 izvodov (ega prijatelja kmetskega ljudstva med nas. Tudi »Slovenec« in »Pravica« imata lepo število naročnikov. še celo »Preporod« ima dva narotaika. Sploh ni slovenskega katoliškega lista ali revije, ki bi bila brez naročnika. Ce pa še prištejemo nabožne liste, katerih prihaja okrog 200 izvodot med nas, vidimo, da smo z dobrim čtivora dovolj preskrbljeni. Svobodomisehio časapisje pa pri nas nima tal. Piihaja ga v občino le kakšnih 20 izvodov. Ob nedeljah pa se pred cerkvijo pridno razpečava nedeljski »Slovenec«. Tudi Šentpeterčani nameravamo proslaviti 60 letnico dr. Antona Koi-ošca.— Pomanjkanje krme močno občutijo kniKovalci, tako da že mnogi pasejo žirino Neznani nepridiprav je ukradel posestnici Teršavec v Metavi tri stote sena iz gospodarskega poslopja viničarije. šentpeterski sadjarji pridno škrope sadno drevje, aptimisti pa čakajo, če bo škropljeaje kaj pomagalo. V Trčovi je umrla Pajer Andtonija, stara 78 let. Naj v miru pofriva! Rušc. Žalosti smo Rušani, ko nas je s 1. majem zapustil e. g. kaplan France Modrinjak in se preselil na novo službeno mesto v Pižece pri Brežicah. Xenadno je to prišlo. Toda g. kaplanu želimo na novem mestu še več uspebov in božjega blagoslova. Kaplanija v Rušah ostane za nekaj časa sedaj nezasedena. — Pripaila se je te dui grozna nezgoda v družini Pušnik v Rušah. Štiriletni Artur se je zgubil na Smolniku ne daleč od doma v goščavi. Po napornem dvodnevnem iskanju so ga našli mrtvega. Težko prizadeti rodbini uašd iskreno sožalje, 'liadebudnemu Ariurju pa naj sveti večna luč! — Go.spodinj'ska- šola v Rušah je 1. maja zaključila svoj tečaj. 13'ekleta &q j)o.d vodstvora g. Bregantove in gdč. Likarjeve prlredile tudi razstavo lastnih izdelkov. Koliko so vrednS gospodinjs-ke šole v dana.šnjem času, je pokazal zakljuCek šole, ki so se ga udeležili poleg stai-šev udeleženk tudi nekateri izbrani goaije z g. Krošljem na tielu. Vsi so se o delu šole polivalno izrazili in obljubili vso pomoč za bodočnost. V iinenu ucenk se je zahvalila vsem, ki so pripornogli, da se ,je šola lahko vršila iu uspela, g. M. Grudnik. Kamnlca. Meuda prvi srao bili s prav lepo proslavo šestdesetletnice našega narodnega voditelja g. dr. Antona Korosca. Smo pa tudi ravno mi najbolj trpeli pod pritiskom mariborskega nemštva in smo zato z mladeniško navdušenostjo pozdravljali današnjega slavljenca, ko nam je z majsko deklaracijo JačeV oznanjati veselo jutro našega narodnega osvobojenja. V nedeljo, dne 8. maja tega leta smo v nabfto polui naši prosveini dvorani z radostjo poslušnli slavnostnega govornika, domačega g. župnika, ki je v vzuešenih besedah razkazoval jekleuo marljivost, vzorno značajnost in nesebično plamiečo narodoljubnost Velikega sina preproste slovenske kmečke hiše. Milo lepa deklamacrija naše domačinke in pa li-i navdušeno popevane skladbe doniačega moškega zbora so dale krasen okvir do si«a segajočim besedam. Lepo igrana »Živa pokjpana« pa nam je vsiljevala misel, da se je možato potegnil za rešitev Slovencev ravno g. dr. KovoSec, kokorje reSil grof Vojteh svojo ženo iz grajskega stolpa. Hvaležni smo pač vsi za lepo in umestno prireditev, kateri bodo sledili mogočni kresovi na predveter slavljejičevega rojstnega due, to je v sredo zvečer, dne 11. maja. — Prftiovitev naše lepe cerkve sv. Urbana je srečno končaua. Binko.Uni pondeljek bomo v njej sicer obhajali običajno slovesnost s pridigti ia sveto mašo ob pol desetih, slovesno blagoslovitev lepih novih slik na stropu in slenah pa smo preložili na poznejii čas, katerega bomo pravotasno naznanili vsem mnogošteviinim častilcem sv, Urbana bližuje in daljnje okolice. — Poročamo tudi, da so naši cgnjegasci zadnjo nedeijo prav lepo pro-slavili god svojega varuha sv. Florijana. — Z žalostjo pa se oziiamo p.Dti Jeiovcu, kjer je nesrečni nož v roki zdi\janega tloveka pre^ezal nit življenja posestuJku Janezu Odru v noči po prazuiku Vnebohoda Go*podovega. Bog nas varuj aakjh ljudi. Ja?eslB.a- Srurt ne izbira.. ainpak ocl kraja pobira. še leto )i! Tniiiuio pdkar ie kruui snirt utrgala iz Poiičeve rodbhie mlado" zenu, O^ maj 27 let staro Angelo Poiič, ki je zapuatila moža in leto starega sinvka, potem vnuk* .lakeea Polič. Sedaj pa je prišla s svojo koščeno ioko nad mater, ki je po kratki iu mučni bolezni sprevidena s sv. zakramenti mirno v Gospociu zaspala. Hvala g. kaplanu Ignaciju Malej za tolažilne beseda in v.sem sorodndkom ter znancera, ki so jo liodili kro-pit in so jo -spremili na kraj miru. Zapušča zalujočega nioža ter ti-i hčwe, dva sina, dve vnukinji in eaega vauka. Bodi ji trajea sporaia! Preostalini pa aaše s-ožalje. Sv. Rupert v SIov. goricah. Dae ;?i aprila saio spreaiili k zadajeaiu počitku Marico Lederer. Umrla si. Ia to baš sedaj, ko se vsa aaiava vzbuja, vslaja v vsej svoji kraso>'.i k aovemu* življenju. Kako si se veselila pomladi! Kako neslrpao si pričakovala blagodejaega pomladaaskega solaca, katero bi te okreptalo ia ti dalo aovih moči. Toda zaman. vsi tvoji upi, vsa tvoja pričakovanja. Neizpresaa sairt je v treaulku zdmbila tvoje rahlo življenje ter (e prerano-iztrgala iz aaših vrst. S težkim srceia, s solzaaii v očeh smo sta.li ob tvojeai grobu veliki udeležbi ljudstva iaspremstvu 5 čč. gg. duhovaikov. Ob govoru č. g. župnika pae ni ostalo aobeao oko suho. Zelo bodo pogrešali dobro gospo zlast.i reveži, katerim je bila res dobra aiati. Grlava. Martin Makovec, piijatelj inludiue, je uMuai ua tf«*iiji F*ka ia '1 etežije štampar v Globočkem vrhu 43 Diu za Dijaško kubjnjo. Hvala lepa darovalcem! Zreče. Romarjem na Briajevo goro! Prvi letošaji veliki romavski shod aa Brinjevi gori se vrši aa biakoštai pondeljek. V aedeljo, aa predvečer ob 6. uri bo pridiga ia pete litanije Matere božje. V poadeljek prva sveta maša ob 5. uri in sveto obhajilo romarjev, potem pridiga in peta sveta maša za romarje, zadaja sv maša bo pa ob 10. uri. Častilci Marijiai, pridite z zaupaajem k tej prijazai romarski cerkvi Za duhovao in telesno potrebo bo dobro poskrbljeao. Šmarje pri Jelšah. Letošaja zima ,je dolgo zapirala pat aa aašo razgledao točko sv. Roka; krasaa pomlad pa jih privabi od dae do dae več ia jim razkazuje božjo lepoto ter ozaaajuje aeskončao dobroto. Velik kos aaše lepe domoviae se izletaikom razgrinja odtod ia jih sili k veselemu vzkliku: »Sloveaski svet, ti si krasan!« Odtod se oziraš tadi proti uro oddaljeni Sladki gori, ki ti posebao sedaj — ob proslavi šestdesetletaice njegovega rojstva — kliče v spomia, da je tam gori pred 37 leti (1895) začel tako plodoaosao delovaiti za blagoisvojih rojakov aaš priljubljeai voditelj g. dr. Aatoa Korošec. Bog nam ga olirani še maogo let, pa pripelji še tudi raaogokrat med aas ia k sv. Roku, kjer je že teliko shodov imel ia posebao našo mladino tako aavdušeao gojil in bodril! Se ga borao tudi v aašem temeljito prenovljenem Katoliškem domu hvaležno spomiajali ter vaovič prisegli zvestobo njegovim idealom. — Za letošnje poletje aam zopet obetajo predpoldaaski vlak, ki bo od Trojičke aedelje aaprej vozil aiimo aas proita Grobelaema ob pol 10. uri, aazaj pa ob 11. uri. Da bi nam ga le za celo leto prepustili, ker_ je posebao priličea za aas! — »CvetHce, goščave si veačajo glave —: drevesa aa vinoi cveto«, tako pojemo zdaj, ko so se nam sadoaosaiki vzbudili k novemu življenju. Tpcla o ajih še v prihodaji številki. Ljubljana, (Siovo načelnika kmetijskega oddelka.) Zadajega aprila je oddal posle aačelaik kmetijskega oddelka pri baaski upravi v Ljubljaai iažeaer Aatoa Podgornik, ki je bil s kraljevim akazoai vpokojen. S tem se poslavlja od kmetijskega oddelka aačelaik, ki je deloval aa tem aiestu aad tri leta z ljubezaijo ia skrajao aepristraaostjo v dobro ia korist sloveaskeraa kmetu. V Čepovaau aa Goriškem je bil rojea pred dobrimi petdesetimi leti, aa Duaaju je dovršil svoje študije, na kmetijski šoli v Gorici je pričel leta 1907 svoje službovaaje. Od takrat naprej ja mislil pri vsem svojem d#lu samo aa to, kako koristiti slovenskema kmetu, kako ga dvigaiti moralao ia materialao. Nikdar ai klonil precl silo, zato so ga že leta 1919 Italijaai \ipokojili ia kmalu aato koafiairali. Pozneje je dobil spet toliko svobode, da je raogel delovati za kmetijstvo, aiogel pa je vztrajati v fašističai Italiji samo do začetka leta 1927. Pribežal je v Jugoslavijo, kjer aiu je poveril tedaaji minister za kmetijstvo, dr. Kulovec, ravnateljsko aiesto aa kmetijski šoli aa Grmu pri Novem aiestu. Novo življenje se ,je začelo z ajegovim prihodom na kraetijski šoli, ki se je pod njegovim vodstvom preuredila ia prerodila. Ta zavod. ki kaže povsod, v aotraajosti ia na zanaj, pri zgradbah, v viaogradih ia aa polju zaake njegovega dela, je postal pod njegovim vodstvom žarišče pravega aapredaega kmetijstva aa aašem Doleajskem. To je bilo mogoče samo zato, ker si je zaal pridobiti pri delu vedao odkritih sodelavrev. Ko je prevzel po osaovaaju baaovin me3to aaCelaika kmelijskega oddelka pri baaski upiuvi v LjuMjani, ga tu ai čakalo lahko delo. Oigaaizirati je bilo*treba na aovo vse kmetij- sko pospeševalao dela. Pojavljale so se pri temi vedno nove ovire, vse pa je zaal premagatl t vztrajnim delom ia s pravilaim postopanjeitt do uradništva. Zato se ,;'e vse podrejeao urad-< aištvo težko ločilo od svojega načelaika in se ga bo vedno spomiajalo kot dobrega šefa, kai tereaiu bo težko aajti eaakega. Gospodu na-! čelaiku želimo, da bi bil njegov pokoj samo za-* časea, da bi mu bil samo kratek oddih od na« poraega dela. Prepričani smo, da ae bo še ne* hal delovati za povzdigo blagostaaja kmetske* ga ljudstva ia da bo aašel vedao aovib prilrk', kjer bo aiogel vedao zaova pokazaiti vse svojai strokovae sposobaosti.