Slovenski narod Štev. 34. Entcred aa sccond-jlass raaltpr Mav 20 1010 ut Ihe Post Oftloe at Pucblo, Colo,, umler tho aot ot March 3. 1870 Pueblo, Colo., 21. avgusta 1914. Edini slovenski list or zupadu. Geslo: Zapad za Zapadi Leto VDI Vojna od dne do dne. Ponedeljek 17. avgusta. Nemčija — Vsi cesarjevi si¬ novi, šest po številu, so sedaj na bojišču. Berolin in druga velemesta so mirna in oblasti uspešno obdržujejo nizke cene živežu. Cesar je lastnoročno pisal potrdilo VVilsonu o spre¬ jemu predsednikove ponudbe, da bi posredoval v svrho miru Cesar je rekel, da bo vzel po¬ nudbo v poštev. Objavljena so bila icfiena mrtvih in ranjen¬ cev in žalost pokriva mnoge kroge. Anglija — Angležko brodov je v sredozemskem morju je pognalo dve avstrijski križar¬ ki v Pola pristanišče. Anglež¬ ko brodov j e bode bombardira¬ lo trdnjave pri Polju. Froncoz ki škvadron je potopil dve avstrijski križarki pri Budva, poleg pa spravil še neko dru¬ go v beg, ki je konečno našla zavetje v Kataru. Francija Francoska arma- Miawa na Ruskem. Cesar po- j Nemci v Ameriki na javnih j Francija — Hudi spopadi se vršijo po celi črti v Alzaciji- Lofraine. Francozi prodirajo proti Saargurgu in so že zased¬ li Abresweilor, Agoundage in Salens. Francozka armada, ki operira južno od Mulhausena je zavzela razne nemške pozi¬ cije z bajoneti in zgube so bile velikanske na obeh straneh. Franoozi prodirajo proti Sfcrass burgu od treh straneh. Belgija — Nemško prodiran¬ je se je nekoliko ustavilo. Po¬ roča se le o malih spopadih med kavaleristi. Nemški na¬ pad je naperjen proti Mainz. Rusija — Kozaki z pomočjo kavalerije so prodrli skozi vz¬ hodno Rusijo od Eydkuhnen pa do Insterburg. Nemške predstraže so se umaknile. Ruski namen je prodreti do Koenigsburga. Japonska —Ultimatum Nem čiji, da se umakne iz daljnega vzhoda, bode baje zavržen. Japonska mornarica je popol¬ noma pripravljena za vojno in vojaški transporti že čakajo i navodil. Avstrija — Avstrijski vojaki : so dospeli na pomoč Nemčiji. ' Število teh vojakov je ne mo¬ či dobiti, čuje se da je Avstri¬ ja poslala celih sto tisoč mož. Nobenih zanesljivih podatkov 0 avstrijskem prodiranju proti Rusom v Stjr dolini ni mogo¬ če dobiti. Srbija — Srbsfia-črnogorska združena armada operira ob rekah Drina, Sava in Donava Srbi poročajo o svojih zmagah blizu meje. Italija — Sovraštvo med Ita lijani proti Avstriji postaja čimdalje večje. V torek dne 18. avgusta. Anglija — Uradno se poro¬ ča, da je 150.000 angležkih vojakov dospelo v Evropo. Vse kretanje armade se drži tajno in sploh ni znano, ali se angležka armada nahaja v Bel giji ali pa v Franciji. Belgija — Kapital so preseli¬ li iz Bruselj v Antverp. Kral¬ jeva rodbina se je že preselila. Prenesli so vse arhive. Mesto Bruselj sploh ni vtrdbeno in ima male važnosti, zato je pa zaveznikom vseeno če ga za¬ vzamejo Nemci. Nemška moč v bližini Bruseljna je kakih 500 tisoč mož, tako da bi bilo neumestno napraviti ji upor za brezpomembno mesto. Nem ška armada v velikih močeh počasi prodira južno Bruseljna proti Waterloo, kjer jfebil Na¬ poleon odločno premagan pred sto leti. Znano je, da se spo¬ padi neprenehoma vršijo med Vpredstraži, toda pojasnil ni 1 moči dobiti radi stroge cenzu¬ re. da prodira proti močni nemški vtrdbi pri Strassburgu. To je glavno mesto Alzacije-Lorrai- ne. Vtrdbe so izvanrodno moč ne, kajti zgrajene so iz jekla in cementa. Poleg so pa trdnja¬ ve opremljene z najmodernej¬ šimi Krupp topovi. -Francozi razumejo, kakšna uloga jih čaka pri tem zavzetju in zato peljejo s seboj najtežje topove s katerimi upajo premagati Nemce po ljutem boju. Inva¬ zija Francozov je zelo počasna Velike šume jih zadržujejo,da j nemorejo hitro premikati tež ko orožje. Vrhu tega je pa še nemški upor nenavadno mo čan. Prod Francozi se pa Nem ci vseeno počasi umikajo na¬ zaj do Strassburga. Nemčija —- Vojna oblast iz¬ javlja, da bodo Nemci kmalu zavzeli Bruselj. Nepotrjeno poročilo trdi, da je bil presto lonaslednik Frederick Vilhelm ranjen ter popeljan v Aix la Cliapelle. Tja se je nenadoma podal cesar. Od ene strani se trdi, da j« bil princ ranjen v bitki, od druge strani pa, da se je poškodoval v neki avto¬ mobilski nesreči. sreduje z kitajsko vlado v s\r- [shodih močno protestirajo pro ho, da ji povrne krajine v'ti časopisju radi tega, ki se v Shantung in tako prepreči j njem neprijetno piše čez Nem- vojno z Japonsko. , c oziroma Nemčijo. Nemci . , .. , r> . . piivijo, da ni prav da se tako Avstrija Iz Rima poročajo; n jih ov narod. Zahtevajo da so se Avstrijci morali uma- j namreč samo ,,poštenoravna- kniti iz \ adicir, kamor je do ; nje“ od rok časopisja in jav- spela velika ruska četa. Iz j nos ti. Na njihovih shodili pa Rima poročajo, da se je tudi Ljkdar ne pozabijo napadati avstrijska armada pričela mo- vse w, ovanez p80vkami kot bihzirati ob italijanski uaeji. !,, bar b ari “, , napolcivilizira* Vojno stanje je proglašeno za IU “, itd . Nemško časopisje Kranjsko, Stajesko, Trst, Idri- j vedno hvali sebe ter napada jo in Goriško. j vse druge narode in težko če Srbija — Vojna oblast trdi, j so. Slovenci, Hrvati, Čehi itd. tla je bila avstrijska armada j k «daj čitali kaj lepega in pri priŠabcu popolnoma poraže- j#?®*«? Slovanih v nemških na. lsTa je obstojala iz 80 000! betih. Nemdb! ne samo radi mož. Ubitih'je bilo 3000 mož, vi ? da A h ce !? Evropo lemveč ranjeuih oa 5000. 0tfl ° Ameriko. 1 a se jim baje ne bomo dopustili. Rusija — Generalni štab na | . v , , znanja, da ruska armada uspe- j ^ Rima pereea ,0 dne 10. t. šno prodira v Bukovino in Ga- d ? so Avst. ijci morali o pustiti obleganje Vladimira. Nadalje se tudi potrjuje, da se je že mnogo Čeliov uprlo in Avstrija — Generalni štab izjavlja, da je bila uspešno us¬ tavljena ruska invazija v Ga¬ licijo. Tam se uspešno bojuje avstrijska kavalerija ki je bila odpoklicana od srbske meje. Rusija — Uradno vojno po¬ ročilo dokazuje, da so ruske čete prodrle čez prusko mejo šestih različnih krajih ter dobile na stotine nemških vje tnikov. Vsa ruska kavalerija se sedaj nahaja ob meji pri Prusiji in Avstriji. ličijo. Italija — Poroča se, da je Nemčija poslala vojne in di- plomatične poslanike v Rim, da prisilijo Italijo priti Nem¬ ili hotelo iti v vojno. Slovenci Hrvati in drugi se tudi upira¬ jo in se pustijo na mestu us no. Celo Roosevelt je začel čiji na pomoč, zlasti pa sedaj mrtiti rajši ueg0 bi gjj v VO j ko ji še japonska grozi z voj- sko p ro ti rodnim bratom. Tajnik Bryan izjavlja, da je napa dob ji od amer. poslanika v dati Rockefellerjevo početje v B črolinu vest, da socialistični Coloradi. Priporočal je Golo- j VOr i ite lj Liebnecht ni bi! us- radčanom svojo rVogressive j m5 ( 3 eni stranko, namreč kot edina re¬ šiteljica sedajnih razmer. Četrtek, dne 20. avg. Anglija zanikuje, da je an¬ gležka armada na bojišču v Belgiji. — Fracozi dobro na¬ predujejo proti Strassburgu Zopet so zavzeli Mulhausen in druge kraje v Alzaciji. — Bru Papež Pij X. je umrl dne 20. t. m. ob 1:20 uri zjutraj. Bo lehal je več dni in poleg je bil še zelo razburjen radi evropej¬ ski? vojne, ki je tako hudo u- | pMivala na njega, da je podle¬ gel Pij je bil izvoljen pape- Srbija — Vojni minister Ba sitich izjavlja,da je bilaavstrij ska armada pri Sabcu hudo joražena. Skušala je prodreti Sabško dolino in bila je tam nenadoma presenečena od ve- ike dobro utrdbene srbske de vizije,ki je shitrim naskokom spravila Avstrijce v beg. V ne redu so Avstrijci opustili 14 topov ter 15.000 mrtvih, ran¬ jenih in vjetih. Italija — Italijanske čete so koncentrirane ob avstrijski meji, da varujejo nevtralnost. V Rim je došio poročilo iz Po- ja, da se je tam ponesrečila avstrijska torpedovka štev. 19, ko je zadela ob podmorsko mino. Le ena oseba iz vsega možtvase je rešila. V sredo, dne 19. avg. Belgija — Nemška artilerija v veliki množini napreduje. Etudi spopadi se vršijo vzhod¬ no od mesta Bruselj. Nemško zavzetje rečenega mesta se po roča v raznih krogih, toda za¬ nikuje od belgijskega poslani¬ štva v Londonu. Nemška ar¬ mada pri Meuse in prva arma¬ da je sedaj v boju in zavezniki potrjujejo, da so pod hudim pritiskom. Poroča se, da so bile trdnjave pri Liege zavzete in da so jih Belgijci upostošili prej ko -so jih opustili. Toda tudi to vest zanika belgijska vojna oblast. Anglija — Vojno minister- stvo priznava, da stališče po¬ staja čimdalje bolj resno na severnem morju. Pričakovati je skorajsuega napada nem ških podmorskih čolnov in torpedovk na angležko bro- dovje. Z gotovostjo se sedaj trdi, da se angležka armada nahaja na bojišču v Belgiji. Francija — Francoska arma¬ da v severni Alzaciji je zavze laSaarburg. Nemci so se nam reč umaknili brez vsakega u pora.Bitka se vsaki čas prične pri Strassburgu. Nemčija —Ministerstvo iz¬ javlja, da so Netoci zavzeli proti Antiverpen. — Nemčija se bo uprla Japonski. Njej je namreč vseeno, če je enega napo veda vojne več ali manj. Poroča se o velikih nemških zmagah v Belgiji. — Avstrija ni izdala nobenega urad n f ga poročila tekom zadnjih 17 ur. Notranje finančne razmere so v veliki zadregi. Kampanija proti Srbiji je brezuspešna,ker mora porabiti vso svojo silo proli Rusiji in Franciji. — V Pragi so se Čehi uprli iil so imeli mesto v oblasti za en dan.. Potem so prišli vojaki ter postrelili vse prebivalstvo, ki se je nahajalo na ulicah ne glede na starost ali spol. Odločilne bitke §e ni pričakovati Žave/.nc armado se počasi umikajo z namenom spraviti Senice v past. XII. gl. zborovanje K. S. K. J. v Milvvaukee, Wis. Alihvaukee, dne 17. avg. — Država VVisconsin oziroma mesto Mihvaukee je lahko po¬ nosno, ker se vrši tukaj baš te dni XII. konvencija naj¬ večje in najstarejše slovenske podp. organizacije, to je K. 8. K. J. V zvezi s to konvencijo pra znuje jednota ter konvečni zb-n- 20ietnico svojega obstati ka. Kakor znano, je bila vsta- novljena ta jednota dne 2 aprila 1893. Sveta dolžnost je torej nas vs.h ameriških Slovencev, da se spominjamo tegaslavlja, ter da kličemo K. S K J. Se na mnogo leta! Vi vant, Floreant, Crescant! Včeraj opoldne, ah na ne deljo dne IG. avg. je dospelo semkaj iz Chicage približno80 delegatov iz raznih držav na¬ še Unije. Na kolodvoru jih je pričakovalo z godbo na čelu več domačih slovenskih druš te v in drugih Slovencev, kjei je pozdravil delegate g. Fran¬ čič, preds. tozadevnega odbo¬ ra. Zatem je cela vrsta odko¬ rakala po National A ve. v So. Side Turn Hall, kjer se vrši konvencija. Več hiš je okin- čano s primernimi pozdravi ter zastavami v znak veselja in v znak gostoljubnosti mil- wauških Slovencev. Dasirav no je vladalo med delegati splošno veselje, smo kmalu pri prihodu v Mil\vauke8 zve deli žalostno novico, da je ra¬ vno isti dan umrl tukaj član dr. sv. Janeza Ev. št. 65, na¬ mreč brat John Bevec, rodom iz okraja Kozje, na Štajerskem Delegatje so sklenili, da se vdeleže tega pogreba v skup¬ nem številu. Ker je- bil to pr Iz urada blagajnika Slov. Zavetišča. Slovens. občinstvu in pri¬ jateljem Zavetišča: Nedavno je izdal tajnik Zavetišča g. Frank Krže poziv za ponovno zanimanje za Slovensko Zave¬ tišče na katero je upati da se bodejo rojaki oglasili /. ravno tako vnetim zanimanjem ka¬ kor se je pokazalo na vseh straneh ob začetku \etanovit- ve. To Zavetišče je tako blaga ideja da je nikakor nebi smeli opustiti če imamo kaj narod¬ nega ponosa. Od začetka po- javljenja te ideje pa do danes, bili so žalibeg, tako slabi časi da se ni moglo vič St o. iti kakor se je, toda podlaga je narejena in sedaj je le odvis¬ no od nadaljnega zanimanja in prispevanja, katero je upa¬ ti da se zopet na kak način obudi. Uradniki Zavetišča bi zopet radi zborovali v mesecu septembru, toda zborovanje uradnikov ne prinese nič brez navodila od slovenskega ob¬ činstva, prosimo tora j \se one ki so se v začetku tako lepo zanimali, da bi še en krat opo¬ zorili javnost na to prelepo idejo da bodejo tako imeli u- radniki vsaj nekaj pojma ko na zborovanje pridejo kaj da narod želi Ce nikogar ni mo¬ goče vresuičiti idejo Zavetišča, potreba je poiskati in določiti zakaj naj se porabi nabrani denar ki je bil darovan z naj • boljšim namenom. Po mojem mnenju pa ni še prišel čas da bi obupali popolnoma nad vs- tanovljenjem Slovenskega Za¬ vetišča, kajti če se ozremo v zgodovino dobrodelnih zavo¬ dov med vsakim drugim naro¬ dom, zapazili bodemo da so tudi med njimi imele najbolje selj je baje že v rokah Nemcev žo|n 9. avgusta 1903. Bil je Del nemške armade prodira ster . 9 let. Naslednikom bo- odovim Te d note .ideje največ nasprotnikov in de baje izvoljen Rafael Merfyi. vl sluc« Naročite Vaše tiskovine pri nas! Tiskarna ..Slov. Narod“ slovenski NAROD Prerokovanje Tolstoja. Edini slovenski lUt n. zapadli Iti glasilo Zapadne Slov. Zveze. Izhaja v:.nk petek. Naročnina za Ameriko le proti predplačl stivno; za celo lete. $1.50; z» rol h la Sl.OO; za Evropo $2 OO. | Ogluši »prejemajo sc po dogoToru. popisi in notice priobčijo se brezplačno. Dopisi brez pod¬ pisu so ne sprejmejo. Pri spremembi bivališča naj vsak naročnik naznani pol*-# novega' tudi »tari naslov. Popisi in denarne vrednosti pošilja* naj sc na naslov: SLOVENSKI NAROD BOX 1,81. PUEBLOJCOLO. Pisarna : ,17 w. NORTHERN AVE. ; Olfica TELEPHONE: MA1N 995 E. J. MENSINGER, urednik in lastnik SLOVENSKI NAROD Tho only Slovenlnn nou-gpaper in tho Vest. Published weekly by K. J. Monslngcr. at 117 \V. Northern Are.. Pucblo, Colo. The olficial organ ol the "Vestern Slav. Assooiatlon" Advertising rates sent upou requcsL DOPIS Frederick, Colo. — Prosim da uvrstite.ta moj dopis v nam priljubljenem listu,,Slovenski Narod - ‘! Kar se dela tiče, je tukaj slabo. V premogovnikih traja štrajk že 4 leta in 3 me¬ sece. Imamo tudi tukaj nekaj linijskih rovov, toda v teh se pa delo težko dobi. Ena druž¬ ba, ki lastuje linijski premogo rov je bankerotirala tako, da je še nekaj naših rojakov zgu bilo težko prisluženi denar. Nekateri so zgubili po $60, po $100, itd. Nas delavce pa res povsod preganjajo in zatirajo. Na društvenem polju se tudi nemoremo pohvaliti, ker so delavske razmerč tako slabe, da tudi društva ne morejo na¬ predovati. Tudi ne smem po zabiti, da nekaj rojakov dela po sosednih farmah, nekateri obdelujejo polja na svojo roko Prav dobro pa napredujeta ro jaka Anton Šuklje in Marko Sikich, ki sta kupila farme lansko leto. Prvo leto je bilo bolj slabo, ker se nista razu mela na coloradsko poljedel¬ stvo, kjer je treba umetno na makvati zemljo. Letos imata pa boljšo srečo, letino imata tako da jima stari farmarji skoro zavidajo. To je hvale vredno. Naša rojaka sta poka zala drugim narodom, da tudi Slovenci znajo obdelovati pol¬ je. Samo nekoliko skušnje in energije je treba. Čez nekaj leti mora vsak postati samosto jen. Zato rojaki Slovenci, pri¬ mite se poljedeljstva, to je edi na pot dosamostojuosti delav¬ ca. Saj smo skoro vsi prišli iz kmetijske hiše, vsak lahko drži plug in motiko. Samo energije in potrpljenja je po¬ trebno, pa bo šlo. Prvo leto je hudo, drugo leto se pa že splača, ker farmar vedno toli¬ ko pridela, da pošteno živi. Ako bi se Slovenci bolj zani¬ mali za poljedeljstvo kakor na priliko Švedi, Nemci, Italija¬ ni in tudi Japonci, tedaj bi naš narod imel večje spošto¬ vanje od drugorodcev. Tora j Slovenci, hajd na sveži in čis¬ ti zrak, katerega je dobiti na farmi! Posebno dobra prilika se nu¬ di zdaj Slovencev, ko je odpr¬ to mnogobrojno število home- stetov. In druga prilika bode ko se bode vršila razprodaja državne zemlje na javni draž bi namreč pod lahkimi pogoji Zemlja se nahaja blizu Colo. Springs. Državna zemlja se ne proda drugemu nego onemu, koji se bo na njo naselil za stalno — špekulantom se ne proda. Razprodaja žemlje bo na 2. in 10. septembra v Den- verju Slovenci na nogel Pol¬ jedeljstvo vam bo več prineslo nego topilnica ali jeklarna. S pozdravom do vseh Slo¬ vencev, zlasti pa štrajkarjern v južni Coloradi. Stojte trdno do zmage. Tebi Slovenski Na- ( rod pa želim obilo predplačni¬ kov, ker ti si edini delavski list na zapadu severne Ameri¬ ke. A. S. poljedeljec Box 25 Grof Leo Tolstoj, veleznani ruski pisatelj, je že prod zdav¬ naj prerokoval sedanjo evro¬ pejsko stališče, Trdil je, da bo leta 1912. izbruhnila vojna v južno-vzhodni Evropi in res je nastala velika vojna na Bal kanu- Trdil je tudi, da bo ta vojna pač le pričetek velikega konflikta, katerega se bo vde ležila skoro vsa Evropa. In zopet se je Tolstojevo prero¬ kovanje uresničilo. Po vojni na Balkanu se je Slovanstvo povspešilo in bolj vtrdilo, po¬ stalo je bolj močno. To je pa hudo zabolelo nemški narod, ki v Slovanih vidi svojega naj večjega sovražnika. NerOec je z veliko jezo opazoval ta slo¬ vanski napredek in vedno je iskal priliko, da z orožjem pre preči napredek Slovanov. Ne¬ mec sam ni dobil povoda, da bi bil napadel Slovane. Zate¬ kel se je pa na dunajski dvor, kjer ima nemški narod dobre¬ ga zastopnika in zaščitnika Germanstva. Z nemčurskim avstrijskim vladarjem je Ne¬ mec spletel kito, ki je prived¬ la do sedanjih homatij v Ev¬ ropi. In vojska se ne gre za kako zadoščenje, saj Slovenci, Hrvati, Čehi in drugi Slovani v Avstriji, ki štejejo kakih 65 odstotkov vsega prebivalstva, nimajo nobenih računov s Sr¬ bi, Rusi, Francozi, itd. Mar več ee gre cela stvar zgolj radi tega, ker Nemec ne more pu¬ stiti, da bi slovanski narodi napredovali ter postali močne ji nego je nemški. Nemško časopisje očitno priznava, da je morala Nemčija iti v vojno radi tega, ker so se Slovani širili ter napredovali in so čim dalje postajali Nemcem v ne varnost. Sedanja vojna v Ev ropi ni več boj med Avstrijo in Srbijo, temveč vojna med Nemci in Slovani. Je že res, da se morejo Slovenci, Hrvati Čehi itd. bojevati pod avstrij¬ skem praporom, toda vojsku¬ jejo sč le radi tega, ker so pri¬ morani. Slovani v Avstriji dobro vedo, da se ne vojskuje¬ jo niti za vero, niti za narod, niti za dom. Vedo dobro, da se vojskujejo za razširjenje protestantovskega nemškega naroda in nemške vlade. Mno go Čehov in drugih narodnja kov v Avstrijski armadi se je že vprlo in ni hotelo iti sedaj v vojno. Na stotine so jih že postr.elili in mnogo jih še bodo Kot se je že v Nemčiji pričela revolucija proti vladi, tako se bo tudi v slovanskih avstrij¬ skih deželah. Ljudstvo se iz¬ obražuje in bode kmalu pre¬ nehalo bojevati se za tiranske kralje in cesarje. Nemec se tora j vojskuje pro ti napredku Slovanstva. In ako se kaj nenavadnega ne pripeti, bode koncem te vojne zavladal v sredni Evropi, ali Nemec, ali Slovan. Grof Tolstoj je tudi prero koval konec sedanjega klanja. Ni povedal, ali bo Nemec zrna gal, ali da bo Slovan. Trdil ie da se bo evropejsko ljudstvo vzdramilo tekom vojne, spo¬ znalo bo neumestnost takega klanja, spoznalo bode tiran¬ stvo kraljev in cesarjev, spo nalo bode, da sedanje postave kakor tudi vlade ne odgovar¬ jajo sedanjim zahtevam. Leta 1915. bode prišel iz severa človek — novi Napoleon — ki je pisatelj oziroma žurnali- st in ima le malo vojnih sku¬ šenj. In ta bo stopil na oder krvave igre ter izvršil svoje moderne načrte. Skoro vso Evropo bo vladal do leta 1925 Nadalje je Tolstoj prerokoval, da bo koncem tega groznega konflikta zasijala novapolitič na doba, ko bodo odpravljeni vsi kralji in cesarji. Ustanovi la se bo velika zveza evropej¬ skih držav, sedanje postave in vlade bodo pohodili v prah. Nadomestilo se bo to z novo in pravično vlado. Nadalje je tudi prerokoval, da bo prišel človek, ki bo vcepil drugo ve ro v svet, vero ki bo praktič na in koristna človeški družbi In vse stare vere bodo opusti¬ li. In ta spreobrnik, pravi Tolstoj, bode mongoljski Slo¬ van. Ta človek že živi med nami in ne ve do kako važne¬ ga dela ga bode usoda pokli¬ cala. Veliko je prerokoval Tolstoj in dosihmal jo je dobro pogo dil. In ako se še ostalo tako točno izteče, tedaj bo tembolj še za človeštvo in za ta svet. V resen prevdarek treznim čitateljem. Ko se je nopočela vojska med Avstrijo in Srbijo, takoj so se simpatije nas Šlovencev v Ameriki zatekle k eni ali drugi stranki. Eni so poslali zelo navdušeni za Avstrijo, eni pa seveda za Srbijo. Ima¬ mo sicer tudi tretjo stranko, ki nima čuta niti za eno, uiti za drugo stranko ter opraviče¬ no obsoja vojno, zlasti pa to zadevna vladarja, ki sta pokli- oala svoje podanike ter jih poslala v klavnice. Vsak trez no misleč človek bi moral ob¬ sojati vojno, saj vsak ve kak¬ šen pekel je to in koristi samo kronanim lenuhom. Zato ima tretja stranka najbolj pravo stališče. In iz tretje stranke izvira narodna stranka, ki so¬ vraži avstrijsko vlado (ne ljud stvo, kajti ono nima nič pri stvari) prvič radi tega, ker je ona povzročilo oziroma napo vedala sedanjo vojno, in v drugič radi tega, ker je vojno napovedala ravno proti slo vanskemu narodu srbskemu in primorala 05 odstotkov svo jih podanikov bojevati se pro ti rodnim bratom. Stranka, ki simpatizira z Srbijo ima na dalje v svojili vrstah take lju di, ki ljubijo svoj narod bolj nego ljubijo nemčursko vlado v Avstriji, ki je bila vedno kruta Slovencem. Na srbski strani imajo rodoljube, kate¬ rim se smilijo Slovenci in dru gi Slovani v Avstriji, ki mo¬ rajo za prazen nič prelivati kri za napredek Germanstva in za nazadnjaštvo Slovanstva. Ima mo rodoljube, katerim sesmi lijo naši rodni narodi, vsi ene in iste matere ,,majke Slave 11 katere sedaj hoče uničiti tiran ski in ošabni Nemec. Imamo rodoljube, katerim je narod nost pri srcu in ki poznajo pe sem ,,Hej Slovenci" v kateri se dobesedno glasi: ,,5rna ze¬ mlja naj pogrezne tega kdor odpade" od svojega narada. In je torej sploh kaj čudnega, ker se na tisoče Slovencev, Hrvatov, Čehov, itd. v Arne riki poteguje za uspeh slovan¬ ske vojske? Vsi slovenski listi v Ameri ki, izvzemši nabožnih, so na narodni podlagi iu kot taki se zavzemajo za slovanski narod Po svojih močeh skuša naše časopisje izobraziti narod ter ga spraviti na boljše stališče. V sedanji vojni se je časopisje jasno pokazalo, daje na strani in v korist našega ljudstva. V prvi vrsti je naše časopisje ob¬ sojalo vojsko. V drugič je pa obsojalo Slovencem sovražno avstrijsko vlado, ker je tako rekoč prodala svojih 65 od stotkov (vsi Slovani) namreč Nemcem, ki naj ž njimi zati rajo Slovanstvo. Radi tega bi moral vsak rodoljub odobia- vati stališče našega časopisja. Toda kljub temu še najdemo med nami ljudi, ki trdijo, da bi se tukajšne Časopisje mora lo zavzemati za nemško stališ¬ če, bi moralo biti na strani one vlade, ki je zatirala naš mili narod v lepi naši domovini. Za vzrok kažejo staro vero Sr¬ bov ali Rusov. Pomislijo pa, ne, kako Nemec sili naprej z njegovo prote6tantovsko vero in jo bo vdomačil na slovan¬ skih tleh, če le zmaga v tej vojni. Ti avstrijski patrioti pa dajejo še ta vzrok, da poznajo nekaj neolikanih in surovih Srbov, češ da so potem vsi Sr¬ bi taki. (Ti patrioti naj bi okoli sebe malo pogledali. Za čašo vinca rufnega Pošten kristjan življenje aa. Da, dal bi ga za. tako vince, kakoršnega je do biti edinole v gostilni: Joe shuštar-ia PHONE UNION 1026 201 E. NORTHERN AVL, PUEBLO, COL. M. NOVAK & F. GREBENC priporočala svojo gostilno 300 SPRING STREET Točiva vedno sveže Neefovo piro ln najflneJU {Ranta ter prodajava raznovrstne smodke. "radi prodajava Noetovo pivo na debelo. Za točno postrežbo Jamčiva. Pijmo ga, dokler živimo! Najboljšega pa ima MARTIN SIMSICH Gostilničar na Grovc GOSTILNA PETRIČ & TEŽAK 317 SO. UNION AVE. Je najbližja slovanska gostilna od U- nlon kolodvora v Pueblu. Točijo se raznovrstne pijače- Rojakom se last leje pr' nlka najtopleje priporočata. Prijatelji nas podpirajo steni, da podpirajo oglaševalce tega lista! 4XšXi®»sxESX4XsXs>®3X.X^^ Zapadna Slovanska Zvesa USTANOVLJENA 5. JULIJA 1908 INKORPOKIKANA 27. OKTOBRA 1908 VVestern Slavonic Association Glavni sedež: Denver. Coiorado GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN PEKEC, «11 Wnsh. Street. Denver. Goloroko. PodpP^I sed n ik: MARK MATJAŠIČ- =322 M.duon Ave. But*. Ben, I Talnik: JOHN KLUN, 615 Eigm Pisce. Denver. co.o. II tsjnlk obenem zapisnikar: J. CANJAR. 4422 Gmot SL Denver. Com. Blaga'nlk: JOE VIDETIČE. 4485 Logau Street. Denver. CciO. Zaupnik; JOHN PREDOVIČ. 4S37 IVashington SL, Denver. COio. NADZORNI ODBOR: JOE PRIJATU, predsednik. 6232 \Vnshlngton Street. Denver, Colo. JOHN GERM, 412 Sprlng Street, Pueblo. Colo. ALOJZ PROSEK, Boj 272, Louisville, Colo. POROTNI ODBOR ANTON VODIŠEK, predsednik. 424 Park Street Pueblo, Colo. FRANK MALOVIGTI. Helper, Utah. JOE LAKOVICH, Boi BS. Louisville, Cola GOSPODARSKI ODBOR: John Pekee John Predovlch, Mihael Simčič, Joseph Videtlch ln John Dergano. VRHOVNI ZDRAVNIK: H. D. MARTIN, Majestlc Bldg, Denver, Coiorado. URADNO GLASILO: "SLOVENSKI NAROD". Boi 1181 Pueblo. Coiorado Vse denarne nakaznice ln vse uradne stvari se poflljajo na gl. tajnika, pritožbe na predsednika gl. nadzornega odbora, preplrno zadeve pa na predsednika glavnega porotnega odbora. Rojaki! Podpirajte »Slovenski Narod"! Dobi se v lekarnah. JOS. TRINER e n « '-'azevalec in Izvažcvalec 133-39 S. Ashland, Chicago, III. V0Čk™8,? J p E d,; L P I f! IH |f P«**! močno zdravilo i.ul Imejte ga vedno doma v , U( hh sklonih J/.? 8 ® 8 a Pomeša t. olikanim oljem J rab,te> ako je treba. KONEC NA 4. STKANI. „Prokleta...!“ Roman, spisal Emile Richebourg -Poslovenil Janko Leban- (Nadaljevanje) ali živega me ne dobe v roke! Pierre zakriči zamolklo, n Pa saj ne vedo niči " zavpije .,Ziva duša te ne zatoži, ker niti suma nima nihče nate. “ Posestnik se strašno zasme je. ..Malopridnica, ki sem jo zpodil, me zatoži. 1 ' — ,,Jac ques," reče Kouvenat tresoč se. ,, Kar si sedaj rekel, to je gfozno! “ Mellier skomigne z ramo. Prav bi storila!" reče z vot ne moremo zopet poklicati v življenje, ni li res? ' — ..Žali- bogne," zavrne R vuvenat z bolestnim izrazom, ki ga je volčji ubijalec dobro opazil. ,,Kako je kaj gospodu Mel lierju?" povpraša. —..Prav dobro, Jean Renaud "— ,,Je liže na travniku?" — ,,Ne. Gori je v sobi, imajoč opravilo z računi. Je li mu imate kaj povedati? Grem, da ga..." — Ne, gospod Pierre, ne nadle gujtega —In gospicaLuci/a?" — Tudi njej je dobro, prav do- jezi selbro." — ,,Izvest no je že vsta i .ne ? se ne usušijo te moje solze...,- — — - I Odsihmal sem zakleta v ta, da lim glasom. ,,Ubil sem jej Prav imaš, “ pravi Mellier j jokam za očetom svojega otro- ljubimca in ona se bo mašče Zaničljivo pogled&vši hčer. j kal..." vala!" — ,,Jacques! " ,,To dekle je ob um. “— n “ ' - J -~ ’ . [prav, ob um sem, j Luciia. ,.Ob um -,.— .ounuou ucermei a ‘° ovu J° uct3I l° jmel manjj—,,Želite li govoriti z njo?" I besna radi obupa 1“ — ,, Jac- /nesreče. Besno zatuli ter s tre j usmiljenja, kakor s psom; za-1 — v Da, imam jej nekaj sporo- j ques“, zaprosi stari služabnik, jpetajočimi ustnicami, drhteč/ P°d>l si jo, proklel in sedaj jo Uti o Genevievi. " — ,.To je \r« iwi> *■"> *• *^j|■ p a nagajivo, “ reče Rouvenat. / — ,,Kako?“ — ,, Prihajate malo prepozno." — ,,Balsem se, da pridem prezgodaj, gosp. (Nadaljevanje na 4. strani.) Unijski delavci razvažajo naše blago. Naročite najboljšo Walter- jevo pivo od nas! Nekoliko ledu damo zastonj! The Chicago LIQUOR HOUSE H. LEVIN & SON lastnika _ .,„cv. 4 uco. jez.1 S«iuru. - „WVB31D<) jeze VSI starec, ki se ponosno vzravna, la in kmalu pride dol, kajnt • ,To je preveč, to je preveč !... Hočem jo počakati trenote.c. Ti si s svojo hčerjo imel manj — ,,Želite li govoriti z njo? __ . namiljen u» k« te ° H ,, Ne bodi tako trd proti, saj,od jeze hoče skočiti v svojo š ? zasramuješ... Vedel sem,da je vendar tvoj otrok." — ,,Ta ničvrednica mi ni nič več. ,,Jacque8, Jacques" nadaljuje Rouvenat, ,,hočeš še neusmil jen po tej strašni noči? Ali ne bi rajši odpustil?" Mellier se zgane in nekaj trenotkov se mu maje duša med dvema nasprotnima čuv- stvoma. Naposled se obrne k svoji hčeri ,,Zaradi spomina na tvojo mater, ki je bila pridna in ča¬ stita žena, hočem imeti s tabo usmiljenje. — Odpustim ti ne, dovoljujem ti pa, da lahko os¬ taneš v tej hiši." — ,,Vi, vi hočete imeti usmiljenje!" za¬ vrne deklica pikro in poroglji¬ vo. ,,0, vaše srce ne pozna tegačav6tva! In, ali kaj zah¬ tevam od vas? Usmiljenje z menoj! Najsi bi bili sposobni tega čuvstva, jaz bi ga ne ho¬ tela, odklonila bi ga!“ Posestnik se obrne k Rou- venatu. „Ti si slišal," pravi žalost¬ no. ,,Ona ni le izgubljeno, ampak tudi nesramno dekle." — ,,01" nadaljuje Luciia s hripavim glasom, ,,vi mislite, da ste pač blag človek, če mi pustite življenje, ko ste mi u- ničili vso mojo srečo, ko ste mi umorili njega 1 — To se imenuje pri vas usmiljenje 1 Jaz, jaz vas imam za krutejše¬ ga nego leva ali tigra, nego vsako divjo žival! Ha! Kakor bi si želela še živeti? Oemu li? Da bi morebiti vedno stokala, jokala ter klela svojo eksisten¬ co? Iztaknili ste mojo skriv¬ nost, vedeli ste, da sem kriva; ogoljufala sem vas, žalila, to je res, in vi ste imeli pravico tirjati od mene, da se opravi¬ čim radi svojega obnašanja. Vi ste me morali povprašati, in vse bi vam bila povedala. O, vaša jeza, ta bi bila strašna,to vem; a vi ste mi oče, imate pravico, kaznovati me. Vsako kazen bi bila rada trpela, ne j da bi se radi tega pritožila. Pa niste storili tega. V svoji veli krutosti se vam je zdelo bolje, zadeti v tmini, nejunaško, za¬ vratno. — Izbrali ste si ostu¬ den način maščevanja: nizko zlodejstvo! — O, imeli ste prav, ko ste me ravnokar ime¬ novali izgubljenko; da, da, jaz sem izgubljena, povsem izgubljena! Nimam več priho- dnjosti, nimam nade, nimam česa želeti si več, po čem ko¬ prneti, nego samo po smrti I — I n vendar bi bila lahko tako srečna — tako srečnal On me i je ljubil, postal bi bi! vaš sin." ■ — ,,Ta nesramnik, ki te je (goljufal!" — ,,To je laži" , ,,Nihče ga ne pozna, zamolčal j je svoje ime."— Ni ga za- 1 molčal, sam ga ni poznal, bil pa je na tem, da bi ga našel. ! Bil je ravno namenjen odpo- I tovati, poln nade in zaupanja. , Kmalu bi se bil povrnil z ime- i nom, z rodbino, morda spre- j moženjem, da bi pri vas pro- I sil moje roke. ‘‘— ,.Eaž, laž!" i — ,,Ne, istina! Nesrečnik ni i mogel slutiti, da prežite naoe ' 8ti nanj, hoteč ga umoriti!" Ob teh besedah udari v jok ,,Nočem, da jokašl" reče posestnik surovo. ,,Tvoje sol- i ze me iznova žalijo. ‘ ‘ Deklica ae zopet vzdigne, ' °fci jej zažare v nezatajeni jezi. < ,, Meni prepovedovati, da na i ne jokam! Iztrgajte mi pa srce iz prsi... Nikdar, nikdar —. svojo ftčer s povzdignjeno pestjo. Pa zopet mu zabrani to Ro uvenat, ki stopi med njiju. Luciia se ni ganila, da se u brani žugajočemu udarcu.Nje¬ na mirnost, strašnejša že mi¬ mo njene jeze, je klicala vih ro na dan. ,, Pierre", zahrope posest¬ nik. ,,Jaz nimam nobenega otroka večl "Po tem se obrne k njej: ,,Nesrečnica! Dobro si storila, kosi zavrgla moje usmiljenje! Proč s teboj! Ni mam več usmiljenja... Zapuš čam te, zatajujem, izganjam! Proč s teboj, proč s teboj! In vzemi na pot moje prokletsvo jaz te proklinjam..." 1 n z žugajočim obrazom po¬ kaže jej vrata. ,,Pa to je nemogoče," zavpi je stari služabnik obupno. ,,Ti ne smeš poditi svojega otroka od hiše, jaz se temu vstav¬ ljam! “ ,,Molčil“ nadaljuje posest¬ nik. ,,Nočem je več videti. Naj ide proč, jaz sem jo pro- klel... Naj zakriva svojo sra¬ moto, kjer hoče!" Luciia stopi s trdimi koraki proti durim. Rouvenat jo hoče vstavljati ,,Ne, ne," opomni ona, ,,ne ostanem niti minute več v tej hiši. Nesrečni otrok" zavpije stari sluga jokajoč, ,,kam li hočete iti?" — ,,Ne vem." — „0 ne, ne odhajaj- ,,Jacques, za božjo voljo ne pusti je iz hiše 1 ‘ 1 Mellier se ne gane ter molči ..Dobri mi Pierre," naual- ljuje mlada deklica, ,,ne tru¬ dite se, da bi me pridržali tu¬ kaj ; vze zaman, jaz hočem iti proč, Saj sem izgnana, prokle tal... Ne zabite za-me, Pierre spominjajte se včasih nesrečne Lucile!" To rekši plane ia izbe ter hiti nizdolu pa stopnicah. Rouvenat hoče hiteti zanjo. ,, Stoji" veli mu gospodar ostro. Stari sluga obesi glavo. Mlada deklica zapusti hišo skozi male duri, preboravši vrt, krene na pot med dvema grmovjema ter dospe tako kmalu iz pristavnega okoliša. Pierre je ostal pri posestni kutermu ponavljal: ,,Pokliči jo nazaj, pojdi za njo!" — Pa ( . . besede, katere se je nadejal, j na deželni cesti, četrt ure od posestnik ni izpregovoril. | tukaj, pred kamenitim mos „Jacques, bolan si, trpiš, “ j tom - ‘‘ ,,Strašno! — ,,Gro reie Kouvenat. jzno gospod Pierre! Ubog ,,Bolan, ne. Pa ne vem,kaj nilad človek je ubit. ,,iMoj čutim: glava mi žari, udje so Bog, moj Bog, reče Rouve- tni kakor razbiti, in potem, tu j nat ganljivo. ,, to je prvikrat, v mojih prsih je nekaj, kar j da se godi kaj takega v naši - - " ■ 'pošteni dolini."— Tako je. Pa to je toliko hujše." — ,,Go tovo že poznajo morilca?" — ,,Ne. Mislim celo, da ga ne dobe tako izlepa." — ,, Polici ja ima dobre oči, Jean Renaud in ona zna iskati. Volčji ubijalec zmaje z gla¬ vo. ,,Takrat ne najde ničesar," mrmra. Rouvenat nagle jeze, silen, d razi ji v do norosti, do besnosti, pa (i si celo vse to do krtosti... Na Vzlic svoji uda nos ti in naklon¬ jenosti do tebe imam danes vzrok sovražiti te!..." Plamen v očesu Melliero vem hipoma ugasne po teh Rouvenatovih besedah. Takrat ga je bil Rouvenat užgall Posestnik spusti glavo med svoje roke!.. Rouvenat zapusti izbo in stopi dol v vežo. Skoro istočasno se odpro vrata in volčji ubijalec vstopi. Dobri možje bil videti ves upehan. Dober dan, gospod Pier¬ re," reče in se odkrije, ,,kako se kaj imate danes?"— ,,Prav dobro, prijatelj Jeab Renaud, prav dobro; tako mi je, kakor sploh more biti človeku, ki se pripravlja na lep solnČni dan za košnjo." -—■,, Pa gorko bo¬ de, gospod Pierre." — ,,In kaj vas prinaša že tako zgodaj sem, Jean Renaud?" — ,,Bil sem že v Fremicourtu, kjer sem imel nekaj naročila, a na povratku sem jo udaril črez pristavo, ker sem že tako va¬ jen."— ,,To je lepo od va«, ljubi Renaud, da ne pozabite svojih prijateljev!" — ,,Ako imam sploh kak pogrešek, go¬ spod Pierre, izvsstno nisem nehvaležen." — ,,To je res. Hočete li piti kapljo vina?"— ,,Ne, hvala; prezgodaj je še. Raj se nič." — ,,Kaj dobrega se sliši v Fremicourtu?" — ,Nič, prav nič, gospod Pierre nasprotno." Rouvenat ni mogel zakriti trepeta. ,,Kako nasprotno? Kaj-li hočete reči s tem?" pravi, ho¬ teč se delati, kakor da se čudi. — ,,Vi torej še ne veste?" — ,,Kcj pa?" — ,,Občina je ja¬ ko razburjena." — rf ,Kaj li se je zgodilo? ‘ — ,,Q, velika ne¬ sreča!" — ,,Je li kaj pogore¬ lo?" — ,,0, še nekaj strašnej- " — ,.Plašite me, Jean Renaud." — ,,Nekaj strašne- je, gospod Pierre." — Pa kaj se je zgodilo pravzaprav?" — ,,Zlodejstvo!" — ,,Grdo a)o- dejstvo! Ponoči se je zgodilo. ‘ ‘ — ,,V Fremicourtu?' - —,,N me trga, kar me žge. Moj po¬ gled me moti in jaz vidim... kri..." — ,,Je—li to vest, ki se mu oglaša?" mrmral ja Pier re Rouvenat sam zase. Bil je le trenotek slabosti, jo pa posestnik takoj užuga. Povrne se v svojo sobo, ka¬ mor mu sledi Pierre. Sede k svoji pisalni mizi, ter odpre predal, ki iz njega vzame dva samokresa, ki ju položi pred-se. ,,Kaj-li hočeš narediti s tem, ‘ ‘ povpraša ga Rouvenat preplašen. Mellier se divje zasmeje. ..Pričakujem žandarjev. Mis- iiš-li, da se dam odpeljati, ka¬ kor razbojnik, kakor nizek morilec? Saj sem ti rekel: So¬ dišče, to sem si sam! Naj le pride policija, pričakujem je, Vedno ozdravi. Prejeli smo pred letom dni znamenito pismo od g. A. Belze: ,,J. z podpisani želim izreči najlepšo zahvalo za Tri nerjeve ameriško zdravilno grenko vino, ki me jo vedno ozdravilo. Bržko začutim bo¬ lečine v želodcu, zaužijem te¬ ga zdravila in naslednji dan navadno bolečina izgine in ta koj dobim spet dober tek. To zdravilo zasluži največje zau¬ panje nad celem svetu. Vam vdani Alois Belza, 1735 \V 12th st. Blvd. Chicago ‘ Zelo hvaležni smo za tako pismu. Naše zdravilo navadno hitro olajša v takih slučajih. Uži¬ vajte ga pri vsakem obolenju želodca in pri zapeki. V lekar nah Jos. Triner, izdelovatelj 1333-1339 S. Ashland A ve., Chicago, 111. Utrujene mišice nadrgnite s Trinerjevim lini mentom. — Adv. Gospod trgovec! Mogoče si že opazil, da ima jo drugi trgovci več uspeha nego Ti. In zakaj? Zato ker drugače ravnajo s svojim obrtom. Oglašujejo po listih, kaj ne? Stori tud' ti tako, in videl boš razliko McGovern Coal Co. prodajalci premoga TELEPHONE MAIN 881 Corncr C and Plnfn Street PIJTE PIVO! 3 približa Jeanu Renaudu in zdelo se je, da mu njegov vprašujoči pogled hoče brati v duši. Pa obraz Jean Renaudov je bil pokrit z masko. ,,Za istino," nadaljuje Re naud hladno, ne goverimo več dalje o tem. Mladega človeka so ubili v prošli noči; to je resnica. Zakaj? Kdo ga je? Za to se ne brigamo. Žrtve pač STANKO & SAJBEL Slovanska Trgovina z grocerijo In sve¬ žim mesom. Pri nas se vedno dobe fine kranj¬ ske klobase, suba rebra In drago prekajeno meso. Imamo obširno zalogo Špecerij¬ skega blaga (grocerije). Domače pecivo Je naša posebnost Zastopamo Slovencem dobro zna¬ no manufakturno družbo W. F\ SEVERA CO. In Imamo polno za¬ logo SEVEROVIH ZDRAVIL. V naših prostorih se nahaja po¬ štni urad, kjer se dobijo poštne znamke ln Postal Money Orders. PHONE MAIN 137 314 PARK ST., - PUEBLO, COLO. || TISKARNA^^- ISLOVENSKI NAHODI ’ je edina sl. tiskarna na zapa- du in izvršuje vsakovrstne tiskovine Učno ln pravilno. P. O. Box 1181 Tel. Main 995 i Ali ste že obnovili naročnino na "SLOVENSKI NAROD”? ‘SIMOLINA* in .BANNER* MOKI sta slični starokranjski moki. Vpra¬ šajte vašega grocerista po imova- nih mokah. : : : : : Tiskarna »Slovenski Narod” izvršuje tiskovine za trgovce, društva, itd. \ M. GRAHEK, ESTATE (Nasledniki Matli Graliek-a) Trgovina z raznovrstnim bla¬ gom. Imamo obširno zalogo moških oblek in potrebščin, ka¬ kor tudi obuvala, kovčegov, pohištva, železne robe, itd. itd. Prodajamo Trinerjevo Vino na debelo! Gostilničarji! Naročite to vino naravnost od nas! TELEPHONE MAIN 1094 1201-3 S. Santa Fe, Pueblo, Colo. - The Austrian Mercantlie Se priporočacenjenim rojakom v obilen obisk kateri hočejo kupiti vedno sveže In posušeno meso, kakor tudi vsako- S vrstno GROCERIJSKO BLAGO. Po- >i »ebnost so suhe domače kranjske kloba- se. Postrežba solidna. Cene niške. JOHN GORSICH 1206 SO- SIKU FE AVE. i 'J NOVAK & GREBENC Pueblo, Col. Zastopnika za južno Colorado % Izvrstna pijača! Walter’s GOLD LABEL BEER "lt’s in the Brewing” The VValter Brevving Co. PUEBLO, COLO.