Ir
< M
nc
HbjUt _ Addrwai
NOVA DOBA
«117 8». Clair At«. Cleveland, Ohia.
(Tel. Henderson 3889)
i
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Stcvilfi članov J. S, K. Jodnntp žp liicsr^a 21,0(10. MI jili ho Iconoi
l.ftii Id,a :i2,000?	H,),	pp	li(i(pmo!
‘.4
S“=J
Kntered An Second Class Matter April lath, 1926, at The Post Office at Cleveland, O.. Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rat# of postage, providedforin Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March lath. 1925.
NO. 7 — ŠTEV. 7
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, FEBRUARY 18TH 1931 — SREDA, 18. FEBRUARJA 1931
VOL. VII.
LETNIK VIT.
IN DRUGE SLOVENSKE VESTI
Zabavni večer priredi društvo st. 7] JSKJ v soboto 21. februarja v Slovenskem Domu na Holmes Ave. v Clevelandu. Člani, kakor tudi drugi prijatelji dobre zabave, bodo dobrodošli,
A
“(’enter Ramblers” se imenuje novo angleško poslujoče tiru -•;tvo JSKJ, ki je bilo nedavno ustanovljeno v Center, Pa. Na l;rvi redni seji je društvo štelo že okrog 50 članov in članic.
Slovenski Sokol v Clevelandu, P-, je v nedeljo 14. februarja k lavno telovadbo v Slovenskem narodnem Domu ponovno pokazal, da spada med najbolj ži ve in aktivne slovenske skupi-*‘e v ameriško-slovenski metropoli. Vaje vseh oddelkov, od n,alih dečkov in deklic, do polno ^izvitih Sokolov in Sokolic, so bile izvajane tako precizno, ijracijozno in sigurno, kot menda še nikdar prej. Slovenski Sokol v Clevelandu ni bil tekom svojega 34-letnega obstoja nik-v.ar m°čne,jai> nikdar živahne j-M1- Cast naši mladini za toliko Prostovoljne discipline, čast pa j učiteljem in učiteljicam!
1 y	.
j * a n i ni i v o igro “Vlomilec”
I 'prizori dramsko društvo “Ivan 4 Lankar” v nedeljo 22. februar-I ’a v Slovenskem Narodnem Do-j mu v Clevelandu.
t	nP in “Spet ptički
’j J6 , \BtH, 1>esmi na novi Kramu-| Plošči, za katero sta pe-
< ‘.“J znana ^evelandska pevca,
M v/n<l i^am0S^0|'ne^a pevskega ° ra Zarja,” Mr. Frank Plut
jJ m Mr. Louis Belle. Plošča se i pno!> VJ''	Frank Černe, na
IIi i Clair Ave- v Cleve•
I amu. Omenjena trgovina ogla-
I ( Sa 11 veliko razprodajo zlat-l' ' l.U,lL’ gramofonov in radio-apa-!» | 1°' P° zelo znižanih cenah. lil 1 Ua^em Pridejo v promet še oflSf nadal.jne slovenske gramo-< .iske plošče, za katere sta pe-I ni na^a znana pevca Belle in
i { P1«t.
"	*
^ bolnico v Duluth, Minn., se
i p ne(lavno podala sosestra
J ose Svetich iz Ely, Minn.,
-'j^avna podpredsednica J. S. K.
pinote. Upamo, da je opera-
(1lo, kateri se je morala pod-
I v i eči, srečno prestala, in da se
#U 1 j na-’krajšem času vrne zdrava I domov.
4,
bevski koncert Miss Jaan-^ ; Hette Perdan se bo vršil v ne-9 ■ <i(,ljo 1. marca v Slovenskem ;	delavskem	Domu	na	Waterloo
•	C^v	Clevelandu.	Miss	Perdan
•le slanica JSKJ in hčerka predsednika nadzornega odbora, soli, )rata Rudolpha Perdana, če I	.*
L.ouig Belle, znani pevec sa-I dostojnega zbora “Zarja,” na-| ■-topi z lastnim koncertom v a(1 SSl°venskem Narodnem Domu ori ilia St. Clair Ave. v Clevelandu l(k h nedeljo 8. marca. Več o tem so | ° poročano pozneje.
an	\	a
rs. I Stella Marek-Cushing, violi-- lTllRtinja, nastopi z jugoslovan-,u. j >skim programom v petek 20. in I ebruarja ob osmi uri zvečer v nk I Universal Church na 12700 Su-in Iperior Ave. v Clevelandu.
18	;	*
5in , V uredništvu Nove Dobe se ue	''e Pretečeni teden oglasil so-
m.	J°hn	Dolčič iz Girarda, O.
vsi j Po težki operaciji, kateri se je bil moral nedavno podvreči, je »ze zadovoljivo okreval.
&
RAZNO IZ AMERIKE IN
V PENNSYLVANIJI imajo takozvano “Coal & Iron” policijo, katera je že v premnogih slučajih zelo brutalno nastopaia proti štrajkujočim delavcem. Pred dvemi leti so trije člani te državne policije tako pretepli premogarja Johna Barkoski-ja v Tyre, Pa., da je mož na posledicah poškodb umrl. V septembru istega leta so bili policisti po sodnijski obravnavi v Allegheny countryju oproščeni. Ponovna obravnava se je vršila v letu 1030 v Venanga countyju, pri kateri je bil eden omenjenih policajev obsojen na eno leto ječe, drugi na 10 mesecev zapora, tretji pa je bil oproščen.	'
EKSPLOZIJA plina in prahu v Little Betty rovu v Lintonu, Ind., je nedavno zahtevala življenje 25 premogarjev. Nad 20 mož je bilo tako poškodovanih, da so morali v bolnico, sedem pa se jih je rešilo nepo škodovanih.
0 VINSKI TRTI
GLAVNE AMERIŠKE
MEDNARODNA POGODBA o odpravi dvojnega državljanstva je bila do 31. decembra 1930 podpisana od zastopnikov 23 vlad in je s 1. januarjem .1931 stopila v veljavo. Med vlade, ki so ta protokol ali po godbo podpisale, s p a d a tudi vlada Zedinjenih držav. Ameriški listi so začetkom tega leta kratko poročali o tem, vefld&i pa iz istega ni bilo mogoče do-znati imena vseh držav, ki sc pristale na omenjeno pogodbo. !
Odprava dvojnega državljanstva je važna posebno z ozirom na vojaško dolžnost. Ameriški! državljan italijanskega izvora, četudi je bil rojen v Ameriki, se še vedno smatra za italijanskega podanika. Za italijanske podanike se . smatrajo tudi oni bivši italijanski podaniki, ki so si preskrbeli ameriško državljanstvo. Na ta način so podvrženi vojaškim obveznostim v Italiji, ako pridejo, oziroma se vrnejo tja, četudi le začasno. Tudi za mnoge druge države je veljalo to pravilo, dokler niso podpisale gori ome-
Kongres Zedinjenih držav obstoji iz dveh zbornic, to je iz senata in zbornice reprezentantov ali zastopnikov. V zveznem senatu ima vsaka država po dva zastopnika, brez ozira na število prebivalstva. V zbornici reprezentantov pa so posamezne države zastopane po 'številu prebivalstva. Tako, na primer, ima država Nevada le enega reprezentanta, država New York pa jih ima 43, Montana 2, Pennsylvania 36 itd.
Senatska zbornica je konstruirana na podlagi obnavljalnega sistema, torej nikoli vsem senatorjem istočasno ne poteče službena doba. Vsaki dve leti preteče službena doba tretjini senatorjev, torej se jih vsaki dve leti voli ena tretjina. Nenaden preobrat v senatski zbornici je torej skoro izključen.
Zbornica reprezentantov, ki se na kratko imenujejo tudi kongresniki, pa se v celoti voli vsaki dve leti. Po službenih dobah zbornice reprezentantov torej dobiva zvezni kongres svojo tekočo, takorekoč certifikatno številko. Zvezni kongres, ki je sedaj v zasedanju, nosi številko 71. Službena doba tega kongresa poteče s 4. marcem 1931, in takrat stopi v veljavo 72. kongres, ki je bil izvoljen pretečeno jesen.
Ustava Zedinjenih držav je stopila v legalno veljavo 4. mar-
 4_
Statistika tovaijn za leto 1929 je bila že dovršena. Podatki izkazujejo, da tekom 12 mesecev je skupna vrednost industrijah nih produktov v Zedinjenih državah znašala več kot $69,417,-000.000, kar je 10.7'» več vrednosti kot v letu 1927. Zadnje ljudsko štetje je| navedlo 331 industrij. Tri izmfed teh so imele čez tri bilijone dolarjev produkcije, tri so imele produkcijo od več kot dva bilijona dolarjev vrednosti |n osem industrij več kot en bilijon.
I Največjo vrednSosl produkci-! je je imela industrija avtomobilov, vštevši industrijo avtomobilskih pritiklin, in je skupna produkcija znašala $5,263,-| 000,000. Bilo je 212 avtomobilskih tovarn in- 1158 tovarn za izgotavljanje fkočijnikov in avtomobilskih delov. Skupaj je ta industrija imela 460,000 zaposlenih ljudi.
Za to industrijo prihajajo klavnice, t. j. mesna industrija. Produkcija je vnašala skoraj štiri bilijone dolarjev. Bilo jo 1244 tovarn in 121,000 delavcev v tej industriji. Tretja največja industrija j j bila ona jekla in železa, s produkcijo od $3,356,000,000. Bilo je 485 jeklarn in valjarn s 396,000 delavcev in 26,000 ljudi je vrhu tega delalo v plavžih.
Prihodnja industrija je bila
Vinske trte navadno ne smatramo za lepotično rastlino, da-si spada med najlepše rastlinske plezalke. Vsi vemo, da vinska trta rodi sladko grozdje, ki spada med najokusnejše sadeže sezone in iz katerega se napravlja grozdni sok, ki se pozneje izpremeni v vino, itd. Mdokdo pa pomisli, da je vin-ka trta kot nalašč ustvarjena, da zakrije s svojim lepim listjem puste stene, ograje, plotove in vrtne utice. Vinska trta se da poljubno obrezovati in iz-peljavati po latnikih ali žicah, da, stvori lepo zeleno zagrinjalo j tam, kjer ga hočemo imeti. Za i kritje sten hiš, skednjev ali | garaž, plotov, ograj in balkonov se mnogokrat poslužujemo rast-; linkih plezalk ali ovijalk, k;! največkrat niti od daleč nimajo tistih dobrih lastnosti kot jih ima. vinska trta.
Vinska trta je lepa plezalka radi svojih velikih, umetniške narezljanih listov, ki so bujno zeleni ^spomladi in poleti in ki porumenijo ali porudečijo jeseni. Cveteči grozdki, ki jih trta nastavi v maju ali juniju, duh-te tako prijetno, da se lahko kosajo z dišavo najplemenitejših cvetlic. Zreli rumeni ali ru-deči grozdi so tudi prava krasota med zelenim listjem. Poleg tega uspeva vinska trta skoro \ vsaki zemlji in v vsakem podnebju, kot lepotična rastlina namreč. Kjer se goji vinska trta radi grozdja, mora imeti prilično gorko podnebje, dovolj solnca in ne prevlažno zemljo.
V večini držav naše Unije ra-iste divja vinska trta, kar dokazuje, da so dotični kraji vsaj de-! loma ugodni tudi za plemenito Itrto. Izjemo tvorijo le mrzle severne države in pa vlažni jug. ket na primer Louisiana.
Po državah vzhoda, srednjega zapada in deloma tudi zapa-da se najdejo različne vrste divjih vinskih trt. Te trte rodijc seveda le drobno in trpko grozd-jiče, ki navadno ni dosti vredno za napravo grozdnega soka. Vinogradi teh krajev, kjer jih je sploh najti, so navadno zasajen' z vinsko trto, ki je bila vzgoje-i na iz divje vinske trte ameri
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
VSAK PO SVOJE
Angleška mornarica v Boki Kotorski. V Boko Kotorsko je te dni prispel oddelek britanske vojne mornarice, sestoječ iz dveh rušilcev in ogromne avijonske ladje tipa “Eagle.” Na odprto morje je angleškim ladjam hitela nasproti jugoslovanska tor* pil jarka “T 1” ter angleške ladje spremljala v zaliv. Na angleške topovske salve je odgovo- : rila jugoslovanska t r d n j a v a “španjola.” Divni solnčni dan in prihod angleških gostov je izvabil veliko množico ljudstva, ki je 1 radostno pozdravljalo prijatelj- 1 ske ladje.	h
Jugoslavijo je lani posetilo 350,000 turistov. V Jugoslaviji i se je v zadnjem času mnogo sto- ' rilo za pospeševanje turizma, i kar ni ostalo brez uspeha. Po statističnih podatkih za leti 1928 ■ in 1929 se je poset tujcev v Ju-! goslaviji gibal tako-le: L. 1928 je prišlo v Jugoslavijo 263.620 1 tujcev, ki so preživeli v Jugoslaviji 2,551,533 dni, leta 1929 pa : 333.218 tujcev, ki so se mudili v Jugoslaviji 3,318.106 dni. Sta- i tistični podatki za leto 1930 še! niso zbrani, vendar se sme trdi- ; ti, da se je število tujcev v Jugoslaviji zvišalo lani za približno sto odstotkov, kar se pravi, da .je lani posetilo okroglo 350 i tisoč tujcev jugoslovanske kraje. Največ turistov je prišlo iz Nemčije (približno 40.000), iz Avstrije (35.000) in iz češko-1 slovaške (25.000). V Sloveniji je bilo po statistiki Zveze za tujski promet: v Ljubljani 44.564 tujcev, na Bledu 12.819, v Rogaški Slatini 7327, v Celju 12.-407, v Kočevju 16.082, v Kranjski gori 3316, v Bohinjski Bi- j strici 1707, v Čatežu 1118, na; Dovjem-Mojstrani 1074, v Kra-; nju 1764, v Novem mestu 1947. v Ratečah pa 678.
Ob lastnem nožu se je zaklal.; Mizar Babo Jun iz Seleuša \ Vojvodini je na sejmu v Alibu- | naru kupil velik kuhinjski nož • in ga vtaknil v notranji žep suknje. Ko se je na vozu vračal proti domu in sredi poti skočil na cesto, se mu je nož zaril naravnost v srce. Izdihnil je v naročju svoje žene.
Smrt najstarejšega moža vitanjske župnije. V vasi Rakovci pri Vitanju je te dni umrl on-dotni užitkar Jurij Lamut v visoki starosti 93 let. Skoro do konca svojih dni se je pečal z izdelovanjem lesenega kmetijskega orodja. Bil je najstarejši mož vitanjske župnije.
Hoteč ubiti strica, je ubil očeta. V Draganičih pri Karlovcu se je te dni odigrala krvava rodbinska drama, ki je zahtevala človeško žrtev. Brata Anton in Ferko Križanič, kmeta iz Dra-ganiča, sta si bila sovražna zaradi delitve zemljišča, zato je med njima pogosto prišlo do ostrega prepira. Nedavno pa je
■ takem prepiru sledil pretep, pri ’ katerem je Ferko napadel svoje-
' ga brata z nožem in ga hudo po-
■ škodoval. Ferku je prihitel na • pomoč njegov 16-letni sin, ki pa ' je v temi zabodel z nožem svojega očeta namesto strica Antona. Oče, ki je bli zadet v srce, je obležal mrtev na mestu.
3 Ljubljančani so lani popili k 2,874.353 litrov vina, največ sicer cenejših vin, tako dalmatin-ca. Opažati pa je, da so začel :i ljubljanski ljubitelji dobre kap |	(Dalje	n*	2.	strani)
Pust je 'šel po gobe, njegove hčerke maškare pa so ostale lojalno med nami. Naj jih čuvajo bogovi!
❖
Maškare so profesijonalne in amaterske. Med te zadnje se včasi pomešamo tudi mi, in najlepše pri tem je, da sami no vemo, kdaj se to zgodi.
*
Sicer pa bi hi 1 svet dolgočasen brez maškar, posebno brez tistih, ki ne vedo, da so.
Vlada Zedinjenih držav je začetkom tega meseca naročila dva milijona galon rakije v mo | dicinske svrhe. Svobodnega ameriškega državljana, ki si jo v prav isto svrho doma skuha pai galon, pa zaprejo — če ga zasačijo! Pa je že tako, da si papa-government lahko marsikaj dovoli, česar si njegovi otroci no smejo!
*
Iz Bostona poročajo, da so ribiči vjeli morskega raka, ki je tehtal nad 28 funtov in je bil skoro štiri čevlje dolg. Ne vem. kakšne vere so v Bostonu in kakšne koledarje rabijo, da praznu ■ jejo prvi april tako zgodaj.
Hrenovke ali frankfurtarice, katere v Ameriki navadno imenujemo “hot dogs,” ,je baje možno napraviti iz meneštre, katere sestavne dele imenovati more le dovršen lingvist. Sploh se da v to svrho baje porabiti vse, kar 'je mesenega, od polžev in žab naprej! To je morda res, ali pa ni. Zajčji ajmoht napraviti pa ni tako enostavno. Oni dan sem. glede tega govoril z nekim nedeljskim lovcem, ki mi je zatrdil. da je za zajčji ajmoht treba, ustreliti najmanj mačka.
*
Einstein pravi, da Američanov ne razume. V tej točki popolnoma soglašamo:	mi	njega
tudi ne.
❖
Neki finančni ekspert piše, da denar rodi denar. To je bilo morda nekdaj res, toda danes se zdi, da se je tudi denar nalezel boljševiške ideje o porodni kontroli.
#
V državi Iowa je neki farmer vzgojil nove vrste pšenico, ki je podobna ječmenu, okus pa ima kot oves. Vpričo tega ne bo nič čudnega, če bodo butlegarji iz te nove vrste pšenice kuhali koruzno žganje.
Nedavno smo imeli v Čitalnici prijateljsko debato, ki ni bila v nobenem oziru vezana na dnevni red in paragrafe. Pa je nekdo omenil, da so nekoč pri nekem društvu imeli konja. Neki radovednež je brž hotel vedeti, če je bil konj manj kot 16 let star. ali je že spadal v odrasli oddelek. Kakšen je bil odgovor, ne vem, zapomnil pa sem si pripombo kroničnega pesimista, ki je dejal, da po njegovem mnenju naj bi konji le bili pri društvu, nikakor pa se ne bi smelo sprejemati njihovih manjših sivih sorodnikov.
1 Iz Pennsylvanije poročajo, da 1 se je neki tamkajšnji profesor 25 let trudil, da se je perfektno • naučil 10 jezikov. Potem se je pa revež oženil, zdaj pa še v enem jeziku nima prilike govo-i riti.
i	*
Ono nedeljo sem se bil kar ta-
- ko, vsled dolgočasja iu prija-i teljstva, oglasil pri fotografu
- Bukovniku v S. N. Domu. (Pro-
.(Daljc na 2. strani)
njenega protokola, ki odpravlja dvojno državljanstvo pri onih, ki so si izposlovali državljanstvo druge države.
Dvojno državljanstvo je velikega pomena tudi za< bivše podanike Jugoslavije in Italije, ki so si pridobili ameriško državljanstvo. Ako Italija in Jugoslavija nista podpisali gori omenjenega protokola za odpravo dvojnega državljanstva, pomeni to, da so bivši podaniki Italije ali Jugoslavije podvrženi vojaškim obveznostim, ako se podajo na obisk v deželo svojega rojstva, četudi so si pridobili ameriško državljanstvo.
Ker iz poročil v ameriških časopisih ni bilo razvidno, katere države so podpisale protokol za odpravo dvojnega državljanstva, se je uredništvo Nove Dobe obrnilo na pristojno mesto za tozadevna pojasnila. Načelnik za mednarodne pogodbe v državnem departmental, Mr Charles M. Barnes, je na toza devno vprašanje odgovoril, dJ “kolikor je državnemu depart mentu znano,” Jugoslavija -N. podpisala omenjenega proto kola.
Odgovor iz državnega depart menta navaja tudi države, ki s< podpisale protokol za odprav« dvojnega državljanstva. Te so Nemčija, Avstrija, Belgija, Ve (Dalje na 2. atranl)
škega vzhoda. Na jugu, posebno v Californiji, pa gojijo plemenite trtne vrste, ki so bile importi-rane iz Evrope, največ iz Španije. Trtne vrste vzhoda, na primer v državah Ohio, Michigan, Pennsylvania in New York, so domačega pokolenja, torej bolj “divje,” zato pa tudi bolj trpežne. Prilagodijo se vsakemu količkaj primernemu podnebju in zemlji. Celo visoko v Wiscon-sinu, kjer so hude zime in primeroma kratka poletja, je videl pisec teh vrstic vinsko ti'to, ki je pri hiši nekega farmerja do-; bro uspevala kot lepotična rast-| lina. Grozdje pa je dozorelo le v izredno gorkih letih.
Vinska trta se zelo lahko razmnožuje z mladikami ali potak-nenci. Odrezek mladike s štirimi ali petimi očesi se februarja, i marca ali aprila vtakne v zem-jljo na vrtu tako, da le eno oko gleda iz zemlje, pa bo skoro v vseh slučajih iz vrhnjega očesa pognala, mladika, očesa v zemlji pa bodo pognala korenine. V nekaj letih dobimo torej iz takega potaknenca, že močno vinsko trto. Seveda se že zakoreninjene trtne rastline lahko po zmernih cenah kupijo v di'evesnicah.
• Kdor želi imeti na vrtu lepe več-i letne plezalke, ki uspevajo skoro i povsod in ki ne zahtevajo po-: sebne oskrbe, naj poskusi z vin-. sko trto. Pomni pa naj, da trta (Dalje na 2. atran!)
industrija livarn in strojev s produkcijo od $2,272,000,000 in s 457,782 zaposlenih oseb. Na to prihaja industrija ra fin ir an j a petroleja: 375 tovarn, 77.000 delavcev in $2,612,000.000 produkcije. Industrija električnih strojev je imela produkcije od $2,274,000,000, 1793 tovarn h' 320,000 delavcev.
Osmero industrij, ki so producirale več kot bilijon dolarjev vrednosti so bile: velike pekarne, industrija tobaka, bombaža, vagonov, mlini, lesna industrija, tiskarna industrija in časopistvo.—FLIS.
-------o--------
KONEC KOMEDIJE
Afera generala Butlerja, ki ie razžalil italijanskega diktatorja, je zaključena. Mornariški tajnik Adams je razpustil vojno sodišče, katero bi bilo imelo soditi generala Butlerja, njega samega pa je odpravil z ukorom. Zanimivo je, da general Butler ni preklical svojih izjav glede Mussolinija, ampak je samo dejal, da mu je žal, ker so prišle v javnost in povzročile sitnosti državnemu department u.
Ugledni clevelandski dnevnik “Press” je glede zaključka tu zadeve priobčil uredniški članek, katerega zaključuje:	“Zdi
se, da je čisti rezultat tega in cidenta ta, da je Butler v svoji službi in v deželi splošno bolj popularen, kot je bil kdaj prej, in da je Mussolini dobil mnogo slabe publicitete.”
 o------------
Zanimiva znamka
Republika Argentina je nedavno izdala zanimive znamke, ki predstavljajo uspešno revo
lucijo, katera je v septembru 1930 strmoglavila vlado predsednika Irigoyena. Slika na znamki predstavlja korakanje oboroženih množic, nad katerimi krožijo letala.
--------o------
DALEČ NARAZEN Dve medsebojno najbolj oddaljeni ločki v Zedinjenih državah sta Cape Flattery, Washington, in ena točka v Floridi, južno od mesta Miami.
ca 1789, in prvi zvezni kongres je obstajal med tem datumom in 4. marcem 1791; takrat je stopil v veljavo 2. kongres, ki je trajal nadaljni dve leti itd.
Novi kongres ali zbornica reprezentantov se voli v letih, katerih število je možno brez ostanka deliti s številko dve, v veljavo pa stepi s 4. marcem sledečega leta. Prvi kongres je bil izvoljen leta 1788, svoj termin pa je pričel 4. marca 1789. Sedanji kongres je bil izvoljen leta 1928, v veljavo pa je stopil 4. marca 1929. Kongres, ki stopi v veljavo 4. marca 1931, je bil izvo ljen v jeseni 1930.
Glasom ustave se mora sestati vsak novoizvoljeni kongres prvi pondeljek v decembru sledečega leta. razen ako se postavno določi kak drugi datum. Vsak kongres se snide najmanj dvakrat k zasedanju. Takozvano normalno ali dolgo zasedanje kongresa se začne v decembiu in se konča spomladi ali poleti sledečega leta. Kratko zasedanje pa se prične v decembru in se konča 4. marca sledečega leta, ko službena doba reprezentantov poteče. V, slučaju potrebe se novoizvoljeni kongres skliče k zasedanju med 4. marcem in prvim ponedeljkom v decembiu, in to se imenuje izredno zasedanje.
Zanimiva je določba ustave, da senatorji ali reprezentanti, ki so bili poraženi pri volitvah v novembru, obdržijo svoje mandate do 4. marca prihodnjega leta. Take poražene postavoda-jalce naziva ljudska govorica “lame ducks,” kar bi se reklo po slovensko "hrome race.” V sedanji dobi hitre transportacije je ta določba zastarela, in bo nedvomno v doglednem času izpi e-menjena, dasir-avno so se dc sedaj še vsi tozadevni poskus; izjalovili.
  o -------------
PLANET PLUTO
Deveti otrok našega solnčne-ga sistema, planet Pluto, ki so ga astronomi zvezdarne Mount Wilson v Californiji odkrili lansko leto, je po mnenju teh znanstvenikov približno tako velik kot naša zemlja.
“Jyo'Va Doba99
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN
of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
Naslov za vse, kar se tiče lista:
NOVA DOBA,	6117	St.	Clair	Ave.	Cleveland,	O.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s prve strani) fesijonalno grem prav tako nerad k fotografu kot k zoboder-cu.) Pa sva rekla to in ono. Med drugim sem mu pripovedoval, kako tihe so zimske noči v Minnesoti. Za časa mojega bivanja v Ely v januarju sem se neke noči prebudil v prijetno gorki hotelski sobici. Skozi okno je mirno lila bleda mesečina, a vse na okrog je vladala taka perfektna tihota, da me je bilo skoro strah. Nobenega glasu, j nobenega šuma nikjer! Zdelo se j mi je, kot bi bil nekje v zakleti deveti deželi, kjer se je nehali čas in vsa svetovna aktivnost in se je preselila v večnost. Sploh sem dejal, da si ne morem predstavljati kakšne druge tako tihe stvari na svetu, kot so zimske noči v Minnesoti.
“Pa so,” se zasmeje prijatelj John. “Ti samo poslušaj, kako tihi so kandidati, ki so bili poraženi pri volitvah pretečene je-!seni!”
*
Bil je lep februarski večer, poln mežikajočih zvezd, ki smo ga trije prijatelji hoteli zaklju-! čiti v gorki in baš p r a v svetli kleti, da rešimo svetovne probleme, v kolikor še niso rešeni. Ko je bilo že vse drugo na vrsti, od Lige narodov, do Mussolinija in kurjih oči, je eden rojakov napravil moralno pridigo, da so namreč iskre, ki se krešejo v kipečih vinskih čašah, izredno nevarne, ker omamijo človeka, da počenja vse mogoče budalosti, in posledice so mački vseh vrst.
Drugi rojak je menil, da so iskre, ki se vžigajo v dekliških očeh, stokrat nevarnejše, posebno kadar gorke sapice prinašajo v deželo odmev vriska bližajoče se pomladi. Te da povzročajo grozovite požare, opustošenja in razdejanja v sveti deželi svobode. O postreljanih kozlih in godrnjavih mačkih pa da ni za go-j voriti, tako grdogledi so.
Jaz sem nameraval ostati tih j in nevtralen, a ko sjem bil , pozvan k besedi, sem skromno pripomnil, da smo pač vsi mornarji. ki se guncamo na nevarnih valovih življenjskega morja, nakar sem vzdignil čašo z rdečeličnim vinčkom, zaljubljeno vprl vanj svoje oči in citiral pesnika | Prešerna: “Kaj n j e m u upat : smemo, mornarji dobro vemo: dekletom kaj — kdo ve!”
A. J. T.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje s prve strani)
lika Britanija in Severna Irska, Irska prosta država, Indija, Chile, Colombia, Cuba, Danska, Egipt, Španija, Francija, Grška, Luxemburg, Mehika, Nizozemska, Peru, Portugalska, Salvador, Uruguay, Canadski dominij, Zedinjene države. V odgovoru je dalje omenjeno, da je vlada Zedinjenih držav sklenila zelo podobno posebno pogodbo z vladama Norveške in Albanije
Iz gornjega je razvidno, da Jugoslavija in Italija nista podpisali pogodbe za odpravo dvojnega državljanstva in da imajo bivši podaniki teh dveh držav, četudi so zdaj ameriški državljani, lahko neprilike radi vojaških obveznosti, ako se podajo v deželo svojega rojstva.
S tem seveda ni rečeno, uj. se jim bodo take neprilike tudi v resnici delale. Vse bo pač odvisno od dobre volje tamkaj-šnih oblasti. Važno je dejstvo, da naturaliziranih bivših podanikov Jugoslavije in Italije ameriško državljanstvo v tem oziru ne bo ščitilo.
 o-----------
LISTNICA UREDNIŠTVA Glasom določb glavnega odbo-i a JSKJ se smejo priobčati dopisi le s podpisom dopisnika. —• O različnih žrebanjih ali srečka-njili se v listu ne sme poročati, če neče urednik imeti opravka s poštnimi oblastmi. Vse to je urednik že večkrat poudarjal, toda, zdi se, da nekateri dopisniki takih reči ne čitajo ali pa jih e ii os ta vno pozabijo.
------o------
Slovenska Narodna Čitalnicu v Clevelandu je prejela častne članarino 85.00 od društva Slo venec, št. 1 SDZ, in $10.00 oc društva Napredne Slovenke, št 137 SNPJ.
______n______
vije v Pragi je bil dne 15. januarja imenovan Slovenec dr. Albert Kramer, direktor “Jutra,” član Vrhovnega zakonodajnega sveta in bivši minister.
VOL. VII.
83
NO.
V Kranju je preminil v visoki starosti 79 let dr. Edvard Savnik, višji okrajni zdravnik v pokoju in častni meščan kranjski. Ugledni in splošno spoštovani pokojnik zapušča sina zdravnika dr. Leona in štiri hčere, od katerih je Vera poročena z g. Jankom Sajovcem.
V vasi Otpočivalka pri Prnjavoru je bil 14. januraja krščen 16. otrok, 11. sin seljaka Mičiča. Za botra je bil detetu kralj, ki ga je zastopal poveljnik 33. p. p. v Banjaluki Janjičevič. Pred župnijo je bil postavljen slavolok. Otrok je dobil ime Aleksander
-o-
Smrt slovenskega župana v Krapini. V Krapini v hrvat-skem Zagorju je umrl v starosti 78 let najstarejši župan Jugoslavije, Vilibald Sluga. Pokojni je bil rojen v Sv. Jurju pri Celju. V Rakovcu je absolviral •štiri razrede realke, nato pa na Dunaju kadetsko šolo. Ker mu je umrl oče, se je leta 1876 preselil v Krapino k svoji materi. Leat 1876 je bil izvoljen za župana občine Gjurmanec, 1. 1891 pa za župana Krapine, kateri je načeloval do svoje smrti. Pokojni je bil izredno agilen in napreden mož. Pod njegovo upravo je Krapina krasno napredovala. Zgradil je vodovod, ustanovil zdravilišče, dosegel, da je Krapina dobila realno gimnazijo, neumorno je skrbel za pota, ceste in mostove ter za olepša-nje Krapine. Ko so pri kopanju temeljev za neko hišo delavci naleteli na velike kosti čudne oblike, je Sluga takoj uvidel, da gre za važno odkritje in je obvestil vlado, da gre za okostje di-luvijalnega človeka. Na podlagi teh odkritij je Krapina zaslovela po vsem svetu — Zadnje čase je dobila Krapina moderen gasilski avto. Hrvatski listi prinašajo obširna poročila o tem redkem možu, ki je županoval nepretrgoma 40 let.
Jugoslovanska
Uattnovllena 1. 1898
♦
Kat. Jednota
Inkorporirm« I. 1D01
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glaval odborniki:
Predsednik:	PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, IH.
Podpredsednica:	ROSE SVETICH, Box 1395, Ely, Minn.
Tajnik:	JOSEPH	PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik:	LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn.
Vrhovni xdrarnik:
DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St N. S. Pittsburgh. Pa.
Nadzarni odbor:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, O.
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn.
2. nadzornik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Pa.
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd PI., Chicago, 111.
Porohal adbori
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumtt, Mich.
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.
2. porotnik:	ANTON	OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarna poiiljatv* naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe na) ae pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov jn fcolniika spričevala naj se pošiljt na vrhovnega zdravnika
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpr*-membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, BI 17 St. Clair Av*., Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev ae pa obrnite na gi. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani ali clanicami.
Koliko je Kranj izpil lani alkoholnih pijač in pojedel mesa. Iz uradnih podatkov mestne ob. čine je razvidno, da so v minulem letu iztočiK gostilničarji v Kranju preko 111 hi vinskega mošta, okroglo 2640 lil vina in 1435 hi piva. Všteta pa niso v teh številkah razna fina in šumeča vina, ker teh vin občina nima v evidenci. Množina zaužitih pijač je približno enaka lanskoletni. Izkazali pa so se “božji mlini,” ki so zdrobili v 1. 1930 772 goved, 1046 telet, 1140 svinj, 105 kosov drobnice in 50.-850 kilogramov raznega mesa, ki je bilo uvoženo. Ako računamo, da šteje Kranj okrog 4500 prebivalcev, pride na eno osebo okrog 93 litrov gori omenjenih pijač.
Burova, ki pravi, da bo Bolgarija nadaljevala svojo dosedanjo politiko, ne da bi se vezala na eno ali drugo stran in da se ne bo spuščala v nikake politične pustolovščine, ki ne morejo imeti drugega uspeha, kakor katastrofo za bolgarski narod. Zato v gotovih krogih Burovu zelo očitajo, da je frankofil. Te sicer ne drži, pravi list, vendar pa Burov tudi ni tako velik ita-lijandfil, kakor ga slikajo italijanski listi. On je v prvi vrsti Bolgar, česar pa mu nihče ne more šteti v zlo.
Rdeča pesa proti hripi
Avstrijski listi so objavili pismo predarlskega zdravnika dr.
Hausla, v katerem priporoča ta zelo zanimivo in baje tudi uspešno sredstvo proti hripi. T j sredstvo je običajna rdeča pesa, ki jo skuhaš in pripraviš kot solato z oljem in jesihorn. Te jedi si privoščiš vsakih 12 do 14 ur poln krožnik in to nekoliko dni. Vodo, s katero si peso skuhal, popij. Dr. Hausle pravi, da je doživel prav nepričakovane uspehe s to metodo že za časa velike epidemije “španske mrzlice” leta 1918, ko jo je preizkusil na Dunaju in v Ti-stu. Teko mu je poslal poveljnik nekega avstrijskega odseka na južni fronti zahvalno pismo, češ, da je rdeča pesa ohranila njegove ' vojake zdrave, med lem, ko je epidemija divjala med moštvom vseh sosednih odsekov.
Ministrstvo za kmetijstvo bo nabavilo po komisijah potrebno število mladik in sadik za pogozdovanje goličav i)o vsej državi. Predvsem bodo pogozdili južne kraje in gotove dele Hercegovine in črne gore. Po preračunu je potrebnih pet milijonov dinarjev za izvedbo prvega dela pogozdovalnega načrta. Prav tako so bili odobreni potrebni krediti za nabavo sadik za pogozdite v beograjske okolice. Doslej so posadili okoli Beograda kakor tudi na beograjskem pome-riju nad poldrugi milijon sadik. Komisija, ki se bavi z ureditvijo Topčiderja, je zasadila 800 tisoč sadik v Ivošutnjaku, na De-dinju in na Topčiderskem brdu. Z novimi sadikami se bo pogozdila Avala in drugi deli beograjske okolice.
Ali so že vsi vaši otroci rpisani v mladinski oddelek J. S. K. Jednote?
obiskovanje:
BOLNIKOV
Neki nemški lisi piše, da po-ložaj Italije tudi v Bolgariji ni tako močan, kakor bi se dalo to sklepati iz pisave italijanskega tiska. List navaja izjavo bolgarskega zunanjega- ministra
(Anton Okolish).
Bilo je že pred več leti, ko me je bolnik, ki ga je bolezen držala priklenjenega na bolniški postelji že precej mesecev, prosil, da naj enkrat pišem v naše glasilo kaj o obiskovanju bolnikov in kako se naj obiskovalci obnašajo pri bolniku. “Vedno se razveselim obiskovalcev,” je začel. “Saj ti so poleg domačih edina stika z zunanjim svetom za mene. Ko se takole pogovarjam z njimi, pozabim vsaj trenotno na moje veliko gorje in bolečine. Oh, kako so dolge ure in dnevi so kakor meseci, posebno še, ako ni nobenega k meni. Glej, ko je človek zdrav, ima. toliko prijateljev, ali ko ga nesreča zadene, pa jih dosti rado pozabi. Od začetka že še pridejo, pa se kmalu naveličajo. Domači ne morejo biti vedno okoli mene. Morajo iti po svojem delu in opravkih Sicer se pa tudi domači sami naveličajo bolnika. No, saj veš,
mi bolniki smo vsi kolikor toliko sitni in zelo natančni. , Vsaka še tako mala stvar, ki je vi zdravi niti ne zapazite, nas razburi ali pa užalosti. Pripeti pa se, da pride kdo, katerega se bolnik nic kaj ne razveseli. Vrata pusti z# seboj vse predolgo odprta, ko zunaj mraz in vlaga in mrsf zrak, ki puhne v sobo, nam zelo slabo dene. Drugi pride v sobo s pipo ali smotko ali cig'0' reto v ustih in puši kot Turčifl' Posebno takim kot sem jaz, k' imam slaba pljuča, je zelo hud« prenašati dim, ki nas duši. Člo-; vek bi kaj rekel, pa se bojim za*5 mere. Vidiš, sama kost in koža me je. Vem, da pojdem in i'c bo d61go tega, vendar pa mi ,if zelo huda’’’ako'kdo“prule, pa najprej dolgo gleda ter poten1 začne počasi majati z glavo >" mi, meni se zdi, z neko naslad0 dopovedovati, kako slab sem i" kako zelo slabo da izgledam. . i Kako da sem bled in eden jf celo omenil pred par dnevi, d*1 ne bode nič iz mene in da se n111 vidi, da pojdem kmalu po ^ be.” — Rad sem potrdil bolni' ku, da ima prav, ne ravno vsle^ tega, da bi ga zadovoljil, amp^ zato, ker sem tudi že sam en*' ko videl, še je hotel nekaj po\'e' dati ali omahnil je brez mof: zmučen od predolgega govorjenj*1 nazaj na posteljo, se slabottfc nasmehnil in šele čes nekaj časf zopet potihem pripomnil, da il sape zmanjkalo in da ni meh ^ j nič več. Sitno je kaj enakega P1'
; sati, pa ker obljuba dela dol#;
1 nočem ostati dolžan temu sedaJ trdnemu in zdravemu članu. J*1* si vedno predstavljam (in upal1 da mi boste pritrdili) obisk ^ bolniku ne samo za spolnjevali pravil naše jednote, ampak ^ samaritansko delo, katerega sn1( dolžni opravljati vsi bratje i' sestre napram nesrečnim in bol' nim članom. Biti pa moramo i'e' vedno previdni, kako se ravnaj1 napram bolniku. Bolniku tud1 včasih ne dene dobro, ako mu n1 z vse prevelikem navdušenje111 dajemo korajžo. Ta kaj rad op®' zi, da govorimo tako, mislil*1* pa drugače. Na drugi strani \}i zelo pogosto zopet ne smemo S0| d iti stanje bolnika po njegovi 2^ nanjosti. Videl sem bolnika, ^ je izgledal, da bo vsak trenut*^ j izdihnil in domači so jokali 1,1 (obupovali, da bodo izgubili mo^| j in očeta, pa je sedaj zdrav *1 j močan. Namen našega obi^11 j naj nam bo vedno prvo za d°' brobit bolnika. Gledati hoditi k?, ga iz same radovednosti ni p*-1.’ merno niti ni lepo. V tem ali manj greši (oprostite) ve#' s ih nežni spol in tudi zato, more potem pripovedovati: ljuba, ti ne veš, kako je slab*1;, Kaj bo 011 počel, ako umrje? se bode zopet ženil? Ali bi katera vzela itd.”
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje s prve strani'
Ijice segati po dolenjskem čvič-
ku. če vzamemo povprečno ceno vinu 12 dinarjev za liter, vidimo, da so Ljubljančani plačali za vino najmanj 34,492.236 Din. To je sicer približna vsota, gotovo pa so izdali Ljubljančani za vino še večjo vsoto. Zanimivo je, da se je največ vina popilo v času novine, osobito v mesecu novembru. Ta mesec je Ljubljana konzumirala '319,580 litrov vina.
Pivo tvori tudi posebno poglavje. Zlatorumenega “ola,” kakor so baje dejali pivu stari Slovani — tako tudi stoji v slavnih križevačkih statutih — je lani Ljubljana popila 1,466.648 litrov, če vzamemo 9 Din za liter piva, je jasno, da s^ ljubljanski pivci izdali za pivo 13,199,-816 Din. Pač tudi lepa vsotica! Največ piva je Ljubljana popila meseca julija, namreč 296. 812 litrov.
Da res primanjkuje denarja, kaže statistika o konzumu šampanjca in penečih vin. Lani ob naj veselejših prilikah in slavnostih ,je Ljubljana porabila samo 551 litrov 'šampanjca, če računamo samo 150 Din za liter šampanjca, je jasno, da so ljubljan-iski kavalirji bili precej skomni, kajti izdali so za to opojno pija-čo samo 82.650 Din ali približne j 100.000 Din.
Dalje je Ljubljana lani zaužila in porabila 218.976 litrov žga-Inja in špirita. Računajo, da so !za to Ljubljančani izdali naj-manj 437.952 Din, vpoštevajoč, da je stal liter žganja 20 Din. j če vpoštevamo vse alkoholne pijače, dobimo presenetljiv rezultat, da je Ljubljana lani po-i gnala skozi grlo 4,394.081 litrov t raznih alkoholnih pijač v skupni približni vrednosti 48,380.419 Din.
|  _________________
| .
Izrednim poslanikom in po-! oblaščenim mi nistrom J ugosla-
O VINSKI TRTI
Nadaljevanje s prve strani ne mara za močvirni svet, niti za senco. Peščena zemlja in solnčna lega pa je kot nalašč za trto.
Mladike vinske trte se morajo vsako pomlad primerno prirezati, kar je znano vsakemu vinogradniku. Najboljši ča.s za tako obrezovanje je v februarju ali marcu. Ako se trta prepozno obrezuje, se navadno močno solzi, kar jo zelo oslabi. Obrezuje se naj v suhem vremenu. Kake naj se vinska trta obrezuje, za to je težko dati splošna navodila, kajti vsaka rastlina je tako-rekoč problem zase. Kdor ne ve, kako obrezovati trto, posebno če se gre za pridelovanje grozdja, naj vpraša za nasvet eksperta,, da mu to reč pokaže na licu me-1 sta. Slab “rezač” lahko uniči! polovico pridelka, poleg tega pa i še pokvari trto za prihodnje le- i to. Med Slovenci jih je mnogo,, ki prihajajo iz vinorodnih kra- i jev, katerim je pravilno obrezo-J vanje vinske trte nekaj samo-1 umevnega.
Kjer imamo trto le za lepoto j in senco, obrezovanje ni tako! važno; glavno je, da se mladike j pravilno razpelje in odstrani po-j ganjke, ki bi tvorili samo nepotrebno goščavo.
--------o-------
Kar ne raste in se ne razvija, to propadu. Skrbimo, da bo J-S. K. Jednota neprestano rast- ' la!	)
i Današnja izdaja Nove Dobe ima prilogo za mladinski j oddelek, zato je primerno, da vam. bratje in sestre, poklice a v spomin izredno važnost mladinskega oddelka za J. S. K. - jednoto. Od nas vseh pa je odvisno, da izvajamo posledice, ki bodo v korist nam vsem!
O pomladi in mladini
V drugi polovici meseca februarja nam misli nehote, uhajajo pomladi naproti. Dnevi so daljši, solnce vse svetlejše in lepše se vzdiga vedno višje na nebesni obok. Naj so noči še tako hladne in vetrovi še tako ostri, ko posije solnce j svetlo in samozavestno, ne more biti nobenega dvoma več. da je zima na umiku.
V krajih s takozvanim zmernim podnebjem se že pojavlja pomladna aktivnost med ljudmi, ki so kolikor toliko v zvezi s prosto naravo. Farmerji, sadjarji, vinogradniki in vrtnarji že obrezujejo in snažijo drevje, grmičje in vinsko trto. Nižje proti jugu že pripravljajo polja za pomladno setev. Drevesnice oživijo, kajti pripraviti je treba zemljo za nove nasade. Po privatnih in javnih vrtovih vidimo delavce, ki podirajo ali izkopavajo suha ali napol suha drevesa in pripravljajo prostor mladim. Vsepovsod opažamo aktivnost, ki ima vse znake predhodnice pomladi in novega živ-Ijenskega razmaha.
V tem času je primerno, da se člani J. S. K. Jednote; spomnimo našega mladinskega odelka in njegove velike važnosti za organizacijo. Naš mladinski oddelek je tista drevesnica, je tista trtnica, iz katere dobivamo svež in zdrav materijal, da z istim izpolnimo vrzeli v sadovnjaku in vinogradu naše Jednote. To je naša rezerva, ki je v gotovem smislu večvredna kot stotisoči dolarjev v jednotini blagajni.
Ako zasledujemo letna in polletna poročila iz glavnega i urada, opažamo, da naš odrasli oddelek dobiva svoj glavni pritok iz mladinskega oddelka. To je čisto logično, kajti priseljevanje iz starega kraja je skoraj čisto ustavljeno, tu bivajoči odrasli rojaki pa so po veliki večini že itak člani ene ali več podpornih organizacij. To velja posebno za Slovence, ki so izmed vseh Jugoslovanov najbolj .zavarovani pri raznih naših podpornih organizacijah. Za nove člane smo torej v glavnem odvisni od naše tu rojene mladine.
Res je sicer, da zadnje čase dobivamo precej mladine I naravnost v odrasli oddelek, posebno v naša angleško poslujoča društva, toda kljub temu ima odrasli oddelek največji pritok baš iz mladinskega oddelka. Vzrok temu leži pač v dejstvu, da člani mladinskgea oddelka že nekoliko poznajo organizacijo, ter se, četudi le polzavedno, smatrajo za del iste; druga ugodnost je v tem, da lahko prestopijo v odrasli oddelek brez zdravniške preiskave, ko dopolnijo 16. leto, ako se želijo zavarovati za gotovo določeno svoto smrt-nine in bolniške podpore.
Nadaljna ugodnost za člane, ki prestopijo iz mladinskega v odrasli oddelek, je v tem, da imajo že pri prestopu nekaj kredita na račun asesmenta. Visokost teh kreditov se ravna po tem, koliko let so bili v mladinskem oddelku. Tozadevna lestvica je bila v Novi Dobi že priobčena, ter bo še o priliki, ker se stvar pač rada pozabi ali pa se list iz gubi.
Naš mladinski oddelek je v pretečenem letu po številu nazadoval. Čista izguba seveda to za Jednoto ni bila, kei ta primanjkljaj gre v glavnem na račun prestopka v odrasli oddelek. Če vzamemo število članstva v obeh oddelkih skupaj, smo zadovoljivo napredovali.
Na vsak način pa je potrebno, da obdržimo število članstva v mladinskem oddelku na sedanji višini, oziroma da ga še zvišamo. Za vsakega člana mladinskega oddelka, ki prestopi v odrasli oddelek, skušajmo dobiti dva nova. Na ta način bosta rastla oba oddelka in Jednota bo imela v mladinskem oddelku dragoceno, neizčrpno rezervo.
Glavni odbor je na svoji letni seji to dejstvo vpošteval pri razpisanju izrednih nagrad za pridobivanje novih članov. Poleg stalnih nagrad, ki jih je odobrila konvencija in splošno glasovanje, je glavni odbor razpisal za čas med I. februarjem in 31. decembrom 1931 še posebno nagrado po EN DOLAR za vsakega novega člana za ODRASLI ali MLADINSKI oddelek. Te nagrade se bodo nakazale društvom konci leta, z razumevanjem, da jih društva primerno razdelijo med člane, ki so te nove člane pridobili.
Glavni odbor J. S. K. Jednote je pri določitvi posebnih nagrad za pridobivanje novih članov imel v mislih izredno važnost mladinskega oddelka za našo Jednote, ob enem pa tudi dejstvo, da so v mnogih naselbinah prilike za pridobivanje odraslih članov izčrpane, medtem ko bi se še vedno lahko dobilo lepo število otrok v mladinski oddelek.
Bratje in sestre, vpoštevajte to in vpišite v mladinski oddelek vašo mladino! Po novih določbah se lahko vpišejo v mladinski oddelek tudi otroci nečlanov. Glavni odbor je 7. razpisom izrednih nagrad za pridobivanje novih članov pokazal, da je za Jednoto pridobitev enega novega člana v mladinski oddelek nrav toliko vredna kot pridobitev člana v odrasli oddelek. Izkušnje so dokazale, da je lizika, ki jo prevzame Jednota za vsakega člana mladinskega oddelka primeroma majhna, poleg tega pa, da tvori ta oddelek najboljšo rezervo za odrasli oddelek.
■""j	i
ENGLISH SECTION OF
V oif'Cial OrgAn ▼ o/ the
Souih Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
A)fi 11
Current Thought.
WE CAN BE PROUD OF OUR S. S. C. U.
Our South Slavonic Catholic Union has made great progress during the year 1930, when comparison is made, on percentage basis, with the other Slovenian fraternal benefit organizations. The ratio of the net number of members gained (subtracting the deceased, expelled, and withdrawn members from the total number of new members enrolled) to the total membership, find the net increased assets to the total on hand, the net percentage thus obtained runs high and compares favorably with the net percentages of other similar organizations.
An uptrend in the general business conditions is predicted to take place soon, and if the increased activity in the stock market is a forerunner of increased volume of business, then the present hard times should come to an end and the unemployment situation somewhat remedied. During the year 1930 factory Productions decreased, affecting not only the actual workers, Hit those directly connected with the industry, such as office help, and the small dealers.
I’ or this reason all fraternal benefit organizations are con-.fronted with the same problem—payment of lodge dues and increasing the membership. Probable sick and death benefits to be paid to the unfortunate ones will be overshadowed for sheer existence by the members themselves, when hunger looms >n the foreground. Only sickness and death will make a person jealize the importance of being insured, when the bread earner is compelled to walk the streets daily seeking employment.
Hence, the anticipated increase in assets and membership are expected to suffer somewhat. But our organization suffered the least.
We, the members of our great South Slavonic Catholic Union, f, °uld take great pride in the steady progress made ever since
e Union has been organized in 1898, irrespective of genera) conditions. We should take pride in the management composed of the Supreme Executive Committee, who are always ooking far ahead in the future and are prepared for the un expected.
Why not advertise these facts to your friends, who might be interested enough to become members. Especially should this l( done by the English-speaking members who have a fraternal organization that is taking great care and pains to make it a ''active for them. Even going so far as to invite criticism iceas etc., to make the S. S.. C. U. an ideal fraternal
union.
Presidents Tied for First IMace in League
-o-
George Washington SSrn k i
into a tie for firsf nV’
Sunday, Feb m , place aSain
L-eague, when they look *6 Inter-LodSe of threp	two	games out
tans h erein'?6 °re'S’ 35 the Spa’-
dropped thrpo re league leaders,
The entire C 8w’eS t0 the Comrades-smoothly av»„ qu,ntet functioned Per nvin f	8lng approximately 180
^obntc kIT eame' Opstlek, Arko, of 540	_‘k	ancl Kramer hit series
‘al of 2?5o IV80 a'nd 537 for a t0-
With LinH L- was high with 224>
tlnf! 217 fnii ’ of 8<» fame, hit-Andrev nf ^ by °Palek with 202. with p in	Orels was the luminary,
“'»MS« »1 219, fr.
wS!"	“»
Orels'n8t0nS 949 891 930—2770 r ............... 913	908 835—2656
conlr00d Bo°sters, No. 188, SSCU, it hv i ° s^10w ^eir teeth and proved gaml Wnine the SDZ No. 9 two PonenVT ,°f three‘ At that ‘he op-eame h f t0 ^‘t f°r f*nal
boosters ° KrniP' Sl,bdued the ™shing gamp« r,e ’ as usual, starred with Sulh V87’.220 and 256- '1 looks as toPPled b ot,I?lk’s. 8?° series may t Kr-iii i	diminutive bowler, for
series Jfaf-n/epeatedIy been bowling rich T pT 3nd thereabouts. j. Lau starV ■ ■El,‘0tt’ r’ Laurich and Ober-552 , rt^r°Ugh nice'y wi'h 520, 500, of thp " respectively. Cimperman
and ?OQPPP°nents hit games of' 231, 168 “ * 9, for a total of 628.
unS*-. No- I8«, SSCU, showed cartel strength in beati'ng the Ar-
^nstw0 out of three. Agafn.ttook
Ration 8ame t0 beat our SSCU aggre-Booster^,n I,he °aSe of ColIinwood their ,n ’ a ~ F!ag Makers were on "'as al^ti Riddie of the Betsy Ross and oon ere w>th games of 182, 189 Skufrn ’	3 t0tal of.°00’ wlli'e A.
of 20Q ufl n°! far betlihd with scores -, 193 and 179, for a total of 581.
ArZ-R0SS  900 874 928-2702
‘ d>ans ...... 1055	872 844—2773
  —o—  --------------
Determination
,fs Plugging away that will win you the day.
be a P'ker> old pard!
qufr °n y°Ur 8rit’ it S S° CaSy *°
Jtf ,he keepi'ng-your-chin-up that’s hard.
*ts easy to cry that you’re beat—and die;
But t S0».easy ,0 crawfish and crawl;
o	>ght and to fight when hope’s out of sight—
a n’tthats the best game of them
And tl>ough you come out of each gruelling bout
Tu>-f l5ro^en and beaten and scarred, have one more try—it’s dead easy to die—
If’s thc keeping-on-living that’s hard.
—Andrew Barclay.
Indians Beat Comrades in First Basketball Tilt
The Indian Lodge, No. 220, SSCU, basketball quintet of Chicago, III., defeated the Comrade Lodge, No. 193, of Waukegan in a nip and tuck battle in the first game of a three-game series to decide the championship of Illi'nois.
The Redskins, playing their fourth game of the SSCU series, made it four victories to no defeats and are running up against stronger competition each time they play, but it is seems that they always play a little harder each time they meet one of these.stronger teams and that is why they have gone as far as they have without a loss. It’s the spirit that wins, and they have plenty of it.
Albert Spolar sank a basket right from the tip-off, givi'ng the Indians a two-point lead. From that time on thc Indians were always in the lead, but by not more than a few points. The Comrades received one free throw and two baskets in the first quarter, while the Indians sank three baskets, making the score 6 to 5 at the end of the quar-ter. The half ended with the score almost as close, but the Indians were still i'n the lead by 17 to 14. In the third and last quarters of the game each player of both teams was playing harder than ever.
Two minutes left to play and the Comrades tied the score, 23-23. The crowd was in: an uproar; they were on pins and needles, hats were flying, and why not? Hadn’t the home team tied the score? A pass, a dribble, a pass and then a player would shoot for a basket—silence—the basket missed—a sigh of relief. Such were the last few moments of play i'n the Indian-Com-rade basketball game. Albert Spolar, right forward, received the ball from the tip-off, started to dribble the ball dow'n the floor, a member from the opposing team fouled him. The game was in his hands, and he knew it, the crowd knew it. All eyes were on Albert Spolar as he took the ball and tossed it toward the basket. Everything was quiet, silence reigned, the basket was made. Some were happy, some were sad, but there still was a half a minute to play. Kozlowski, center of the Indians, received the tip-off and the Indians stalled till the final whistle blew.
McKinney, left forward of the Comrades, did some notable shooting which helped them considerably.
I	take this opportunity to thank Marie Rutz, Virginia Griffiths, Anna Schieman, Tessie Winters, Eva Matko-vich, John Prudik, Petek and John Mu-rany, Andrew Spolar, Stephen Orlin and especially George Lindemann, who was good enough to drive members and players out to Waukegan.
LEO W. MOORE, Sec’y.
 0---------------
Courage, intellect, all the masterful qualities, serve but to make a man more evil if they are used merely for that man’s own advancement, with brutal indifference to the rights of others.	—1Theodore Roosevelt
1931—Recovery Year
Hopeful confidence in the future and a spirit of determination to make 19‘31 a more satisfactory year are coming to be the characteristic attitude throughout the business world as the new year opens. Expectations are tempered by the facts of the current situation, it is true, and no one anticipates an immediate or speedy return to normal. Yet, there is a general feeling that the most violent aspects of the decline are largely over, and that from now on we shall be concerned more with the upbuilding than with stemming the tide and halting the recession. Even though the level of general business should go somewhat lower, which is not likely, the worst is certainly over and the major part of the drop is behind us. Although the trend will be upward during the coming months, growth will probably be slow and punctuated at times by setbacks which may be temporarily discouraging.
Looking Forward, No*t Back ward
The new year is a time when we naturally think of looking further into the future than usual in order that we shall be able to see the broader trends in the events taking place. We endeavor to consider the forces which have brought us to our present situation, and more important, those which will lead us toward sustained recovery.
The year 1930 with all its disappointments is behind and its record closed. A new year is ahead for us to make of it as much as we can, We regard last year’s events not as something to be kept before us, but as an experience out of which we can build sounder management policies for the coming year.
Looking ahead or forecasting is a major problem in business. Although mistakes may have been made in attempting to formulate the trends last year, the remedy is not less forecasting, but more accurate appraisal of all the factors in the situation. Every important policy must be decided not only in the light of the conditions at present, but also as they will be in the future.
F. J. Kress, Chairman, Athletic Board, SSCU- o------------
G. W.’s Attract Crowd
Boys’ Team Travels to Pittsburgh
A large crowd attended the George Washington Lodge, No. 180, SSCU, dance held Feb. 14. After midnight’, dancing continued until 2 a. m. behind closed doors and was a private affair thereafter. This courtesy was extended to show the G. W. Lodge’s appreciation in having a number of St. Aloysius Lodge, No. 6, SSCU, of Lorain, 0., members travel to Cleveland to attend the Valentine dance.
In the Inter-Frat Basketball League the Cherry Tree Choppers lost to the Spartans by a score of 24 to 4. Sokols nosed out the Flashes to the tune of 13 to 11, St. Ann’s won from the Comrades, while the Silver Masks had a comparatively easy time to win from the Progressives, 26 to 14.
Secretary Julia Bouha u'ishes to announce that all dues should be paid by the 24th of this month, as the 25th falls on Wednesday, the day of the regular Inter-Frat League schedule. Sister Bouha • is captain of the basketball team and lives at 6618 Bonna Ave.
The boys’ basketball team, consistingof Richter, Faletič, Medveš, Palcie, J. Mrhar, Kikel, Kromar and Drobnič manager, will travel to Pittsburgh, Pa. Saturday, Feb. 21, to play Pittsburgher Lodge No. 196, SSCU, for the Eastern title, the winner to play in the national tournament to be held in Chicago, 111.
 -----—o—----------
HE KNEW Old Gentleman (lost in fog and heating footsteps):	“Can you tell
me where I am going?”
Weary voice (from the darkness): Into the river. rve just come out.”
ATHLETIC BOARD OF
s. s. c. u.
Chairman: F. .1. |<ress, 20-4 —*57<h St., Pittsburgh, Pa.
Vice chairman: J. L. Zortz, 1G57 E. 31st St., Lorain, O.
Joseph Kopler, R. j). 2, Johnstown, Pa.
J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, 111.
Anton Vescl, 2089 Carter Ave., St. Paul, Minn.
* * *
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Cleveland George Washington, SSCU, basketball team travels to' Pittsburgh, Pa., to play Pittsburgher for the Eastern SSCU championship. Winner earns right to participate in national SSCU basketball tournament to be held in Chicago, 111.
Frankie Simms, noted Slo venian heavyweight boxer, made such a good showing when he knocked out Umberto Arce of Porto Rico in 58 seconds, in a ten-round scheduled bout at Canton, 0., that he ha;' the call for one of the principa) roles in the next program.
Anion Vesel, of SSCU national athletic board and 'president of Ju bileers, No. 21H, served on the committee arranging for the grand march al the Newman Club annual formal ball held atjthe Universil^ of Minneapolis, where he is a student. His . hometown i:•. Chisholm, Minn.
Colonel Leonard 1*. Ayres, nationally known for his business forecast, predicts uptrend in trade in his monthly business bulletin. Colonel Ayers further asserts that the next lew weeks will show definitely whether recovery is permanent or only temporary.
A warm and droughty wintei
means forest fires in the sum mer, according to the adminis tration heads of the National Park Service. Most of the western national parks have dry summer and depend for the support of their forests and meadows on the winter snows that melt into the ground in spring and early summer.
Old Ironside that w'as first launched more than 133 years ago will sail the seas again, for the elaborate reconstruction program designed to restore the war-scarred battleship to its old glory will be completed June 15th. A fund of about $400,000, representing pennies contributed by America’s school children has financed the restoration work.
Forgotten Bank Accounts
There is between $1,000,000 and $2,000,000 in New York state banks awaiting rightful owners. With trust companies and state banks, a deposit becomes unclaimed after five years if there has been no additional deposit. But in savings banks an account does not become dorma'nt until 20 years. One New York bank carries the unclaimed deposit of a baroness. Anothei has an unclaimed class fund of 1903. Back of these forgotten funds lie many interesting stories that will never be told.
Saying It With Comrades
Waukegan, III.—Three cheers for the Indians Lodge basketball combine (No. 220, SSCU), who nosed out the Comrades Lodge quintet to the tune of 24 to 23 in the first of a three-game series to determrne the Illinois state champions for SSCU honors, in a fast and thrilling game played at the Mother of God School gym at Waukegan on Feb. 8 The second game took place in Chicago Sunday, Feb. 15. The scene' of the third game, if necessary, will bp decided at a later date.
The Indians sunk the winning basket in the last few seconds of play. Whal a game! The affair proved nip-and-tuck all the way, with both outfits showing real flashes of caging ability.
The Comrades’ “crack” challenge team, the Comrade. Boosters, and the St. Rocus “Secret Five,” all local branches of the SSCIJ, will participate in the SSCU tournament for the stato championship at Cicero, 111., on Sunday, Feb. 22, at the Windy City Bowling Alleys. Owing .to the fact that the Comrade basketball team has an engagement with the Fowler’s Five at Waukegan on Feb. 22 at 7 o'clock. The local combines will take the drives be tween 10 and 12 a. m.
All members are urgently requested to attend the basketball tussle between the Comrades Lodge combine and the Fowler’s Real Estate Five at the Mother of God School gym on Sunday, Feb, 22, at 7 p. in. sharp, in the second of a three-game series to determine the South Side champions. In the Mother of God School League the Comrade Girls bowiing combine took three games from the St. Ann’s No. 1 outfit. Mary Petrovič led the single and series honors with a splendid 206 game and' a three-game total of 472. Frances Petrovič was next with 421. In the month of January Mary Petrovič won first prize for high single game with 188. At present she is leading witli 206, and no doubt will take first place honors for the month of February, as a 206 game is seldom rolled by the weaker sex, especially at the school alleys. F. Tercek topped the losers with 414. Catherine Petrovič, member of the St. Ann’s No. 2 topped the entire league with a remarkable 518 series. That’s some bowling for a young lady, sez us.
Members are urgently requested tc pay for the ’dhnce tickets on or before the 28th of this month. It has been revealed that a 'number of our'members sold the tickets previous to the dance and failed to' make a settlement with the lodge secretary. We take this opportunity to warn the members should they fail to pay for the tickets within the allotted time their names will appear in this medium. Hereafter ail names of the members suspended for non-payment of dues will also appear in the New Era the latter part of each month, and this means—to all whom it may concern. No partiality will be practiced, and we will not display any friendship, but will follow' the rule« and regulations of our by-laws.
JOHN PETROVIČ, No. 193, SSCU
Hospital Membership $25
For $25 a year any resident of Coo-perstown, N. Y., may buy a year’s medical and hospital service at a local hospital. The yearly fee for a family is $100. Only maternity cases are excepted. The hospital staff decides whether a patient shall be treated at home or received at the institution. It is really a form of health insurance. And what a boon it would be to most families.
SPORTING BITS
Alloys Eliminated in Ohio SSCU Tourney *
OHIO PLAYS PENNSYLVANIA FOR TITLE
Champion of the Eastern division in the SSCU basketball series will be determined Feb. 21 at Pittsburgh, Pa., when Pittsburgher Lodge, No. 196, SSCU, Pennsylvania state champion, will clash with the George Washington Lodge, No. 180, SSCU, representing the state of Ohio champion. Undoubtedly both teams will be fighting hard, for upon the victors go the laurels and the right to represent the Easterners in th-e coming SSCU national tournament to be held in Chicago, 111.
Pittsburgher, by virtue of its victories over National Star Lodge, No. 213, SSCU, proves to be a formidable rival and a dangerous combination to mix basketball with. Experience is not lacking by the Quakers, for they have joined the Greater Pittsburgher League and played games with teams of many years’ standing. This should put the team in tip-top shape.
*
Center Ramblers
Center, Pa.—With the splendid help of Bro. F. J. Kress, chairman of SSCU National Athletic Board, a new lodge was organized in Center, Pa., under the name of Center Ramblers. What courage we had to start this lodge w'as stimulated by Bro. Kress, making each and everyone of us feel more determined to go an and make our lodge a huge success. His help was certainly appreciated and we wish to thank him.
The first meeting, u'hich was held Jan. 25 in the Sloveinian Hall in Center, was attended by forty members, Officers for the year 1931 are: Frank Kalik, president; Joseph Harvat, vice president; Antoinette Peternel, secretary; Mary Peternel treasurer; Henry Harvat, recording secretary; board ol trustees, Christina Harvat (chairman), Anthony Oberch and John Harvat, Vencil Oblock was elected sergeant-at-
At thc second meeting, Feb. 8, we were honored by visitors from Pittsburgh. They were Bro. Joseph Sneler, president of St. Stephen’s Lodge of Pittsburgh; Dr. F. J. Arch, supreme medical examiner, and Bro. F. J. Kress. Bro. Sneler and Dr. Arch each made a speech, enthusing the members on to greater possibilities. In time I hope we shall be able to do as Bro. Sneler said: send two delegates to the coming convention. Their visit was appre ciated and we w'ish to thank them.
We, the Center Ramblers, are going to co-operate and work hard to make it a lodge of which everyone will be proud.
Watch our progress.
ANTOINETTE PETERNEL, Sec’y.
 0-----------------
CHANGE PLACE OF MEETING
Ely, Minn.—Future regular monthly meetings of SS. Cyril and Method Lodge, No. 1, SSCU, will be held i'n Community Center Building, Room 1, instead of J. Srnuk’s Hall. Meeting takes place every second Sunday in the month at 1:30 p. m.
JOSEPH MERTEL, Sec’y., No. 1, SSCU.
BETSY ROSS LOSE TO GEORGE WASHINGTONS
Alloys (St. Aloysius, No. 6, SSCU) of Lorain, O., were eliminated froir further competition in the quest to determine the SSCU champion bowling lodge team of Ohio, when they lost tt the ColIinwood Boosters, SSCU, Sun day, Feb. 15, at Lorain, O. This is the second time the Alloys suffered defeat from the same team, anjj according to the minutes of the athletic conference held in Cleveland, O., on Sept. 12 and 13, are considered out of the running It was a battle with both teams putting their best forward. The final score was 2789 against 2529.
Alloys .......... 885 807 837—2520
Boosters ........ 889 955 945—2783
In Cleveland the George Washingtons, SSCU, ^'erc almost caught napping in their tussle with the Bels> Ross, rolling but 2552 for games total, against 2406 for the Betsy Ross. Evidently the Cherry Tree Choppers underestimated the situation. “Ox” Kramer was the big noise for the winners with games of 199, 206 and 155, while Riddle came through with 166, 205 and 187 for the losers.
Betsy Ross  782 824 800—2406
Washingtons .... 871 898 783—2552
Next Sunday, Feb. 22, will see thč ColIinwood Boosters fight it out with the George Washingtons, while Betsy Ross will remain idle. This game will see two teams fighting every i'nch of the way, for a loss to either means elimination from further competition in the SSCU tournament. Betsy Ross will play the winner the following Sunday.
Following the bowling, the G. W. rooters gave a surprise farewell party that evening for Marie Rauh, one of the loyal rooters. She left Tuesday, Feb. 17, for Gilbert, Minn.
FRANK (SAMSON) DROBNIČ, Vice President, No. 180, SSCU.
 0------------------
•Illinois Bowling Title
Sunday. March 8, will see the Illinois state SSCU bowling championship decided when lodge teams from Joliet, Waukegan and Chicago will clash for honors. Waukegan has the famous Comrades “crack” keglers, No. 193; Joliet has the SS. Peter and Paul Society, No. 6(i, a combine that is leading the local West Side League by comfortable margins; Chicago has numerous lodge teams that will give plenty of competition to any bowling team. Zvon, *7?', V’ to°k honors in the first SSCU bowling tournament ever conducted when Cleveland (O.) SSCU lodge teams traveled to Chicago, where Waukegan and Joliet participated.
Brother J. L. Jevitz Jr. of Lodge No 66, Joliet, 111., and member of the National Athletic Board, is in charge ot the allair, and also in the matter of deciding the Illinois state basketball champion. As the national basketball tournament is to be held in the city of Illinois taking the state (title, Bro. Jevitz was kind enough to consent to look after the necessary details. All co-operation given him will be appreciated not only by the writer, but the National Athletic Board as well.
The year 1931 will see the first national basketball lodge team crowned champion. Our members are going to pay special attention to the first task shouldered by the English-speaking members. It is very hard to start anything and especially the athletic movement outlined at the athletic conference held in Cleveland, O., on Sept. 12 and 13. WE HAVE NO PRECEDENT TO FOLLOW—WE ARE ESTABLISHING A PRECEDENT.
Sincere co-operation by the entire membership is urgently requested. For only in this way can we even hope to make our first venture a grand and glorious affair. Sometimes things do not work exactly as planned, but allowance must be made for unforseen circumstances over which we have little or no control. So let’s pull together and pull hard.
SSCU ATHLETIC COMMISSIONER. -----------------o —
It is a noble thing to be brave in tragic moments, but perhaps there is something even nobler than that It is to be brave and glad and strong and tender when the sky is grav and the road is dreary.
The Buckeye Cherry Tree Choppers were content to engage in practice games not only out of their own choosing, as no other SSCU lodge in Ohio organized a basketball team. But the soys under the leadership of Sammy Richter and Frank Faletič are going to put their last ounce of energy into the game with the hope of bringing, home the bacon.
Game will start at 8:30 p. m. and will take pla?e at the Slovenian Home. Admission will be 25 cents.
Jubileers Lodge, No. 215, SSCU state champions of Minnesota, represent the cream of Mesaba range, and are going to prove plenty tough for other SSCU teams when they participate in the national tournament. When this is writte'n the Illinois state champion lodge is still to be determined, and who knows but that the Illinois representative may prove to be the dark horse.
Both Ohio and Pennsylvania have their eyes focused on the national tournament, and therefore the spectators can expect plenty of hard playing. Louis Kompare Jr. is manager of the Pittsburgher quintet.
 0---------------
Lose Series by Close Margins
Joliet, 111.—:SS. Peter and Paul Society, No. 66, SSCU, major bowling team was defeated by the KSKJ No. 2 in the first Slovenian inter-frat bowling ineet held on Hub Recreation Alleys recently. Only fifteen pins separated the victors from the losers, 2636 to 2621, in what was the feature contest. Kobe, with scores of 218, 174 and ISO, was the star and high man of the meet.
JSKJ No.	66... 8S9	909	818 -2621
KSKJ No.	2.... 909	851	876—2636
Our second team (minor) suffered defeat by the KSKJ minor combine in spite of A. Skul’s fine bowling, with scores of 189, 207 and 186.
JSKJ No.	66... 785	880	829—2494
KSKJ No.	2.... 819	875	848 - 2542
Our SS. Peter and Paul, No. 66, SSCU, reserves met a similar fate confronted by the majors, and just managed to lose the series by mere five pins to the St. Anthony, KSKJ, reserves. Plenty of tough luck was in evidence, and it is sincerely hoped that fate will be kinder to us in the future.
JSKJ No. 66...... 699	788	788—2275
KSKJ No. 87.... 704 775 801—2280
On Feb. 5 rhe second team took two games from the Brewsters in the City League. Sega was individual high for both teams with 214, while Carlson of the opponents came 'next with 202.
JSKJ No. 66...... 836	812	777—2425
Brewsters ....... 747	760	802—2325
News reached us from Denver, Colo., that Bro. Anton Lunka, member of St! Joseph’s Lodge, No. 21, SSCU, was united in marriage to Miss Cecilia Marinšek Feb. 4 last. Congratulations are offered to this couple and may the future hold nothing but happiness for them.
“The Little Clodhopper,” a play given by St. Ann's drill team recently, was well attended. The evening’s performance also included some good singing .rendered by Miss Kaleto and Mrs. Gudac, and especially the song entitled “That Wonderful Mother of Mine,” which w'as greeted by rounds of applause.
JOHN P. LUNKA, No. 66, SSCU.
 o---------------
CHICAGO NOTICE
Chicago, III.—JSKJ Sport Club will meet Thursday evening, Feb. 26, 8 *30, p. m„ al. 2211 S. Lincoln St.
W. B. LAITRICH, President.
----------o---------
Sauekraut Center
Of the 165,000 tons of sauerkraut packed in the United States last year more than one-third came from Geneva, N. Y„ and its vicinity, in which twenty-live sauerkraut factories operate. One plant uses 77 vats, each of which holds 80 tons of kraut, and all are filled from one to four times a season. Most of the work in these kraut factories is done by machinery. Fermentation requires from two weeks to a mo'nth or more, depending upon the temperature, until the kraut is “ripe” enough to be packed. The recent discovery of vitamine in sauerkraut has given a big boost to this lowly product.
 _0--------------
Every new privilege is accompanied by a new duty.
SF MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT
VOLKOVI
Sredi temnega gozda, visoko gori na hribu, je stala lovska koča. Tiho je bilo v njej. Mali Matevž je slonel ob oknu in žalostno gledal v megleno jutro. Oče in mačeha sta bila že zgodaj odšla v vas, da nakupita živil. Matevž je moral ostati doma, da je pazil na malo triletno Majdico, ki je bila ma-čehina prava hčerka. Zato jo je imela mačeha tudi rada, med tem ko Matevžu ni privoščila dobre besede.
Zdajci se je Majdiča v postelji zganila. Matevž je skočil k nji, jo ljubeče objel, jo vzdignil iz postelje in jo nosil po sobi. “Ti ljuba, ljuba sestrica moja!” je zašepetal in jo toplo poljubil na rdečka lička, ki so bila še vsa topla od spanca. Majdiča mu je ovila Toka okoli vratu in pritisnila svoj nosek v Matevževe lase. - Da, vkljub vsemu je imel Majdico rad. Čeprav je moral marsikdaj prav zaradi nje slišati grde besede in čeprav je bila ona mačehina ljubljenka—imel jo je rad iz vsega srca. Zunaj se je začelo počasi da'niti. Solnce si je poiskalo pot skozi meglo. Prvi žarki so boječe pobožali visoke vrhove smrek.
Matevž in Majdiča sta sedla na tla in se igrala z žogo. Nenadoma sta zaslišala čudno tuljenje, ki se je čedalje bolj bližalo. Matevž je skočil k oknu in pogledal ven. Sneg je pokrival zemljo, steklo v oknih je bilo nekoliko zamrznilo. Matevž je gledal in gledal, a ni mogel ničesar videti. Tuljenje je postajalo glasnejše in glasnejše. Matevž se je spomnil: pred nekaj dnevi mu je bil oče povedal, da se je pripo-dilo iz bližnjih gozdov vse polno volkov. Odkar je bil videl prvega, ni šel iz hiše, ne da bi vzel puško s seboj.
Spet je zaslišal tuljenje. In glej, o groza! tik pred kočo je zagledal velikega volka. Zdaj je prišel še drugi in tretji—in kmalu jih je bilo celo krdelo. Matevža je obšla nepopisna groza. Kaj naj stori? In kaj bo z materjo in z očetom, ki se vrneta vsak trenutek domov? In kaj če bi volkovi vdrli skozi tanka lesena vrata v kočo in raztrgali Majdico? “Moj Bog! Pomagaj mi!” je vzkliknil. Potem je zgrabil Majdico in jo položil v posteljico. Okoli posteljice je postavil stole in mizo, tako da je varno ležala v svojem kotu.
Matevž je spet stopil k oknu. Žareče rdeče oči lačnih volkov so grozeče strmele vanj. “Joj, kaj naj storim, da ne bodo volkovi požrli očeta in mačehe?” je premišljeval Matevž. A tedaj se je spomnil, da leži v shrambi mladi divji prašiček, katerega je bil oče pred nekaj dnevi prinesel z lova domov.
Deček je stekel v shrambo in privlekel mrtvega prašička v sobo. Vzel je velik nož in ga jel rezati na majhne kose. Vsak kos posebej je posul s strupom, katerega je oče uporabljal za zatiranje roparic. Majdiča je jela tiho jokati, a Matevž je ni utegnil tolažiti. Delal je in hitel, da mu je pot curkoma tekel s čela. Potem je zbral kose in jih nesel k oknu. Počasi je odprl okno in zmetal kos za kosom pred hišo. Lačni volkovi so planili po mesu in z divjim tuljenjem pogoltnili kos za kosom. Matevž je hitro zaprl okno in čakal . . . čakal . . . Joj, če bi hotel strup pomagati! A mesa je bilo malo in volkov je bilo mnogo. Bog ve, ali je vsak pogoltnil dovolj zastrupljenega mesa, da bo pogi'nil? V grozi čakanja mu je kar zastajala sapa.
Majdiča je začela zdaj glasneje ve-kati. Matcvžek je stopil k nji in jo jel tolažiti:	“Nikar	ne jokaj, Majdiča,
moja ljuba sestrica, saj bo mamica kmalu doma.” Ko je Majdiča utihnila, je spet hitel k oknu in pogledal ven.
In glej, vsi volkovi razen dveh so bili mrtvi. Preden je utegnil Matcvžek pomisliti, kaj naj stori, da se iznebi še teh dveh, je počil strel iz puške. Lovec in njegova žena sta se bila vrnila. Že od daleč sta bila zapazila volkove in lovec je vzel puško z rame in ubil oba volka. Mačeha je vsa v strahu pritekla proti koči. “Majda, Majdiča, ljubljenček mojega srca?” je klicala in solze so ji lile po licih. A ko je odprla vrata, je videla Mapdico, kako je zdrava in živa sedela na svoji posteljici. Hitela je k nji in jo objela. “Oh, da si le zdrava in živa!” jc vzkliknila. Med tem je prišel tudi lovec v kočo in povedal, da je naštel sedemnajst mrtvih volkov. Dva sta bila ustreljena,., a ostalih petnajst je moralo biti zastrupljenih. Majdiča je povedala, kako je Matevž rešil njo in starše grozne smrti in kako je vrgel volkovom zastrupljeno meso. Tedaj sc jc tudi mačehi zmehčalo srce. Stopila je k Matevžku, ga pobožala po zlatih laseh in ga poljubila na čelo: “Dober fant si, Matevž, in rada te imam!” jc rekla. Oče ga je privil na svoja prsa in ponosno gledal na svojega mladega junaka.
Ko je Matcvžek zaslišal mačehine besede, mu je srečen smehljaj zaigral okoli ust. Čutil je, da si je pridobil topel kotiček v njenem srcu. Tako so živeli vsi skupaj srečno in zadovoljno in njihov dom je bil pravi dom ljubezni.
(“Mlado Jutro.”)
 ---------O--------
ZIMSKA IDILA
Na vse kripljc pod nogami škriplje.
Čez in čez po drevesih cvete ivje, srez.
Po samotni cesti prieingljajo vranci, a strnadi in škrjanci žalostno sledijo in prežijo kilai se zanje skuhajo ovseni žganci.
THE SUGAR-CANE FIRE
put out this candle first, and then we can go and spread the alarm. ’
But before we could reach it the candle fell over and set fire to the leaves. They blazed up and set the dry stalks on fire, and before we couid even bei'tn to stamp out the beginning of the fire it had gone beyond our control and the wind was already driving it ioward the house.
We ran before it and reached the bunk-houses where the men slept before any of them had been aroused by the noise and the smoke, and while I j went in to get them, Ed took the path ‘ to the little shack where Dan Malino i slept by himself. When I saw Ed again lie told me that everything was all right, but I didn’t know what he meant 1 and didn’t have time to find out, because by that time the entire lower field was ablaze, and although the halfdressed men w'ere swinging their ma-tchetes trying to cut away enough of the sugar canc to prevent the fire from jumping over it into the big field, it j had gained so much headway that it was easy to see that this men would not succeed in their attempt.
“Come back, men,” called Mr. Huger. “Let’s do what we can to save the house. Let the sugar-cane burn.”
“But let’s not give up now!” cried Ed. “Why can’t we backfire? Look, Dad, if we can set one corner of the
“But what fun does anyone get out of setting a sugar-cane field on fire?” asked Ed Huger, when his father told us about the mysterious fires that had burned up sevein of the Asucar Valley plantations.
“Honestly, Ed, I don’t know’,” was the reply. “Whoever does it may be an idiot who takes a simple pleasure in setting fires or a very dangerous man who is doing it for revenge. In either case 1 hope I can get all our cane in the storehouse before he pays us a visit.”
“So do 1,” answered Ed. “But if he does come, I hope we can catch him. There’s quite a large reward, isn’t there?”
“Yes,” said Mr. Huger. “The sugar planters are now willing to pay five hundred dollars to anybody who captures him. That’s quite a tidy sum of money.”
“Enough to build that log cabin we want on the lake front, eh, Jack?” said Ed, turning to where I was standing.
“More than enough,” I answered. “We could even buy ourselves an outboard motor with all thijt money.”
“Don’ worry, my young frien:’,” put in a husky voice. “You will never get dat money. Dees man who do dees ting, he ees not so stupid, and you will have a hard time to catch heern.”
It was Dan Malino, the gang fore-
man. He had drifted in with the other' harvesters and had been given a fore-ma'n’s job only because he was bigger and tougher than the others. Ed and 1 didn’t like his looks, so we didn’t stand there talking to him, but moved away at once.
That night we went to the roof of the house without anyone knowing what wc were doing and stood watch, Ed taking the north and east sides of the house, while I took the south a'nd west. At about 11 o’clock he called me over to his station and pointed out into the darkness.
“Over there,” he whispered.
“What?”
“A light,” was his reply. “Look, there it is now. Can’t you see it?”
I saw what he was pointing at and limed away.
“It’s a firefly,” I said.
“No, it isn’t,” he insisted. “It’s too big for a firefly. It’s a light of some kind, and there’s somebody carrying it because I can see his shadow on the sugar-cane.”
“Maybe you’re right,” I admitted, after I had watched it for a momeint. “Let’s go down and sec who it is.”
Wc took the short cut that led hrough the field of sugar-cane that had not yet been cut, and were soon out into the clearing where the dry cane and leaves were spread over the ground. As we were walking along cautiously, Ed suddenly grabbed me into the shadow of a stack of sugar-canc, where we both crouched lov so hat we could not be seen.
“What did you see ” I w'hispered.
Ed did 'not answer, but lie touched my arm to caution me to be still. I strained my eyes ahead and saw the dark figure of a man walking carefully through the field, shielding the light of a candle with his hand. 1 could tell by his walk who he was.
“Dan Malino!” I whispered. “What can he be doing?”
“I don’t know,” repleid Ed. “But we’re going to watch him and fina out.”
Wc didn’t have to wait very long before wc saw the foreman kneel down and stand the candle upright into the ground. He piled up some of the leaves in a cone around the bottom of the candle, and then he bundled some I of the sugar-cane in front of this for a windbreaker. Finally he backed away carefully and began hurriedly to retrace his steps toward the house. We could see that wheln the candle burned ! down to the leaves, it would start a lire.
“Easy now, Jaek,” said Ed, as I made a move to follow the culprit. “Let’s
big field afire and let it eat its way toward the oncoming flames, we can stop the blaze w'hen the two fires meet!” Ed’s father sawr that the suggestion was a good one, so he acted o'n it at once. Beginning at the bed of a creek, he had the men set fire to the sugarcane still standing. The flames took iold and slowly ate their way against the wind, and while we w'atched anxiously the two fires rushed together, belching black smoke and roaring like two fiery engines driving head on at each other. Soon the walls of fire were breast to breast, and there was a hungry crackle of burning brush as the tw'o fires licked up the last remaining line of dry stalks. Then we breathed a sigh of relief, because then the flames died away and soon the plantation was again in darkness ^nd safety.
“Now let’s hunt for the man who set it!” cricd Ed’s father. “All you men come up to the house and I will give you guns. We'll get some dogs and try to track him down. He can’t be very far away. Oh, Dan!”
In a moment Mr. Huger repeated the call in a louder voice.
“Where’s the foreman?” he de-■ manded at last. “Has anybody seen Dan Malino? I want him to go one way, while I go the other.”
“I think maybe Dan is still asleep,” said Ed. “At least he’s still in his bunk, bccausc just after Walt and I discovered the fire I went into his shack and tied him there!”
“You tied him there!” repeated Mr. Htigcr, astonished. “But why?” .
And then v'hile the amazed men listened with thefr mouths open we told them our story. Then we went to the shack and found Dan Malino still bound to the iron rails of his bunk. There was a box of candles hidden in his belongings, and a book in which he marked the places he had burned. He had our plantation marked for three fires in succession, because as he had written in his book, we had “cheated” him most three years ago when he was working as a harvester.
“Pretty clever,” said Mr. Huger. “He planned always to be asleep when the fire broke out so that nobody would suspect him. The candle burning down would always give him time to get back to his shack. But he’s caught now and wc can turn him over to the sheriff tomorrow'.”
“And claim the reward,” added Ed. “Yes, I forgot about that,” said his father.
“I didn’t forget about it,” said Ed, “because Jack and I have something we want to do with that five hundred dollars.”
IN THE NIGHT OF ASH WEDNESDAY
The midnight bell from the belfry high Rings out a message sharp!
The sound of violins is hushed,
No more is strummed the harp!
The ballroom and the playhouse Their doors are closing fast;
Into the mansion of the Lord Goes forth a concourse vast.
Behold, the house of God! From fields Its tower rises high,
Its tower rises like a prayer And challenges the sky.
Like rivers pouring to the sea, Throngs enter it to night,
The house divine is quickly filled,
And soon the doors close tight.
In lavish silks and satins here Is decked the mortal mould;
The fragrant incense rises high Amid the gems and gold.
More jewels than the ocean hides Greet here the wondering cy«;
More gleaming eyes one here beholds Than God’s stars in the sky.
Here youthful vigor, lovely forms,
And youthful cheeks aglow;
Here worldly pleasure, wealth and fame—
0 world, what joys you know!
But hark!—A spirit cries to me:
“All those that greet your sight Oh, 'number them among the dead With ashes here tonight!”
Before the altar then I stepped,
As priest the throng I faced;
’Twas there the ash of olive twigs
1 he sacristan had placed.
On my own forehead first I made With ashes these the sign,
God only at that moment heard Those silent thoughts of mine.
I summoned forth the motley throng, It came with noisy tread;
The while I then each forehead marked, With warning voice 1 said:
“Alas, anointed sinners ye,
With crow'n and robe away!
Ye all at length shall how to Death In humbled, sick dismay.
Ye fill the nations-now with fear,
With fear ye crumble must;
To dust the scepter and the crown!
Ye shall return to dust!
Ye, who from the blood of fellowmen Draw opulence unjust,
Ye, w'ho oppress the humble folk,
Ye shall return to dust!
Thou drove, that night and day conspire To break fraternal trust,
Thyself shalt be entrapped by Death, Thou shall return to dust!
Thou, with the mi'nd and bloom of youth,
With radiance overjoyed,
Ev’n over night thy precious bloom To dust shall be destroyed!”
May any of these many groups To Death’s forbearance trust?
Ah, no! For graves I marked them all: “Ye shall return to dust!”
At last tripped forth a sprightly group With faces carefree, fair,
As pure as angels, lovelier far Than all earth’s blossoms rare.
Hot tears came at the sight of these, Tot think even they must fail.
These too with trembling voice 1 marked:
“Grim Death ye too shall call!”
’Tis ended!— No!— Hark, there the doors
Open wide with creaking din;
Another throng that waited long With noisy steps comes in.
On these there is no silver, gold,
On these no gems obtain,
Their weary faces but reveal The marks of toil and pain.
Indeed, these are the lowly folk Who w'aited for a place,
Who humbly stood without until The masters granted space.
And now that ’tis permitted them, They step into the shriine,—
1 recognized this suffering race,
Yes, they were-—people mine!
The ashes then I laid aside,
On the kneeling through I gazed,
In blessing I stretched out my hands, A fervent voice 1 raised:
“O rise, thou humble folk of mine, Till now bowed down in scorn,
No longer thine the AslnJn day,
This is the Resurrection morn!”
(Reprinted from Ivan Zorman’s translation of “V pepelnični noči,” by Simon Gregorčič, one of a group of Slovenian poems contained in Ivan Zorman’s Slovene lJugoslav[ Poetry.)
I knew what he meant, and all we talked about for the rest of the night was how exciting the fire had been and how we’d have something to tell about when we had that cabin fitted out on the shore of the lake, and were living in it for all of next summer!
Simon Gregorčič:
V PEPELNIČNI NOČI
Polnočni zvon z visokih lin krepko zaklenkal je!
Potihnil glas je vijolin, strunar odbrenkal je!
Plesišča in gledišča se povsod zapirajo,
v odprta pa svetišča se zemljani zbirajo.
Glej božji hram tam sred poljan dviguje se v nebo, oj božji hram tako prostran in pa krasan tako!
Kot reke v morje vanj nocoj krdela silna vro, svetišče polno je takoj— in duri se zapro.
Tu v bagru ino v svili vse nocoj košati se, diši ti po kadili vse in sveti v zlati se.
Več biserjev kot v dnu morja pred tabo se iskri, in več kot zvezd je vrh neba, tu jasnih je oči.
Tu gibki udje, vzorna rast, tu let in lica cvet, tu zemlje slast, bogastvo, čast . .
O ti presrečni svet!—
A čuj! — Nek duh zakliče mi:
“Kar zreš jih pred seboj, zapiši mej mrliče mi s pepelom tem nocoj!”
In stopil sem pred žrtvenik,
Kot bi duhovtnik bil, pepel iz oljčnih je mladik nanj del cerkovnik bil.
Pepela zdaj na teme sem najprvo sebi vsul, vtopil se v misli neme sem, le Bog jih sam je čul.
Pozval nato krdela sem in prišla so hrumeč, zaznamoval jim čela sem preteč in pa svareč:
“Oj, grešniki maziljeni, proč krono in škrlat, 1	,
saj, boste vsi prisiljeni vkloniti smrti vrat.
Sedaj vi narodom ste strah, strah tudi vas bo ztnel, to žezlo prah, prestol bo prah,
vi boste prah, pepel!
Vi, ki zaklade zbirate iz bližnjikov krvi, ki reveže zatirate— prah boste tudi vi!
Ti roj, ki noč in dan prežiš, da brata v past bi vjel, ti smrti v zanjke se vloviš, prah bodeš in pepel!
In ti, ki z umom, cvetom let zdaj bahaš se vesel, glej, predno ti odpade cvet, prah bodeš in pepel!”
Prišel še mnog, še mnog je trop, mar bo sc kak otel?
Ne! Vsem podpisal sem pokop:
“Prah boste in pepel!”
Na zadnje roj še priskaklja, neskrbnih, jasnih lic, čist, kakor angelji neba, in lepši od cvetlic.
Zaplakal 'nad tem krasom sem, češ: tudi ta bo strt!
Še te ... s tresočim glasom sem zaznamoval za smrt . . .
\
Končano! — Ne! — Čuj, duri tam ječe zaškripljejo, in nove trume v božji hram skoz nje sc vsipljejo.
Na teh ni srebra ne zlata, in blesk jim je neznan, na licih tožnih se pozna le sled solza in ran.
To pač je siromakov rod, molče je zunaj stal, in inirtno čakal, da gospod prostora bi mu dal.
Sedaj, ko prost mu je pristop, korak približa svoj, jaz pa spoznani trpinov trop, oh, bil je—narod moj!
Odložil sem tedaj pepel, v klečeče vprl oko, za blagoslov sem roke vspel ter kliknil sem krepko:
Le vstani, borni narod moj, do danes v prah teptan, pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je—vstajenja dan!
---------O---------
A LITTLE HELPER
When Mama is too sick to work Or has a lot to do,
I always lend a helping hand As teacher tells us to.
For teacher says wc ought to help No matter if we’re small,
And if 1 can’t help Mama dear Why I can’t help at all.
And so I take our big new broom And sweep away like fun.
And then when Mama comes around She finds her work is done.
THE HANDY BOY AT HOME
By Charles A. KING,
State Normal School, Plymouth, N. H.
FILING A BEVEL EDGE. ON A SCRAPER.
USING SANDPAPER
USING A SCRAPER. make; scrapee and sandpaper
STROKES PARALLEL WITH THE GRAIN OF THE WOOD A3 SHOWN BV ARROW POINTS.
OIL FINISHING
Few housewives have escaped the pangs of regret W'hich come unbidden when the removal of the cloth from the dining room table reveals a white spot w'here a hot dish has been placed upon the table without the protection of a heat resisting pad. Water will cause a similar discoloration. So far as is known there is -no kind of gum finish that will sta'nd such usage.
When the above calamity happens it may be treated by different methods, perhaps successfully, depending upon the composition and age of the varnish. The w'riter has ušed salted butter applied with a cloth pad with satisfactory results. A rag may be moistened with alcohol, grain preferred, and the spot rubbed lightly, then rubbed with linseed oil or sweet oil. Often spirits of camphor followed by linseed or sweet oil gives good results. In any case, success seems to depend much upon the attitude of “Lady Luck.”
However, there is s.till hope, if one is willing to pay the price in elbow grease and patience, for the good old oil finish of our ancestors is still a possibility and will resist both hot dishes and water. Alcoholic liquers and turpentine will, however, cut the Surface if allowed to soak in. '
The greatest skill in making an oil finish is i'n removing the old finish and in preparing the surface rather than in doing the actual finishing. The old varnish may be easily removed with a paint remover and the surface cleaned with benzine, or by scraping and sandpapering, which is a tedious process. After the varnish is removed, file a bevel edge On the scraper and make every stroke parallel with the grain until all the old finish and all discolorations are removed from the surface pores. With a sandpaper block of convenient size, use first No. \/> sand-
Utva:
KAJ IE VIDEL MIŽEK FIGA . . .
paper, then No. 1 and finish with N0, lA or No. 0, always working parali^ with the grain.
Addenda—Mix the finish, 13 oz. off; raw oil, 3 oz. turpentine a'nd a teffi spoonful of japan dryer. Warm tW; ingredients before mixing, shake we'M while warm and apply while w'arm in a room about 75 degrees F. with a sof* lintless cloth. Allow to stand one hou^ tw'o hours if gum does not form or th< oil become tacky, and rub dry with s'!1 old soft cloth; leave no surface oil gum and catch dust. Repeat ever)' three or four days, or a week if nioff convenient. The sooner repeated aft®|J the last coat has thoroughly harden®” the quicker will the polish appear.
Keep at it until the desired polish |S attained, perhaps six months or mor®1 In fact, the polish is never finished f°r any time, even after many years a-r®’ petition of the treatment will add to it**: lustre. This polish, continued witM care through succeeding generation8 upo-n fine old pieces is the ideal w'hi®" modern finishers have striven in v#111 to attain with various gums and chetf' icals, but it is still many jumps ahea“ of them. The rush of modern con1' mercial production has no place f°( such profligate use of time and orM, the home-loving homeworker is willi^. to pay the price with his own patienct and skill.
The oil finishwill darke'n any woO<k therefore if tAe table top to lie finish^ is of light wood, oak, for example, 11 should be stained with raw or bun'1 amber dry color for a brown; the col®( may be toned with raw or burnt sienfl9 or with aniline dyes that are soluble oil. Mix the colors with linseed 01 and turpentine, remembering .that thc oil finish will make the color dark®* and that the agi'ng of the wood have the same effect.
______________________________________
OVCA, LISICA IN VOLK
Nekoč je šla po cesti ovca. NasprO*1: ji pride lisica in jo vpraša: “Kani vodi pot, botrica?” — “Ah, botra, Prl kmetu sem bila v staji, pa nisem mog^ več izdržati; če je napravil oven ka^ neumnost, zmerom sem bila jaz kriv11’ Končno mi je bilo vsega dosti, pa se111 šla.” — “Z menoj se je godilo ra v"® tako,” je dejala lisica, “kadar je rt1®] mož ukradel kokoš, vselej sem bila j*' kriva. Pojdi, beživa skupaj.” — £c< nekaj časa srečata volka. — “ZdraV1*1 botra!” — “Zdravstvuj,” pravi lisi®11, — “Daleč potuješ?” — Ona mu odg0' vori: “Kamor me noge nesejo!” — ly mu je povedala svojo zgodbo, jc voj* zatarnal: “Z menoj je prav tako! volkulja zakolje jagnje, sem vedno j11* kriv. Pojdimo skupaj.” — In šli s°" Spotoma pravi volk ovci: “Toda ov®?‘ zdi se mi, da imaš moj kožuh!” —- 'y! sica jc to slišala in vprašala: “Ali r res tvoj, boter?” — “Res.” — “Lal^j prisežeš?” — “Lahko.” — “In boš tud1 šel k prisegi?” — “Bom, če treba.” y “No, pojdi, poljubi sveto z'namenje.” "i Lisica je bila že davno opazila, da muziki postavili na pot past; peljala) volka k tej pasti in dejala: “No, P0., ljubi.” — Komaj se jc volk dotaM' pasti, se jc ta sprožila in ga zgrabi) za gobce. Ostati je moral tam, ovca 1 lisica pa sta šli svojo pot.
(“Mlado Jutro.”) |
PRSTI NA ROKI
Kadar je bila teta Špela dobre vojMj se jc kaj rada poigrala z nami, mali11' otroci. Pa je prijela tega in onega * roko in rekla:
“Čujte otroci, prsti na roki sc varjajo tako-Ie:
Palec: Jaz bi rad jedel!
Kazalec: Jaz bi rad pil!
Srcdinec: Jaz pa oboje, a kje ^ dobil?
Prstanec: Složni bodimo, očetu v* mimo!
Mezince: Krasti pa nočem, hočci" > gledat’, k očetu brž tečem, vse hoč® povedat’!	M
Vsi štirje prsti mezincu: Pa ne jedel, pa ne boš pil in za nameček " grbi dobil!
(“Mlado Jutro.”) |
---------o---------
Metka bi najraje vedno čepela mat*
Iv naročju. “Če te bodo vedno pc® vali,” jo učijo, “boš ostala majhna- j “Prav je,” se odreže Metka, “saj , rada vedno ostala majhna, da bi 1 ;■
, lažje pestovali.”
-
1
Mižek Figa šel po svetu v tuji nepoznani kraj.
Kaj tam videl, je povedal, ko se vrnil je 'nazaj iz otoka Niga:
“Tam je miška mačko snedla, ko je žabjo volno predla, zajci lovce so podili, pse, gonjače postrelili, mravlje zid visok podrle, žabe pa orehe trle.
Kure snedle so lisico, srna pekla je potico, polž je drva skupaj nosil, medved pa, kakor pri nas, vbogajme je prosil.
Čuki vse noči kvartali, vse imetje zaigrali, štorklje kolo so plesale, sove so jih varovale.
Slon jc pesmicc koval, mrož jc pa romanc bral, spisala jih je kamela; ko je ravno čas imela, kurja jajca je valila, da bi piščeta dobila.
Nosorog je žogo bil, smuke jelen se učil.
Toda čudo vseli čudes bilo je pa to zares!”
pravi Mižek Figa:
“Dete deda je zibalo in jc zanj plenice pralo na otoku Niga.”
(“Mlado jutro.”) --------O---------
T/ftr
^yiz/y/a? ^ Q>wc
RAISIN MUSH
Put three cupfuls of water into a pan and bring to a boil. Add one teaspoon salt.
While water continues to boil, add very gradually, one cupful of cornmcal.
Stir all the while and shake in the cornmcal bit by bit.
Stir while it boils slowly for lively naročju minutes.
Add one-half cupful of raisins. Stir and cook slowly for (wo minutes.
Serve at i/nee with cream and sugai.
MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members
Illaine, O.
Zopet hočem nekaj ‘napisati v naš mladinski kotiček v Novi Dobi, namreč, kako se mi je godilo v starem kraju, v Jugoslaviji, in kako se mi godi sedaj tukaj v Ameriki. V starem kraju sem hodila v šolo v tretji razred. Hodila sem prav rada, ker sem imela mnogo prijateljic moje starosti. Imela sem za hoditi eno uro daleč. Pozimi sem prišla vselej pravi čas domov, poleti pa mi je vzela pot po dve uri, včasi pa še več. Ko sem prišla prepozno domov, je pa moja mama zaropotala in včasi še ušesa nategnila; saj je bilo mogoče prav. Naenkrat pa nam je pisal ata iz Amerike, da gremo tudi jaz in moji dve sestri in mama za njim v Ameriko. Jaz nisem precej verjela, pa resnica je postala, da smo res šle.
Ko sem prišla v Ameriko do ata, se mi je zelo čudno zdelo. Nisem se mo-Kla pogovarjati z deklicami moje starosti. Čeravno so me ogovarjale, pa jih 'nisem prav nič razumela. Potem sem kmalu začela v šolo hoditi, seveda v prvi razred. V par mesecih sem že znala kupiti kruha v prodajalni. Se-dai Pa že razumem toliko angleški, da me prodati ne more nobeden. V Ameriko smo prišle 4. oktobra 1927. Jaz sem stara sedaj 11 let. V šolo hodim zdaj v peti razred. Tukaj nimam da-eč za hoditi, komaj tri minute. V šolo hodim sedaj zelo rada, ker sem se naučila angleško že precej dobro govoriti, da se prav lahko pogovarjam z mojimi prijateljicami, ko gremo v šolo.
Naj zadostuje za enkrat; pišem še k»J drugikrat. (Tako je prav, mlada Prijateljica. Le oglasi se še kaj. Bilo 1 škoda, če bi gpzabila slovenski jezik, katerega zdaj še dobro obvladaš.
P- urednika.) Sedaj pa pozdravljam 'se člane in članice mladinskega oddel-? J- S. K. J. Pozdravljam tudi urednika Nove Dobe, in upam, da ine bo moje slabe pisave v koš vrgel.
Spadam v mladinski oddelek društva Napredni Slovenci, št. 156 JSKJ, v Blainc, O.
Mary Ilovar, Box 275, Blaine, O.  --------O---------
MY FIRST DAY IN SCHOOL
It was a rainy day and we all had to s ay in the classroom because it was "et outside. 1 didn’t like to stay in-1 e> So the next day I didn’t go to SCWh*’ ^Ut went 10 a eircus instead.
. ^	*	came to school the teacher
'ude me sit on her lap. I didn’t like because it made the children all Jll8h at me. 1 set a trap under her to catch her leg, but instead I nfU a rat- The teacher and the rest us were so frightened that she dismissed us from sch00i.
so	was squealing all afternoon,
. 1 'he rat, and I didn’t have to 0 scnool the next day either.
ALBERT LOBE,
SSCU No. 1, Ely, Minn.
THE TEA PARTY
"»c: A warm summer dav ingC,eae: T. 8r°l‘P °f chi*dren'are hav-
Boston Tea-PartyV 'S h°n°r °f the
Ho?eawfl,rS: 'Maybelle White, age 12; II' Finn* 'r\a8e Jenn‘e Brace, age All th . aron’ age 13. cent	are	about *he table ex-
ep' Maybelle White.
cups ann” * NoW’ Jennie> you get the
Jennie • Tf* 3nd ni «e* tlle tea'
Cct tliA ’ me gct *he tea. You Fan . CUP* anct saucers yourself.
I nJ Now, don’t quarrel with me.
1 am »1 8et t*1e tea’ and I mean it. boss °'dest here and I should be
and °rn u ^°U re not l*le °*dest. I am, tnnon boss, too. You both can go bc,lf '*■!’ cant you? Let’s see who and I • ot*1er t0 the job. (Fannie Mkki'i11110 run toward the door, when ,hrL lfi,.appears with the tea. All floor ( c and the spoils are on the
Brni°fC .^ow’ see "’hat you have done? can.,? P'ates and all. Besides, we m ,av,e ar*y tea Party without tea. tei d*Ic:	that’s all right. The
... a, “oston was dumped overboard,
ehiiH lt ? Besides tca is I10‘ Sood for children like us.
Curtain.
AMELIA PETERNEL,
SSCU No. 2, Ely, Minn.
  0----------------
the DOG TEAM
henever I went to our neighbors, I th2ayS playec* with the dogs and taught lh™ many tricks. One Sunday I got wp fness and put it on the dogs and ent for a ride Whenever the dogs ' U/some*hing, they would chase it. w m ^ame ,0 a lake, but the dogs ,n°!!	?°	orl it) so we turned back
. ‘he main road. We came to a high 1 called Echo Trail. Up the hill the ogs pulled me, and when we came to ''e bottom of the hill there was a -now bank, but the dogs pulled me rough it and went on ahead. 1 was ■ covered with snow and so were the i °8S: but ^1at d'dn’t stop them. That s what 1 call a good dog team.
ERNEST LOBE,
SSCU No. 1, Ely, Minn. — o---------------
the haunted house
Scratch! scratch! scratch! was the "oise coming from upstairs. My sister n and 1 were sitting in the dining room playing cards alone. Just before he storm my mother and father went out. When we heard the noise wc were “ehtcned because it was a haunted house.
Ann and I went on the bed and covered our ears, but the noise came nearer and nearer. We heard the s^J"atching going from one room to anther and when it came in our room we shouted, “Oct out of here or else we’ll
shoot you!” The mysterious thing jumped on our bed. We kicked and hollered. Soon something sniffling touched my face. I threw the blankets off and saw our dog trying to play hiding-o-seek.
CHRISTINA LOBE, SSCU No. 1, Ely, Minn.
 0---------------
CHRISTMAS AT THE JONES’ “Now look in the parlor children,” said Mrs. Jones after having trimmed the big fir tree.
“There’s nothing but the Christmas tree. I want some presents, too,” replied Sue.
“Come, come, eat your supper now,” said dad.
They all sat down to their meal, and when they were about half through they heard a knock on the door.
“Santa Claus!” shouted the three children. But to their surprise it was only Mr. Smith, the butcher. They were very much disappointed. Mr. Smith asked if the Santa Claus had been there yet.
“No,” were the sad answers.
“Well, let’s go and see,” said Mr. Smith, and they all ran into the parlor, j “Oh, my big doll and my big dump-; ing truck and my beautiful story book!” i they all shouted with excitement.
The children w'ere so excited over; their toys that the supper was left cold.
JOHANNA KUMSE, SSCU No. 6, Lorain, O.
 0-----------------
THE ADVENTURE OF MIKA
Mika was an Indian lad 10 years old. His parents were dead, but he lived with his aunt Wiathe, who was very good to him, but very poor. She taught Mika everything that an Indian warrior should know.
One day Mika was shooting squirrels when he found a large squirrel hole. He put his hand in and pulled out a golden Indian medal. He looked j some more and found an ancient Indian museum.
His aunt Wiathe set up the museum for tourists to see. In this way the aunt and Mika earned their living and were saved from the wolf at the door.
AMELIA PETERNEL, SSCU No. 2, Ely, Minn.
 0-----------------
A FISHING TRIP
Once upon a time I went fishing , along the river. 1 saw a fish in the water, so I got my hook and line and caught it. Afrer that was done I started home and on the way I got very hungry. I saw a car full of apples and the man that was driving the car gave me an apple and I thanked him.
JOHN T. BREZOR, SSCU No. 58, Bearcreek, Mont.
 0---------------
SICK WITH THE MEASLES
When I was in the fourth grade I got ! the measles . Almost everyone going; to the same school was sick with the i measles, but I was the last to get sick.
1 just hated to stay in bed upstairs alone. Many times my brother asked me if I will be well soon so that he could play with me. He was lonesome downstairs because he always played with me before.
My mother brought me food that I always liked a lot, but I couldn't eat it, as I wasn’t hungry. I was only wishing I could be well, and as it was nearing Christmas I wanted to be out of bed.
On Christmas Day I was up. I tried to be happy with my toys, but I wasn’t as happy as the rest. When I was well once more my brother got the measles, but he wasn’t as sick as I was.
Four years have passed since I was sick and I hope that I will never have the measles again.
FRANCES NEMGAR, SSCU No. 25, Eveleth, Minn.
--------O--------
WINTER AND SPRING
Winter is nearly gone,
And Spring is nearly here,
The birds arc near,
For they will soon be singing in good cheer.
I love the birds, of course,
But, ah! the Robin Redbreast,
I love him best.
Because he builds his nest in our apple tree,
Then-he sings a melody.
The flowers will be in bloom,
The animals will be out of their beds pretty soon.
Everything will soon become green, Where in the Springtime it can be seen.
PAULINE LESKOVEC, SSCU No. 53, Little Falls, N. Y.
 0 ----------------
A GIRL’S ADVENTURE Madlync Yvette, a French girl, was out of work and her attempts to get a job were fruitless. She was passing a bakery shop and in the window she saw a sign: Wanted—Sixteen-year-old girl for housework.
The girl entered the building and was surprised to find it deserted. 1 ho shelves were filled with pastries and just as she was about to eat some bread a hunchback came from behind the counter. He asked her what she wanted, and when she told him, he fell into a laughing fit, doubled over and fell to the floor dead. Madlyne was bewildered. As there was nothing else to do, Madlyne started a new bakery shop of her own.
AMELIA PETERNEL, SSCU No. 2, Ely, Minn.
 0---------------
BLUE HOLE
The most interesting place that I
went to during the past summer was ; the Blue Hole in Castalia. Perhaps some of you have heard of Castalia, O.
Blue Hole is a large pool of clean water. As we went around the pool the color of the water was different at every step that we took. The pool is d enclosed by a fence so that nobody can / fall in.	s
There are very, very many coins in i: the pool. People wanted to see how r deep the pool is, so they threw coins 8 in. , That is not allowed any more. Jj Nobody knows how deep Blue Hole is. s It is said that about five thousand r gallons of water run out of Blue Hole £ every minute, and yet there is always p the same amou'nt of water in it.	r
It is also believed that the first white c people settled there, but were later z killed by the Indians.
A little further away from the pool “ is a stream. The water in the stream ? is drinking water. We obtained a glass ^ and took a drink of water. Oh, how „ cool the water was. I wouldn’t mind s having another glass of that water c even if the weather is cold.	r
MATILDA STRUKELY, * SSCU No. 6, Lorain, O. ^
 0----------------
WHERE DOES THE MUSIC s GO?	1
p
t
(Submitted by Helen Pogačar, No. 20,,,.
SSCU.)	c
I r
The beautiful, soft, clear notes do tell 1 Always a story so good and so true, i v And every day do bid me farewell, c
And fade away to the sky so blue. J
s
Every day they thrill me more aYid*^ more,
From morn till eve, from sea to t shore,	1	c
I wonder and try to find where they go, , For maybe there’s a secret they tell $ not or show.	t
It is a mystery to me and to you,	1
For I know we’d like to take a view v Of the land they visit w'hen the day ® is done	'
And impatiently wait for a new one j to come.	s
1
So some day you and I shall take a c peep,	j
When we think that they have all S gone to sleep;	'
And then see the wonders of the air 1 With music that with others can’t ! compare.	j
  0  ,
MY DRESS	<
i
One day when I was going to bed I ; heard someone talking. It was my I dress, and I heard it say, “I was as 1 white as snow, but 'now I am green. |' One day when I was on a sheep’s back 1 a herder came and took me off the ! back. I then was sent to a factory and was spun into thin threads and made , into cloth. After that I was put into a kettle of green water, where 1 was boiled and turned into a green color.
I was then sent to a store, where I was cut into pieces and sewed together, and made into a dress. After this I was sent to the Style Center Store, and one day I was bought by a lady and now I am here, but I wish I was still on the ! sheep's back.”
VICTORIA MARY KUMSE, SSCU No. (j, Lorain, O.
 0----------------
THE BEAR
One hot day in July my girl friend and 1 went to pick blueberries. 1 had my pail full. Then I helped my friend fill her pail. Wc turned around to go home, and what do you think we saw'?
A big black bear! I screamed, “A bear! A bear!” We dropped our pails and ran. 1 looked back and saw the bear eating our berries. We were glad that he did not run after us.
MARY KOCYON, SSCU No. 85, Aurora, Minn.
 0-----------------
NAGRADE
Za dopise, priobčene v mladinski prilogi Nove Dobe meseca januarja, so bili deležni nagrad po en dolar vsaki sledeči mladinski dopisniki: Anton Kotnik, društvo št. 25, Eveleth, Minn.; Annie Govednik, društvo št. 30, Chisholm, Mimi. in Amelia Peternel, društvo št. 2, Ely, | Minn.
--------o---------
Manica:
NAŠTEVANKA
Enkrat ena je ena,
jaz in mucka sva zbujena.
Enkrat dve je dve, zajutrek je pripravljen že.
Enkrat tri je tri, mucka miške zdaj lovi.
Enkrat štiri jc štiri, mucki se trebušček širi.
Enkrat pet jc pet, mucka je že lačna spet.
Enkrat šest je šest, mucka pride k meni sest.
Enkrat sedem je sedem, k naši mucki jaz prisedem.
Enkrat osem je osem,
“Daj mi tačko,” mucko prosim. * Enkrat devet je devet, na peč se greva z mucko gret. Enkrat deset je deset in še dalje—jutri spet.
 -------o---------
Janezek sedi pri mizi in je z rokami. Mati ga ogorčeno pogleda in pravi:
I"kako moreš jesti z rokami, saj si jih boš zamazal.”
Janezek se nasmehne in se veselo odreže: “Nič se ne boj, mamica, saj sem imel že pred obedom umazane I roke!”
DOPISI
Girard, O.
Industrijalna kriza, ki vlada po vse.i deželi, se nikakor noče izboljšati Ameriški listi poročajo, da se delavstvo že polagoma vrača nazaj na delo in da ne bo dolgo, ko nastanejo zopet normalne razmere. A to je samo pesek v oči delavstvu. Industrijska depresija še vedno narašča. Resnica je. da se nahajamo v dobi strojev in da stroji izpodrivajo delavce povsod. Moramo pa pričakovati, da kakor je človeška pamet iznašla stroj, ki je prevzel naše delo, bo morala tudi iznajti način, da delavstvo kljub stroju dobi tisto, do česar je po naravnih zakonih upravičeno.
Mi Slovenci smo se priselili v tc deželo in se razkropili po raznih krajih, največ pa po industrijskih središčih in po premogarskih okrožjih. Težko smo zapustili našo rodno domovino, ki je bogata naravnih krasot, toda premajhna je in od vladajočih mogotcev je bila zapostavljena, tako, da nikakor ni mogla dati kruha vsem svojim sinom in hčeram Tako smo se morali posloviti in oditi v tuji svet. Ta naša nova domovina nam je odprla vrata na stežaj in nas sprejela kot pridne delavce. Seveda “ nam tudi tukaj ni bilo z rožicami £ postlano; treba jei bilo prijeti za najtežja dela. Kljub trdemu delu, kate- P rega je moral baš priseljeni narod opravljati v tuji deželi, se je vzdig- * nil gospodarsko in tudi kulturno Trdo delo in mnoge izkušnje so nas n vzdignile, da ne zaostajamo za nobeno ^ drugo narodnostno skupino. Seveda je za vsem tem mnogo požrtvovalno-sti, za katero moramo biti hvaležni ~ našim pionirjem, bivšim in sedanjim kulturnim delavcem.	u
Razkropljeni širom te velike dežele b bi le malo ali nič ne vedeli drug o k drugem, če ne bi imeli svojih listov v in podpornih organizacij. Potom na- 0 ših časopisov smo v zvezi med seboj p rojaki, raztreseni od enega morja de p druzega. Poznamo se potom listov ^ in razne novice o naših znancih iz- n vemo na ta način. Velikega pomena r] so tudi 'naše podporne organizacije. ^ Tudi te nas vežejo v narodnostne p skupine in nas medsebojno seznanja- t jo, ob enem pa nam nudijo pomoč v t slučaju potrebe, pred desetletji raz- § lične države še niso imele nikakih \ odškodninskih zakonov, in delavec, ki r je pri delu ponesrečil, je bil prepu- i: ščen samemu sebi. Dandanes ima c večina držav zakone, ki določajo go- p tovo odškodnino za delavce, ki se po- i nesrečijo v industriji. Še vedno pa c je tu nevarnost bolezni in za to mora c biti delavec zavarovan. Podporne or- ( ganizacije so neprecenljive vrednosti \ danes, a še mnogo potrebnejše so bile t pred desetletji. zato gre vse pri- j s znanje pijonirjem, ki so se zavedali ? potreb delavca in so ustanovili naše j t podporne organizacije. Te organiza- , cije so rastle in se razvijale, kar je j c najboljši dokaz, da so bile dobre in j potrebne in da so potrebne še danes. . \ Ustanovitelji ali pionirji* so storili ve- 1 liko delo, ki je koristilo vsemu naro- 1 du. Mnoge od njih že krije črna zemlja, toda njih i dela bodo ostala I vidna in koristna Se poznejšim rodo- i vom. Seveda, pionirji niso mogli vse- i ga opraviti, in ko bi drugi za njimi i ne bili čvrsto prijeli, se započeto delo i ne bilo moglo razviti in sc razvijati i do današnjega dne.	1
Včasi mislim, kako smo majhni, ko ' se prepiramo za vsako malenkost, ki nima končno nobenega pomena. Naše | podporne organizacije niso kakšni lokalni klubi, ampak vseameriške orga- 1 nizacije. ki se raztezajo od Atlantika j do Pacifika, od Canade do Mehike in še čez mejo. Naše organizacije so nas povzdignile, zato je treba, da opustimo tisto našo ozkosrčnost, k) '■ smo jo prinesli še iz starega kraja, i' čas hitro poteka za nas in za naše organizacije, zato moramo paziti, da je vsak korak za organizacijo pravilen.
Naše organizacije imajo svoje ustave in pravila, in baš tukaj je fakt katerega mi dostikrat ne vpoštevamo. Ako bi se mi vsi ravnali po pravilih, koliko dela bi prihranili našim uradnikom in koliko sitnosti Jednoti! Po naših pravilih smo vsi enaki, člani in članice, bratje in sestre v organiza- , ciji. Kot take nas je sprejela Jed-nota v svoje vrste. Toda, ali se mi vedno držimo tega? Žalibog, dostikrat ne. Posebna naša dolžnost bi bila, da se zavzamemo za člane, ki so radi krize brez dela in jim pomagamo, da ne bodo črtani iz organizacije. ker ne morejo plačati ases-mentov. Apeliram torej na društvene in glavne uradnike, da se vedno prej prepričajo, kakšen je vzrok, predno se črta člana. > Mi se moramo zavedati, da je velik udarec če zgubimo ; dobrega člana iz organizacije. Mnogokrat se poudarja, da naj bi član, j ki ne more plačati, prišel na sejo in tam poročal, kako in kaj. To je na en način potrebno, na drugi strani moramo pa tudi pomisliti, kako težko je se ponižati in prositi se član sramuje, boječ se. da bi se govorilo češ, za tega ali tega člana smo založili. Torej, bodimo tolerantni in pokažimo pravo bratstvo, če bomo nastopali bratsko, bomo tudi to krizo srečno prestali. Kakor mi, jo občutijo tudi naše organizacije.
Zdaj pa nekaj glede naše tu rojene mladine. Vsi vemo. da so naseljevanju vrata skoro čisto zaprta, torej morejo naše organizacije pričakovati večino novih članov iz vrst tu rojene i mladine. Kako to mladino pridobiti za nas, to ni igrača. Mladina jc zrastla v drugačnih razmerah kot mi imela je drugačne šole, torej samoumevno tudi drugače misli kot mi Ne smemo ji tega zameriti, ampak ji priti vsaj do pol Pota naproti. Tu-■ kaj so na razpolago vse mogoče zavarovalne družbe, ki imajo dobre agente, torej je velike važnosti, da naši mladini pokažemo prednosti naše 1 organizacije in jo Pridobimo zanjo To organizacijo smo zgradili z velikimi težavami in v doglednem času jo bomo morali izročiti v upravo . mlajšim močem. Glejmo, da dobimo : kar največ mogoče teli mladih moči. Kjer je prilika, da si mladina ustanovi angleško poslujoče društvo, poj-( dimo ji na roke. Imam skušnje, ker . sem bil ustanovitelj takega društva,
1 in vem. da je mladina bolj delavna ; na društvenem polju kot smo pa mi | uturejši, ob enem P11 njihove ^eje
mirne, vesele in v korist organizaciji. Naše največje delo, ki ga moramo vršiti za našo organizacijo v tem času je, da pazimo, da pridobimo zanjo našo mladino in jo v isti obdržimo. Starejših članov ne bomo več dosti dobili, niti s kontesti, niti z nagradami, ker je že skoro vsak pri več organizacijah. Naše delo je pri mladini. Njo pridobimo za našo organizacijo in obstoj ji bo zagotovljen. Ako pa ne pridobimo naše mladine, začela se bo organizacija starati in iti navzdol. — K sklepu poživljam glavne in društvene odbornike in posamezne člane, da se oglašajo s poduč-nimi članki in da vzpodbujajo našo mladino za pristop v naše vrste.
Z bratskim pozdravom,
J. Dolcic.
nja seja se bo vršila, kadar bo odbor ; smatral za umestno jo sklicati.	j
Dne 8. februarja je jolietska slo- j venska naselbina pokazala, da se za- I nima za športne igre svojih igralcev, i Prostori za gledalce, ki so z zani- ] manjern sledili kegljaškim tekmam, ] so bili natlačeno polni. Ta kegljaška tekma med društvi različnih slo- ■ venskih podpornih organizacij v Jo- ] lietu se je vršila na Hub Recreation i kegljišču. Organiziral jo je naš agil- : ni predsednik športnega kluba, J. L. Žlvetz Jr. Udeležba je bila sijajna- ; V tekmi so bila zastopana sledeča l društva:	Društvo sv. Petra- in Pavla, ]
št. 66 JSKJ s tremi “teami,” katerih i enega je vodil Mihael Gregorash, ] druzega Anton Skul, tretjega pa John ; P. Lunka; društvo sv. Jožefa, št. 2 i KSKJ, z dvema “teamoma," katerih : enega je vodil Anton Lilak, druzega pa Anton Kastelic; “team” društva ■ sv. Družine, št. 1 DSD, voditelj Louis i Musich; “team” društva sv. Cecilije, j št. 12 DSD, voditeljica Mary Kožuh; i “team” društva sv. Genovefe, št. 106 J KSKJ, voditeljica Jean M. Težak: i “team" društva Joliet Hustlers, SNPJ, i voditelj Frank Mandelj; “team” dru- i štva sv. Antona Padovanskega, št. 87 I KSKJ, voditelj Edward Ramuta, Zanimanje za tekmo je bilo veliko in rojaki se že zdaj povprašujejo, i kdaj se bo zopet kaj takega priredilo, i Naše društvo sv. Petra in Pavla, st. i 66 JSKJ, je dogovorjeno z društvom | sv. Jožefa, št. 2 KSKJ za devet tek- : tno van j in to na treh različnih keg- : ljiščih. Prva tri so bila na “Alamo,” druga tri na “Hub," zadnja tri bodo j pa na “Rivals” kegljišču. Namen; teh športnih prireditev je skupno in ] složno delovanje med društvi različnih Jednot. Z veseljem lahko poudarjamo, da tozadevno dobro napre-|: dujemo v Jolietu. — Bratski pozdrav.
Frank Pirc, tajnik društva št. 66 JSKJ.;
White Valiev. Pa. j IZČRPEK ZAPISNIKA SEJE ZVE- [ ZE DRUŠTEV J. S. K. JEDNOTE V , PENNSYLVANIJI. — Seja se je vr-1 šila 1. februarja v Pittsburghu, Pa. j Zapisnik prejšne seje je bil prečitan in sprejet. Nato poda zapisnikar; John Žigman resignacijo, češ, da mu je nemogoče biti oboje, namreč tajnik in zapisnikar Zveze. Zapisnikarjem je bil nato soglasno izvoljen sobrat Jurij Previc.
Tajnik nato poroča, da je zopet nekaj društev pristopilo v Zvezo, kar; se vzame na znanje.
Več zastopnikov društev se je izrazilo, da nimajo posebnih poročil. Zastopnik društva št. 116 poda pismeno poročilo, da bo društvo na dan 30 maja razvilo svojo zastavo in apelira na sosedna društva, da naj bi na isti dan ne prirejala svojih posebnih veselic. Zastopnika društva št. 203 poročata, da bo njuno društvo priredilo v zvezi z drugimi društvi dotične naselbine na dan 4. julija skupni piknik, katerega čisti dobiček je namenjen Slovenskemu domu, katerega nameravajo postaviti v Cheswicku. Pa. Poročilo se vzame na znanje.
Dalje se je razmotrivalo o raznih zadevah v korist Jednote in društev pobrat ; Joseph Pogačar je govoril ;?lcdc agitacije, pobrat' John Balkovec pa je poročal kaj je glavni odbor na jvoji letni seji -utpren^ glede nadaljne igitacije. Govorili so še. drugi zastopniki, kako bi bilo mogoče agitacijo poživeti.
Soglasno je bil sprejet predlog, da Zveza, oziroma društva, ki tvorijo j!vezo, priredijo skupen piknik dne 14. junija 1931. Kraj se določi na prihodnji seji:
Dalje je bilo sklenjeno, da se seje Zveze v bodoče pričenjajo ob' deseti uri dopoldne, mesto ob dveh popoldne.
Sklenjeno je bilo tudi, da vsako aovo društvo tega okrožja, ki se ustanovi do 31. decembra 1931, zamore pristopiti k Zvezi brez pristopnine. Na prihodnjo sejo se sklene povabiti :obrata Kreseta, dasi njegovo društvo še ne pripada Zvezi. Ža prihodnjo sejo se vsa društva, ki pripadajo Zvezi, povabijo potom dopisnic. Dru-itva, ki še niso plačala pristopnine, x prosi, da to store.
Prihodnja seja Zveze se bo vršila 3. maja 1931 ob 10. uri dopoldne v Slovenski dvorani v Center, Pa.
Jurij Previc, zapisnikar.
Jolict, 11!.
Združena slovenska društva v Jolietu imajo na programu sledeče prireditve:
Dne 8. aprila bo priredilo društvo sv. Antona Padovanskega veselico ali •Hard time” ples. Na tej zabavi sc bo razdelilo nekaj lepih nagrad. Igrala bo "Sammy Berk's” godba, ki ;pada med naboljše v Jolietu.
Dne 7. junija bo obhajalo društvo iv. Frančiška Šaleškega 25-letnico obstanka s 'piknikom v Rivals Parku Več o tem se bo poročalo pozneje.
V skupino "Združenih slovensKih društev” v Jolietu spada sedaj devet društev, ki pripadajo JSKJ, KSKJ 3NPJ. DSD. in samostojno društvu ‘Triglav.” Zborovanja se vrše na vsake tri' mesece. Razpravlja se o prirejevanju veselic, družabnih sestankov in podobnih prireditev, ki naj povzdignejo ugled vsega našega naroda in vodijo do harmoničnega sodelovanja med društvi različnih organizacij.
Na letni ali glavni seji so bili v odbor za leto 1931 izvoljeni sledeči odborniki:	John L. Živetz Jr., od
društva št. 06 JSKJ, predsednikom; Frank Skedel, od društva št. 81 KSKJ. podpredsednikom; John Ne-tnanich, od društva št. 115 SNPJ, tajnikom; Anton Bolte Sr., od društva št. 1 DSD, blagajnikom.
Poseben odbor, ki sc bavi s proučevanjem in poizvedovanjem glede prostorov za izlete ali piknike, tvorijo sledeči:	Matt Krall, društvo št. 37
KSKJ: Louis Martinčič, društvo št 1 DSD: Anton Bolte Sr., društvo št 1 DSD; Peter Musich od društva Triglav; John Gerl, društvo št. 115 SNPJ; John Živetz, društvo št. GO JSKJ.
Iz tega je razvidno, da delamo res sporazumno in po načrtu, ki naj bo 1 v korist članstva vseh društev.
Z bratskim pozdravom,
John L. Živetz Jr.
i	Cleveland, O.
Vsi tisti člani in članice, kateri ■ spadajo v razred za dva dolarja bolniške podpore, se bodo v doglednem
• | čiijU oddahnili, čc bo šlo po sreči in
zdravju. Primanjkljaj se krči, še borih par stotakov pa bo dolg poravnan; in če se ne priglasijo več kot trije bolnim pri vsakih sto članih s polno mesečno podporo, bo slabe volje konec in društvenim tajnikom precej razpravljanja prihranjenega.
Izrednih asesmentov se takorekoč vsi bojimo: od glavnega odbora, ki je primoran istega razpisati, društveni tajniki, ki ga morajo iztirjati in prizadeti člani, ki ga morajo plačati. Vsak je seveda najbolj prizadet, posebno če živi le v upanju na boljšo bodočnost, brez dolarja v žepu. Takih nas je večina, ki čakamo, da bodo vrgli one milijone v cirkulacijo potom dela, toda gospoda, ki jih poseduje, se mudi na počitnicah. Trudna para—oddiha jim je treba, pre-membo podnebja—tam d^li nekje na jugu v toplih krajih, tam, kjer ni videti revščine in pomanjkanja, kajti človek s čutom usmiljenja se ne more veseliti v navzočnosti stradajočih. Doma so zapustili nekaj plačanih hlapcev, da nas pripravljajo na sko-rajšne zlate čase. Kdor more, naj upa, pa naj si bo na kar že. V času upanja naj si pomaga po svojih najboljših zmožnostih in močeh.
Tam od juga mislimo, da pride to pričakovano odrešenje, če ne bo več od njega, bo vsaj toliko, da bomo šli na pašo. Nosove nam že sedaj nameravajo odstraniti pred tovarnami; bodisi s pestmi ali s količki, kadar stoje gruče, več sto in tisoč zaslužka željnih ljudi. Končno, saj se ne izplača okrog tovaren laziti. Dela itak ne dobiš; k večjem kakšno batino popolnoma po nevrednem, in še podplate raztrgaš, če še niso. V luknjastih čevljih si lahko nakoplje človek prehlad, s prehladom pa sto in stg drugih bolezni nato pa smrt. Kakšna izguba za državo dandanašnji?!
Če bomo doživeli, ko bo solnce bolj viseko stalo nad nami, takrat se pokažemo v novi modi: bosi in hlačnice zavihane čez kolena, če bo še kaj ostalo za zavihat?
Abrahamovi sinovi, ki imajo trgovine z oblekami “na drugo roko," so s svojimi zalogami pri kraju. Več odjemalcev, kot se more noter dobiti, To je najboljši znak časa, kakršen je. Sicer pa naj vsak zase razsodi; kakor mu je bolj phkladno. Ko boste čitali vabilo na drugem mestu, naj vsak stori, kar mit razmere sedajne-ga časa dopuščajo. Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ bo imelo zabavni večer v soboto 21. februarja v Slovenskem Domu na Holmes Ave. Za listek, katerega vsak član dobi kot vstopnico, ki stane 50 centov, plača pri asesmentu, če le mogoče v mesecu februarju. Omenjeni večer se bo postreglo vsem navzočim z večerjo, katera je plačana z vstopnico. Zabave bo toliko, kolikor jo bomo s seboj prinesli in nekaj pripeljali. Vabljeni so tudi ostali člani sosednih društev, in sploh komur je ljubo se udeležiti podobnih prireditev. Na uho ; povem sobratu uredniku, če nima na omenjeni večer polne žepe povabil, bil bi zelo dobrodošel. Kakor sem debil naročilo od društvenih članov, tako ga oddam. — Za društvo sv. Janeza Krstnika, št. 71 JSKJ:
Ivan Kapelj, tajnik.
Pittsburgh, Pa.
Člane društva sv. Jožefa, št. 12 JSKJ opozarjam, da bi se bolj redno udeleževali društvenih sej. Ob enem pa prosim, da bi bili bolj točni v plačevanju asesmentov; so slučaji, ko je že asesment odposlan, ko člani prinesejo asesment k članu pozno zvečer, dasi jim je znano, da ima samo tajnik pravico pobirati asesment in je tudi plačan za to. Asesment se plačuje samo tajniku na seji ali pa na domu: člani niso za to pooblaščeni. Izjema je, ako kdo da denar in naroči drugemu, da plača za njega na seji. Ako ne bodo člani točno plačevali, tudi asesment ne bo točno odposlan. Vsaki član. ki ne plača do 25. dne, do 6. ure zvečer, bo suspendiran. kot pravila določajo.
Člani, ki vsled slabih delavskih razmer ne morejo plačati asesmenta, morajo na seji sporočiti, v kakem položaju so; ako društvo zanje založi, se bo na seji odobrilo. Oddaljeni naj pošljejo prošnjo pismeno, jaz 'sam ne morem nič ukreniti.
Z bratskim pozdravom,
Frank Alič, tajnik.
Kouyn, Quo.
Delavske razmere v tem kraju so bolj slabe, edino tisti, ki smo zaposleni v tukajšnem rudniku, se imamo še dosti dobro. Tukaj nas je precejšno število Slovencev in Hrvatov, take, da si včasi lahko napravimo prijetno medsebojno zabavo. Tudi slovenskih in hrvatskih deklet ne manjka, ker vedno katera, pride iz starega kraja. Nekatere so sc že poročile, druge pa že imajo svoje zaročence. Čudno se mi zdi, da Jugoslavija dovoli, da vsa najlepša dekleta odidejo v tujino. Pa ne. da bi bili ; samostani ž,e prenapolnjeni, ali da se tamkajšni fantje ne zanimajo več za nekdanje fantovske ideale!
Dne 25. januarja sta se vpregla v zakonski jarem Mr. Jos. Weiss in Miss Katie Barič. On je izurjen kovač, nevtsta pa izborna kuharica. Na gesti ji smo se zelo dobro imeli; igrala nam je domača godba na harmoniko in orgelce. Veliko povabljenih se, žal. zabave ni moglo udeležiti, ker so bili preoddaljeni. Na poročno potovanje sta odšla v Norando, Quebec. Pozdrav!	Pavel	Kobe.
Chioasro, III.
Člani in članice društva Zvon. št. 70 JSKJ so vabljeni, da se udeležijo prihodnje mesečne seje, ki se bo vr-, šila 21. februarja ob osmi uri zvečer ( v običajnih prostorih. Upam., da I nobeden ne izostane, ker imamo mnogo važnih zadev za rešiti. Bolni člani, ki so upravičeni do podpora, naj se pravočasno zglasijo pri taj-, niku. Odbor pride dostikrat v nepri-; like, ker člani menjavajo svoje naslove in tajnik ni glede tega pravo-. časno obveščen.
’ V našem glasilu je bilo tudi že orl predsednika društva poročano, da bo društvo Zvon obhajalo na dan 9. maja 25-letnico obstanka. Tudi glede tega je treba, da člani prihajajo na sejo, da se vse potrebno pripravi za dostojno proslavo srebrnega jubileja, i Naj sporočam tudi. da je društvo - izgubilo iz svojih vrst dobrega člana ; Johna Bedenčiča. Dne 3. februarja i (Nudaljevunjc nu ti. ijlrunD
Pittsburgh, Pa.
NA DELU ZA J. S. K. J,—V nedeljo 8. februarja smo obiskali sosedno naselbino Center, Pa., trije Pittsbur-žani. namreč dr. F. J. Arch, vrhovni zdravnik JSKJ; F. J. Kress, predsednik atletičnega odbora JSKJ, in spodaj podpisani. Ta dan je imelo novoustanovljeno, angleško poslujoče društvo Center Ramblers, ki se je pridružilo JSKJ, svojo prvo redno sejo, katere smo se tudi mi udeležili. Navduševali smo jih, da naj složno in vzajemno delajo, da bodo tako koristili sebi in celokupni organizaciji, katera bo ponosna nanje. Ob tej priliki je dr. Arch vpeljal novoizvoljeni odbor, in sicer je predsednik Frank Kalek, tajnica Antoinette Peternel, blagajničarka pa Mary Peternel. Drugih odbornikov ne bom navajal, ker bodo itak poročani od strani društva samega pod društvenim imenom in številko, katere dozdaj še društvo ni dobilo iz glavnega urada (mislim, da bo št. 221).
Veselo smo bili presenečeni, ko sme ugledali toliko cvetja centerske naselbine. V precej lepo urejeni dvorani ki sicer ni tako velika kot so po večjih mestih, a dovolj velika, da odgovarja potrebam naselbine, so klopi ob straneh, ki so bile do zadnjega prostora zasedene. V ospredju, tam. kjer stoji predsedniška miza, se začnejo klopi na levi in končajo se na desni strani. Ko prideš v dvorane kot novinec, se ti zdi, da razvrstitev predstavlja konjsko podkev, kar v tej deželi velja za dobro srečo. Center Ramblers smo pač želeli pittsbur-ški obiskovalci največje sreče in uspehov, da bi društvo štelo pred prihodnjo konvencijo toliko članov, da bo lahko poslalo, če ne dveh, vsaj enega delegata. Omenim naj, da je pri tej priliki pristopilo mnogo novih članov in članic, tako, da je imelo novo društvo pri svoji prvi redni seji že okoli petdeset zdravih in mladih članov in članic. Malokdaj v zgodovini JSKJ se je zgodil tak slučaj, da bi namreč novo društvo pri prvi redni j seji štelo že 50 članov. In na obrazih teh mladih članov smo čitali, da bodo prav tako dobri in zvesti člani JSKJ, kot so njihovi stariši, kt spadajo k številki 33 JSKJ.
Naj omenim, da sem na tem žboro-i vanju opazil mnogo pestrega overja, ki bo nedvomno v diko vsakemu yrtu. kamor bo presajeno. ,	’	„	■
Na prvi seji društva Center Ramblers je bilo ^zaključeno, da mlado društvo pril^.Jsvojo'prvo veselico na dan 11. aprila. Bratska društva v tukajšni okolici so vljudno prošena, da ne prirejajo svojih veselic na do-tični dan, ampak gredo na roke mla-' demu društvu. Center Ramblers bodo gotovo znali ceniti in vpoštevati to naklonjenost. Ker sem že ravno pri veselici, naj omenim nekaj, kar se mi je zelo dopadlo. Društveni predsednik je kar imenoval veselični odbor in vsi nominirani mladi člani so z veseljem sprejeli imenovanje. Pri velikih starih društvih pa se včasi pripeti, da ni mogoče skupaj spraviti veseličnega odbora. V tem oziru	bi	se	lahko	nekaj naučili od
naše mladine.
Zdaj pa še nekoliko o tamkaj živečih rojakih. Večkrat sem že omenjal v našem glasilu slovensko gostoljubnost,	in	pri	tej priliki moram pri-
znati, da centerski iJojaki prav nič ne zaostajajo za rojaki v drugih naselbinah. Ko smo bili s sejo gotovi, ■mo	sc	podali v	spodnje prostore,
i kjer smo se nekoliko okrepčali in rekli marsikatero lepo in dobro besedo za našo J. S. K. Jednoto. Za dobro i mero pa nas je povabil še sobrat Anton Eržen v svoje lepo urejeno domovanje, kjer nas je postregel tako kot znajo najbolj pristni Slovenci in s tem je dovolj povedano. Navzoč	je	bii	tudi	v naselbini dobro
znani in zgovorni sobrat Škerlj, tako. da se v družbi nismo dolgočasili. Prehitro se je približala pozna ura, ki nas jc opomnila, da je čas se podati proti domačim wigwamom.
Najlepša hvala sobratu in Mrs. Eržen. 'kakor tudi sobratu Škerlju m drugim ccnterskim rojakom za vso i postrežbo in naklonjenost. Ako kda.i prilika dovoli, bomo jo skušali povr-
1 niti.	,	. r
Center Ramblers pa naj raste lil , cvetjem prepleta centersko naselbino kot lepa plezajoča vrtnica, poznana i pod imenom Crimson Ramblei!
Joseph Sneler. predsednik društva št. 26 JSKJ.
Joliet, Ul.
’ Za to leto smo s tem slavnim predpustom pri kraju.	Veselice	in
zabave bodo zdaj nekaj casa bolj
■ icdke. Kadar katero društvo priredi ' veselico, skuša, da svoje goste po-■' streže z vsemi dobrotami. Enako je >	storilo tudi društvo št.	92 JSKJ	v
bližnjem Rockdalu. ki je bilo prire-' dilo veselico v mesecu januarju, glede : katere se lahko reče, da je bila ena pravih bratskih veselic.	Vsi smo	sc
■ medsebojno hitro spoznali m smo se prav bratsko zabavali. Čas je vse
{ prehitro potekal in poslavljali smo se
- v zgodnjih jutranjih urah. V mie-
- nu naše ekspedicije se članom in c članicam društva sv. Mihaela, št. J-i 1 JSKJ prav prisrčno zahvaljujem za p njihovo gostoljubnost in naklonje-
- ll°Dne 29. januarja se je vršila, letna j sc ja zastopnikov združenih slovenskih
0 društev v Jolietu. Osvojenih je bilo >. več dobrih predlogov in ukrepov, na i. podlagi katerih sc bo v tekočem letu
- delovalo v korist članstva vseh dru-
- štev. V odbor za to združeno med-r	društveno delovanje so	bili izvoljeni
1 sledeči:	John L. Živetz Jr.. predsed-a nikom; Frank Skedel, podpredsedni-lilkom' John Nemanich, tajnikom: An-e i toT Wte Sr., blagajnikom. Prihod-
n.i—
  .............................
Lm Fatur	=
V 1 li E M I R	|
POVEST IZZA TURŠKIH BOJEV	£
TuminiminiiimnimmmiiiaiiniiniimmiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiHii^
!* ' ------------------------------------
. Trepetaje .jo obstal Tvo . . . Krvavi nož jo letel v kol, morilec ae je prijel v.a slavo. Kakšno ime je prišlo z vzklikom groze iz Radivojevih in kupčevih ust? . . .
Nežno drži Radivoj ranjenega fantička v naročju, ga po-klada rahlo v blazine, kupec in on pogledujeta rano, iz katere liili kri . . . Ivo zapove sužnju, naj teče po zdravnika.
Turban je padel fantu z glave. Zlati lasje so se razvili, se vsuli po tleh, po beli rami, se močili v krvi . . . Modro oko je pogledalo Ismaila in se zaprlo . . . Zgrudil se je na kolena i n udaril s čelom ob tla. Ranjeni fantiček je bila—Romana . .
XIII.
V sijaju solnca, v cvetju pomladi je ležal Carigrad. Pe trgih, kopališčih in ozkih ulicah je ki pelo življenje. Nad življenjem in cvetjem pa je plaval na črnih perutih smrtni angel Azrael. Modropega, zabuhlooka, jo hodila kuga po Carigradu. Hladnokrvni, v usodo Verujoči Turki se spočetka niso dosti brigali za morilko, ki je zahtevala vsako leto nekaj žrtev. “Azraci ga je poljubil,” so rekali mirno, ko je padel na živahnem sejmu ali na nesnažnem obrežju vodonoša, kupec ali mornar. Hodili so v kopališča, v kavarne, v mošeje, obhajali svoje veselice. Ni jim bilo mar kuge, dokler je morila le nižje sloje. Ali ko so | padale ljubimke paš po haremih, ko so umirali otroci in matere po sijajnih dvoranah, ko je našla potuhnjenka vhod v Mohamedov seraj, tedaj so se preplašili tudi Turki. Trumoma so zapuščali mesto, hiteli na svoja letovišča v carigrajsko okolico ali v vedno hladno Burso. Tiho je bilo po Vlahorni. Prazne so stale krasne palače, vrti so samevali.
Iz palače Ismail-paše še ni izginilo življenje. Ali stopalo je le tiho po pregrnjenih tleh, vleklo se plašno po prostranem poslopju. Nerada so se odpirala zunanja, velika vrata. Tiste, ki so prihajali, so kopali, kadili- Sužnji so opravljali molče svoja dela. Kuga je bila v mestu, nov gospodar v hiši, nov, strog red. Nepotrebne sužnje je poslal z mladim kupcem na paševa posestva. Nihče ni smel brez njegovega dovoljenja na cesto, nihče v hišo; kaj se godi v kiosku, je bilo prikrito sužnjem. Izpremenilo se je vse tako čudno, kar je prišel beg, novi gospodar, v hišo. Allah je udaril pašo. Zabodel je Ismail dečka, ki je bil prišel z begom—deček leži ... in paša hodi upognjene glave, drsajočega koraka, iz sobe v sobo, iz palače v kiosk, iz kioska v palačo. — Mladi gospod je tudi tako čuden, kar je prišel iz dežele kristjanov. Zavdali so mu čarovniki kristjanski psi! Ne mara ne za sultanov poziv, ne za prošnje matere. Ne umiva se po prerokovi zapovedi, ne hodi v mošejo. Beg gospoduje; trda, odločna je njegova beseda, klanja se ji tudi ponosna Aiša. Iz Pere prihaja krščanski hakim (zdravnik). Mladi begov suženj val-i in kuha zdravila v kuhinji, starejši suženj mu je vedno za petami. Allah daje in jemlje življenje. Lice hakima je temno, ko odhaja, plašno, ko prihaja. Težko, da ozdravi v desno ramo zadetega dečka.
(Dalje prihodnjič)
—------------o—‘— --------
(Nadallevanirt
“Pomisli, da storiš lahko ravno kristjanom mnogo dobrega kot vezir . . . Govoril sem že s svetlim padišem o tebi. Visokost te želi skoro videti—a treba je neke male ceremonije, preden si sprejet na dvor in v cesarsko službo . . . Mala komedija s« naredi—v*srcu nosiš lahko svoje prepričanje, da le ...”
Onemel je. Ni se upal izreči: “—pogaziš križ ...”
Porazil ga je izraz odločnosti v sinovem očesu. In kaj je to? Trije obrazi gledajo iz lica Vilemirjevega. To so Roma-nine neupogljive oči, mehko očitanje okoli ust je Jelenino, naje žene obrvi, ponosno čelo je Radivojevo . . .
Ne, nobene kaplje izdajske krvi ni bilo v Vilemirju. Opro stil se je rahlo očetovega objema in rekel odločno:
“Odpusti, oče! Jaz ne poznam licemerstva. Kar mislim, na to prisežem. Zapoveduj z mojim življenjem, a ne pogub ljaj mi duše. Vem, da mi ponujaš carstvo čez to divno mesto, čroz široka kraljestva, vem, da je vezir skoraj toliko kakoi sultan. Kaj hasne! Kratko je življenje in zemska čast, za vse zaklade sveta ne oskrunim križa, častitega znamenja na šega odrešenja.”
To je bil Radivojev glas, njegov pogled in kretnje. Dobro si ga naučil, vitez brez madeža ... Ti si to . . . Ti govoriš iz Amre, iz Vilemirja, iz tihih nočnih pošasti . . . Pa vas uženem. uklonim, pri Allahu da vas,!
Zažarelo, razgorelo se je staro sovraštvo. Srdit je vstaJ Ismail.
“Pogumen si, ker se zanašaš na Amrovo pomoč. Ne dobiš je. Zaprem ga. Bom videl, kdo je tukaj gospodar, Amra ali jaz. Ti nočeš časti? Pošljem te za sužnja v rudokop. V osrčju zemlje, pod bičem priganjača ti izgine pogum in ponos, še tri dni ti dam odloga, potem romaš v rudokop, Ljubomiro pa dam svojemu zadnjemu sužnju v zasmeh . . . Potomec viteza brez madeža, potegni se za žensko čast . . . Ujče ponosnega Vladi-miroviča, pomagaj si . . . Tefterdar Ismail je govoril zadnje besedo.”
Jezni blisk je ošvignil visoko postavo mladeničevo, ki je stal okamenel . . . šel .je paša. Juro je stal pri vratih v pritličju. Slišal je vse. Doslej se mu ni zdel pripraven čas pokazati se nekdanjemu svojemu gospodarju, zdaj mora govoriti. Priklonil se je:
“Zdrav, Ivo Klobuški!”
“Kdo si, človeče?”
“Juro, tvoj—potem Katarinin sluga. Prinašam ti pozdrav od spokornice Katarine, prinašam odpuščanje od kneza Radi voja . . . Vrni se, kakor sem se vrnil jaz.”
“Ha! Tudi ta stari vran? Hodi k vragu! Ne maram po zdrava od spokornic, ne odpuščanja od knezov brez zemlje Obrnilo se je kolo—jaz sem knez, on berač ... Pa glej, da se mi izgubiš izpred oči . . . Sicer ti pripravim muko, vredno spokornika. Ce si željan mučeniške lovorike, ti rad pomagam v tvoja nebesa.”
Paša se je igral z nožem, žeja po krvi mu je sevala iz oka . . . Saj to ni Juro, to ni Juro, to je Radivoj . . . Amra .je Radivoj, Vilemir Radivoj, povsod 011, vitez brez madeža . . .
Juro je rekel mirno:	“Dozorelo žito pada rado. Da bi
bila ljuba Gospodu taka žetev!”
“Nisi vreden smrti iz moje roke,” je siknil paša in šel'v
palačo.
Kaj skovikajo te sove in vrane? Kaj vstaja pred njim temno grozeče? To je Radivoj: izpreminja se v stotero oseb. pa je vedno on, ponosno čelo, prezimi pogled . . . Ah, da mu je pogrezniti nož v Radivojevo srce . . . Umirile bi se pošasti tihih noči . . . Nič več ne bi hodile v dolgih vrstah, s krvavimi ranami, brez glav in brez rok . . . Nihče mu ne bi klical z gro'
movitim glasom: Izdajica!------------
“Beg iz Srbije želi govoriti z menoj? Dobro, moj suženj, dobro . . . Vrag vzemi tebe in njega!”
Drug suženj je prišel in naznanil kupca iz Bosne.
Tudi tega je poslal k vragu. Toda morda se pomiri, če vidi tuje obraze, šel je v sprejemnico, sedel na blazino, da sprejme prosilce dostojno, kot gre paši. Mahnil je z roko. Suženj je privedel tujce. Visoke postave je bil beg. Prekrižal je roki, se priklonil. Paša ni videl kupca ne nežnega mladeniča, ki ga je gledal s čudno bolnim pogledom . . .
Gledal je bega . . . Pri Allahu, ali se mu je zblodilo! To je zdaj resničen Radivoj—oko, čelo, usta ... to je on,!
Skočil je na noge in zatrepetal od jeze ali strahu. Pogled je begal po sužnjih—usta so se odpirala povelju . . .
“Spoznal si me, Ivo,” je izpregovoril mirno Radivoj, “ve« tudi. po kaj prihajam. Kje je Vilemir!”
Trepetaje se je igral Ivo z nožem in siknil:
“Nikoli ga ne boš imel—naj umrje rajši, a pred njim ti . . . Prožen, kakor divja mačka, je skočil k Radivoju, preoblečenemu v turškega bega. Nož se je zabliskal . . . Radivoj ni imel časa umakniti se. Janko ni mogel prestreči—prišlo je prenaglo, nepričakovano . . . Mrtev bi bil Radivoj—ali nagic kot misel se je bil vrgel pred nož fantek .. . Zadel je nož, vglobi'
slop.iu in ne več v J. Smukovi dvorani. V Community Center se nam nudi več ugodnosti. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu o polu dveh popoldne v sobi št. 1. Community Center poslopja.
7, bratskim pozdravom,
Joseph Merlfil. tajnik društva št. 1 .1SKJ.
Joliči, ril.
Slovenski državljanski klub za Will okraj vljudno vabi vse slovenske državljane, posebno one, ki stanujejo v korporacijskem okrožju mesta, da se
izdali. V oktobru, ki je bil prvi mesec strogega uveljavljenja te odrebe, je bilo izdanih 3,800 viz, dočim bi bil maksimum v kvoti znašal 14,846. In lo so bile vize tudi za one, ki uživajo prednost. Sploh za mnogo dežel ni nikdo, ki nima prednosti, dobil vize vobče.
Imigracija v oktobru pokazu-je pomanjklaj od 47.9 odAto, napram istemu mesecu v prej-njem letu. Od 87,346 inozem-cev, pripuščenih v zadnjem oktobru, je le približno 9,000 spadalo v kvoto. Drugi so bili priseljenci na povratku (14,000), UH 2,500 oseb iz nekvotnih dežel in 1,900 sorodnikov izven kvote.
FLIS .
 o--------------
udeleže prihodnje javne seje naše® kluba, ki se vrši v nedeljo 22. febru ar ja o polu treh (2:30) popoldne v Slovenia dvorani.
Na dnevnem redu omenjene sej® bo zopet nekaj zanimivih porof.il ii' navodil, ki bodo v interesu državljanom in davkoplačevalcem. Prve letošnje volitve v našem mestu aeL bedo vršile dne 3. marca. Imamo precej kandidatov za razne urade. Torej, pridite na sejo omenjenega kluba in preskrbite si informacij, Ki vam bodo služile kot dobrim državljanom !
Jolm h. Živete, tajnik, j
  ■   —
n
VABILO NA
DOPISI
(Nadaljevanje iz 5. strani)
jr za vedno zatisnil oči. Naj mu bo _ iahka ameriška gruda, sorodnikom palgp bodi izrečeno iskreno sožalje!
Martin J ur kas,	gag
tajnik društva št. 70 JSKJ. 11
ZABAVNI VEČER
katerega priredi
društvo sv. Janeza Krstnika, št. 71 J. S. K. .L
V SOBOTO 21 FEBRUARJA
V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE. CLEVELAND, OHIO
N
' NO
. :
i§I Odbor vljudno
Ely, Minn. I [J
VL’SRi članom in članicam društva j j§ sv. Cirila in Metoda, št. 1 JSKJ na-[g znanjam ,da bomo od sedaj zanaprejigf zborovali v Community Center po-ji
vabi članstvo JSKJ in k obilemu posetu.
Za odbor:	Ivan
ostalo občinstvo
Kapelj, tajnik, 709 E. 155th SL
ANGLEŠKA LJUBEZEN 1)0 TRADICIJE
Umetne kače
ISKOVINE
od najmanjše do največje za
DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska liskama.
Ameriška Domovina
61 1 7 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND,OHIO
J
:Wa;
iz 1
dr.
istoi
jvzei
roči
je I
ni f
stri
Bos
lom
Po.S
SKORO DVA MILIJONA DOLARJEV
N
imamo posojenega rojakom na prve vknjižbe
AJBOLJSA INVESTICIJA
Sprejemamo vloge no rvošti ter plačujemo po
5%
The International Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Avenue
819 E. 185tli Street
CLEVELAND, OHIO
K flan (lai tskei Cle\ in i ml a
Anglija je zemlja tradicije in pobožnega čuvanja starih navad, ki so danes kot take že naravnost smešne, ako ne gledamo na njihov zgodovinski postanek. Vojvoda Atholl, eden izmed angleških aristokratov, izgubi lastništvo svojih ogromnih posestev, ako ga poseti kralj. Na srgčo pa si vojvoda po stari šegi lahko zopet kupi od kralja posestvo s tem, da da zanje kralju belo rožo. Kako je ta običaj nastal, nihče več dobro ne pomni, spoštujejo ga pa kot največjo svetinjo. Vojvoda Wellington, potomec zmagovalca pri Waterloo.!u, mora kralju na vsako obletnico te bitke prinesti zastavico. V Ayres’burgu imajo nekateri ple-j miči pravico in dolžnost dobav-i ljati slamo za kraljevo posteljo. Dasi angleški kralj že davno več ne spi na slamnatih blazinah, imajo ti plemiči še vedno to pravico in dolžnost ter jo vestno izvršujejo. Lastniki gradu Campis imajo iz pradavnih dni dolžnosti “držati glavo Nj. Veličanstva pri vožnji po morju, ako bi bilo treba.” Na srečo so moderni angleški kralji tako privajeni morski vožnji, da jim ni treba iskati pomoči gospodov iz Campisa. kadar bi jih obšla morska slabost in bi se morali nasloniti preko krova. Tudi tako smešna in nerodna dolžnost pa je Angležem nekaj svetega in si je ne dado vzeti, dasi je več ne izvajajo.— (“Jutro.”)
Nekem F. R. Cheneyu v državi Wisconsin so vrabiči povzro- i1 čali precejšno škodo na vrtu. j j Preganjal jih jc na razne načine brez uspeha, končno pa je le prišel na pravo idejo'. Staro gumijevo škropilno cev jo razrezal na primerne kose, katere je pobarval, da so bili videti kot kače. Te umetne kače je razmetal po vrtu in nobenega vrabiča ni bilo | več blizu.
MANJŠANJE IMIGRACIJE!
Jr
Z ozirom na obstoječo nezaposlenost ameriški konzuli so dobili nalog, da strogo uveljavljajo določbo priseljeniškega zakona, da priseljenec ne sme biti oseba, ki bi utegnila pasti na
V
GLAS NARODA
NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI
je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev.
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na:
GLAS NARODA
216 W. 1811» St.. New York. N. Y.
4r
Po
zanimivem čtivu presega vse dosedanje
E
(likely to become a public charge). Vsled tega nikdo ne dobi vize, ako ne dokaže, cl>: ima zadosti denarja oziroma, da ima nekoga, ki garantira, da bo lahko živel v Zedinjenih državah precejšno dobo, tudi če ne dobi nikakega dela. Na podlagi tega konzuli lahko odbijejo mnogo prošenj na vizo, tudi če bi ti ljudje v navadnem času imeli zadosti sredstev za prve pomoč v novem svetu.
Poročila s s t r a n i ameriških
konzulatov, prideljenih 21 deže- ;|'iinilllllimiimi m   lining
lam, katerih skupna kvota zna-'E FARMA NA PRODAJ E
ša 148,486 od celokupne letne E dobičkanosna, mlekarstvo, 84 akrov, l X- irnni 1 Ilirom 11 S*in o ' E vzhodno od Clevelanda, ob tlakovani ^
kvote 15*3,714, pOKaZll.ie.lO, CUl - cesti, blizu šole in dobrih trgov. Cena -iti	i j • • Jnl! nQ	i	2S	$6,000.00;	na	obroke.	Pišite:	CARR	ZZ
SO tl konzulati l/Oclll (o OClstOt- AGENCY, Jefferson, Ohio.	ZZ
kov manj viz, kot bi jih lahko riiiiiiiiiiiillllllllliailllillllllllllllltiilHili.Ti
Slovensko- Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1031
je izšel CENA 50£
BLAZNIKOVE
PRATIK
za leto 1931 Cena 20 centov
Naročila pošljite na:
“GLAS NARODA”
21G W. 18th St., New York, N.Y.
jrss
I	4)	Ken
<> NEGLEDE KJE ŽIVITE, V KANADI ALI <>	ZDRUŽENIH	DRŽAVAH	1	s
>
> je varno in pripravno, zato koristno za Vas, ako se
> poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in ( pošiljanje denarja v staro domovino.
Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 procente, že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila ste izplačujejo na zadnjih
poštah naslovljencev točno v polnih zneskih; kakoi' so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljenci prejmejo torej denar doma, brez zamude časa, brez nadalnjili potov ia stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila.
Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju nasreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodniji v stari domovini.
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.	New	York,	N.	Y.
s ned
ANTON ZBAŠNIK
Slovemki Javni Notar
5400 Butler Street	Pittsburgh,	Pa.
Je
je
tej
vi i
Ive
\
Air [je ( :tlo
l/deluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrate, aperokt Is vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Amerik« ali stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
SLOVENSKA CVETLIČARNA V JOHNSTOWN, PA.
nudi rojakom po zmernih cenah VENCE in CVETLICE za najrazličnejše prilika  Istotam si lahko izposodite slovenske knjig«.
MRS. MARY TOMEC 120 Market St., Johnstown, P*.
(Tel. 6211-B)
MnjT«čj» la Ha]nUrajaa aioveaaka lUtamka trgovina v Amarlki.
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piana is radio vaah can in Izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
«03* Rt. Clair A»«. la iJ» *. Ttth »1.. Claroliu«. O
✓ '
jim
lik*
\u
m
jat " [10]
IZLET NA
IZSELJENIŠKI KONGRES
V JUGOSLAVIJI
ZVEZA ORGANIZACIJ IZSELJENCEV v Jugoslaviji priredi koncem junija 1931 Kongres izseljencev iz vseh izseljeniških dežel, na katerega posebno poziva brate iz Združenih držav in Kanade in zastopnike njihovih društev. Datum Kongresa bo dodatno naznanjen in bo določen tako, da se bo najboljše ujemal s prihodom izletnikov.
Utleležniki Kongresa iz Severne Amerike odpotujejo
iz
NEW YORKA
16. JUNIJA
NA PRILJUBLJENEM OCEANSKEM KOLOSU
AQUITANIA
AMERIŠKI IZLETNI ODBOR (48 West 52nd Street, New York City), oficijelni organizator izleta iz Severne Amerike, bo dajal vse informacije o izletu, Kongresu, raznih popustih, speei-jalnih izletih, itd.
Zagotovite si pravočasno mesto v parniku! Za vsa pojasnila o samem potovanju bo rad na razpolago VSAK AGENT
CUNARD LINIJE
25 Broadway, New York City.
f--.	*	)\
POTUJTE 16. JUNIJA NA KONGRES IZSELJENCEV!
Okoristite se z velikim popustom in posebnim izletom
J
flli
lir
til.
|a
tri
tla
Fr
ris
ke
ir«
pa
ia
Po
11