Leto LUE šteuiiko in. V UDNiani, v sredo n. maja 1925. Cena Din i'50 Iskala vsak dan popoldne, iivzemil aedelfo In praznike. — Iaaaratl: do 30 pettt ä 2 D, do 100 vrst 1 D 50 p, večji Inserat! petit vrsta 4 D; nottce, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovora. — Inseratni davek posebej. — „Slovenaki Narod41 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D i Upravnlstvo: Knaflova ulica atev. 5V pritličja- — Telefon atev. 304. Uredništvo: Huaflova ulica it. 5,1, nadatropje. — Telefon Sle*. 34. BafT* Poštnina plačana v gotovini. Zakaj so se tepli f*o dvomesečnem kar najboli zagrizenem zakulisnem boju se je politična situacija v prestolici vendarle toliko razčistila, da do jeseni ni pričakovati važnejših izprememb. Radičevci so Še enkrat kapitulirali na vsi črti. Ministrski predsednik je z naravnost nepričakovano ostro in jasno odločnostjo razčistil položaj in odklonil koalicijo radikalne in radičeve stranke mesto sedanje trdne vlade Nacijonalnega bloka. Prav za prav bi ne bilo prišlo do sedanje dvomesečne krize, da se niso v ozadju pojavile osebe in možje, o katerih se je najmanj pričakovalo, da bodo podprli radičevce in jim omogočili vstop v vlado, potem ko so bili jeseni ravno radičevci in njihovi zavezniki v opozi-cifonafnem bloku, ki so najglasneje zahtevali proslule zakonske načrte proti korupcijonistom. Toda pustimo te stvari na strani! Dejstvo je. da so si radičevci vstop vvlado predstavljali nekoliko prenaivno in da so mislili vreči Svetozarja Pribiče-viča z navadno ponujeno koalicijo. Govor Nikolc Pašiča govori zase. Priča nam. kako temeljito in podrobno zasleduje ta naš državnik celokupno politiko in s kakim pravniškim znamenjem reagira na nekvalificirane zahteve radičeve stranke, da se naj naš pravni red osmeši in kazensko postopanje proti vodstvu HRSS in Radiču kratkomalo brez sodne odločbe dvigne! Če bi bila • 'ada ugodila temu zahtevku, potem bi ; njo veljal upravičen očitek, da gazi ine in pravne zakone naše države in da postaja vse — politicum... Kdor pogleda to našo zadnjo poli-no krizo nekoliko od blizu, mora torej priznati, da so radičevci še enkrat ten eljito pogrešili in se vračunali. Po-nislimo: Nastopili so kot veliki gospodar n zahtevali razhod koalicije Narodnega bloka brez najmanjše stvarne ar-i nentaciie! Govorili so sicer o potrebi narodnega sporazuma, toda narodni : * razum v tem smislu, to ve že sedaj ctokupna jugoslovenska javnost, da je trvoa postaviti koalicijo narodnoradi-kalne in radičeve stranke, je enostaven ne-misel, prosta fraza. S tem. da so radičevci zahtevali Slavo Svetozarja Pribičeviča, so storili \eiiko, skoro nepopravljivo pogreško. Pogrešili so tudi pozneje, ko se jim je nucila direktna možnost vstopa v koalicijo Narodnega bloka! Tako bi lahko prevzeli nekaj portfeljev ter dokazali svojo upravno sposobnost, seve na ta : :in, da bi bili delili upravno oblast v — vatskih krajih s preiskušenimi upravniki in politiki iz Narodnega bloka. Ker na so bili neskromni in ker so zahtevali osebne žrtve, mesto pozitivnih programov, jih je pač morala doleteti sc danja žalostna usoda. Še nekaj drugega je. kar mnogo več revoKira nevtralnega opazovalca zadnje naše krize v Beogradu. To je način postopanja radičevih voditeljev ter opo-zicijonainega bloka! Naravno bi bilo. da se kriza izzove s kakimi programatičnimi zahtevami, da stopi opozicijonalni blok in predvsem rjega najmočnejši član, radičeva stranka s svojim podrobnim upravnim in zakonodajnim programom na plan in da izlivi: zahtevamo to in to. dajte nam to in to, pripravljeni smo sodelovati s komurkoli v smislu naših načelnih izjav lojalnosti napram ustavi, narodnemu edin-stvu in dinastiii. Radičevci in opozicijo-nalrr blok. v čigar imenu so radičevci nastopali, da razbnejo Narodno koalicijo na vladi, pa niso šli po ti normalni poti pogajanj za vstop v koalicijo in vlado. Omejili so >e na sramotne osebne invek-tive preti Svetozarju Pribičeviču. proti samostalni demokratski stranki in zahtevali so nedelieno oblast na Hrvatskem ter druge slične fantazije! Tepli so se za ljubo vlado, za prosto oblast! Potem bi bili že storili, tako so računali, svojo dolžnost napram opo-zicijonalnemu bloku in ž njim pomagali razbiti veliko moč sedanje Narodne koalicije. Značilna je torej ta konstatacija bi-ctva ravnokar minule krize v Beogradu; kriza ni bi*a programatičnega« stvarnega, pozitivnega značaja, marveč šlo fe za očitno nadvlado opozicijonalnega fo'eka, za oblast radičeve stranke, ki je s to oblastjo menila rešiti svoje vodstvo sodnega postopanja in zagovora pred sodiščem nase države za prestopke in zločine, učinjene tekom zadnjih let. Ta osebni in oblastiželmi moment ie danes na dlani! Zato .ie bila v bistvu ta kriza nemoralnega značaja, če tudi ne vpo-števamo noiitične in nacijonalne škode, ki bi ;o bHz relativna rešitev zadala naši splošni JLgoslovenski stvari. Naša opozicija bije sploh izrazit boj za oblast! V tem ie njena usoda in Nlkoln M\t gospodar situacijo Opozicija poražena skuša zbrati zadnje sile za napad. — Voditelji Radičeve stranke presenečeni in razočarani. — < Današnja smer politike se ne more menjati», pravi Nikola Pašič. — Beograd, 26. maja. (Izv.) Včeraj po-poldne so se razvijali politični dogodki pod vtisom Pašicevega govora v radikalnem klubu. Ta govor, kakor emo že včeraj poudarjali, je našel povsod največji odmev. Na opozicijo je deloval porazno. Na trhli h temeljih, sloni zgraaiba opozicijonatnega bloka, ki je zadnji čas skušal s svojimi ra-finiranimi spletkami in lažnivimi poročili najprej© javnost, prevarati o resničnem položaju kompaktnega Narodnega bloka in obenem pogoditi ministrskega predsednika Pašiča indirektno po ovinkih preko voditeljev samostojnih demokratov. Govor ministrskega predsednika je prisilo opozicijo-nalnJ blok, da se je včeraj popoldne sestal na posvetovanje. Zbrali so se Ljuba Davidovih, dr. Korošec in Pavle Radič. Po sestanku bo podali apozicjjonalni vodi tel n" zastopnikom tiska običajne informacije, ki kulminirajo v tem, da očitajo minhrtrskemu predsedniku Nikoli Pašiču, da ni >,nikdar želel iskrenega sporazuma med Hrvati in Srbi« ter da jo njegov edini cilj razbiti opozicijonalni blok in razdvojiti radičevce. Opozicija sedaj napoveduje najostrejsl parlamentarni boj proti vladi v skupščini m skuša na ta način postati gospodar situacije. V te sebično demagoške svrhe na. merava opozicija izrabiti predvsem inva. Ildski zakon. Oporicijonalni tisk je danes zelo ogorčen in skuša veiepolitični pomen Pašiče. vega govora oslabiti na ta način, da po vsem tisku po gotovih navodilih ponavlja staro in obrabljeno frazo, da Pašič nI bil nikdar in ni za sporazum, da sistematično zastruplja javnost in politično ozračje, v katerem bi fahko prišlo do sporazuma. Vaš dopisnik je imel včeraj priliko opozoriti dr. Korošca na pisavo glavnega organa njegove stranke v Ljubljani, ki je prod dnevi naglasa!, da Pašič želi sporazum s Slovenci in Hrvati. Na. vprašanje: »Gospod minister! Z ozirom na. pisavo sobotnega ^.Slovenca« je videti, da bo stavljene ponudbe za, pogajanja od strani radikalov in morda od Vase strani?« je dr. Korošec kratko odgovoril: -.Morda to le v Sloveniji!« Med opozlcrjonalci so nastale znatne diforence. Veliko je nezaupanje do radičev-cev, ki na eni strani še vedno skušajo na vsak način priti na odločilno mesto v vladi In na drugi strani vzdrževati stike z opozicijo. Včeraj so radičevci napovedovali, da odide predsednik parlamentarnega kluba HSS h kralju in da se sestane tudi z mini, s trškim predsednikom Nikolo Pašičem. Ni biio niti ardijenere na dvoru, niti sestanka s Pašičem. Radičevci so zeio deprimirani. Nevoljni so tudi. da je minhitrski predsednik Nikola Pašič v svojem govoru porabil argumente, ki so jih navajali glede preiskave v Zagrebu. Samostojni demokratje so že takoj po končani preiskavi v Zagrebu objektivno in utemeljeno opozarjali na pogreške, ki jih je storil anketni odbor, ko je proučaval e-*pise proti Stjepanu Radiču m tovarišem. Anketni odbor ni polagal nikake važnosti na pogodbo Radiča z Madžarsko m na Radičevo pismo Zinovjevu. Predvsem je dalje upravičena zahteva, da se mora danes plenarna predloženi elabo-rat anketnega odbora predložiti verifikacij-skemu odboru, ki naj obnovi temelj rto preiskavo, da se končno ukrene odločitev glede anketiranih mandatov HRSS. Pri premotrivanju splošne politične situacije je treba naglašati soglasno sodbo vladinega in opozicionalnega trska, da vla. da Narodnega bloka ostane trdno na krmi. lu in da ta vodi poverjene ji državne posle. Opozieija goji se zadnje upanje, da se situacija najbrže do jeseni znatno preokre. ne in da pride takrat do važnih sprememb na vladi. Tudi to upanje je prazno. — Beograd, 25. maja. V političnih krogih naglašajo, da se Nikola Pašič nahaja na vrhuncu svoje moči in da ima celotni poK-tični položaj v svojih rokah. Včerajšnji dan je bil zelo značilen, ker je prinesel popolno jasnost v vprašanju odnoaajev radikalov in radlčevcev na eni strani ter radlklov In samostojnih demokratov na drugI strani. Iz obširnega Pašičevega govora, ki je trajal skoro dve Tiri, sklepajo, da Je stanje njegovega zdravja ugodno. Današnja amer politike se ns more menjati, je nagfašal Pašič, in tudi ni nobenega razloga za kakšno !zpremembo. Posl. Pavle Radič ie bil včeraj ob svo-jem prihodu v Beograd zelo nem21 o presenečen, ker je Pazi če— govor demantrral tu-di nmogobrojne njegove iluzije. Zanimivo je, da se Parvle Radič ni sestal z Dar'do-vtčem. temveč je samo konferSral z dr. Korošcem. Oba sta brzojavno pozvala dr. Meh-meda. Spaha, naj pride čim prej v Beograd. Ta korak Pavla Radiča, ki se formalno tolmači kot približanje h klerikalni tn muslimanski opoziciji, se tolmači v političnih krogih kot markiranje fronte proti Pašiče-vemu govoru. Opozicijo o skupščini divjo, vlada dela Prvi viharni napad opozicije v skupščini po Pašičevem govoru, — Seja finančnega odbora. — Nervoznost radičevcev in klerikalcev. — Beograd, 26. maja. CIzv. Ob 12.) V t Ko je nastal delni mir, je Skupščinsko opazili, da je predsednik HSS posL Pavle Radič tajinstveno odpotoval iz Beograda, najbrž v Zagreb po informacije k Stepanu Radiču, kako stališče naj radičevski klub zavzame napram vladi Narodnega bloka. Za danes dopoldne je bila napovedana seja kluba HSS, a je bila odpovedana. Radičevci so napovedovali, da sprejme posl. Pavla Radiča kralj v daljši avdijenci. Toda avdi-jence ni bilo. Radičevci postajajo bolj tn bolj nervozni in to so pokazali tudi na današnji plenarni skupščinski seji, ko so začeli divje razgrajati in kričati. Videti je, da jih je Pašičev udarec zadel v živo. Danec dopoldne so bili pred plenarno sejo sestanki posamnib klubov. Opozicija je sklenila, da vsaka posamna skupina zase nastopa pri razpravi o poljedelskih kredita, da vsak opozioijonalni klub poda. po-seb« svoje izjave in mnenja k zakonu o poljedelskih kreditih, to se pravi, da skuša opozicija na ta način za vleči hitro rešitev zakona, kateremu je bila priznana nujnost. Predsednik skuipscine Marko Trlfkovič je ob 10. dopoldne otvaril današnjo sedo. Opozicija je jela kričati: „Ni kvoruma! Vlada nima veČine L Na-stat je prepir. Poslanci so se prerekali, zelo glasni «so bSi radičevci in ctovenski klerikalci, ki so postali zadnje čase zelo agresivni- Vladina večina je kratko odgovarjala: -.Sprejmemo zapisnik! Večino imamo!.- Klerikalec Ze-bot: ;.Mi smo večina!« parlamentarnih krogih »o danes dopoldne | predsedstvo naznanilo došle vloge in pred loge. Prosvetni minister Sverozar P t i biče vič je obvestil skupščino, da odgovori na klerikalno interpelacijo glede premeščanj fn imenovanj profesorjev fo učitelje/ takoj, ko zbere za to uradne podatke. Gotovo fe, da pride pri dotičm interpelaciji do ostrega nastopa med prosvetnim ministrom in klerikalci. Minister Pribičevič namerava popolnoma razkrinkati demagogijo klerikalne stranke. Posl. dr. Šuperifla (radicevec) je protestiral, češ da se krst skupščinski poslovnik, ker ni bilo stavljeno poročilo anketnega odbora kot prva točka današnjega dnevnega reda, marveč %e b?l na prvo mesto postavljen zakon o poljedelskih kreditih. To je oči vidna kršitev poslovnika, ker Je 24 poslancem HSS zabranjeno sodelovati pri tako važnem zakonu. Zahteva, da se Pride poročHo anketnega odbora na prvo mesto. Skupščinski predsednik Marko Trlikov i č ie takoj odgovoril predgovoraiku konstatirajoč: »To ni nikako kršenje poslovnika, ker je narodna skupščina odobrila in sprejela tak dnevni red. Razrm tega Pa je bil zakon o poljedelskih kreditih priznan kot nukm-c Radičevci so dvignil! vihar in vzklikali: »Nujnejse je poročilo o anketiranih mandatih.-: Vihar se jc nadaljeval. Dr. Korošec je zahteval spremembo dnevnega reda. 11'---i_l".1—j __LLO* j__I i ii ■ ■■■......, ms* 99" ludi smola. Morala se bo pač preorijen-tirati ter se spomniti, da je opozicija za to tu, da dožene z vladnimi strankami kompromise v zakonodajnih in progra-matičnih stvareh našega splošnega nacijonalnega in gospodarskega življenja ter da odloži pojmovanje opozicijonalnega boja kot boja za oblast med staro šaro. Iz sedanje krize in iz njene oozitiv« ne rešitve naj opozicija spozna« da je njena naloga povsem drugje, kakor pa v konspiriranju za oblast: naloga ji bodi pozitivno sodelovanje z vlado. Ce izvede opozicija to preorijentacijo svoje opoztcijcnalne taktike, potem morda ni daleč čas. ko bomo tudi mi ob vsakem času zagovarjali koalicije vseh delavotj-nih strank v naši državi.. Skupščinski predsednik Marko Trifko-vič se je obrnil k dr. Korošcu reko z: »Po katerem členu poslovnika to zahteva zo*v-KoTošec?*- Skup5č'';:a je nato prc5!a na dnevni reci. Pričela se ;c razprava o zakonu s^ede poljedelskih kredirov. Posl. Vaso Franisevič (rad.) jc pod?.! poročilo vladine večine 07. poročilo odbora. Posl. Kosta Timotijevic (dav. dem.) je predlagal, da naj vsaka opozicijonalna skupina imenuje svojega poročevalca, ker je vsaka skupina v odboru podala svoje lastno mnenje. Skupščina je ta predlog sprejelu. Posl. Dr3goti:i Ran kovic (dav. dem.) je podal v imenu Davidovičeve stranke posebno po* ročilo o zakonu, za tem posl. Ivan Kraljic v imenu radičevcev in posl. Vladimir Pušeniak v imenu klerikalcev. Pušc-ujak zelo obširno govori o kmetijskih razmerah v Sloveniji. Za danes popoldne je sklicana seja K-nančnega odbora. Na dnevnem redu ie: 1. poročilo predsedstva finančnega odbora: 2. odobren je raznih kreditov iz 7 odstotnega investicijskega posojila izza leta 1921.. kre-dtov 8 odstotnega posojila 19??. 3. odobre-nje kreditov raznim ministrstvom in nakazanim jih dohodkov. Krediti se v glavnem tičejo izdatkov izven proračuna, k? so jih napravila ministrstva premeia, prosvetc i'i narodnega zdravstva. Fnančni minister namerava predlagati poseben od njega Izdelani načrt za izvedbo najradikaluejšega varčevanja. Načrt varčevanja se tiče predvsem državne administracije. Napeta vznemirjenost za Amundsena — Berlin, 26. maja. (Izv.*) Listi objav* ljajo obširna poročila iz Nc^yorka, Stock-holma in Osla o usodi Amundsena. Povsod | vlada velika negotovost glede Amundscno--vega poleta na severni tečaj. Širijo se zelo vznemirjajoče vesti. Vse je negotovo. —• Spremljevalna ladja «Hobby* se je po po* Točiiu iz Osla vrnila včeraj v Welsanski za* liv. Prejela je poročilo o nezgodnem polo> žaju v ledenih gorah. Med moštvom, ki je ostalo v KingsbavTi. je zavladala velika poo trfcost, ker ni m s mkakih vesti o Amundse* novi usodi. Za slučaj, da so se stroji pokvarili, je treba računati, da ostane Amundse* nova ek špedicij a daljši čas med ledom. Vreme je neugodno, temperatura je pod ničlo. Spremljevalna ladja «Fram» je opazi* La odprto vodovje, na katero bi se lahko spustili letalci, V Newyorku vlada največje vznemiri jenje. Mac Milan, ki organizira ekspedicijo ameriškega zračnega b rodov j a na severni tečaj, je sklenil poleteti Amimdsenu na pomoč. — Danes mkakih pozitivnih vesti. Položaj na Bolgarskem Potrditev smrtnih obsodb. — Politični procesi, — Beograd, 26. maja. (Izv.) Bolgarska brzojavna agentura razpošilja iz Sofije kratko poročilo o položaju na Bolgarskem. Kralj je potrdil smrtno obsodbo proti dr. Friedmannu, Zadgorske-mu in dr. Koevn. ki so bili obtoženi in obsojeni radi udeležbe in sodelovanje pri atentatu na sofijsko katedralo. V Vrači je zaključen politični proces proti 43 komunistom, članom tajne komunistične organizacije. Obsojeni so: trije na smrt na vešalih, 14 komunistov na 12 let in 3 na 8 let težke ječe. Ostali so oproščeni. Na smrt so obsojeni: Ivan Pavlov. Gjorgje Gžulev in Todor Maj-danov. KALFOV V PRAGI. — Praga, 26. maja (Izv.) Bolgarski ministrski predsednik Kalfov je prispel semkaj. IZPLAČILO ITALIJANSKIH REKVIZICIJ. Beograd, 25. maja. p. Naša vlada je obve<= ščena, da so pogajanja, ki so se vodila v Splitu z Italijani, radi izplačila rekvizicij imela dobre rezultate. Italijanska vlada je poslala že pet milijonov dinarjev za izpla* <5flo privatnih zahtev. SKRIVNOSTNO ODPOTO-VANJE IZ RIMA. Rim, 25. maja. a. S11 oči ob 20.15 ?e s firenškim brzovlakom neprfčakovauo odpotoval iz P?ma mtn. predsednik Mussolini, ne da bi bili za to vedcH parlamentarni krogi. Vlada je skrivala to potovanje z veliko tajnostjo ir^ zvečer, ko je Mussolini odšel iz palače Chic:i v svoje stanovanje in se od tam z avtomobfloan odpeljal na postajo Portonaccio. 5 km od Rima, ni nihče vede!, da bo rnin. predsednik odpotoval. Pozneje se ie govorilo, da je odšel ga krit« kt Doätoicfr KOMUNISTIČNA ZAROTA NA JAPONSKEM. Psrir, 25. maja. s. Listi objavljalo brzo* iavko iz Tokija, pv» kateri so skušali komu* nisti umoriti generala 1 ukudo. General, ki jc ušel kroglam, ie i£ral v septembru 1923 Za časa obsednega stanja, ki jc bilo progku 5eno pri velikem potresu, važno vlogo. RIMSKI ODVETNIK — GOLJUF. Rim, 25. maja. k. Davi je bi! tu aretiran neki odvetnik, ker jc nekemu nemškemu državljanu izvabil M* tisoč !«r pod pretvezo, da mu bo zopet pridobil njegovo zasebno lastnino, ki jc bila v smislu določb versaj* ske mirovne pogodbe zaplenjena. ENOTNA UNIFORMA ZA FINANČNO KONTROLO. Beograd. 25. maja. p. linančni ministet je danes podpisal pravilnik o enotni unifor» mi za finančno kontrolo. I niforma bo ze* lena in zelo podobna uniformi švicarski!} vojakov. O BAERANOVEM BEGU. Praga, 25. maja. (Avala). Na vprašanji, českosrovaškesa tisko\ nega urada se z uradne strani potrjuje, da jc bivši poslane Baeraa zapusti! aKrlove Varl in da te njegovo bivališče za enkrat ce neznano. Baeranu je bila. kake* znano, tre-?j:na kazni pogojno odpuščena; za i a Čas ic moral bivati v določenem kraju, iz zdravstvenllt ozirov mu je bilo dovoljeno začasno bivanje v Kar lovili Vari h. Karlove Vari, 25. maja (Avala). Tu&ajiojl >6-Uhr-Blatt« objavlja pismo Bacrana glavnemu uredniku lista, v katerem sporoča Baeran. da je zapustil terrforii republikie; ker se boji aretacije. i - > Borzna poročila. Ljubljanska borza. LESNI TRG 0' Hrastovi frizi 4 — 10 cm, od 25—60 cm in I. in II., 100 meja: denar 1400; hrastov? hlodi od 25 cm premera naprej, 3 m tkrT' zine. ico na&ladna postala: denar 520; tra-nti 8-S, S-ll, 13-16, merk, tesani, monte, fco meja: denar 572; ccrovl krML od 25 cm premera naprej, od 2 m dolžine, fco nakladala postaja, 14 vagonov: denar IS, Haso 1^ zaključek IS. Žitni trg. Pšenica Rosafe Su kg rjofnaa prompt, l>ar I/Jubljana blago 490. plenica. ~i.T(ifrraiiilrD rinfusa prompt, par. Ljubljana blago pšeni-ea Hardt Winter 2 rlafnsa prompt. •])ai\ Ljubljana, bi, 500r otrobi pšeničrr" drobni par. Ljubljana blago 190. konm, drobna, maj, junij par. Posr. l*3a«go 250. koruza par. LjnblJÄU« jslačilo jk> pirjemu t vag-, denar 235, bla&o i?35. zaključki 233, rz makedonsfci 72-73 kjg par. .Ljubljana blago 400, ječmen 57-59 kg fco. malreil. pofsta". blago 300. krompir beli. foo. dol. post. Bar 125, krompir rumeni štaj. post. b!ag<; 115. krompir rdečkast staj. post. bi. 135. EFEKTI. 2 m. po1od>st. drž. renta Ta \ojno S-kodo o 1$5. blago 200, 7 odstot. Lnve*«t. r>o«ojilo r? *eta 1921 —. 63, C^lislra po«if>jiln.ica rl. d. 300, 304. LjubIjäTu*ka kreditna banka 22^. —, Merlcantilna banka 110. 125, Prva hrra*. sira šte&ionica 805. sr». Slavonska bankrt ■—, —1 Kreditni zavori 185, 195, Strojne to. varne rn livarne —. 132, Trhf>vp.!js1n nr*-mogokopna družba 375. 3S5. Zdr-»feae pa. prmice 100, 114, Stavbna firnžba d. d. Ljnb. liana 263, 280, 4 in poicdsTtot. raz^t. I. kr. dež. bke 20. —. 4 in poloetetot. kom. zari. dež. bke. 20, —. Zagrebška borza. Dne 26. maja. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 11.63—11.75, Praga 178.10—180.50, Pari* 307.50— M 2.50, New-york 59.67—60.67. London 292.06—2o5.0ts Berlin 14.25—14.40. Punai 0.08435— i».0S5č>?. — Efekti: 1% invest. posojilo 1921 63-50, —.—, 2%% drž. rente za ratnu 5tetu 193—197, Ljubljanska kreditna 250—252-50. Centralna banka 15—16. Hrv. eskomprna banka 105—105.50, Kreditna banka. Zagreb, 105—108; Hipotekama banka 59.50—60." Ju* gobanka 100—102: Prašrediona 800— S05. Eksploatacija 34—34, Drava, d. d. Osijek, 165, —.—; Sečerana, Osijek. 500—560; Isi« d. d. 65—69. Niha g 45, —.—, Gutman 36fl do 3S0. Slaveks J 70^—i 75. Slavonija 52 do 52.50, l/nion. paromlin 400—425, Vevče 100, Inozemske borze. — Curih. 2C. maja. Predborza Böograft S.50—S.55. Pari3 26.20—27. London 25.115 —25.13, Xrwyork 516.50—517, Milan 20.60 —20.675. Praga 15.30—15.35, Imnaj 0.0072W —0.0083. — Trst, 26. maja. Borza.: Beogra* 41.85—41.95. Pariz 127—127.25, Londo* 121.70—121.80, NeuTork 25.01—25.08, Pra« 74—74.50» Cfcink 452^83, C0M4?r, Stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 2/. maja ISL'S. Stev. It, F Zadnji trcnotki obsojenca, — Justifikacija izvršena brez formalnih ceremonij. — Procedura Je trajala 11 minut. — Besedilo smrtne obsodbe. *Sk>venski Narod« fc že včeraj poroča!, kako je sodn< dvor pod predsedstvom viš. sod. svetnika dr. Kaiser ja liaznaawl Simona Naglico v poročni dvorani v prisotnosti občinstva, ki je slučajno isvedelo *a razglasitev, naredbo pravosodnega ministra, po kateri je bflo odklonjeno porr.iiošče-rije. Simon Naglic, širokopleč človek, bega-1očega pogleda m običajne fizJognorcrije, je prejel obvestHo s primerno duševno rar-ooloženostjo, ker je gotovo to pričakoval jp je bil na to že preje pripravljen. Oblečen je bi! še v ietrrfSko obleko. Pozneje mu je ietuiška uprava na njegovo željo »ročila ctviln-o obleko. Za svojo zadnjo pot se je na zunaj primemo osnažU. Bil je obrit, v prazoični obleki, s čevrji rta zadrgo m % bero pisano srajco. Včeraj popokme je sprejemal posete. Nastanjen .ie brl v prostorrH celici I. nad-ttropja, ceMca je hfla snažno opremljena. Postavljena je bila večja miza, z betom prtom pregmjena. Na njo je bflo popoldne postavljeno razpelo z dvema svečama. Simon Naglic je večinoma ves čas presedel na stolu, opirajoč se ob mizo. Vrata celice so bila vedno odprta m pred njo sta neprestano stala dva pazn?ka. Obsojenec je izraza kratko svoje želje glede jedi in pijače. Ves čas od 10. včeraj dopoldne do danes zjutraj je popil »edem četrt belega vfcia. Za malo južrno je dobil hlebček belega kruha, slanine m druge prrboljške. Obenem je dobil 40 cigaret. Začel ie takoj strastno kaditi ter je kadil skoraj ves čas. Opoldne je zav-žil jnho, meso. dve prikirhi iti dunajski zrezek s salato. Po kosilu je prejel 3 pomaranče. PopokLne ie počasi zcivžtval razne pri-boljške. zvečer pa si je izvolil najljubšo >ed — meso s čebulo na kisu in olju. Za večerjo je dobfl od gorenjih 5^dmih četrt štiri četrt. Ko je zavJSval, je svoji okolici izjavil: «Leonova kuhanja je dobra! Večkrat sem tam kosfl!» Z gorenjskim vlakom popoldne se je pripeljal iz Spodnjega Brrrika pri Kranju na obsojenčevo željo brzojavno v Ljubljano pozvani brat Josip Naglic, ki je ostal pri njem do zadnje minute, ko so ga vz cerice odvedli na morišče. Včeraj vse popoldne m se v zadnjo? današnjih jutranjfh urah so Ljubljančani prihajali pred sodišče, da bi sf priborili vstop oz. vstopnice. Sprva so se za vstopnice borile rudi nekatere žene. Opozorjene na de-Hkataost justftfkacije so se končno odrekle vstopnicam in tako danes ni pristostvovala nobena ženska oseba josöfikaciji. Sodišče se je prt tem strogo držalo zakona, ki določa, da ženske ne smejo prisostvovati obe-še*rju. Na srednjem dvorišču je bilo zbranih danes zjutraj okoH 200 oseb. Nekateri so prišli že zgodaj zjutraj pred je turška glavna vrata. Zbrani gledalci so bili pripuščeaii na dvorišče kmalu po peti nri. Naravno, da ja bflo opažati tudi med kaznjenci veliko zanimanje za usodo Simona Naglica. Jetni-sTca oprava pa je ukrenila vse potrebno, da niso kaznjenci gledali poslovanja krvutka Mausnerja. Samo dve kaznjenki v TU. nadstropju ste Mi tako sTeoni da ste skozi omreženo okno opazovab: akt jtTStJfikaotje. Zadnji trenotki Kakor zatrjujejo očividci, je obsojenec Simon Naglic noč mirno preživel, mestoma v gotovi duševni nestrpnosti. Postalo mu je ponoči tudi momentano slabo. Brat se je i njwn ves čas razgovarjal o domaČih razmerah m 6 usodi obsojenčevra otrok. Obsojenec želi, da bi brat prevzel njegove nedorasle otroke v oskrbo, toda vrši se ogorčena pravda in borba s sorodniki pokojne obsojenčeve žene, ki zahtevajo otroke zase. V jutranjih urah je postaja* obsojenec popolnoma udan v svojo usodo. Pater dr. Torranec je obsojencu prinesel ob 3.30 zjutraj zadnjo popotnico. Potem je ostal nekaj časa pri njem. Prejšnji večer po spovedi se je pater z obsojencem razgovarjal okoM dve uri. Okoli 5.20 zjutraj je sprejel Simon Naglic še zadnji poset novinarjev. Sedel ie v celici na stolu pri mizi. Na mizi je imel cigarete in skodehco črne kave, pomešano z žganjem. Spil je 3 skodelice kave. Na zunaj miren, brez vsakega jasnega žarka v očeh je pušil mehanično cigareto, kt jo je drugače neprestano vrtel v rokah. Njegov brat mu je sede! vis a vis. Ko so stopili novinarji v celico, se je spoštljivo prfkio- nil in začel odgovarjati na vsa vprašanja. Splošni vtis je bH, da ima obsojenec zavest, češ nekaj sem zagrešil, zato delam pokoro m udano sem pripravljen na konec svojega žrvljemia. Neki novinar je vprašal obsojenca: -Al ste uredili svoje stvari?« »Sem. Vse je v redu? Poskrbljeno je za otroke!« spustil je dim cigarete tn vrgel begajoč pogled po izrednem posetu, »Kako ste preživeli noč?« »Primeroma dobro.« Novinarji so se nato od njega posfoviK. Vsakemu je podal in stfertrt roko rekoč: »Z Bogom!« Na moriščtt. Po včerajšnjem dežju megleno jutro. Do šestih so se razgnale megle in prvi jasni, svetlobni žarki so se spuščali na srednje dvorišče justične palače, kjer je bil postavljen steber. Na desno vstran od glavnih vrat, vodečih iz jetnišnlce na dvorišče, se je dvigal okoli 2 metra visok jelov steber, ki je v kvadratičnem prerezu meril 20 cm. Zabit je bil skrbno v zemljo. Na vrhu stebra je bil pritrjen železen kavelj. Rob stebra na vrhu, obrnjen proti severu, je bil nekoliko izrezljan primerno za vrv. Na tej strani je brla spodaj postavljena nizka pru-čica, zadaj pa lesene stopnice, na katere je pozneje pri justifökaciji stopil krvnik. Na dvorišču je bilo zbranih okoli 300 oseb, ki so radovedno in nervozno pričakovale začetka justifikacije oz. prihoda sodnega dvora. Med njimi je valovilo žubore-nje in so kramljali o različnih stvareh. Krvnik Mausnertn njegov pomočnik Hardt sta prišla v pri prosti obleki z rdečimi zavra trticami in z nizkim trdim klobukom okoli 5.35 zjutraj na dvorišče. Postavila sta se ob zidu zadaj za stebrom. Na pločnikih ob obeh straneh so stali orožniki si stražniki. Dolgo časa marsikdo ni vedel, da sta ona dva tujca zadaj izvršitelja smrtne obsodbe. Ko so nekateri izvedeli, kdo sta, so se nemalo čudili, ker Mausner na zunaj je videti prav dobrodušen očka, rav-notako tudi njegov pomočnik. Krvnik Mausner je imel v žepu suknjiča pripravljeno vrv spleteno iz mehikanske trave in prst debelo. S to vrvjo, ki stane 140 Din, je Mausner obesil že tri hudodelce. Stala sta tam popolnoma hladnokrvno ta venomer upirala oči proti glavnemu vhodu. Bližale so se zadnje minute. Na dvorišču vedno večja napetost. Omeniti je treba hvalevredno okolnost, da sodni dvor ni izvrševal dolgfh formalnih ceremonij, kakor jrh izvršujejo po opisih v tisku nekatera sodišča. Sodni dvor je opustil ponovno čitanje sodbe na dvorišču. Tudi duhovnik ni spremljal obsojenca do vešal. Pri glavnem vhodu se je od njega poslovi! kratko tolažeč in bodreč ga za težko pot. Ob 5.53 je stopil na dvorišče sodni dvor. Predsednik viš. sodni svetnik dr. Kaiser, votanta sodni svetnik dr. Alojzij O r a d -n i k in sodnik dr. L e d e r h a s ter državni pTavdrrik dr. O g o r e u t z. Takoj nato so pripeljali trije jetnišk! pazniki obsojenca Simona Naglica, ki je imel na hrbtu s ko-nopcem močno zvezane roke, tako da so mu zabrekle in postajale vedno bolj črne. Krvnik Mausner in pomočnik sta takoj, ko so obsojenca pripeljali pred sodni dvor na dvorišče, stopila do sodnega dvora. Predsednik dvora dr. Kaiser Je resno m svečano dejal proti Nagliču: »Prišla je Vaša ura, ko se nad Vami izvrši smrtna kazen! Stopite naprej!« obrnjen proti krvniku Mausnerju: »Gospod krvnik! Storite svojo dolžnost!« Krvnik in pomočnik sta prijela Naglica v svojo sredo In ga spremila do stebra. V polsnu je Naglic urnih korakov stopal proti stebru ter se povzpel brez vsake besedice na pručico. Obrnil se je proti severu v smeri, kjer je njegov dom. Pomočnik ga je pritisnfi najprej e do stebra. Krvnik je od zadaj zavil vrv v zanjko ter jo položil preko glave okoli vratu. Ob 5.54 je krvnik zadrgnil zanjko tako, da je šla vrv na desni strani mimo ušesa dalje na železni kavelj. Močno je vrv zadrgnil. Naglic se je z glavo nagnil na levo. Ozrl se je še zadnjič po okolici Pomočnik je nato dvignil obsojenca in mu izpodnesel pručico. Prijel ga je za desno ramo in s svojimi nogami pritisnil obsojenčeve noge k stebru. Prvi moment zadrgrinenja vrvi je močni in širo-kopleči Naglic v z trepetal. Videti ie bilo še zadnji močan utrip srca. Štiri minute sta krvnika v tehničnem oziru izvrševala justi-iikacüo. Pomočnik je tišca! obešeuca k stebru z eno roko, z drago pa ga na desni rami vlekel doli. Krvnik je se poprej e takoj po zadrgnjeni u pokril obraz g svetlor javim p rtičem. Ob 5.58 je krvnik" naznanil sodnemu zdravniku dr. Travnerju, da je izvršil akt obešanja. Zdravnik je naslonil slušalko na obešenčevo srce, kä je še vedno utripajo. Od 5.58 do 6.5 je sodnik sedemkrat pre-iskal utripanje srca. Zadnjfkral ob 6.5, ko je nastopila smrt. Sodni zdravnik dr. Travner je nato stopil k predsedniku sodnega dvora rekoč: »Gospod predsednik! JavHam. da je po 11 rmnutah nastopila smrt.« Predsedrrk sodnega dvora dT. Kaiser: »S tem je smrtna kazen nad Simonom Na-gličem izvršena in zadoščeno zakonu! Odpuščeno mu bodi!« Sodni dvor se je nato odstranil. Po izvršenem aktu so bili med občinstvo razdeljeni natiskani letaki o zločinu in obsodbi Simona Naglica, seveda so se navzoča mirno razšli in na dvorišču sta ostala samo krvnika z obe Sencem. Mausner in njegov pomočnik sta nekako med 7 In pol 8. uro snela z vešal truplo Simona Naglica In je položila v pripeljano krsto. Justifici-ranega obsojenca so nato prepeljali na pokopališče k Sv. Križu, kjer so ga pokopali. Krvnik in njegov pomočnik sta nato tudä izruvala steber, na katerem je bfl obešen Naglic, da tako izbrišeta vsako sled tega mučnega prizora. Obsodba Po kater! je bil morilec Naglic danes zjutraj obešen, se glasi: V tonenu Njegovega Veličanstva kralja! Porotno sodišče v Ljubljani je vsled na-redbe z dne 29. novembra 1924, s katero je bila določena glavna razprava, razpravljalo dne 12. decembra 1924 pod predsedstvom viš. dež. sod. svetnika drja Kaiserja tn v navzočnosti d. s. sv. Vehovarja in okrajnega sodnfka dr. Sajovica kot sodnikov in av-skultanta dr. Dolinam kot zapisnikarja v prisotnosti prvega državnega pravdnika Dominica, zasebnega udeleženca Jožeia Stare, zastopnika dr. Zenkota, obtoženca Simona Naglica in zagovornika dr. Krejčija o obtožbi, katero je dvignilo državno pravdrrištvo v Ljubljani zoper Simona Naglica, radi hudodelstva umora po § 134. k. z., hudodelstva posilstva po §§ 125 m 5. k z. in prestokov lahke telesne poškodbe po § 411. k. z. zoper telesno varnost po § 419. k. z. tn čl. 2 in 4. zak. z dne 18. februarja 1922? Uradni list št. 78, ko so porotniki odgovorili na stavljena um vprašanja takole: I. GLAVNO VPRAŠANJE: Je-K obtoženec Simon Naglic kriv, da je dne 18. oktobra 1924 v Spodnjem Brniku v namenu jo usmrtiti zoper svojo ženo Katarino Naglic s streli iz samokresea tako ravnal, da je iz tega nastopila njena smrt? 12 glasov da, torej soglasno »da«. O. GLAVNO VPRAŠANJE: Je-H obtoženec Strrron Naglic kriv, da je jirftja meseca 1924 nekoč v Spodnjem Brniku Janeza žnidar napeljal tn mu nalašč za to priliko dal, da je slednji z njegovo pomočjo Katarhii NagHčevi dejansko sflo delal tako, da se mu zoperstavrti rri mogla tn jo je Janez Znrdar v tem položaju za spolno združitev rzven zakona zlorabil? 12 glasov — da, torej soglasno »da«. ffl. GLAVNO VPRAŠANJE: Je-li obtoženec Simon Naglic kriv, da je dne 28. juhja 1924 v Spodnjem Berniku nalašč z udarcem s topim orodjem prizadejal Francetu Česen star. na glavi lahko telesno poškodbo z vidnimi znaki in nasledki? 8 glasov »da«. 4 glasovi »ne«, torej »da«. IV. GLAVNO VPRAŠANJE. Je-H obtoženec Simon NagHč kriv, da je dne 2. avgusta 1924 v Spodnjem Bemiku nalašč z udarci z roko prizadejal Janezu Globočniku na levem očesu poškodbo z vidnimi znaki in nasledki? 8 glasov ^da«. 4 glasovi »ne«, torej »da«. VTL GLAVNO VPRAŠANJE: Je-K obdolženec Simon Naglfč kriv, da je v Sp. Berniku v zadnji mesecih pred njeno smrtjo svojo ženo Katarino Naglic pri domačem strahov an ju opetovano prete- pal z roko, bičem rn stolom, ter jo suva! z nogo, da je vsled tega na svoiem životu škodo trpela? 12 glasov »da« — torej soglasno :-da«. VIU. GLAVNO VPRAŠANJE. Je-H obtoženec Simon Naglic kriv, da je od 30. avgusta 1924 naprej brez oblastvenega dovoljenja posedoval rn nosrl samokres, torej strelno orožje? 12 glasov »da* — torej soglasno »da«. IX. DODATNO VPRAŠANJE ZA SLUČAJ, DA SE POTRDI PRVO GLAVNO VPRA-SANJE: Je - li obdoženec Simon Naglic v prvem glavnem vprašanju označeno dejanje doprinesel v polni pijanosti, katero si je brez namena na hudodelstvo naklonil? 12 glasov *>ne« — torej soglasno »ne*. Po predlogu, stavljenem od obtožitelja, nai se z ozlrom na pravorek protnikov obtoženca spozna krivim hudodelstvo umo^a po § 134 k. z. hudodelstva posilstva po §§ 125 in 5 k. z« prestopka lahke letesne poškodbe po § 411 k. z. glede Franceta Česen in Janeza Glob-očnik, prestopka zoper telesno varnost po § 419 k. z. m prestopka po čl. 2 m 4 zak. z dne 18. februarja 1922, št. 78 Ur. Kst, in naj se obsodi po § 136 k. z. ter po predlogu zasebnih udeležencev na» se jim prisodi: Francetu Česen 30 Din za zdravniško spričevalo in 150 Din za obleko: Janezu Globočrrik 170 Din za obleko hi 1008 Din za odhod na zaslužku, — dne 13. decembra 1924 razsodilo tako: SIMON NAGUC, rojen dne 2. oktobra 1886 v Spodnjem Berniku, rim. kat. vere, vdovljen, posestnik iz Spodnjega Bernika, že kaznovan, JE KRIV: 1. ) da je dne 10. oktobra 1924 v Spodnjem Berniku v namenu jo usmrtiti zoper svojo ženo Katarino Naglic s streli iz samokresa tako ravnal, da je iz tega nastopila njena smrt: 2. ) da je julija meseca 1924 v Spodnjem Bemiku Janeza Znidar napeljal in mu nalašč za to priliko dal, da je slednji z njegovo pomočjo Katarini Nagličevi silo delal tako, da se mu zoperstaviti ni mogla hi jo je Janez Znidar v tem položaju za spolno združitev izven zakona zlorabil; 3. ) da je dne 28. julija 1924 v Spodnjem Berniku nalašč z udarcem s topim oTodjem prizadejal Francetu Česen star. na glavi lahko telesno poškodbo z vkinimi znaki in nasledki. 4. ) da je dne 2. avgusta 1924 v Spodnjem Berniku nalašč z udarci z roko prizadejal Janezu Globočniku na levem očesu poškodbo z vidnimi znaki in nasledki; 5. ) da je v Spodnjem Bernfku v zadnjih mesecih pred njeno smrtjo svojo ženo Katarino Naglic pri domačem strahovanju opetovano pretepal z roko, bičem in stolom ter jo suval z nogo, da je vsled tega na svojem životu škodo trpela m 6. ) da ie od 30. avgusta 1924 naprej brez oblastvenega dovoljenja posedoval in nosil samokres, torej strelno orožje. >v Zakrivil je s tem ad 1.) hudodelstvo umora po § 134. k. z., ad 2.) hudodelstvo posilstva po §§ 125 k. z. kot sokrivec po § 5 k. z., ad 3.) in A.) prestopek lahke telesne poškodbe po § 411 k. z-, ad 5.) prestopek zoper telesno varnost po § 419 k. z., ad 6.) prestopek po čl. 2 m 4 zak. z dne 18. februarja 1924 št. 78 Ur. 1. !n se OBSODI po § 136 k. z. glede na § 13. k. z. v smrt 2 obešenjem po § 369 k. pr. r. v plačilo zasebnim udeležencem: Francetu Česnu star. 30 Din za zdravniško spričevalo in 150 Din za obleko; Janezu Globočriku 500 Din za odhod na zaslužku; s svojim višjim zahtevkom pa se le ta zavrača v smislu § 372. k. pr. r., s svojim zahtevkom za obleko pa v smislu § 366 k. pr. r. na pot civilne pravde, — po § 389. k. pr. r. v plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni. Razlogi: Ker so porotniki I., IL, III. IV., VII. in Vin. glavno vprašanje, ki vsebujejo vse zakonite znake hudodelstva umora po § 134. k. z., hudodelstva posilstva po § 125 in 5 k. z., prestopkov po §§ 411 in 419 k. z. ter prestopka po čl. 2 m 4 zak. z dne 18. februarja 1922 Št. 78 Ur. 1., potrdili, IX. dodamo vprašanje, ki meri na popolno pijanost pr! prvem glavnem vprašanju opisanem delanju pa zanikali, je bilo obtoženca spoznati krivim hudodelstev rn prestopkov po citiranih paragrafih ter proti njemu izreči v smislu § 126. k. z. edino zakonito kazen, to je smrtno kazen, ki se ima po § 13 k. z. izvršiti z obešenjem. Ostali Izreki obsodbe so utemeljeni * citiranih določilih zakona. Za prisoditcv večje odškodnine zasebnemu udeležene:* Globočniku ni imelo sodiSče zadostne pod-läge. Kdaj je bila v LJubljani zadnja justifikacija? Včeraj smo na kratko poročali, da se je zadnja justif'kacija izvršila v Ljubljani leta 1878. na Üubljanskemu Gradu. To pa ni res, temveč je bila zadnja justifikacija izvršena leta 1875 v nekdanji prisilni delavnici, kjer je danes speljana ob pazniških hišah cesta na Kodeljevo. 0 tem nam piše naročnik našesa !?sra: Bil sem takrat kot dijak navzoč! Justifikacija se Je izvršili začetkom februarja nad nek m madzar^k'-n vojakom, ki ie ustrelil svojega četovodjo. Justifikacija bi se izvršila ob določen! uri. Neka dama. ki je bila odlkovana radi svojega dela na humanitarnem polju, je namreč brzojavno prosta vladarja za pomilostitev. Na odgovor so čakali in zato od? i-drli izvršitev kazni. Po enournem čakanju je prijahal stotnik — Trost se je pisal — in dal s sabljo znak, da se prošnji ni ugodilo in da se naj kazen izvrši. — To je bila zadnja in sicer vojaška justifikacija. V naše uredništvo je prispel danes 63-Iet-rri ubožec Janez Kušar, ki pravi, da je bila zadnja justirkacija v januarju leta 1873. V tem se poročila torej ne ujemajo. Zadjna civilna juSLifikacija pa je bili lera 1867., in sicer je bila izvršena nad nekim Ipavcem, ki je svojo mater z metlo ubil. Na smrt ga je obsodlo sodišče, ker takrat še nI bilo porotnega sodišča. Omenjeni obsojenec je bil jus:i>:ciran na Gradu, ne daleč od mesta, kjer stoji danes kapelica. Starejši Ljubljančani se še vs; dobro spominjajo tega siučaja. Pros ve ta Koncert Bravničar - Kogoj Včeraj sta Bravničar in Kogoj s svojim kompozicijskim večerom zaključila našo glasbeno sezono. Koncertno publiko jc tvoril širši prijateljski krog obeh komponistov, ki jima je po vsaki točki prirejal p-n-zavidanja vredne tople, iskrene ov:n Topa brezbrižnost sicer tako gostobe* nih glasbenih »ljubiteljev ie kriva. Se sta komponista s priredbo svojega kor ta zašla v materijalno zadrego. Da ni navzočih dobrih prijateljev, morala bi i o-cert prirediti v prazni dvorani. Na tak Čin se naše glasbeno delo ubija, pa ne pira. Prepričan pa sem, da imata Koc; Bravničar toliko življenske energije -to sta včeraj ;> svojo mneinostjo v meri dokazala — da ne bosta postala v lodušna, temveč pojdeia dalje svojo tano pot do splošnega priznanja. Spored so izvajali izključno le Narodnega gledališča: gg. Pavla l Vilma Thierry, kapelnik Anton Balatk'3 Nikola Cvejič, pros. Karel Jerar in g. Svetel. Muzrka, ki sem jo slišal, je še vit vre; rastlo pa je, kakor se vidi na -zdravih trtah. Kogoj, bolj muzik občn neugnanega vročega temperamenta, ničar bolj umstveni. računajoči, tub delavec. Površnemu poslušalcu bo teži čiri muzfko Kogojevo od Bravničarjev. težje ubraniti se Čutu enoličnosti, ker na dežno ustvarjata z enakimi harmoni ritmičnimi, tudi tehničnimi sredsrv:. malodane vsa sodobna glasba. Komr i Jo treba slišati večkrat, imeti V-h pre boj na klavirju, da bos za mogel sodit soditi, pravilno oceniti. Strahov pa bilo noben!h, saj smo slišali žc vse k;: Srn-gega in je bila bojazen nekaterih r lev-rrih glasbenih ovčk pred koncertom neupravičen. H koncertu se še povrnem. —č —V operi »Carmen«, ki se poje v sredo zvečer za red C, nastopi kt v vlogi .Escamila g. Aleksander B: sedaj član Narodnega gledališča v gradu. — Gostovanje v operi. Gospod sander Balaban. znani h> priljubljen tonist, ki je h'ü angažiran na naši * gostuje na našem odru v sredo, dn* m., in sicer nastopi v vlogi Toreaf operi Carmen. Odličnega pevca iskreno pozdravljamo zopet na naših deskah. Pred-stava se vrši za red C. Darujmo za sokoiski Tabor! OSKAR H. 58 (0^a%pad car sta a Roman zadnjega avstrijskega cesarja. Wolkenstein se je jezno vzravnal. Njegova sicer neomajna umerjenost ga je zapustila, »Mož, človek, ali veste, kaj govorite?« »Ponavljam samo kar sem sam slišal. Sicer govoriva med štirimi očmi, in ako hočete tako, nisem nič govoril.« Wolkenstein se te Še vedrto boril z ogorčenjem. »Kdo pa govori o Vas? Vaš interes je, da molčite. Ogorčen sem samo zato, da se takšne govorice in neokusnosti razSirjaio.« »Mislil sem, da s tem samo služim namenorositti- tu ie obljubljena nagrada. Ako bom še kdaj potreboval vaših uslug, se obrnem na Vaš zavod.« Raje naravnost namfcs gospod grof. Tu je moj naslov.« Položil je svojo posetnico na mizo in se poslovil. Na stopnicah je, zadovoljen sam s seboj, pripomnil v polglasnem samogovoru: »Ce Suzana sedaj ne da brce dvonemu svetniku, me lahko vsi smatrajo za tepca, Ako bo mene dolžila, bom pač tajil. Sicer pa je njena nada, priti v dvorno gledališče, splavala PO vodi, zato je neizogibno, da postane moja.« Orof si je ogledal na mizi ležečo vizitko in jo nato vtaknil v žep. Skoro nato je zapustil hotel in se odpeljal k dvornemu svetniku. Ta ga ie vljudno sprejel, ni pa mogel prikriti, da je presenečen. »Dovolil sem si prositi gospoda grofa za 48umi rok za ureditev dotične zadeve.« Grof se je vsede v širok klubski naslanjač in se je z nekakim zadovoljstvom oziral po gosposki sobi, ki je bila prav okusno opremljena. »Bilo bi Vam vendar žal, gospod dvorni svetnik, ako bi vse te lepe stvari prišle na dražbo.« »Gospod grof, odkod ta nesramnost?« »Moj Bog, pod sflo razmer, kakor kaže iisol-venca. Včeraj ste izgubili lame 20.000 K in niste v stanu jih poplačati« Dvorni svetnik je vstal. *Ža! mi je, menil sem, da imam opravka s kavalirjem. Pokličem slugo, da Vas soremi iz stanovanja. Denar dobite.* »Ne trudite se, gospod dvomi svetnik. Ne gre mi za denar, za doto Vaših gospic hčera. Prav rad Vam vrnem brez vsakršnega plačila Vaše bone, ako usavite svoja pisma, naslovljena na nadvojvodo Karla.« »Gospod, v kakšne stvari pa se vmešavate?!« je razjarjeno zaklical dvorni svetnik. »Glejte, da se poberete, sicer ne jamčim zase!« »Boste se že moral z menoj pobotati Prišel sem semkaj po naročilu njegove cesarske visokosti, da se z Vami pogajam.« »Vas je k meni poslal nadvojvoda? Obžalujem in odklanjam vsako pogajanje z Vami. Nadvojvoda je bil moj učenec in jaz hočem občevati samo direktno z njim.« »Mislim, da nadvojvoda ne polaga nobene posebne važnosti na direktno občevanje. On mi pač zaupa, da bom z lahkoto ukrotil izsiljevalca,« Dvorni svetnik se je zleknil v naslanjač in s težavo sopel. Njegov obraz je navzel rnodro-rdeco barvo. »Gospod, kaj pravzaprav hočete od mene?« »To bi Vam rad povedal, toda šele. ko se irmfrite. Sploh je najin razgovor navzel oblike na katere nisem 'lavajan. Morda se da stvar urediti brez ropota in ne da bi bilo treba rabiti nestvarnih izrazov. Tako bi kmalu končala, zakaj zastavljam Vam svojo častno besedo, da Vas ne zapustim prdie. dokler se nisva razgovorila.« Dvorni svetnik se je zopet zravnal in se h trudil, da bi ostal miren. »Torej kaj hočete? Vaša bone bom odkupil in še nadalje dopisoval z mo^im prevzvišenim učencem nadvojvodo Karlom. Vec Vam ne morem povedati« »To je ravno, gospod dvorni svetnik! Vi pač ne smete več staviti pismenih zahtev na njgovo cesarsko visokost, in ako to opustite, dobite svoje bone nazaj brez vsake odkupni ie.« »Ai veste, za kaj gre med menoj in nadvojvodo?« »Preden sem prevzel to misijo, sem bil seveda o vsem poučen. Obžalujm stvar, ne uvidevam pa upravičenosti Vaših zahtev.« »Uvedel sem svojega učenca, princa, o katerem sem imel najboljše mnenje v svojo hišo ter dal njegovi mladosti oporo in vzgled. Zato je zapeljal moji hčerki, jih napravil za metrese in se scda.; upira, da bi gmotno zasigural bodočnost dveb deklet, ki jih je spravil v nesrečo.« »Gospod dvomi svetnik, proti temu imam dva ugovora: Ako si ni gospodična Suzi Tagnerjev« vsega izmislia, niste bili baŠ primeren vzor za nravstveno prinčevo vzgojo. Drugič pa je itak tudi bodočnost Vaših hčera gmotno zasigurana z zaro-čitvijo z arhitektom in ministerijalnim tajnikom Oba gospoda bi pač odklanjala gmotno odškodnine za onečaščenie svojih nevestr D$B 75 stev 118 »SLOVENSKI NAROD« dnt 27. maja 1925. Stran 3 Dnevne vesti V Lmbijani. dne 26. maja 1925. — 2* Grobove narodnih žrtev in pad* , gonetko v prid trem uajemnikom, tem bolj, lih vojakov se pri nas žal nihče ne brica. Na njih rase trava in plevel. Ako uvažu* jemo, kako skrbe drugodi za vojaške gro* bove, zlasti pa za grobove narodnih žrtev, je nas sram. Ali res nimamo nobenega ču= stva pijetete, da puščamo te grobove v ta* kem stanju, da se zgraža vsakdo, ki pri« ha j a na pokopališče. Prosimo mestno obči= no, naj vendar poskrbi, da nam ne bodo ti grobovi v sramoto pred vsem kulturnim svetom. Naj si vzame za vzgled italijanske občine, ki naravnost vzorno skrbe za voja* ška pokopališča. Nadejamo se, da bo mest; no gerentstvo pokazalo v tem oziru več razumevanja, kakor prejšnji občinski svet, ki je pač rad mnogo govoril, ni pa ničesar storil. — Promet večernih vlakov na progi Grobelno-Rogatec. Pričenši s 30. majem 1925 vozita na progi Grobelno-Rogatec dnevno redno mešana vlaka št 6S37 in 6S3S, ki vozita normalno le ob sredah in sobotah. Mešani vlak št. 6837 odhaja iz Rogatca ob 18. uri 2 min. ter ima v Grobelnem zvezo na večerne potniške vlake proti Ljubljani tn Mariboru in mešani vlak št. 6838 odhaja iz Grobelnega ob 21. uri 30 min. ter ima tamkaj priključek na večerne potniške vlake iz Ljubljane in Maribora. — Lastnikom motornih koles. Okrajno glavarstvo za okolico v Ljubljani razglaša: Lastnikom motornih koles je v območ-1u tuk. .vreza strogo prepovedana uporaba banketa Dolenjske ceste. Kolesarji in ročni vozički pa so dolžni, da se na banketih umaknejo pešcem. Isto velja glede uporabe banketa Dolenjske ceste. Prestopki tega razglasa se bodo strogo kaznovali. — Natečaj za plakate za Izložbo fn sejem v Subotici. V natečaju za plakate za izložbo in sejem v Subotici ie tekmovalo 13 umetnikov. Prve nagrade ni dobil nihče. Dve drugi nagradi so dobili: Iko Ma-rinček in Bojo Vales (oba iz Ljubljane) za njiju skupno delo in Ivan Roch iz Osije-ka. Tretja nagrada je bila prisojena A. Klei- 9 Šidu v Sremu. Poleg tega so bili na-|eni plakati: Klare Jereb iz Subotice, Marinčka in Boja Valesa iz Ljubljane, razda iz Ljubljane, Bogumila Gorazda j ubij an e, Vladislava Kralja iz Cakov-?a>ka Subica iz Ljubljane in Atalic Sfi-i iz Zagreba. Plakate za izložbo izde-Slovenca Iko Marinček m Bojo Vales. — Vršni red porotnih obravnav v Ljub-Prihodnje porotno zasedanje, ki se • e na binkoSrni torek dne 2. junija t. 1., Tajalo po dosedanjih dspozicijah 10 ,t. ;. do incl. 13. junija. Prvi dan dne unija prideta na vrsto Josio Weit-ser in Peter M e k i n c (§ 140), dne unija Anton Sitar. Fran m Marija i c e 1 j (§ 166), dne 4. junija Peter G o-ob (§ 166) fn Anton Strah (§ 140), dne anija Fr. Alič (§ 134 in 135), dne 9. a Joiip Mayer (§ 197). Nadalje še ejo na vrsto sledeči slučaji toda dne-c nrsn določeni: Stanko Demšar (§ 171), p Rakovec (§ 171), Anton Srebotnjak 197), Anten Finderle (§ 171), Al. Jelov-(§ 127), Ivana Bonča (§ 155a), Jurij ibačev-*č. Nikolaj Weber (Š 183 in 184). — Gias iz občinstva. Dobili smo to-le no: Slučajno sem šel mimo hiše v Glin-ulici 7., ki je sedaj last neke banke, ter etel tam na neko plakajočo žensko. Ro-vednost me je gnala, da sem žensko pc-rašal za vzrok, nakar mi je povedala, da preti deložiranje. Povedala mi je: »Prej-ji lastnik je sezidal na podstrešju pri-arno stanovanje, da se je mogel vseliti, i prošnjo gospodarja sem se edino jaz selila pogojno na podstrešje omenjene hi-in sicer tako, da imam vedno pravico d starega stanovanja, v katerem sem bila jlih 25 let skupaj. Sedaj pa se je prejšnji * radi prodaje hiše izselil, stanovanj-kj urad pa je priznal stanovanje drugemu rosilcu. Ker se mora oskrbn'k hiše seda-;ega lastnika na vsak način vseliti, ker je brez stanovanja, mi je bilo poročeno, da e moram tudi jaz *z stanovanja v podstrešju izseliti, češ da omenjenega stanovanja ne ščitj zakon. Sedaj sem na cesti, da 5; stanujem v tej hiši že 26. leto!« Radoveden sem, kako bo stanovanjska oblast rešila, ne da bi delala komu krivice, to za- | ker je samo 1 stanovanje prazno. .— Potresi v majntku. G. prof. dr. A- Belar nam piše: Meseca mojnrka t. L so zaznamovali naši potresomeri več daljnjih potresov v daljavi od 10.000 do 12.000 km, ne da bi bflo možno dognati do danes sreo-gTafičnp lege teh aktivnih zemeljskih plasti. Prvo vrsto teh potresov so beležili seizmo-grafi v Evropi 3., 4. ,5. in 6. majnika. Zadnja dva daljna potresa so naši teizmografi beležtli 19. tn 23. majnika, slednji v dalju-vi kakih 3000 km. K oživljenju potresnih pojavov v zadnjih dneh nam poroča tudi nas izvestltelj dvorni svetnik dr. A. Mahko-vec z Boke Kotorske v Donji LaSivi, sledeč domači potresni pojav: »V noči od 18.—19. maja ob 11.S smo imeli kratek, par sekund trajajoč, približno jak potres — en sam vertun! eunei; od vzdol na gor. Omare v sobi so Jako zaškripale. Osebe v postelji so imele vtis. kakor da kdo posteljo podižo. Nikakega grmenja ni bilo slišati. Noč mu--na, oblačno, temperatura 17<» R, barometer stalen.v — Vsekakor bi bilo za našo pro. sveto velevažno. se poučiti, če se je zadnji čas pojavil še kje drugje v Sloveniji kak rahel zemeljski sunek. Poročevalec se lahko poslužuje za prijavo potresov na naš observatorij poštnine proste dopisno karte. — Nov/ vozni red «Ekspres». Danes je izšel cenjenim čitateljem dobro /nam in >p!ošno priljubljeni žepni vozni red <*Eks* pres». ki stopi v veljavo 5. junija 1923. Oblika je ista kot lansko leto, vsebina pa ves liko bogatejša. Izdajatelji so se ozirali pri sestavi voznega reda pred vsem na praktič* uost in potrebo slovenskih potnikov. Poleg želzniških prog Jugoslavije, jadranske plo* vidbe, poštnih in avtomobilskih zvez itd., obsega letošnje vozni red tudi vse proge Julijske Benečije in .slovenskega Korotana. Posebno opozariamo gg. lesne trgovce, da se nahajajo v tem voznem redu že izraču* nanc voznine za prevoz lesa vseh vrst v vozovnih nakladah od vseh postaj v Sloves niji do Postojne in BistricesBohinisko jeze* ro. Kljub bogati vsebini in praktičnosti voz; nega reda «Ekspress stane en izvod ssmo 10 dinarjev. — Dobiva se po vseh večjih knjigarnah in na vseh postajah pri potni* ških blagajnah. Naroča se pri «Administra* ciji voznega reda «Ekspres* v Ljubljani, Borštnikov trg (prej Pred igriščem) št. L Po pošti 1 dinar več. — Opozarjamo, da izdajajo ta vozni red poklicni strokovnjaki ljubljanske železniške direkcije ter je zato najzanesljivejši in najtočnejši vozni red. — Istotam se naroča tudi vozni red — službe* na izdaja Generalne direkcije drž. železnic v Beogradu, ki pa stane 25 Din. — Kongresu /ugoslov.zčeškoslov. Lin v Cef ju je prisostvoval tudi slavnoznani D e* v o v kvarte iz Maribora, kar se pomotoma ni zabeležilo v včerajšnjem našem poročilu. S svojim umetniško dovršenim petjem je očaral vse navzoče. — 1 milijon 54 ttsoč Din bo stalo kranjske potnike romarje v pim; t. j. od 527 romarjev pride na vsakega 2000 Drn. — Roma v Loirrd. Bivša avstrjska cesa* rica Zita se je odpravila. kakoT poročajo listi, v Lourd. Mati božja je patrona MadU žarske. Listi pravijo, da hoče lourdsko Mas rijo prositi, da pomaga njenemu sinu, da zasede madžarski prestol. — Popravek. Včerajšnji naš članek ob SOtetniei glavnega urednika »Slovenskega Naroda« popravljamo v toliko, da je bil g. Rasto Pustoslemšek rojen v romantičnih L u č a h, ne pa v Smučah. — Pojasnüo. Gospa J. ValenčiČeva nam pošilja k včerajšnji notici i/Nenadoma zblaznel- pojasnilo, da ni ločena od moža rn da se nista sprla. Pač pa sta zaman že tri leta čakala na stanovanje. — Zahvala. CvetPčni dan Centralnega akademskega podpornega društva, ki se je vršil dne 21. t. m., je prinesel društvu čistega dobička Din 6257. Društveni odbor se najsrčnejše zahvaljuje vsem darovalcem v prepričanju, da nam ostane občinstvu tudi v naprej naklonjeno. Najlepša hvala tudi cenj. gospodičnam, ki so svojim delovanjem pomogle do lepega uspeha. — Žeparii v Zagrebu. Zagrebški že-parji so menda najdrznejši v državi in nji' hov posel gre zek> v cvetje. Te dni je postala žrtev žeparjev Slovenka Ivana Lu- Dr. L L. Pred tistimi leti (Konec.) Ponoči nam je še dolgo pravil zgodbe fz življenja na Gradu in drugod. Njegovemu pripovedovanju smo se od srca smejali, ker se ie v njem tako dobro kazala komična stran one velike tragedije, ki se ji pravi svetovna vojna. Drug? dan sem bil poklican v pisarno in srm dobil pošto in denar. Prišle so fz Prage slike za Husovo številko »Slovana«. Toda Bog ve, kaj se zgodi do takrat I Gospod Walter je nemirno meril sobo gor in dol z velikimi koraki. »Mich internieren! Unstrrn!« Dan je potekal v dobrem razpoloženju. Prišla je nas pogledat inšpekcija. Prešteli so nas in zapisali. Sluga je rekel, da ni to nič hudega. Kosili smo izborno m gospod Krapcž nam je poslal poleg dobrega kosila tudi nekaj vina. Popoldne smo zvedeli, da je vojna napovedana .. Dobili smo zvezo s stražo in Rasto je naročil piva. Res so ga nam prinesli 16 steklenic. Naš sluga je poskrbel za vodo, da b» ostalo lepo hladno... Ponoči smo poslušali, ali se sliši kako grmenje od juga. Noč je 'lila tiha. mirna, zvezdnata. Nič se ni slišalo. Tudi drugi dan je prešel kot ponavadi. V sredo je nastal po Gradu nenavaden nemir. »A'les zusammen packen . . Kaj neki to pomeni? Kam gremo? Morali smo oditi vsi na dvorišče. Ne-cai se nas ie zbralo v tisti sobi kjer smo plesali ob jurievanju. Tam smo gledali navzdol na Šent Jakob !n Trnovo. Ali se vidi kje kaj sumljivega? Rasto je prišel na misel, da bi bilo najboljše, ko bi se kako kje skrili. Drugi bi odšli, mi pa bi ostali tu. Kaj, ko bi se javili marod. Res smo se javili, a nič ni pomagalo. Postavili so nas na dvorišču po štiri m štiri v eno vrsto. »Kam gremo?« smo spraševali vojake, k" so nas urejavali. Nihče nI vedel. Ko je bilo vse urejeno, nas je obstopila četa vojakov z nasajenimi bajoneti in odšli smo po ovinkih navzdol v mesto, čez mesarski most in po Reslievi cesti na kolodvor. Bilo nas je nad dvesto. Ljudje so stali po ulicah m gledali. Ako smo kje zagledalie znanca, smo mu pomigali v pozdrav. Zbogom Ljubljana! Za kako dolgo? In kako bo takrat, ko se bomo vračali? Glej, tam pred redakcijo »Slovenca^ stojita • dva gospoda in s primernim posmehom spremljata naš sprevod. Po mestn nas je spremljala Neža Rožma-rmka s svojimi uvelimi rožama". Na Res-Ijevi cesti je slonel na oknu naš stari Ha-rambaša in pušil pipo. Kolikokrat sva se v pozni noči sprejahala po tej cesti in razreševala strategnična in narodna vprašanja. Ko nas je zagledal, je presenečeno vzel pipo iz ust in nam ponrigal v pozdrav. Na kolodvoru je stal dolg vlak irivinjskih vaso-2MJV. Zunaj na ograji se je zbrala velika množica ljudstva. Spravili so nas v vagone vojaki so zastražili vrata in vlak se je začel pomikati. Zbogom Ljubljana! Ne vemo, kam nas vod! pot in ne vemo, kaj pride nad te v teh novih časih. Bog v, kdaj m kako se bomo zooet vjdeli! Zbogom, Ljubljana.1 žan, soproga žeJezničaria iz Tomačevega pri Ljubljani. Tat j? je odnsel Ustnico s 400 dinarji. — Radi umora obsojena učiteljica. Poročali smo svoječasno o tragičnem slučaju, ki se je odigral lansko leto v Kragujevcu. Takrat ie Jelena Paunovič, žena učitelja, streljala na mlado učiteljico Bojano Petrovič, katero je osumila, da ima liubavno razmerje z njenhn možem. Petrovičeva je bila takoj mrtva, morilko pa so prijel L Pri obdukciji trupla Petrovičeve se je ugotovilo, da je bila mladenka še nedotaknjena. Proti Paunovičevi se je vr§Sa te dni v Kragujevcu razprava in je bila obsojena na 18 let ječe. materi Bojane ima plačan 25.000 Din odškodnine in za spomenik pok. Bojani 10 000 Din. Državni pravdnik je zahteval smrtno kazen. _Prikrivanje strašnega zločina. Pred tednom dni so našli v gozdu blizu Draga-niča na Hrvatskem mrtvo neko žensko. Vse selo je vedelo, da je nesrečnica Jela Perin in da je bila zadavljena. V sebi so vedel!, kdo jc morilec, kdo ga je najel In ljudje so celo vedeli, da je morilec prejel celo 2500 dinarjev nagrade za zločin. Navzlic temu je bilo rrup'o p knjnice brez vsake obdukcije pokopano in občinski zdravnik dr. Hugo PLsačič je izdal smrtovnico, v kateri je objavljeno, da je njegova pacijent; ija umrla naravne smrti. Orožniški narednik Me-dakov'c, sposoben in energičen človek, ki je čul po selu že omenjene stvari, se je začel za stvar zanimati in je sam uvedel preiskavo. Po nekaj dneh preiskave je Me-dakovič zbral toliko obtožilneca gradiva, da je navzlic zdravniškemu izkazu o naravni smrti pokojrfce odredil ekshnmacijo trupla, ki je bilo nato obduciran^. Pri obdukciji so bile odkrite strašne reči. Jela Perina je imela polno ran po vsem životu, zlomljen je bM prsni koš, roka in kosti v vratu. Zločinec ie končno svoji žrtvi zavil glavo in jo zadavil. Zanimivo je. da vse seio molči o krivcu in da osumljeni trdovratno taje. Nada'jua preiskava je v teku. da eden par nogavic z Žigom a znamko (rdečo, modro al zlato) yykljtl£a ;raja kakor štirje pari drugih? Kupite eden rat. pa boste verovali. Nogavice brez žiga .ključ* so pourreiene. Iz LmHiairc. — Promet na Dunajski ce^d. Okrajno glavarstvo za okolico v Ljubljani razglaša: Vsled razpisa g. velikega župana ljubljanske oblasti z dne 8. maja 1925 U. br. 1527/1 se na osnovi § 5o razoraovozni cesti pisarniško poslopje za eno nadstropje dvigmiti. Stavba Je že pod streho. Posestnik in trgovec Ars+on Novak v otepanji vasi bo dal svojo hišo za eno nadstropje dvigniti rn »o tozadevna zidarska dela že v teku. V Lrnhartovi ulici si Je zgTadrla Marija Koželj enonao>tropno vilo, ki se že uporablja. Na Martinovi cesti je dal posestnik fn trgovec J. Krošelj svojo pritlično hišo za eno nadstropje dvigniti in se zidarska dela že izvršujejo. Na Friškov-cu ai je družba * Spi it« zgradila enonad-stropno hršo za Ftanovanje m pisarne: ond'1 si zgradi tudi skladišče. Na Mestnem trgu so pTodajalnlsTci prostori v GaHetovi hiš! dodelani ta fasada dovršena. — Ulična razsvetljava. Pretekli teden so napeljali v K. Kotnlfcovi ulici tri električne žarniee. S tem je ta ulica sedaj vsaj deloma razsvetljena. — Popravek. R. Pustoslemšek je bil rojen v L u č a h, ne Smučah in njegov oče ie bil učitelj, ne naduc'telj, ki pa se je službi radi konfikta z nemškutarskim šol. nadzornikom Ambrožičem odpovedal in nato bil do-lga desetletja v svojem rodnem kraju občinski tajnik m poštar. — Poškodovanje mestnih nasadov. V zadnjem času se opaža, da delajo razni zii-kovci občutno škodo v mestnih parkih rn nasadih, in sicer s tem, da trgajo cvetje, lomijo grmičevje ter pokončavajo ograje im klopi. Pazniki mestnih nasadov imajo stro-fl* nalog v»e take škodljivce ovaditi kasen. ekS blasti. V interesu varstva napadov se občinstvo naproša, da samo varuje javno imovino in opozori na vse take zlikovce paznike nasadov ali pa polic*iJsko stražo. — Izgubila se je v soboto 23. maja ob 10. zvečer črna platnena jopica od kolodvo* ca do Sireliškc ulice in Vojvode Mišica co= ste. Najditelja sc prosi, da jo prinese v upravnLštvo «Slov. Naroda» proti nagradi. — Najnovejše bluze, birmanske in druge oblekce priporeča Krištof «č-Bučar. S0-L — AniiparazHni Ffrastniškl pralni prašek dobi se vsepovsod. 50/L —tn Požar v Počehovl pri Mariboru. V soboto ponoči je nastal pri posestniku A. Srbanu v Počehovi pri Mariboru velik požar, ki je napravil precej škode Na pomoč je bila pozvana mariborska požarna barm-ba, ki je ogenj po dvcurnem gašenju omejila. Skoda je precejšnja. I?; -ti t4nevno znnče truda in skrb*, ki po~ .vin raj n Vaš obraz, to je kar napravi za Vas SI3MOJS (Creme SI M Oh) Ona zadržuje pojave gub trr ohrani nežnost iti čistost Vaše polu. Prodaja se povsod krema, prašek in milo SIMON Paramerie SIMON. ÖJ Fg. St. Martin. Paris —c Opera »TrlvTata« se vrši. Da zvečer se vrši v mestnem gledališču opera »Traviata«, ker so bile zapreke, vsled katerih bi rmela biti preložena, premosf" ie. —c Demokratski sestanki. V sredo dne 27. t. m ob pol 21. se vrši v khibovi sobi Celjskega doma redni sestanek kraljevne organizacije SD5 za mesto Celje, v četrtek dne £8. t. m. ob 20. pa se vrši v gosdini »Wilson« v Gaber' i redni sestanek krajevne organizacije JD5 za celjsko okolico s poučnim predavanjem. —c Za credsejnika Muzejskega društva v Celju je bil na zadnji odborovi seji izvoljen g. prof. Orožen, ki ie tudi že začel z urejevanjem muzejskih zbirk. Pričakovati je. da bo naš celjski muzej tekom letošnjega leta ureien fn občinstvu zopet pristopen. —c Občni zbor srezke organizacije ST3S za srez Cel;s - Vransko se vrši v nedeijo dne 7. junija ob 8. uri dopoldne v Celjskem domu. Navzočnost delegatov krajevnih organizacij iz sreza Celie - Vransko obvezna. —c Elektrifikacija Celja. % tnformJra-ne strani nam pišejo: Sporočila o elektrifikaciji m^sta Celje, v kolfkor za lova jo elektrarno Falo, temeljijo, kakor se zdi. na, napačnih informacijah. Ponudba za dobavo toka elektrarne Fale d. d. na mestno občino Cf^Tje je. kar =e tiče one, za mesto tako ugodna, da «e je mestni sosvet v svoji seji z dne 11. t. m. olIoMl. sprejeti ponudbo brez na daljnega z nekolikimi spremembami neprinefpielneea pomena tn bo mesto Celje prejemalo dejanjsko že v kratkem električni tok od elektrarne Fale. Kar se tiče pripomb glede monopol fesa t Lje elektrarne Fale, ki so izšle v razlinienih časopisih, je v prvi vrsti opozoriti na to, da ima veliko električno podjetje falsko izredne razvojne možnosti. Le tako podjetje lahko fl-nansira postavitev vodov, transformacije itd. V tem žiru ima prednost pred drugim! električnimi podjetji, ki se šele na novo zgrade. Neresnično je, da bi zlorabljala elektrarna Fala to svoje stališče, nasprotno, ona skrbi za to, da so cene toka v smislu pogodb vedno v soglasju z razvojem gospodarskih razmer in nikakor ne ovira, da bi se večje, samostojne občine v bodoče ne osamosvojile, v kolikor vidijo one v taki samostalnosti večjo gospodarsko korist. Sedaj se trudilo skoro vse države doseč? inozemski kredit v srvrho izgradnje vodnih naprav m v svrho razvoja industrije, zato je čudno, ako se pri Fall, ki je zgrajena zares izključno s švicarskim kapitalom, to kritizira. Od merodajne strani, posebno od zastopnikov centralne vlade se nam Je večkrat zgotavljalo, da se Slovenija lahko šteje za srečno ,ker je tu pred vojno nastalo tako veliko električno podjetje, ki pospešuje in bo še pospeševalo razvoj gospodarstva v Sloveniji. h toarifeora. —m Težka nesreča z motenem pri Mariboru. V nedeljo popoldne se je na državni cesti v bližini Brestenice pri Mariboru primerila dvema motornima vozačema težka nesreča, ki je tudi zahtevala eno človeško žrtev. SJn tovarnarja Maks Poschin-ger iz Lajtersberga in sin mariborskega fotografa Kurt Mayer sta na dvosedežnem motornem kolesu napravila izlet v okolico. Ko sta prišla v Brestenico, sta jima prišla nasproti 77-letni viničar Fran Karel in tega žena. Na svarilno znamenje obeh vozačev sta se oba zakonca umaknila na pešpot. V zadnjem trenotku pa je mož skušal nenadoma prekoračiti cesto. Voznik motorja je skušal takoj zavrti, toda bilo je prepozno. Motor je pograbil moža in ga treščil s tako silo ob tla, da mu je dobesedno odtrgal levo nogo nad kolenom. Oba vozača sta padla v stran, pri čemur sta bila te£ko poškodovana. Tudi motor se je razbil. Najtežje poškodbe je dobo viničar Karel, ki je izdihnil še predno je prispela zdravniška pomoč. Po mnenju zdravnika ga je zadela kap. Poschinger si je zlomil desno roke, ima pretresene možgane in precejšnjo poškodbo na glavi. Mayer ni bil težko poškodovan ter k dob.il samo lažje praske. Poschingerja so pripeljali v bolnico. —m Vlom v vilo. V noči x>d 19. na 20. t. m. je biio vlomiieno v vilo veleposestnika Pavla Piricha iz Ptuja. Vila stoji na Mumu pri Ormožu in v njej nihče ne stanuje. Neznani lopovi so odnesli različno perrlo in obleko ter več orožja v skupm vrednosti 15.000 Din —Javna telovadba Sokola I. se vrši 11. junija na Taboru ob vsakem vremenu. Odbor. 1069/n — Sokolsko društva v Štepanjl vas? priredi dne 7. junija okrožni izlet na P!a-nirju! Sport Po tefcüii Ilirija ; Bradjanski KAJ P3AVI ZAGREBŠKI »VEČER*!? V včerajšnjem poročilu o tekmi llirija-Grad.ianski smo bili tako obzirni, da sploh ni^mo registrirali nedisciplinirani nastop Zagrebčanov med tekmo in po tekmi, ho-teč na ta način preprečiti eventuelne polemike vsaj dotlej, dokler se in cidenti ne pojasnijo. Ker pa je snočnji zagrebški »Večer« priobčil nesramno potvorjcua, tenden-ci.kDzna poročila, fej delajo sramoto zagre-ški športni žurnalistiki, si dovoljujemo na ta surovi izpad, ki jc znak onemogle jeze, reagirati. Res je, da so bili na igrišču incidenti, kakor poroča -Večer«', res pa je tudi, da so te incidente zagrešili člani Gradjan-skega. Naj omenimo samo nastop proslule-ga Babica proti nadvse korektnemu sodniku g. Kramaršiču. ki je sodil skrajno objektivno, dasi je morda prezrl par oisidovali handsov, toda bolj v škodo Ljubljančanov kot Zagrebčanov. In po rekmi je ist! igrač itisultira! Milana Zupančiča, katerega je branil Podnje, kakor tudi Babica sameca, da ga ni publika delan^ko napadla. »Veče; prinaša o tekmi take ghiposti. da sploh ni nanje vredno odgovarjati. Med drugim trdi, da so bili trije igralci — med igro »ranjeni«, Babic napaden od sodnika in da .ie bila igralcem Oradjanskega dana črna kava z opijem (!). da je Ljubljana druga Barcelona, skratka: igrišče, sudac, ki je »drukal« in diktira! nebroj kaznivih strelov proti »purgerom- in teren ter politično zagrizena publika — vse to je zakrivilo, da »ubogi purger.is niso zmagali. Vemo, da je poraz Oradjanskega režak in da boli, da ga bodo skušali na tak podel način opravičiti, r.ismo pričakovali. Sicer se pa sprrnirmamo. da so gotovi zagrebški športniki vedno kričali. Če jc bil Oradjanski tepen. Taki pred leti, ko jih je »nabatJna!« Hajduk, fafl-sko leto, ko so komaj s pomočio sodr Maziča zmagali v Ljubljani in drugod. Žalostna so ta dejstva, toda resnična. — Venezia : Flirija. O binkoštir? Ifrra SK Ilirja dve mednarodni tekmi z AC Venezia iz Benetk. Gostovanje Venezie znači prvi nastop prvorazrednega italijanskega nogometa v Ljubljani in obeta prinesti vc-Jezanimivc športne tekme. 1068/fl, ^^ml^mmmm i ■ ■ n m .____________i [■ni w— . . i n— Fibn OSEBNE TAJNOSTI PAT iN PATA-CHONA. Nedavno sta bivala na Dunaju znaua in popularna iilmska komika Pat i;i Pata-chon in povodom tega so dunajsfcj listi razkrili nekatere tajnosti njihovega privatnega .življenja. V svojih filmih nastopata oba komika pod različnimi imeni. Tako se v Prav.-ci?i} Avstriji in Jugoslaviji »menujeta Pat in Patachon. na Danskem Fyrtaatnet ig Bivod-neu, na Angleškem.Long and ?hort, v Italiji X in Y itd. Pravo civilno Ime dolgina Pata je Kari Schonstrom, a mojega Pata-chona Harold Madsen. Prvi je star 43 let, drugi 34. Oba sta oženjena, a to iz reklamnega vzroka tajita nred ženskim svetom. Schonstrom (_ at) je bil 20 let gledališki igralec in priljubljeni komik gledališča *No-rebross v Kopenhagnu. Predno se ie posvetil gledališču, ie bil knjigovez. Ker se je ž? takrat odlikoval s prirojeno mu komlko in petjem, so ga pregovorili, da gre k gledališču. Mali zavalani PataŠonček, kakor mu pravijo Ljubljančanje. je sin nekega resta-vraterja v provincijalnem mestu Sulheburg na Dansckni. Ker mu oče ni dovolil, da £re k cirkusu, je pobegnil od doma in postal igralec proti očetovi volji. V cirkusu jc bil klovn, akrebat, gimnastki itd. Prvi njun skupni film je bil »Filmski flirte, a svetovno slavo in priljubljenost- sta si priborila z znanim filmom »On, ona in Hamlete, ki so ga predvajali tudi v Ljubljani. KAKO JE PRIČEL HAROLD LLOYD. Tretji, ki uživa renome svetovnega ko. mika in simpatije publike vsega svetu, je ameriški komik Harold Lloyd. Pozna ga vsak, zakaj karakterizirajo ga njegova ogromna očala, ki jih nosi kot nekak talisman. Harold Lloyd pripoveduje o sebi: Bil je dobesedno v cifra* in ^mož* svet, ki je odločil moj vstop v kraljestvo filma. Oče in jaz sva živela v San Diega in zahotelo se je nama spremembe, imel sem izredne sposobnosti za oder In sem se zato odločil za Newyork, da tam poizkusim svojo srečo. Oče nasprotno je bil mnenja, da so izgledi za film v Los Angelesu prav dobri. To ie bilo pred dvanajst leti. ko se je pričela stvar sukati. Da se ne bi sprli, sva z očetom sklenila, da naj odloči novčič. »Cifra« naj pomeni Los Angeles, »mož- Newyork. Zmagala je cifra« in tako sem odjadral proti severu. Po večtedenskem trudu mi jc uspelo, da sem dobil nameščenje pri Universal, kjer so baš vrtili »Samsona in Dalilo*. Nato sem se seznanil s Hal Roachom in ko je ta otvorfl filmsko podjetje, sem presedla! k njemu. Torej vidite: majhen vzrok, a velike posledice... Glavni urednik; RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPVS stran 4 »SLOVENSKI NAROD« dne 27. maja 1325 stev. 118 Učeni konji JrVriT tam narfovom priobeuje profotw ■ilrap «rinn ii i talne pc'hologdje na Ženevski miversi Clanared obširno in sanimivo rax-o prebral. Smatram 4orej Evripidovo delo za dovolj poznano in ml gre samo za njegovo rusko predstavo. Omenil sem že v svoji notici pred dnevi, da me >e predstava globoko vzntvala, nekatere pa le deloma ali nič. Moč te tragedije leži mnogo bolj v besedi, nego v dogodkih, četudi gredo do takega čina, kakor »e usmrtitev otrok po lastni materi.. Dialog m monologi prinašajo vso duševno podlago, vso analizo, zbor Jih pa komentira kot »vest« ali »mnenje neudele-ženih«. Treba je torej možnost čimnajtesnejše sledltve pesnikovim verzom. FVebral sem si tragedijo trikrat, enkrat nemško v Wila-irowitz - Moeiiendorffovern prevodu, ki velja za klasičnega, dvakrat pa slovensko. Nekatere partije pa še večkrat. Tudi sem vzel Bradačevo knjižico seboj v gledišče in sem v poltemi vendar mogel od časa do časa vpogled a v ari jo, če nisem imel več točnega spomina o vsebini daljšega govora. Ker sem slovenski prevod že na oko poznaj, mi je bilo treba na dotičnem mestu najti le par značilnih besed, pa sem tako) zopet vedel za vse. Tako mf jc bilo mogoče res skoro dobesedno si cd hi ruskemu govoru igralcev. Posledica pa je bila, da mi je šlo v zvezi z govorjeno rusko besedo rudi vse ostalo izražanje, mimika, kretnje, popolnoma v čutenje in Je bilo izključena možnost, vnanja sredstva izražanja tolmačiti si napak. Kdor pa ni imel tega pripomočka, je ostai več aH man-f vezan na ugibanje. Vedel ie nasplošno za potek dejanja, glede fines razvoja pa je ostal brez orijentacije in ni mogel zasledovati igranja v mjanso. Tako sem občutil igro Germanove in drugih čisto neposredno, popolnoma. Videl sem, da je tudi tukaj ruska umetnost. Čeprav se je oddaljila od običajnih oblik, velika in silna. Za vse druge stvari, katere so Rusi kdaj ^-ri nas pokazali, ni bilo treba tako intenzivne možnosti razumevanja vsakega stavka. Bile so aH stvari, ki smo jih že sicer do- 1 dobra poznali (kakor »Gospa z morjac) ali stvari, kjer je zadostovalo splošno poznanje vsebine in je gledalcu poleg tega omogočala vnanja režija, vklnost, da se je sintetično - induktivno mogel s precejšnjo lahkoto vglobiti tudi v dirševnost. Zlasti igre, ki so dramatizacije ruskih romanov, kakor »Tri sestre«, »Karamazo-vi«, prinašajo nebroj dejstvenosti, presenetljivo igranih posnetkov po opazovanjih iz realnega življenja. Iz teh si oni, ki je roman čital, prav dobro sestavi vsebino Igre m uživa zlasti preko oči ne le znane mu pripetljaje, nego najde potom njih umetniške prepričevalnost! tudi pot do notranje umetniške sile igralske vstvaritve. Druga stvar, ki marsikomu ni toliko dala, mi je bila pri predstavi »Medeje« glasba. Napisal jo je A. N. Podaševski, kateri je v ruski dlaspori, kakor čujem. profesor na glasbeni šoli v Sarajevu. Vkoliko je ta glasba samostojna kompozicija, je zame vseeno. Meni se je zdela namreč prav znana, a tudi prav taka, kakor spada k tej tragediji. Pogostoma se mi je zdelo, da poslušam Wagnerjev »Ring«, recimo glasbo h »Götterdämmerung«. l^e da je bila orke-stracija prežeta z najmodernejšimi dissonan-cami, katere so glasbi dajale še dokaj več sugestivnega. (Te v partituro zavestno vnesene, zelo impresivne dissonance so morale biti vzrok, da se je neki znanec nad orkestrom razburjal, češ da igra »kakor domžalska godba«. Orkester ni bil nič slabši, nego je letos sploh; v celem je svojo nalogo vršil čisto normalno po svoji stalni kvaliteti; poznalo se mu je pr! gotovih ne-sigurnostih le, da ni frnel dosti časa za štu-diranje.) To po najporaznejsem glasbenem hip-motizerju Wagneiju več ali manj posneto čutenje je bilo za človeka, ki se je kdaj uklonil pod silo nibelunških zvokov fn je na sebi skusil, kako zna Wagner dvigati človeško dušo v vsak triumf, a jo tudi razme-s a riti do poslednjih strahot, ravno pravo za »Medejo«. Tudi v »Medeji« je imela glasba pripovedovati o poginu gotovega sveta, o silni katastrofi. Pri vsej neslanosti dejanja si stojita Wagnerjeva In Evripidova tragedija duševno blizu. Wagner je svoje stremljenje rud! sam naslanjal na grški tragični vzorec. Ona njegova dela, ki niso več opere, so s svojim govorilnim petjem in polaganjem tragike v Mejnost pesnitve fn v motivično orkestralno skladbo zelo slična grški tragediji. Saj so nas vedno učili, naj ne pozabimo, da je v grški trasedHI imela glasba izredno veliko in zelo bistveno nalogo. Zlasti so morali biti stihi zbora prav- cati melodrami. Le žalibog, da ne vemo danes pravzaprav čisto nič o tej grški dramski glasbi, kakor ne vemo nič o grškem slikarstvu, katero je moralo biti tudi z današnjega stališča res velika umetnost, v ničemer manj »moderna«, kakor so grška skulptura, arhitektura, poezija aH filozofija. Ravno pri tej *>Medeji« mi Je prišel intuitivni čut, da je bila morda grška tragična glasba mentalno prav »wagnerska«. Zakaj bi se sicer taka glasba, kakor jo je spisa! Podaševski, tako naravno skladala z Evripidovo tragedijo In Ü harmonično pomagala do najsilnejšega učinkovanja na onega, ki ima organ za te vrste muziko. Vsa ta glasbena stran tragedije, njena absolutna spojenost z Evripidovim delom je šla po mojem mnenju celo mimo mnogih visoko izobraženih poslušalcev kar tako. Niso občutili njene temeljne jednotnosti s tragedijo al? le malo. In je tudi to brl močan vzrok, da so ostali več aH manj »odzunaj« ter jim ruska umetnost ni prodrla prav do duše. Tudi scenično je tragedija silno »grešila« zoper običajno obliko, izhajajočo iz grške šolske knjige, iz zgodovine in helen-ske arheologije. Zame pa je bila to pridobitev. Germanova je tragedijo kot občečlo-veško postavila onstran historije. Pridržani so sicer grški kostimi. Toda njih značaj, n;ih umetniška blagoglasnost Sm obenem odvzema vsako konkretno historičnost, podpira pa igralkam in igralcem velike rn lepe geste. Da obvarujejo nrythos m obenem veljavnost preko vseh časov, so igro postavi!! v herojsko - ekspresijonističen okvir. Tudi tukaj je morda marsikdo, marslkak fini človek, pogreša! klasične arhitekture, Hellade, kakor se nam je omilila potom šole in potom popolnona drugačne gledališke tradicije. Moram reči, da bf se ml bil zdel okvir v kateremkoli zgodovinskem slogu, rn naj b? bil še tako lep, naravnost malenkosten in nevreden. Na levi odra nad par stopnicami surov, debel steber, na njem kot streha debela ka-rrrenrta klada — to je bil vidni vogal Mede-iine hiše. Na nasprotni strani odra od vrha tal v brutalnih gubah padajoča siva draperija namesto raznih kulis. Prostor odra: razdeljen na razne stopnice, ki od sredine vodiio navzdol in v ospredje. Na njih voglu velik kamenit čok, kakor žrtvenik. Nad stopnicami preko vsega odTa ravna terasa. Za njo pa popolnoma črno nebo, strašno grozeče radi nekterl energičnih, sti-Ifciranih pasov, ki so segali rxrvprek in bili transparentno osvetljen! krvavo rdeče ali rumeno, kakor če vise ob pozni večerni zarj! nad celim nebom težki oblaki, ki so na zapadu večkrat pretrgani po krvavi zarji. Solnčni zaton, kakor bi šel h koncu poslednji dan. Pri tej sceneriji je naš oder čudoma izgledal, dvakrat večji in globlji, nego smo ga vajeni. Zbor v »Medeji« je svoja daljša razmot-rivanja govoril večinoma deljeno, ena ko-rinčanka en stih, druga drgega ali par drugih, nadaljevanje morda zopet dve drugi skupaj itd., kakor si v besedilu slede posamične misli. Misli, po katerih je nehote prevzet ves zbor, so bile pa govorjene vzajemno. Ta način je dal zboru mnogo več barve. Povečini je glasba zložena prav na posamezne stavke besedila. Govoreče osebe, najsi bodo Medeja ali zbor, morajo mnoge zloge m besede, ki izražajo s svojo vsebino in prilagodeno j! barvo In močjo glasu posebno bolest, grozo ali upanje, izgovarjati istočasno z gotovo noto, z gotovim akordom orkestra in višino glasu prilagajati glasbi. Zato morajo včasih med stihi malce čakati. V tem so nekateri občutil! trganje Evripidovih verzov. Mene ni obšel ta občutek, ker sem obenem Čutil to, kar govori orkester, izpolnjujoč take vrzeli z zvezanimi mislimi, prav kakor pri Wagnerju, kjer kažejo besede na odru mnogokrat iste »vrzeli«, dasi jih v knjigi nimajo. Od časa do časa se mi je sploh zdelo, da prisostvujem glasbeni drami: tako zelo sta se govorica in glasba spajali. To se da občutiti kot minus ali kot plus, kakor je kdo ustvarjen. Zame je bil plus. Kakor del glasbene partiture, narav, nost kot orkesterski Instrument, so bili obravnavani mnogi bolestni jek! MedijhrL Na nekaterih mestih so se kot de! m strumen-tacije in poleg govorečega zbora v orkestru pojavili tudi poliformo pojoči ženski glasovi (petje brez besed), tako v zboTOvj himni »O vi, Erechtheja presrečni potomci«. Precej edini so si bIH pose rn Od večera o krasoti zbornih skupin in gibov skupin aH posameznih Korirčank. Bila je to koreografija, ki je izražala čutenje, kakor ga tragedija od trenotka do trenotka rodi. Poze dobro premišljene po naravnem opazovanju in arhitektonsko monumentalizirane. Oblačila so bila, da se dobro ločijo od mrkega ozadja, svetla, toda le v nežnih, lomi jenih barvah. Samo Medeia nosi Črno haljo z bakre-norlavim pajčolanom. Uca so bila deloma posneta po starogrških gledaliških maskah. Zlasti Germanova je bila v obraz podobna maski, kakor se še danes na arhitekturah vporablja za simbol tragedije. Ena stvar pa je Hla docela nemogoča: Zmajski voz, ki naj Medijo na koncu odvede. To je seveda težek m precej drag tehničen problem. Toda pomagali so si naravnost otročje in vsake režije nevredno. Z laterno magiko so na oblake projicirali velikansko sliko takega voza, v njem velikansko »Medejo« s trupli otrok, vse skupaj risano v zelenih primitivnih konturah s črtastimi sencami. Zakaj niso tega raje popolnoma izpustili? Dalo bi se tudi precej enostavno in dostojno markirati, če bi bila Germanova s trupli otrok stopila v gotovo razdaljo za oblačni prospekt in bi se bila na nebu njena senca pozavila kot grozeč fantom. Saj je čarovnica. Tedaj b! bil ta fantom lahko tudi spremljal Medejine besede z gibi, ki bi mu tih bila daiala igralka sama. Druga stvar je bila utrujenost, nesve-žost mnogih glasov. »Na dnu« ali v veseli komediji se kaj takega ne opazi. Pri klasični verzni tragediji pa se te močno poznalo zlasti na ženskem zboru. Kar sem povedal o učinkovanju priredbe name. velja sploh le, če jemljem celoto In vporabljena načela okusa m vprizoritve, Ce prehajam na posamezne igralce, ugotovljam, da mi je dala Germanova dosti sugestije. Poznala se je pa i njej utrujenost in mestoma celo rutina. V i r u-b o v je bil atletsko lep Jakon, Kreon B a k-š e j e v a ne poseben, zelo dober pa Aigevs M a s a I i t i n o v a. Tudi vzgojitelj (Komi-sarov) je bil jako simpatičen. Grečeva pa (dojilja) je bila preglasna, kar se je opazilo že pri prejšnjih večerih. Glasnik je bil S a r o v. Njegov prizor je težnk, ker mora njegovo dolgo pripovedovanje o smrti Kre-enta in njegove hčere kazati ver> čas znake ^najsllneiše groze. Prenapeti glas lahko postane iednoličen. Temni glas Sarov:i je že Samposebi nekoliko pust. Summa summa rum: Pojmovanje tragedije in način njene izvedbe sta me močno zavzela. Predstava pa ni bila povsedi sveža; imajo tudi premalo personala, da bi Izbirali. Barva glasov zbora mi je pričala tudi, da glumijo te dame tako stvar bolj ad hoc, kot izjemo od onega repertoarja, ki so ga vajene In po katerem so Moskvi-čara" zasloveli. Poznalo se jc ravno ta večer, da ie dissrdentska grupa Germanove prav zadnja postojanka Hudožestvenega :eatra v inozemstvu in da celo ta grupa pravkar častno umira. Tudi »Götterdämmerung«. Originalne (prave) potrebščine tixat in preservat za Opalograph dobite edino le pri L. Baraga* Selenburgova ulica štev. S Telefon št. 980 M. KRISTOFIČ - BUČAR,11 JmU.'*S5 BLUZE Priporoča ravno doSle najnovejšega kroia. BIRMANSKE in druge OBLEKICE, PLASČKE. 0«"«"™™." Chocolat RUFF Bonbons 1408 fflajnovejši modeli ravnokar došli t? modnem salonu Stückig-Maske S==!r. Cene nizke. — Preoblikanje in predelanje se izvršuje točno. 63 L Kol kompanlon se sprejme izdelovalec dežnikov. Ponudbe pod .Spreten 26/1583* na upravo SI. Naroda. Likarice za perilo in obleke, do* hio izvežbane — se ta* koj sprejmejo. Naslov: Belihar i Velepič, Spod* nja Šiška, Kolodvorska ulica 150._1578 ( Majatarajaai slovenska / gleskanla h lilärskal d#tawatfom^C Ivma BrltslJ, Bnajaka s. ti, te priporoča. Ixvrütev točna, cena i: rmerne. I79ft Javna dražba koinfe. V sredo, S. Junija t. I. ob devetih se proda potom javne dražbe na licu mesta po partih letoSnja košnja travnika »Velika Zeonarica* v Črni vasi. Najbližji dohod od postaje Brezovica. — Več »e izve v pisarni dr. FR. LUKCMANNA, odvetnika v Ljubljani, Graduče 4/1, vsako popoldne 58« Kovaški premog (antracit), prvovrstni — prodaja na vagone, kolo* dvor Škofljica, na drobno na licu mesta (rudniku) Obniti se je na rudnik «O r 1 e», Škofljica in La« vriei pri Ljubljani. 15 jO Otroikl voilčH spoitnl In luksusni, po najnižji cen! in največja zaloga. Prodala na obroke, ceniki franka — .Tribuna, F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlov ska c. 4. 66 L Antikvitete (starine) in tudi cele za« puščtne — kupujem po najvišjih cenah. — Po* nudbe z natančnim opi* som predmetov in ozna* ko cene je nasloviti na Julij pl. Huebmershofen* Silbernagl, Ilica 131 a, Za greb. Razglas. Trika obema v Pakracu (Slavonija) proda na ustmenl favni dražbi v svojih uradih dne 6. junija 1925: 1. svojo gostilno «Svratiste Pakrac» st. 150, šesto ječo ia štirih velikih gostilniških sob. velike dvorane, dveh velikih z dvorano paralelnih sob 13 sob za potnike, dveh >ob za gostil« ničarja, kuhinje, dveh shramb, pralnice, družinske sobe, prostorne kleti, velike shrambe pred kletjo, kokošnjaka, svinjaka, dveh velikih hlevov, male zaprte in velike odprte shrambe za vozove, spretno urejene ledenice, kegljarne, vrta za gosto s kostanjevim in gabrovim drevjem in kuhinjskega vrta. Vse te nepremičnine sestavljajo: * kat. odd št. 861 v površini 76o kvadr. sežnjev » » » 860 > » 168 » » » » » 859 » » 143 » » in del kat. odd. št 858 novo označeno 858/1 v površini 371 kva* dratnih sežnjev. Izklicna cena je odrejena na Din 700.000.—. 2. svojo krčmo, imenovano «SevastopoU št. 347. sestoječo iz dveh večjih in dveh manjših sob, kuhinje, shrambe, hleva, prostora ob hlevu in svinjaka. Te nepremičnine sestavi j a io: kat. odd. št. 179 v površini 99 kvadr. sežnjev. Izklicna cena je določena na Din 100.000—. Dražbeni pogoji in vse druge informacije se dobe v občinskem uradu vsak dan med uradnimi urami Tu bi bilo samo pripomniti, da so plačilni pogoji zelo ugodni. Poglavarstvo opčine trgovišta u Pakracu, dana 8. maj* 1925. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovani! vlog, nakup in prodala vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in val nt borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskomnt in inkaso menic ter nakazila v tn- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd. Brzolavtf: Kredit, tjubljana - Telefon 40, 457. 548. 805 in 808 SMte Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.