KNJIŽEVNOST S l o v e n i j a - n a š e o k o l j e . L j u b l j a n a 1976 Geografom ve l ja pr iporoči t i 122 strani obsegajočo kn j i ž i co žepnega formata v izdaj i Mladinske knj ige (22 d in ) . Šolniki jo lahko svetujejo za dopolni lno l i teraturo za geografske krožke in druge akt ivnost i , ki se ukvar ja jo za zaščito a l i varstvom oko l ja . Nekaj od enajstih prispevkov, ki tvor i jo kn j i go , se po- sredno a l i neposredno ukvarja z varstvom okol ja oziroma narave. Poleg Zelene knj ige je to najbol jši pr i ročnik za osnovno znanje o onesnaženju zraka nasploh in v Sloveni j i posebej. Misl im posebno na prispevke o onesnaženju zraka, rek in mor ja, o hrupu, o pravnih v id i k i h varstva. Ne bo škodovalo, če bodo kn j i ž i co prebral i šolniki in drugi geografi zase. Mogoče j im bo pomagala pri razločevanju pojmov, ki se v javnosti uporabl jajo v nedoločenih a l i nasprotujočih si pomenih, kot so oko l je , geo- grafsko oko l je , pokra j ina, k ra j ina , pokrajinska ekologi ja in podobno. Misl im s i , da bodo t ist i geogra- f i , ki meni jo , da je predmet geografi je vse vidno (in morda še kaj nevidnega) na našem zemeljskem po- vrš ju, uporabi l i to kn j i ž i co za dobrodošel dokaz, kako hodi jo nekatere .druge stroke geograf i j i v ze l - n i k . Ver jetno bodo istočasno pr ipomni l i , da je slovenska geografi|a zamudila v lak in ni dovol j preuče- vala zdaj aktualno in moderno varstvo narave in okol ja in da so pač drugi zasedli nezorano ledino. Od tu do k l ica na obrambne okope, za katerega smo tako dovzetn i , ni več dolga pot. Osebno menim, da so taka mišl jenja polresnična, ker geografski raziskovalci pogosto nismo kva l i f i c i ran i za eksaktnejše meritve stopnie onesnaženja in za dajanje napotkov za rešitev (če izvzamemo degradaci jo pokraj ine v ožjem smislu besede). Onesnaženje moremo samo raz lagat i , kar pa ni najbol j gospodarsko pereče. Saj geografi tudi doslej nismo izdeloval i geoloških kar t , mer i l i zračne temperature, vodnih pretokov,, nismo šteli prebivalcev in ugotav l ja l i proizvodnje v tovarnah. Potrebne podatke smo pač prevzel i od drugih in iz teh elementov sestavil i geografsko podobo nekega pojava a l i dela zemeljskega površja. Tako je tudi s stopnjo onesnaženja, kar bomo morali pri naših regionalnih opisih upoštevati, ker je o- ris nekega kraja a l i pokraj ine brez tega postal nepopoln. Tudi v tej kn j j ž i c i ne najdemo d e f i n i c i j e , kaj zajema pojem oko l je . Iz vsebine prispevkov lahko so- d imo, da to okol je ne zajema vsega, kar je oko l i nas temveč predvsem tiste elemente, ki so, če se izražamo, kot je moderno, postali problem (bolje rečeno: pereč i ) .Za to se zdi naslov Slovenija-naše okol je preširok. Tako pojmovano okol je je ožje od geografskega oko l ja , ki je predmet naše stroke. Treba pa je p r izna t i , da nekaj prispevkov obravnava okol je v Sloveni j i in v svetu v širšem, geograf- skem smislu. Taka sta predvsem dva prispevka, ki nosita naslov "T la" in "Č lovek in mestno o k o l j e " . Prvi je povsem prirodnogeografski in obravnava polega prsti in izrabe ta l v Sloveni j i tudi t i p i zac i j o naravne in kulturne pokraj ine in pri tem uvaja imeni " t i p kraj ine na mehkih karbonatnih kamninah" in " t i p kraj ine v t rd ih karbonatnih kamninah" , ki sta vredni premisleka. Drugi prispevek je povsem druž- benogeografski. Pri obeh pr ispevkih, tako kot pri vseh ostal ih, pri tekstu ni naveden avtor . Avtorska imena izvemo šele iz končnega seznama sodelavcev. Oč i tno pa j e , da je prvega napisul pedolog (prof d r . A. Str i tar) , drugega pa bio log (prof. dr . K. Tarman). Čeprav je torej v kn j ig i v ospredju konkret no oko l je -S loven l ja , med av to r j i ni nobenega geografa. Ob tem dejstvu se vprašamo, zakaj ? A l i je postala naša koncepci ja obravnave zemeljskega površja zastarela a l i vsaj neaktualna ? Bi b i la ak tua l - na, če bi naše besedišče zabe l i l i z bo l j modernimi izraz i kot pokrajinska eko log i ja , ekosistem, k ra j i - na in tako dal je ? A l i se prispevki n ik jer ne sk l icu je jo na moderne geografske regionalne prikaze Slo- veni je zato, ker je teh zelo malo, odkar je regionalna geografi ja stopila v ozadje ? Naj bodo v ozadju ti a l i oni navedeni a l i nenavedeni razlogi po mojem mnjenju je osnovni vzrok le v razl ičnem pojmovanju pojma okol je in pokrajinska eko log i ja . Predmet ekologi je ir> pokrajinskega var- stva je geograf i j i sicer soroden, a po konceptu raz l ičen. Skratka, je eden od mnogih, od geo log i je , meteorologi je do statistike in demografi je ter soc io log i je , od kater ih prevzemamo podatke za naše a- na l i ze . Priznam pa, da je taka trdi tev mnogo manj pr iv lačna od mnenj o nesluteni aktualnosti geograf i je , ki da je ogrožena. Ivam Gams 42