GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA
KOPER — 16. SEPTEMBRA I960 & POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI * LETO IX.
ŠTEV. 38
vodi ose
Našo delegacijo na letošnjem XV. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov vodi sam predsednik republike Josip Broz-Tito. Pred svojim odhodom — državo je zapustil v torek z
DELEGACIJO FLRJ NA XV. ZASEDANJU OZN V NEW YORKU
L
0
O
Za pravo plačilo gre
Na posvetovanju predsednikov obcinskin Ijuastctn oaoorov ni sekretarjev ooeinskih komitejev minuu teden je posegel v razpravo tudi sekretar okrajnega komiteja ZKS Koper Aiuert Jako-pic-n.ajumir. V svojem izvajanju je poudaril, da je treoa po kon-čamii poleinin počitnicah, in do-pustui ounoviti naše delo in se s podvojeno aktivnostjo lotiti nalog, ki so pred nami v jesensko-zimskem obdobju.
Ena. izmed najvažnejših nalog, ki jo je tudi posvetovanje zelo krmcno postavno in ouravnavalo, je prav gotovo nagrajevanje po ucinuu. Iva tem pourocju smo še oaiocno premalo storili. Tovariš Kajumir je podroono raziožtl njegove prednosti, ki so prinesle v nase gospoaarstvo vrsto izoolj-šav. rrav zastuga novega sistema nagrajevanja po delu je, aa smo oasirantii au vsaj oocuino omejili ninanje protzvoanje in Jtuktuaci-jo zaposienm, v podjetjin so nastali novi odnosi, povečalo se je zanimanje delavcev za probleme proizvodnje in gospodarjenja, utrjuje se delavsko upravljanje, narastel je zastuzek in s tem stimulacija zaposlenih.
To so pozitivne strani nagrajevanja po učinku in povsod, kjer se je to že uveljavilo, gredo stvari na bolje. Negativne strani s tem v zvezi, au oolje rečeno, ob tem, pa so, da smo še veliko premalo storili za razširitev tega sistema na največjo možno mero. Stanje v našem okraju je pod republiškim povprečjem. Treba bo doseči, da bodo delovni kolektivi podrobno seznanjeni z vsemi prednostmi novega nagrajevanja, da bodo ta sistem osvojili in ga imeli za svojo največjo pridobitev. Povsod morajo za ureditev tega vprašanja zastaviti vse svoje sile predvsem osnovne organizacije in člani ZK, sindikat, organi delavskega upravljanja in upravna vodstva ter končno celotni delovni kolektivi in njihovi posamezni člani.
Tovariš KajVimir ¡je opozor&l, fcia s lem likruu razvijamo tudi delovanje demoKratizma, utrjuje se najširše oalocanje o važnm zadevali v poajetjin in oupada samovolja voaiinih ljudi. Kaste samozavest posameznikov v delavni množiici, tako da delavci vse bolj odločno izpovedujejo svoje mnenje o določeni zadevi. Treoa je to še utrditi in odločno preganjati vse primere, kjer bi kdorkoli hotel zaradi tega, ker se morda ne strinja ali je celo prtizadet zaradi mnenja takega posameznika, proti njemu izvajali določene represalije in po-doono. Treoa je odločno podpreti vse zdrave pobude delavcev v kolektivih, zlasti pa tiste, ki zahtevajo uvedbo nagrajevanja, po učinku. Za vse tiste, ki bi se takim pobudam postavljali po robu, bo treba pač najti ustrezne sankcije.
Tudi po komunah je treba pokazati več zaupanja v državljane in njihove predloge za izboljšanje življenja. Predvsem pa je treba delati na tem, da zagotovimo delovnim ljudem možnost nadaljnjega izobraževanja, ker bodo s širšim znanjem veliko več koristili sebi in skupnosti.
vlakom preko Sežane — je tovariš Tito dal naslednjo izjavo:
»V skladu z dosedanjimi napori vlade FLRJ. da zlasti preko OZN čim več prispeva k obrali tvi miru in ublažitvi mednarodne napetosti, je bilo sklenjeno, da osebno vodim delegacijo naše države na petnajstem zasedanju Generalne skupščine.
Spričo sedanjega zelo slabega položaja in perečih problemov, ki s tem v zvezi čakajo OZN, kakor so kolonialno vprašanje, vprašanje razorožitve in druga, sodimo, da je nujno in zelo važno, da na tem petnajstem zasedanju sodeluje čim več šefov držav.
Sodim, da bo koristno, da na čelu svojih delegacij sodelujejo tudi šefi in predsedniki vlad prijateljskih afriškili in azijskih držav, s katerimi smo se izčrpno posvetovali, preden je bilo sklenjeno. da gremo na petnajsto zasedanje OZN. Misl mo, da bo ob tej priložnosti moč izmenjati mnenja ne samo s šefi neangaži-
Zapleten
Položaj v Kongu jo še vedno zelo nejasen. Na XV. zasedanje OZN v New York sta prispeli kar dve vladni delegaciji kongošlce države: legalni predstavniki Lu-mumbine vlade in ilegalna delegacija, ki jo je sestavil po naročilu predsednika Kasavubuja minister lleo. Združena arabska republika je umaknila izpod poveljstva OZN in iz Konga svoj bataljon padalcev, ker so se začele sile OZN vmešavati v notra-
ranih držav ampak tudi z, drugimi.
Glede na to menim, da je petnajsto zasedanje Generalne skupščine zelo važno za nadaljnji razvoj mednarodnih odnosov in ohranitev miru. Ne glede na zelo skaljen in težaven mednarodni položaj pričakujem pozitivne rezultate od sestanka v New Yor-ku.«
Za petdeseto obletnico jugoslovanskega letalstva so minulo nedeljo v Novi Gorici slovesno odkrili spomenik prvemu jugoslovanskemu letalcu, Primorcu Edvardu Rusjanu. Spomenik je s primernim nagovorom odkril predsednik Letalske zveze Jugoslavije Nenad Drakulič. Po slovesnosti ob spomeniku so si številni gostje in udeleženci proslave ogledali še spominsko razstavo, popoldne pa Je bil v Ajdovščini velik aero miting, ki se ga je prav tako udeležila velika množica ljudi. Tako je Primorska dostojno proslavila petdeset let jugoslovanskega letalstva in prvega njenega pionirja, našega rojaka Edvarda Rusjana, ki je že loto dni po prvem uspelem poletu dal svoje mlado življenje za napredek letalstva
POSVETOVANJE PREDSEDNIKOV OBČIN IN SEKRETARJEV OBČINSKIH KOMITEJEV ZK
Za izpolnitev letošnjega in s tem petletnega načrta gospodarskega razvoja okraja in občin ostaja komaj dobrega četrt leta — Treba je povečati tempo proizvodnje — Najboljša pot: utrjevanje sistema nagrajevanja po učinku, kur hkrati širi in krepi vlogo delovnih ljudi pri upravljanju gospodarstva in vseg i družbenega življenja v komuni
To prvo posvetovanje v drugi polovici letošnjega leta je bilo namenjeno analizi izvajanja družbenih planov občin in ugotavljanju smernic za nadaljnje
s ¥ Kongu
nje zadeve Konga. Zasegle so in po volji dajale na razpolago letališča in radijske postaje, podpirajo Kasavubuja v njegovih prizadevanjih, da bi onemogočil in strmoglavil premiera Lumumbo in podobno. Sovjetska zveza je za Jugoslavijo tudi zahtevala sklicanje seje Varnostnega sveta OZN, vendar pa do te seje nikakor ne more priti, ker se ji vsi drugi upirajo, češ da je položaj v Kongu še preveč zamotan.
V petek minuli teden je bi sednikov občin in sekretarjev skega okraja, na katerem so darskem položaju okraja in o ZKS Koper, ki so proučevale svetovanje sta vodila predsed sekretar OKZKS Albert Jako mu tudi predsednik Okrajneg bučar in predsednik Okrajne Guzej.
delo. Predstavniki občin so poročali o gospodarskih problemih in o ukrepih, ki jih bodo izvajale občine za realizacijo letošnjega družbenega plana.
Razprava je trajala ves dan. Ugotovili so, da so osnove družbenega plana za leto 1960 realne in uresničljive, če bodo nagrajevanje po učinku dela v drugem polletju razširili na več kot dosedanjih 40 odstotkov in se kolikor bo mogoče približali repub-
Io v Kopru posvetovanje pred-občinskih komitejev ZKS kopr-razpravljali o politično - gospo-izvajanju zaključkov komisij OK gospodarsko stanje podjetij. Po-nik OLO Koper Albin Dujc in pič-Kaitimir, prisostvovala pa sta a sindikalnega sveta Franc Klo-
ga odbora SZDL Koper Gustav
j
liškemu povprečju. Nadalje so govorili tudi o slabem pritoku proračunskih dohodkov, kar ovira izvajanje rororačunov občin, ter o organizacijsko - političnih vprašanjih v zvezi s pripravami na bližnjo konferenco okrajnega komiteja Zveze komunistov.
O CEM GOVORIMO * o CEM GOVORIMO * O CEM GOVORIMO
V koprskem okraju šele 40,8 odstotka zaposlenih nagrajevanih po učinku. — Treba bo več odločnosti v vodstvih podjetij, več pobude od delovnih kolektivov in posameznih delavcev, posebno pa več iniciative in vztrajnega dela v sindikalnih podružnicah in političnih organizacijah po podjetjih in občinah
Občinski sindikalni sveti koprskega okraja so pred kratkim proučili izvajanja priporočil Okrajnega komiteja ZKS Koper o nagrajevanju po učinku v 53 podjetjih. Čeprav so marsikje opazili znatne napore, da bi v kar največji meri uveljavili spodbud-nejše načine nagrajevanja za opravljeno delo, kaže splošna ocena, da je v reševanju tega vprašanja naš okraj nekoliko prepočasen.
Tako niso na primer uvedli nagrajevanja po delovnem uspehu v Tovarni mesnih izdelkov v Postojni, čeprav si ga delovni kolektiv želi, ker celo dve komisiji nista pripravili predlogov. V Jamski restavraciji v Postojni so sicer Izdelali pravilnik, vendar le-ta predvideva nagrajevanje po učinku samo v mesecih med aprilom in oktobrom, v drugih mesecih pa plačevanje po tarifnih postavkah. V podjetju Meso v Piranu pravijo, da nameravajo uvesti nagrajevanje po učinku, medtem ko so trgovska podjetja Jadro Piran, Kolo-niale Piran in Prerad Portorož mnenja, da imajo prenizek čisti dohodek, ki ga morajo uporabiti za nabavljanje osnovnih sredstev oziroma za odplačevanje investicijskih kreditov ter zalo ne morejo uvesti nagrajevanja po učinku.
Na splošno pa kaže, da je uvajanje nagrajevanja po učinku preveč počasno tudi v drugih podjetjih, posebno še, kadar gre za uvedbo spod-budnejšlh načinov nagrajevanja vodstvenega in adniminstrativnega kadra. Nekaj več pozornosti so temu vprašanju dali v podjetjih Javor Pivka, Topol Ilirska Bistrica, Dela-rnaris Izola, Oskrba Postojna, LIV Postojna, Žagarsko podjetje Postojna, Jadranka Izola In v nekaterih manjših gospodarskih organizacijah. 2al pa lani sprejetega pravilnika za nagrajevanje po učinku ne Izvajajo Mestne trgovine Postojna, ker pravijo, da se je struktura podjetja v zadnjem letu močno spremenila ln ne dosegajo predvidenih dohodkov, ln
tudi ne trgovsko podjetje Javornik Pivka ter gostišča Pri lovcu v Postojni.
Najbolj pereč problem so roki, v katerih obračunavajo osebni dohodek. Medtem ko obračunavajo osebni dohodek po neposrednem učinku mesečno, obračunavajo osebni dohodek po poslovnem uspehu bodisi s premijami ali na drug način, povečini polletno ;iii celo ob sprejetju zaključnega računa. Tako so v Tovarni mesnih izdelkov v Postojni, da bi se izognili nezadovoljstvu v kolektivu, ker ne nagrajujejo po učinku, izplačali l.maja dodatno enomesečno plačo, kar Je ekonomsko neutemeljeno. Gre namreč za to, da je bil dohodek na enega zaposlenega v letošnjem prvem polletju za 13 % manjši od dohodka v minulem letu. Zanimivo je, da se v zadnjem času močno pojavlja težnja po zvišanju tarifnih postavk predvsem tam, kjer nimajo razčiščenih pojmov o mezdnih stališčih In kjer menijo, da je tarifna postavka osnova za vse oblike izračunavanja osebnega dohodka, Takšni pojavi so predvsem v podjetjih Nanos Prestranek, Jamska restavracija Postojna, Gozdno gospodarstvo Postojna, Splošna trgovska Koper, Riba Izola ln Tovarna mesnih Izdelkov Postojna, kjer Je delavski svet brez pripravljalnega postopka povečal ob koncu lanskega leta tarifne postavke za nekatera delovna mesta.
Kljub temu počasnemu uvajanju nagrajevanja po učinku pa imamo naslednje podatke: leta 1959 je bilo 36,5 odstotka delovnih mest, pri katerih je bilo uvedeno nagrajevanje po učinku, junija letos pa 40,8 odstotkov. Čeprav ta podatek kaže, da smo pod republiškim povprečjem, (04,6 Vo), je vendar spodbudno spričo dejstva, da v koprskem okraju še vedno odpravljajo vrsto težav, kot je n. pr. nepravilna zaposlitev delovne sile, občutna fluktuaclja in nesorazmerno zaposlovanje.
Ti drobni podatki občinskih sindikalnih svetov koprskega okraja pa narekujejo, da bi sindikalne organizacije v prihodnje bolj skrbele za hitrejše uvajanje nagrajevanja po učinku, saj imamo po drugi strani razveseljive podatke o dobro izpolnjenih nalogah plana zlasti tam, kjer so izboljšali organizacijo dela ter uvedli nagrajevanje po učinku.
SLOVO V SEŽANI
V torek popoldne se je Modri vlak s predsednikom Titom in njegovim spremstvom, ki sestavlja našo delegacijo na letošnjem zasedanju Generalne skupščine OZN, za kratek čas ustavil na meji v Sežani. Na železniški postaji in okoli nje se je zbrala množica Sežančanov. Predsednika Tita so pozdravili in mu dali šopek cvetja iudi kraški pionirji, predstavniki občine in koprskega okraja. Pred odhodom vlaka so se od razpoloženega predsednika republike poslovili tovariši Edvard Kardelj, Miha Marinko, Boris Kraigher, dr. Jože Vilfan, Ivan Maček, Albert Jakopič-Kajtimir, Albin Dujc in številni drugi ter zaželeli njemu in vsej delegaciji srečno pot v New York in veliko uspeha v delu za utrditev miru in sodelovanja v svetu.
Pravijo tudi, da bo končno uresničena že dolgo zahtevana in pričakovana novost v trgovini s sadjem in zelenjavo: cene po kakovosti nudenega blaga
Tudi letos je Trgovinska zbornica za okraj Koper že pripravila podatke o potrebah koprskega okraja glede preskrbe z zimnico. Iz teh podatkov je razvidno, da bomo v letošnji zim' porabili razen redne potrošnje še približno 65 vagonov krompirja, 25 vagonov jabolk, 10—15 vagonov zelja, 15 vagonov fižola in 10 vagonov čebule. In tako kakor lani ho tudi letos podjetje Mestne trgovine Postojna poskrbelo za nabavo omenjenih količin, ki jih bo potrošniku nudilo med prvim oktobrom in 20. novembrom po sorazmerno n zkih cenah. Tako na primer bo krompir veljal okrog 17 do 18 dinarjev, jabolka bodo po 45 do 60 dinarjev, čebula pa najmanj 48 do 50 dinarjev, ker so prevozni stroški letos skoraj štirikrat večji.
Mestne trgovine Postojna so sklepale te dni pogodbe za nakup omenjenih količin zimnice in v kratkem bodo obveščene sindikalne podružnice, kakor tud posamezni potrošniki, kako bo potekala prodaja.
Krompir bo v glavnem iz Brkinov in s Postojnskega, jabolka s Štajerskega, čebula pa iz Srbije in Makedonije.
Razen omenjenih količin zimnice pa bodo tudi poslovalnice s sadjem n zelenjavo skozi vso jesen in zimo preskrbljene z manjšimi količinami krompirja, jabolk, fižola, zelja, itd., vendar po komercialnih cenah od 20. novembra dalje. Letos bo novost tudi v tem, sicer nekoliko pozno, a končno vendarle, da bodo cene posameznih pridelkov različne glede na kakovost.
DA PREPREČIMO NEDOGLEDNO ŠKODO V PRIHODNOSTI, MORAMO V IZVAJANJU REGIONALNEGA PLANA ZA RAZVOJ NAŠEGA OBALNEGA PODROČJA
BOJKOT VZHODNE NEMČIJE
Zahodnonemška vlada je v razpravi o sedanjem položaju v Berlinu zavzela stališče, naj bi njeni državljani bojkotirali Vzhodno Nemčijo in naj bi omejili uvoz vzhodnoncmškega blaga ter skušali na pobudo pod-kanclerja Erharda prekiniti poslovne odnose z DR Nemčijo. Zahodnonem-ška vlada tudi želi, naj bi Velika Britanija, ZDA in Francija zaostrile odnose z Vzhodom, vendar pa za sedaj Velika Britanija ne kaže razumevanja za uresničitev take zahteve.
PROVOKACIJA NA DUNAJSKEM VELESEJMU
Te dni je odprt redni letni Dunajski velesejem in v zahodnonemšliem paviljonu so razdeljevali letake z zemljevidom Nemčije iz leta 1937. Kakor je znano, so takratne meje obsegale tudi Sudete na ozemlju CSSR in je širjenje takih letakov revanši-stična provokacija.
GUVERNERJI EGIPTOVSKIH OKROŽIJ
Predsednik Združene arabske republike Naser je imenoval guvernerje okrožij egiptovskega področja ZAR. Guvernerji so ugledne politične osebnosti in mnkcionarji Nacionalne unije in bodo v rangu pomočnika ministra ter neposredno odgovorni predsedstvu republike. Po novem zakonu pa bodo imeli v okrožjih, mestih in vaseh posvetovalne svete, ki bodo pomagali izvršnim organom lokalne oblasti.
VSAKO LETO STO MILIJONOV NOVOROJENČKOV
Po statističnih podatkih Organizacije združenih narodov se rodi na svetu IDO milijonov otrok, umre pa letno SI milijonov ljudi. Največji odstotek prirastka odpade na Centralno in Južno Afriko, najmanjši pa na zahodno Evropo in Skandinavijo.
SIMPOZIJ O ŽELEZARSTVU IN LIGNITIH V PORTOROŽU
E3	□
Kakor smo že poročali, prirejajo Združenje jugoslovanskih železarn, Združenje premogovnikov in Metalurški inštitut iz Ljubljane v Portorožu v dneh od 19. do 24. septembra simpozij na temo »Železarstvo in ligniti«. Na sporedu je preko 30 predavanj o pomenu in uporabi lignita v železarstvu. in podobne teme. Svoja predavanja je prijavilo 32 železarskih strokovnjakov iz raznih držav, med njimi vodilni nemški,
FORT EDWARDS: Major ameriškega letalstva Robert Wright je s poskusnim letalom X-15 dosegel nov svetovni rekord v hitrostnem letenju, saj je dosegel 3380 km na uro.
KÖLN: Inštitut za industrijo v Kölnu je objavil, da je Zahodna Nemčija v izvozu na drugem mestu za največjim svetovnim izvoznikom ZDA. 2e lani je zaliodno-nemški . izvoz dosegel predvojno raven in je v skupnem svetovnem izvozu odpadlo nanj 9,6 odstotka. Na tretjem mestu je Velika Britanija z 9,1 odstotka.
MOSKVA: Sovjetska zveza je sklenila z vlado Združene arabske republike sporazum o tehnični pomoči sirski pokrajini, kjer nameravajo graditi 770 kilometrov dolgo železniško progo, tovarno azotnih gnojil z zmogljivostjo 110 tisoč ton amonijevega nitrata letno, tovarno strojnih olj in nekaj manjših industrijskih obratov.
MOSKVA: Sovjetski znanstveniki so v antarktičnem oporišču Vostok izmerili v nočnih urah 24. avgusta doslej najnižjo temperaturo na zemlji, in sicer 88,3 stopinje Celzija pod ničlo".
NEW YORK: V prvih šestih mesecih letošnjega leta je pripotovalo iz Amerike v Evropo in iz Evrope v Ameriko 1,17 milijona oseb. Od teh je z letali potovalo čez ocean 770 tisoč potnikov, z ladjami pa le nekaj okrog 390 tisoč. Ti podatki kažejo, da se je letalski promet povečal za 15,1 odstotka, ladijski pa zmanjšal za 3,7 odstotka in je še vedno v upadanju.
WASHINGTON: Posojilo v višini 500 tisoč dolarjev je odobrila Mednarodna banka Izraelu za gradnjo pristanišča Ašdok v Sredozemskem morju. Predsednik ZDA Eisenhower pa je te dni podpisal načrt zakona, s katerim bodo posodili južnoameriškim državam GlO milijonov dolarjev za njihov gospodarski in socialni napredek.
PARIZ: Francija pripravlja v bližnji prihodnosti tri atomske poskusne eksplozije na območju Hogar v južni Sahari.
SOFIJA: Sovjetska zveza je dala LR Bolgariji tehnično pomoč za opremo 28 industrijskih podjetij, ki naj bodo zgrajena do leta 1965. Doslej je SZ že omogočila Bolgariji gradnjo 33 velikih industrijskih objektov.
LONDON — Sovjetska zveza je poslala tudi britanski vladi spomenico, v kateri opozarja na nevarnost oboroževanja zahodno-nemške vojske z raketami Polaris. Britanska vlada je obljubila, da bo sovjetskemu odpravniku poslov v najkrajšem času odgovorila na spomenico sovjetske vlade.
VARŠAVA — Tudi prvi sekretar Poljske združene delavske partije Wladislaw Gomullca je ostro obsodil nemško revanšistično politiko in opozoril na hude posledice oživljenega nemškega militarizma. Dotaknil se je zahtev zahodno-nemškth voditeljev po reviziji poljsko-nemških meja in grajal spomenico generalov Bundeswehr, v kateri zahteva nemški vrhovni štab atomsko oborožitev.
francoski in jugoslovanski strokovnjaki s tega področja, kot n. pr. profesor Coheur, direktor državnega (francoskega središča za metalurške raziskave, profesor dipl. inž. Ciril Relcar, direktor Metalurškega inštituta iz Ljubljane in mnogi drugi. Tema je prav zaradi deloma znanih izkušenj, ki so bile dosežene pri uporabi lignitov v železarstvu, vzbudili tolikšno zanimanje, da je Metalurški inštitut kot tehnični organizator simpozija prejel doslej že nad 200 prijav udeležencev, med njimi preko 80 iz inozemstva, med drugimi celo iz oddaljene Indije.
Potem ko so naš okrajni in obalni občinski ljudski odbori potrdili osnutek regionalnega plana za dolgoročni razvoj slovenske obale, osnutek, katerega avtorji so člani projektantske skupine univ. prof. Eda Mihevca, se je na straneh »Naših razgledov« razvnela kritična, dolgotrajna polemika, 1U je v glavnem brez potrebne strokovne osnove skušala nasprotovati osnovnim principom tega perspektivnega elaborata.
Pri vsem tem je šlo dejansko za dve povsem nasprotujoči si skrajnosti, zakaj avtorji regionalnega plana za razvoj našega obalnega področja so dejansko v obliki svojega obsežnega projekta strokovno formulirali zgolj želje, stališča in sklepe premnogih razgovorov in skrbnih razprav ljudi, ki živijo in delajo ob slovenski obali, vtem ko so se nasprotniki tega našega regionalnega plana opirali na nevzdržne argumente bežnih nedeljskih obiskovalcev Slovenskega Prl-morja, katerega problematiko očitno niso zmogli doumeti v tolikšni meri, da bi jim bila razumljiva sleherna, vsaka pa pretehtana, v vseh ustreznih lokalnih forumih po nekajkrat prediskutirana in po množičnem vzročju do kraja utemeljena poteza urbanističnih planerjev razvoja slovenskega obalnega področja.
Osnovni principi našega regionalnega plana so bili postavljeni s pomočjo takšnih strokovnjakov, ki so se najbolj poglobili v tipiko in potrebe naše obale, ustrezni lokalni forumi pa so potem te strokovno obdelane osnove kot rezultat svojih hotenj uzakonili, pri čemer se seveda ni bilo moč ozirati na razne kritične pripombe polemikov, ki stvari niso dovolj poznali. Post festum lahko povemo še to, da so omenjene osnove našega regionalnega plana, še preden ga je prof. Milievc s svojo skupino izdelal, pa tudi pozneje, v raznih razgovorih, na sestankih in ob ogledih na kraju samem s priznanjem pravilnosti odobrili tudi razni visoki politični in oblastveni, zvezni in republiški predstavniki.
V našem listu smo o osnovah regionalnega plana za razvoj slovenskega obalnega področja že večkrat poročali. Tedaj smo tudi poudarili, kako koristen in nedogledno pomemben je
ta plan za nadaljnje urbanistične obdelave posameznih mest — Kopra, Izole, Pirana in drugih krajev — ter sploh vseh predelov našega obalnega področja, zakaj samo ob discipliniranem upoštevanju osnovnih črt tega centralnega regionalnega plana si lahko zagotovimo smotrno in načrtno zazidavo in urejevanje slovensko obale brez strahu, da bi bilo nam ali našim zanamcem lahko kdaj pozneje žal zastran težko odstrani j i vili ovir na poti nadaljnje urbanizacije In izgradnje katerega koli dela tega ozemlja.
Takšnih nenačrtno in stihijsko postavljenih ovir na poti sistematičnega spreminjanja našega obalnega pasu v tisto, kar si želimo, je bilo že pred izdelavo regionalnega plana precej, nekaj pa se jih je po sili razmer vrinilo tudi še v zadnjem času — predvsem zato, ker niso bili v okviru centralnega regionalnega plana izdelani še podrobnejši urbanistični in zazidalni načrti Kopra, Ankarana, Izole, Portoroža, Pirana Itd.
Da bi preprečili takšno nadaljnjo škodo In da bi dosegli nujno potrebno disciplino glede doslednega upoštevanja osnov centralnega regionalnega plana, sta OK ZKS in predsedstvo OLO Koper smatrala za potrebno, da sta sklicala na poseben sestanek najodgovornejše predstavnike političnih forumov in občinskih ljudskih odborov vseh treh naših obalnih občin. Tega sestanka, ki jo bil 13. t. m. na sedežu OLO Koper, so se razen navedenih udeležili tudi sekretar OK ZKS Albert Jakopič-lvajtimir, predsednik OLO Albin Dujc, univ. prof. Edo Mihevc, predsednik okrajnega SVeta za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve dr. S. Polič ter razni okrajni strokovni referenti.
Ko je uvodoma Albert Jakopič pojasnil namen tega sestanka, so on, predsednik Dujc in prof. Mihevc ponovili osnovne principe regionalnega plana našega obalnega področja ter podčrtali nekatere, ki so prišli v zadnjem času do posebnega poudarka. Tudi razprava, ki se je zatem razvila, je pokazala, da vlada po naših obalnih občinah enotno gledanje na vsa vprašanja, ki so v zvezi z načrt-
m I * ■ - ,
il . , - ---. ."j:
j-viv-:- ¿•"O"*" L.... :	.- '..... . ..v .
X w Si I s iti 8
!SMM

Ssl - ;


:.....
Pogled na novi Koper, ki raste kot sodobno mesto iz ruševin starega naselja, ki nI moglo zadostiti najosnovnejšim potrebam kulturnega človeka. Danes se podoba naše obmorske metropole nenehno menja in s svojo naglo rastjo
odriva v pozabo nekdanje čase
Letošnja glavna turistična sezona je za nami in že lahko pričenjamo z analizo dobrega in pomanjkljivega v preteklih mesecih. Za največjo, naravnost katastrofalno pomanjkljivost v Portorožu, ki želi obdržati svoj sloves mednarodnega letovišča, je treba opozoriti na pomanjkanje vode. Ze kmalu v dopoldanskih urah prične v višjih nadstropjih hotelov in v više ležečih hišah, ki oddajajo sobe turistom, zmanjkovati vode in je potem ni do poznih večernih ur. Vzrok je očiten: zaradi prevelike potrošnje vode ne doteka iz Rižane dovolj vode, da bi bil pritisk v vodovodu toliko močan, da bi dosegel tudi višja nadstropja.
Hoteli so sicer sami poskušali na vse možne načine preprečiti pomanjkanje vode v svojih sobah, no-tel »Palače« je celo montiral posebne črpalke, ki tudi ob nizkem pritisku vode poženejo vodo v najvišja nadstropja. Toda tu je vrsta drugih hotelov in depandans, počitniških domov, zasebnih sob in lokalov, in ne nazadnje javnih stranišč, športnih objektov in drugega, ki ostajajo brez vode. Tudi domačini potrebujejo vodo prav tako kot turisti.
Vsa prizadevanja za varčevanje z vodo so brez pravega učinka, saj z vodo pravzaprav nihče ne razsipa. Treba je radikalnejših rešitev — treba je doseči, da bosta Portorož in Piran imela dovolj vode pri še dvakrat ali trikrat večji potrošnji od današnje najvišje. Na to Je treba misliti in ukrepati že sedaj. Saj Rižanski vodovod je predvidel že vrsto ukrepov oz. gradbenih del, ki bodo prispevala k povečanju dotoka pitne vode v vse kraje, ki se napajajo iz
Rižanskega vodovoda. Za izvedbo nekaterih načrtov ni denarja. Na posvetu turističnih delavcev v Piranu so opozorili še na možnost, da se nad Piranom in Portorožem zgradijo veliki rezervoarji, ki bi v mesecih manjše potrošnje vode bili postop-
no napolnjeni, v sezonskih mesecih pa bi zaradi svoje visoke lege in velike kapacitete pomagali premostiti dosedanje pomanjkanje vode. Menimo, da je ta zamisel med najboljšimi in najcenejšimi rešitvami problema sezonskega pomanjkanja vode.
□
Oddelek ze plan in statistiko pri ObLO Piran je danes objavil dokončne podatke o turističnem prometu v prvih osmih mesecih tekočega leta. Iz teh podatkov je razvidno, da je letošnja turistična sezona na področju «iranske občine boljša od lanske, ki je veljala za rekordno. V prvih osmih mesecih je bilo v hotelih, počitniških domovih in zasebnih sobah piranske občine registriranih skupno 57.709 turistov, kar je 16 % več kot lani v istem obdobju. Od tega je bilo nad 42 tisoč domačih in preko 15 tisoč inozemskih turistov. Število domačih turistov je za 25 %> večje od lanskega, število inozemskih pa za 2 % manjše od lanskega, kar pomeni, da je v piranski občini med vsemi jugoslovanskimi letoviškimi kraji najmanjši padec inozemskega turizma nasproti lanskemu (drugod znaša ta padec
povprečno 11%>, ponekod tudi več). V omenjenih osmih mesecih je bilo doseženo skupno 408.147 nočitev, kar je 10% več kot lani v istem času. Od teh je nad 305 tisoč nočitev domačih gostov, se pravi 15% več kot lani, in nad 102 tisoč nočitev inozemskih gostov, kar je 4 odstotke manj kot lani v istem obdobju. Tudi po osmem mesecu je analiza pokazala, da je padel samo dotok avstrijskih turistov, medtem ko se je število inozemskih turistov iz drugih držav povečalo nasproti lanskemu, prav tako pa število njihovih nočitev. Pregled ustvaritve celotnega dohodka v gostinstvu in turizmu pa pokaže, da je bilo letos v prvih osmih mesecih doseženo že nad 405 milijonov dinarjev prometa, kar je 27 % več kot lani v istem obdobju.	J. L.
nlm urbanističnim razvojem tega po dročja. Tako je v želji, da naj se v" bodoče v izgradnjo našega obalnega pasu vnese še več pestrosti, ugodno izzvenelo poročilo, da so si vse tri obalne občine v zadnjem času okrepile svojo urbanistlčno-projektantsko službo s strokovnjaki, ki bodo ob upoštevanju potrebne urbanistične in arhitektonske obmorske tipike poslej hitreje In uspešneje reševali vprašanja, katerih zastoj je vse doslej prav zaradi pomanjkanja takšnega kadra zaviral izdelavo krajevnih urbanističnih in zazidalnih načrtov. Pomanjkanje le-teh pa je seveda povzročalo tudi vso dosedanjo počasnost pri izdajanju lokacij, zaradi česar so investitorji, ko niso mogli pričeti s svojimi gradnjami, močno negodovali ali pa na razne načine škodovali bodočim načrtom urbanistov.
Posebno obravnavo je vsekakor zaslužila vrsta takšnih vprašanj, ki so skupna za vse tri naše obalne občine. Nekatera izmed njih bomo v našem listu še obravnavali, omenimo pa naj n. pr. vprašanje pogozdovanja našega obalnega pasu. Gre za dvoje vrst pogozdovanja, za parkovno pogozdovanje in za ustvarjanje novih gozdnih pasov na naši obali. Jasno je, da lahko centralni regionalni na-(Nadaljevanje na 10. str.)
V. KONGRES SZDL SRBIJE
Pod predsedstvom Jovana Ve-selinova je plenum Glavnega odbora SZDL Srbije v ponedeljek sklenil, da bo V. kongres SZDL republike Srbije 24. novembra letos. Na kongresu bo vsakih 2500 članov zastopal po en delegat.
Na plenumu so obravnavali delo družbenih organizacij nasploh in ugotovili, da dajejo te vedno večji prispevek k splošnemu razvoju komun in življenja v njih.
TEDENSKA GLOSA
SPREVODNIŠKA
8. sept. 1960, Ob 18,40 odhaja »Slavnikov« avtobus iz Valdoltre v Koper.
»Karto, prosim!«
»Kakšna karta pa je to?«
»Povratna Koper —■ Valdoltra.«
»Dajte mi karto sem!«
»Kje pa ste jo kupili?«
»Na avtobusni postaji v Kopru vendar!«
»Kje pa je napisana cena?«
»Tega ne vem, vem pa, da stane 100 dinarjev.«
—	Zasliševanje je postalo malce nerodno: potniki so se začeli ozirati in se muzati — seveda, glej jo, glej, ženska je hotela goljufati, toda, dobfi so ti sprevodniki, kaj hitro ujamejo tako tičico —.
—- Ko sem pripomnila, da bi on, sprevodnik, moral vedeti, kakšne vozovnice prodaja njegovo podjetje za progo Koper—Valdoltra in nazaj, bi bilo bolje, da bi malčala:
»Kar tiho bodite, vi —.'«
—	V Kopru. Sprevodnik me je čakal, da sem izstopila:
»Ala, zdaj se pa gremo skupaj zanimat, kje prodajajo take karte!«
Pri blagajni so seveda povedali, da jih prodajajo prav tam. Vsem, ki se hočejo peljati iz Kopra v Valdoltro in nazaj. Na vozovnici lepo z debelimi črkami piše POVRATNA in štampiljka z datumom in Slavnikouim naslovom je na hrbtni strani.
»Torej, to bi lahko vedeli, sprevodnik!«
»Kaj se pa vi sploh vsajate?«
—	Torej predlagam, da »Slavnik« čimprej organizira dva tečaja za svoje nove sprevodnike: na enem naj jih na-uče novosti, ki jih uvajajo v potniški promet, na drugem vljudnosti do potnikov. B. P.
Urejuje uredniški odbor. Glavni In odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja Czp Primorski tisk Koper, Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 ara. dolarja. — Bančni račun 602-70-1-181. Rokopisov ln fotografij ne vračamo. — Tisk ln.klišeji tiskarna CZP »Primorski tisk«
o o
PM
Trdijo, da poskus s stojnicami kmetijskih zad iig in kombinatov vodi v izgubo — Nasprotje med veljavnimi predpisi in potrebami zavira ureditev preskrbe in neposreden poseg kmetovalcev na trg — S skupnim preskrbovalnim podjetjem kmetijskih zadrug in kombinatov še vedno nič — Izola kaže med našimi občinami največ prizadevanja za ureditev trgovin na svojem področju, saj mislijo celo na samopostrežno trgovino s sadjem in zelenjavo
Pred dnevi so Koprčani z velikim veseljem pozdravili pobudo koprskega občinskega ljudskega odbora o odprtju stojnic kmetijskih zadrug Bertoki, Koper in okolica ter Kmetijskega kombinata Koper na mestni tržnici. Te stojnice so doslej dobro založene, vendar je vprašanje, kako vskladiti željo po uspešnejšem posegu kmetijskih zadrug v formiranju cen kmetijskih pridelkov na drobno. Gre namreč za to, da kmetijske zadruge kot neposredni proizvajalci lahko prodajajo samo svoje pridelke, tako na primer zadruge iz obalnega področja nudijo samo papriko, paradižnike, solato in druge vrtnine. Ne smejo pa nastopati kot prodajalke krompirja za široko potrošnjo, ker le-tega ne pridelujejo. In razen tega se je bati, da bodo vse
STALNI SEJEM PRESEŽKOV OSNOVNIH SREDSTEV
V	Zagrebu so 5. septembra odprli stalni sejem presežkov osnovnih sredstev, ki ga je organiziralo podjetje Jugokomercija iz Novega Sada. Na razstaviščnem prostoru Zagrebškega velesejma je razstavljenih 530 strojev, ki so bili doslej neizkoriščeni v gospodarskih organizacijah na območju Zagreba. Podobni stalni sejmi presežkov so bili že v Beogradu, Novem Sadu in Mariboru z velikim komercialnim uspehom.
DVAKRAT VE C POSEVKOV PŠENICE
Jeseni bodo v LR Bosni In Hercegovini posejali z visokorodnimi vrstami pšenice približno 100 tisoč hektarov površin in to je skoraj dvakrat več kot v lanskoletni setvi.
7,5 MILIJARDE DINARJEV ZA JESENSKO SETEV
Jugoslovanska kmetijska banka je dobila 7 milijard 500 milijonov dinarjev namenskega kredita za letošnjo jesensko setev. Ta denar bo banka razdelila med kmetijske organizacije in zadružne hranilnice ter posojilnice, ki dajejo posojila kmetijskim zadrugam, namenjen pa je nakupu gnojil, semen in drugih potrebščin za jesensko setev.
POSOJILA LESNOINDUSTRIJSKIM PODJETJEM
Pred kratkim je več lesnoindustrijskih podjetij v Sloveniji dobilo posojila za opremo obratov, v katerih izdelujejo lesnoindustrijske izdelke, ki jih bodo nudili tujim tržiščem. Tako je tovarna furnirja in lesnih izdelkov v Ilirski Bistrici dobila posojilo v devizah v višini 24.000 dolarjev, da bo nakupila dopolnilne stroje. Tovarna vezanih plošč in furnirja Javor v Pivki 25 tisoč dolarjev, Tovarna lesne galanterije v Rimskih toplicah za izpopolnitev svoje opreme 4970 dolarjev, Tovarna lesovine in lepenke v Podvelki 5280 dolarjev in Lesno gospodarstvo Dravinja v Ptuju 1555 "dolarjev.
ZE 590,900.000 KILOVATNIH UR ELEKTRIČNE ENERGIJE
V	juliju so naše elektrarne proizvedle 590,900.000 kilovatnih ur električne energije, medtem ko so lani julija le 559,100.000 kilovatnih ur. Letos namreč ni bilo pomanjkanja vode in zato tudi ni bilo omejitve porabe električne energije. Samo slovenske elektrarne pa so dale v prvih sedmih mesecih že 1,309.000 kWh.
IZVOZ NAGLO NARAŠČA
Vrednost letošnjega izvoza je bila ocenjena na okrog 78 milijard 800 milijonov dinarjev. Največji uspeh smo dosegli junija, ko smo izvozili za 10 milijard 300 milijonov dinarjev vseh vrst blaga, medtem ko smo januarja Izvozili le za 9,1 milijarde vrednosti, februarja za 11,7, marca za 14,2, aprila za 14,4 in maja za 12,5 milijard dinarjev.
Eatnvsfl vremena
za čas od IG.—23. septembra 19G0
Visoki zračni pritisk je te dni vplival na stabilizacijo vremena v Zahodni in Srednji Evropi, le v južnih predelih Apeninskega ter Balkanskega polotoka je bilo nekaj deževnih dni. Vse pa kaže, da lahko pričakujemo lepo jesen In bo temperatura zraka tudi v prihodnjih dneh okrog 20 stopinj Celzija. V jutranjih urah bo sicer oblačno, veter bo zahodni in severozahodni, v planinskih predelih pa bodo v popoldanskih urah krajevne padavine.
te prodajalne delale z izgubo, ker imajo prevelike režijske stroške.
Lastniki teh stojnic — kmetijske zadruge Bertoki in Koper ter Kmetijski kombinat Koner — oskrbujejo svoje stojnice z majhnimi količinami vsaka zase, pa čeprav bi jih bilo možno oskrbovati skupno. Zato morajo vsaka zase skrbeti za prevoz blaga in zgodi se, da preskrbovalec ene izmed njih vozi s slabo naloženim prevoznim sredstvom mimo skladišča druge zadruge, ne da bi prevzel še tistih nekaj zabojev za sosedno stojnico.
V nedeljo zjutraj je Kmetijski kombinat Koper naložil na vprež-ni voz najrazličnejše sadje in zelenjavo. Voznik je pripeljal do Škocjana, naprej do tržnice pa ni mogel, ker cestno prometni predpisi ne dovoljujejo v nedeljo vožnje z živinsko vprego po mestu. Tako je blago obtičalo v Skocja-nu pri Kopru in stojnice so bile slabo založene zato, ker Kmetijski kombinat Koner ni mogel dobiti tovornjaka, da bi blago pripeljal na tržnico. Podobno je tudi z drugimi stojnicami. Za nekaj kilogramov sveže zelenjave se tudi Kmetijski zadrugi Koper in okolica ne snlača poslati tovorni avtomobil v 5 kilometrov oddaljeni kraj.
Skratka: vprašanje je, kakšna je perspektiva izvajanja sicer dobro zamišljene pobude, ko so na eni strani želje po povečanju izbire kakovostne in cenene zelenjave v konkurenčnih trenjih med posameznimi ponudniki, na .
drugi strani pa predpisi, s katerimi se otežkoča hiter in cenen prevoz blaga na tržišče ter prepoved, da ne smejo prodajalne kmetijskih zadrug prodajati blago, ki ga same ne pridelujejo. Ali z drugimi besedami: mar ne bi kazalo, da bi zadruge in kombinati osnovale skupno preskrbo-valno podjetje, kakor je bilo zamišljeno še lani? In končno — ali np bi občinski ljudski odbori vsaj nekaj prispevali k ureditvi skladišč in okusnih prodajaln s sadjem in zelenjavo po zamisli Izole o samopostrežni trgovini, ki bo začela s poslovanjem prihodnjo pomlad?
®H ¡Ü_«^¿a^i.
KnezaiC pri Ilirski Bistrici se razvija v močno kmetijsko središče
PRIZADEVANJA ZA UVEDBO NAGRAJEVANJA PO UČINKU
J
Zaostajanje pa v strokovnem izobraževanju kadrov — Odločen poseg odbornikov v gostinske razmere, ki ne delajo časti ilirskobistriškemu gostinstvu in turizmu
V soboto, dne 10. t. m. so odborniki zbora proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Ilirska Bistrica razpravljali o poslovanju in stanju gospodarskih podjetij v občini. Glede izvajanja družbenega plana so ugotovili, da je stanje povoljno in da so skoraj vsa podjetja izpolnila plane, nekatera pa so jih celo prekoračila. Zadovoljivo je tudi dejstvo, da se organi delavskega samoupravljanja iz leta v leto čedalje bolj uveljavljajo in imajo krepko v rokah gospodarjenje
Treba je odkrivati in izkoristiti skrite rezerve za povečanje delovnega učinka in proizvodnje nasploh — Pomanjkanje ali preobilje delovne sile onemogoča realna merila za nagrajevanje po učinku
Konec julija je bilo v koprskem okraju zaposlenih 35.025 oseb, ali 8,9 odstotka Več kot 1. januarja letos, oziroma ^5,4 odstotka več kot leta 1957. Zanimivo je to, da je bilo v juliju 531 oseb, ki so iskale delo, od teh 376 žensk, ki so iskale prvo zaposlitev. Brezposelnih zaradi zdravstvenih ali zakonskih zadržkov je bilo le 28, in ti so dobili oskrbnino. Seveda je to relativni pojav, ki je občasen in ki po drugi strani kaže, da so na račun absolutne
zaposlenosti še premalo izkoriščene možnosti za povečanja delovnega učinka. Gre namreč za to, da so še skrite delovne rezerve v našem okraju, ki bi lahko nudile večji delovni učinek, če bi bila smotrnejša razporeditev delovne sile. Znano je namreč, da v koprskem okraju primanjkuje delovne sile v raznih gospodarskih organizacijah, da, pa jih je v drugih preveč in zato je tudi težko najti merila za uveljavljanja po učinku.
v podjetjih. Seje niso več formalne, kot so bile pred časom, ampak se člani resno spoprimejo in ne dopuščajo samovolje.
V vseh podjetjih redno sklicujejo delavske svete in upravne odbore, saj pride povprečno ena seja na .mesec, v nekaterih podjetjih pa celo več. Veliko zaslug imajo organi delavskega samoupravljanja tudi za uvedbo nagrajevanja po enoti proizvoda. Tako je podjetje lesovinskih plošč Lesonit normiralo in uvedlo nagrajevanje po enoti proizvoda za 82,6 odstotkov delovnih mest in proizvajalci so s tem načinom nagrajevanja prejeli za 14 odstotkov večje osebne dohodke. V podjetju furnirja in lesnih izdelkov Topol pa so uvedli nagrajevanje po enoti proizvoda za vse zaposlene, razen za upravne delavce in nakupovalce. Tudi tovarna organskih kislin TOK že več kot eno leto nagrajuje po učinku.
Vendar so tu bile postavljene norme nestabilne, zato so namestili normirca, ki proizvodnjo v tej smeri zasleduje in na ta način tudi dopolnjuje nagrajevanje. V zadnjem času je nagrajevanje po učinku uvedlo tudi grosistično podjetje Iliriia. Tudli tukaj ta način nagrajevanja spodbudno vpliva na prodajalce, saj so ti v večji meri kot do sedaj zainteresirani da imajo večjo izbiro, da kupca zadovoljivo postrežejo, saj se vse to zrcali v njihovih prejemkih, Odborniki so kritizirali
NAS TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR
Tucli v sedmem letošnjem mesecu, to je v juliju, je bil gospodarski načrt v proizvodnji presežen skupno za 15 namesto predvidenih 14 °/o. Tako letos z meseca v mesec v prvi vrsti v industrijski proizvodnji dosegamo uspehe, ki prekašajo letni načrt in so že doslej porok, da bomo letošnji gospodarski načrt ne le dosegli temveč presegli, čeprav je ta precej višji kot lani. Da bo tako, nam dajejo jamstvo nekateri predpogoji za razvoj in porast proizvodnje in ki se v prihodnjih mesecih ne morejo bistveno spremeniti. Gre tu za zadostno založenost industrije s surovinami, dalje za preskrbo z energijo, zagotovitev trga in drugo.
Značilno je, da je bil uspeh v proizvodnji v juliju dosežen kljub temu, da predstavlja ta mesec dopustov, ko ponekod zapro tovarne zaradi čiščenja in popravil in da je v tem mesecu že prišel do izraza ukrep o restrikciji bančnih kreditov. Mnogi so v začetku napovedali, da bo vse to vnlivalo na raven proizvodnje in da bo ta občutno padla. To pa se
ni zgodilo in tudi v avgustu po vseh dosedanjih znakih ni bilo opaziti padanja v proizvodnji, čeprav so mnoga podjetja že začutila pomanjkanje po obratnih sredstvih. Vendar . je treba priznati, da so napori, ki so jih glede tega vložili medbančni ■ odbori, ljudski odbori in sama podjetja, v mnogem rodili uspehe in preprečili vsaj za sedaj, da bi prišlo zaradi restrik&ije kreditov do motenj v industriji. Njihovi posegi tam, kjer je potreba bila največja, so bili vsekakor dobri in premišljeni in so tako preprečili n. pr. v železarski industriji kakršnekoli motnje.
Ni dvoma, da bodo šli napori vseh, ki morajo skrbeti za razvoj proizvodnje, še nadalje za tem, da bi se ta razvijala normalno in da njen porast ne bi bil v ničemer oviran. Pri tem ostane kot temeljno načelo, da osnovnih načel kreditiranja ni moči žrtvovati morebitnim potrebam in zahtevam posameznih podjetij, ki so zašla iz teh • ali onih razlonov v težave. Kot so pokazale analize in prealedi kreditov vri posameznih gospodarskih organizacijah, so
i!
.vzroki težav v prvi vrsti pri njih, čeprav mnogih> kot je medsebojno kreditiranje, ne morejo več same odstraniti. Veriga tega kreditiranja je namreč tako povezana in prepletena, da ji ni moči najti začetka ali konca, kjer bi jo lahko začeli razvozlavati.
Iz sedanjega stanja moramo vsekakor potegniti važen zaključek, od katerega zavisi v mnogem nadaljnji razvoj proizvodnje. GosiX)darskim organizacijam bo potrebno namreč v prihodnje omogočiti večja vlaganja v obratna sredstva kot doslej in zagotoviti v ta namen več lastnih sredstev ustvarjenih s proizvodnjo oz. drugimi dejavnostmi. Le na ta način se bodo okrepili skladi podjetij. Ti bodo morali biti zlasti za tisti del naše industrije, ki ima iztrošena osnovna sredstva, dovoljni za njihove potrebe po rednem obratovanju in za postopno rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje. Sicer sedanjega tempa naraščanja proizvodnje vri vse navorih dolgo ne bo moči več vzdržati.
-dt-
podjetja, da so v strokovnem izobraževanju kadrov v zadnjih dveh letih-premalo naredila kljub možnostim, saj bo samo v letošnjem letu ostalo podjetjem nad 7 milijonov dinarjev prispevka za kadre, industriji pa okrog 4 milijone in pol. Zato je zbor proizvajalcev priporočil podjetjem, da postavijo izobraževalne centre za posamezne stroke, ki naj bi s .pomočjo ljudske univerze začeli izobraževati proizvajalce.
Razpravljali so tudi o gostinstvu in ugotovili, da je vrsta pomanjkljivosti, ki jih ne bi bilo treba, če bi se za strežbo odgovorno osebje bolj zavedalo svojih nalog. V nekaterih gostiščih, predvsem pa v »Zmagi«, gostje čestokrat zapuščajo lokal, ker niso postreženi kot je treba. Za izboljšanje takega stanja je zbor sklenil, da je treba odgovorne ljudi opozoriti na pomanjkljivosti in od njih zahtevati odstranitev nepotrebnih napak.
Po 37. členu zakona o javnih uslužbencih (Ur. list FLRJ 53/57) Razpisna komisija pri Narodni banki FLRJ, Centrali za LRS v Ljubljani
razpisuje
v podružnici Narodne banke Koper naslednja prosta delovna mesta:
1.	5 finančnih inšpektorjev
z visoko, višjo ali srednjo strokovno izobrazbo s predpisano prakso in izpitom
2.	1 admin'strativno moč s prakso v administrativnih poslih in strojepisju
3.	1 uslužbenca za trezorsko službo s popolno srednjo šolo
4.	1 uslužbenca za hranilno službo s srednjo strokovno izobrazbo
5.	1 likvidatorja
s srednjo strokovno izobrazbo
6.	2 uslužbenca za obdelavo materiala s srednjo strokovno izobrazbo
7.	1 uslužbenca za devizne posle z višjo strokovno izobrazbo
8.	1 uslužbenca za kontrolo menjalnic s srednjo strokovno izobrazbo
9.	1 uslužbenca za devizno likvidaturo s srednjo strokovno izobrazbo
10.	1 uslužbenca za devizno blagajno s srednjo strokovno izobrazbo
11.	1 analitika z visoko strokovno izobrazbo
Prošnje z navedbo osebnih podatkov, podatkov o strokovnih kvalifikacijah in opisom dosedanjih zaposlitev vlož:te v roku 15 dni po objavi tega razpisa neposredno podružnici Narodne banke Koper.
Iz ognja rešenih 67 milijonov dinarjev
Izvršni odbor Okrajne gasilske zveze je minulo soboto razpravljal o delu osnovnih gasilskih organizacij koprskega okraja in je mod drugim dal priznanje operativnim članom prostovoljnih gasilskih društev, ki so v letošnjem prvem polletju opravili 248 praktičnih vaj, med njimi devet nočnih. Člani izvršnega odbora so obravnavali tudi poročilo operativne službe prostovoljnih gasilcev. Ti so do julija sodelovali pri gašenju 51 požarov in obvarovali približno 67 milijonov dinarjev vrednosti privatnih ter družbenih objektov pred uničenjem.
Nato so razpravljali o potrebi vključevanja novih članov, zlasti tehnični h strokovnjakov v gasilske organizacije in da bi bilo nujno potrebno nuditi več denarnih sredstev občinskim ter Okraj-
Zavarujmo človeka na cesti
To je razstava, ki jo bo prihodnji teden pr.redil v mali gledališki dvorani v Kopru Okrajni koordinacijski odbor za varnost prometa. Na razstavi bo prikazano izredno povečanje cestnega prometa v koprskem okraju v zadnjih petih letih, nadalje žalostne posledice prometnih nezgod in tudi prizadevanja organov javne varnost , da bi zbolj-šali varnost prometa.
Obiskovalci razstave si bodo lahko ogledali številne slike, grafikone in risbe ter se seznanili s podatki o številu in vzrokih prometnih nesreč.
fvumfo (Uu#&d ...
¡PHI3IS1 Hlff
...........■■■■I.H.H lllnémtl^MMO
nasl brigadirji
V ponedeljek, 5. šlo 25 mladincev in okraja na gradnjo v okraju Maribor, gadi, sestavljeni iz venije. Na delovni mesec dni.
na Štajerskem
septembra, je od-mladink iz našega ceste pri Lenartu Delali bodo v bri-vseh okrajev Slo-akciji bodo ostali
ZA BOLJŠE DELO ORGANIZACIJ ZVEZE BORCEV
Mnogo stvari je, ki so večkrat življenjskega pomena za bivše borce. Tu gre predvsem za reševanje materialnih vprašanj bivših borcev, za uveljavljanje njihovih pravic na podlagi zakonitih določil. Sem sodijo priznavalnine, upokojitve po 80. členu Zakona o pokojninskem zavarovanju, priznanje dvojnih let, itd. Razen tega je še vrsta nalog, ki bi jih morale organizacije Zveze borcev uspešneje reševati. Med njimi naj navedemo le poglavitne: zbiranje podatkov za odlikovanja, ugotavljanje prvih partizanskih družin, šolanje otrok padlih borcev, šolanje in zaposlitev borcev, zbiranje zgodovinskega gradiva, spomeniško varstvo ter naloge, ki spadajo v področje dela sekcij bivših internirancev, ki tudi niso še povsem zaživele. Za izboljšanje dela so v Celju sklenili, da naj bi bil pri vsakem občinskem odboru Zveze borcev ' stalno zaposlen po en tehnični tajnik, pri Okrajnem odboru Zveze borcev pa trije sposobni uslužbenci.
JESENIŠKI TABORNIKI V ANKARANU IN KOPRU
Tudi letos so jeseniški taborniki postavili svoje platnene hišice, pod katerimi je v treh izmenah preživelo okoli 200 tabornikov. Postavljenih imajo okrog 40 šotorov, in sicer v Ankaranu in Kopru.
KAJ JE S SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO V AJDOVŠČINI?
Ajdovski potrošniki čutijo vsak dan bolj potrebo po samopostrežni trgovini. O zadevi je že razpravljal Svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora in priporočil trgovskemu podjetju »Hubelj«, naj bi uredilo trgovino s samopostrežbo. Vendar nI nikjer videti, da bi kaj delali v tej smeri. Kje se je zataknilo? In kako dolgo bomo še čakali?
ni gasilski zvezi za krepitev po-žarno-varnostne preventivne službe. O dosedanjem delu prostovoljnih gasilcev, ki delajo pod okriljem Okrajne gasilske zveze, kakor tudi o njihovih nalogah v prihodnje pa bo širša javnost seznanjena ob letošnjem Tednu požarne varnosti, ki bo trajal od 24. septembra do 2. oktobra v vseh občinskih središčih in v Kopru bodo ob tej priložnosti razne prired tve s sodelovanjem vseh družbenih organizacij in večjih podjetij.
Prisrčno slovo
Kot smo že poročali, je bil imenovan za novega upravnika koprskega Zdravstvenega doma dr. Sergij Čeplak, ki je prevzel dolžnosti dosedanjega upravnika dr. Dušana Dobriie. Ker sta dr. Dušan Dobnla in tajnik Zdravstvenega doma Franc Zetko, ki istočasno zapušča zavod, več let požrtvovalno vodila poslovanje te ustanove, so jima poklicni prijatelji skupno z osebjem priredili preteklo soboto v ankaranskem hotelu »Turist« prisrčen poslovilni večer.
Novi kmetijski stroji
Kmetijska zadruga 4. junij v Ilirski Bistrici je za potrebe kmetijstva! naročila več strojev ;'iz uvoza, ki jih bo uporabljala za obdelovanje svojih posestev, kakor tudi v ¡kooperaciji. V teh dneh pričakujejo, da bodo prejeli najbolj potreben stroj Lilo kombajn s traktorjem, ki jim bo v pomoč še letos pri zaključnih kmetijskih delih. Za ta dva stroja bo zadruga plačala okrog 4 milijone dinarjev, razlika vrednosti pa bo regresirana.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
16.	sept. 1960 ob 20. uri »Dnevnik Ane Frank« v Mirn.u,
17.	sept. 1960 ob 20. uri »Dnevnik Ane Frank« v Desklah
, 18. sept. 1960 ob 16. uri »Silni bič« v Medani
19.	sept. 1960 ob 15. uri »Silni bič« v Tolminu
ob 20. uri »Dnevnik Ane Frank« v Tolminu
20.	sept. 1960 ob 20. uri »Dnevnik Ane Frank« v Kobaridu
21.	sept. 1960 ob 15. uri »Silni bič« v Idriji — ob 20. uri »Dnevnik Ane Frank« v Idriji
Prijetno počitniško naselje pri Pivki Jami na Postojnskem je v kratkem času postalo znano daleč naokoli. Obiskujejo pa ga tudi številni tujci in ostajajo kar po nekaj dni. Na sliki: del naselja, o katerem smo žu poročali
SPREHAJALČEVIZAPISKI
POPRAVEK V 32. številko našega lista se je vtihotapilo v sestavek o komenski KZ ime tovariša Kofola kot upravnika zadruge, medtem ko v resnici opravlja to funkcijo tovariš Ivan PANGOS, kar s tem popravljamo.
Stara basen pripoveduje o nemarni veverici, ki je od dneva na dan odlašala popravilo svojega gnezda. Veter ji je bil namreč napravil v strehi majhno luknjo, da je skoznjo deževalo. Veverici mokrota sicer ni prijala, a namesto da bi luknjo zamašila, se je leno pomaknila v še suhi kot in si dejala:
»Danes je pa res ne bom mašila. Naj počaka do jutri!«
Pa tudi ko je napočil jutri, nemarna veverica gnezda ni plo-pravila. Jutri je ostal vsak dan znova jutri, luknja pa je čedalje bolj rastla. Ko nazadje v gnezdu že ni bilo več suhega prostora, se je veverica v stiski pokrila z repom in modro ugotovila:
»Zdaj se pa res ne svla*a več gnezda popravljati. Zgradila sii bom novo.«
Potem se je nekega dne veter spremenil v vihar, in ko se je veverica hotela na noč vrniti s potenanja domov, anezda sploh ni več bilo. Popraskala se je za ušesom, malo vr^mišljevala in nato modro dejala:
»Eh. vrag po anezdu. saj tako in tako ni. bilo nič vredno.«
Potem je zanustila tisti kraj in šla iskat prenočišča k dobrim sosedom.
Te basni sem se spomnil, ko me je te dni vo dolgem času pot svet pripeljala na »most« med Koprom in Semedelo. Ovazil sem, da je morje od zime do jeseni tako razarizlo zunanjo obcestno škarpo, da se je pričela nevarno rušiti.
Ne vem sicer, katera »veverica« bi bila dolžna mašiti luknje v razmajani škarpi, vem pa prav zagotovo, da jih ne maši in da tudi ni več daleč čas, ko bo mirne duše lahko rekla:
»Zdaj se pa res ne splača več škarpe popravljati. Napravila bom novo.«
Toda nove ne bo napravila, ker pač nima denarja, zato se bo ob kakem večjem viharju škarpa sesula v morje. Kako bo potem, pa bomo šele videli. Verjetno pa nič kaj prijetno — ne za tiste, ki cesto uporabljajo, in še manj za tiste, ki so dolžni zanjo skrbeti.
R. R.
IZ NflŠSH KRAJEV
Politična šola
V	četrtek, dne 8. t. m. so se na seji sekretarjev osnovnih organizacij ZKS v Ilirski Bistrici dokončno dogovorili o večerni politični šoli, ki naj bi se začela 5. oktobra in bo trajala do maja prihodnjega leta. Ker je bilo prijavljencev mnogo več, kot pa bo zmogljivost šole, so jih za letošnje leto sprejeli le 45, ostali pa bodo morali počakati do prihodnjega leta.
Zanimanje za Smrje
Pretekli teden si je več -kmetijskih in gozdarskih strokovnjakov iz Linza v Avstriji ogledalo kooperacijske sadovnjake v vasi Smrje, ki jih je letošnjo pomlad začela urejevati kmetijska zadruga 4. junij v Ilirski Bistrici. Razen strokovnih vprašanj, ki so jih postavljali predstavnikom zadruge, so se zanimali tudi za način in vrsto kooperacije.
Razumevanje potreb
V	bližini vasi Kuteževo so svo-ječasno zgradili stavbo, v kateri ima svoj sedež osnovna šola, kamor hodijo otroci iz okoliških ^^ vasi. Ko so stavbo gradili, pa ni- y so vanjo napeljali vodovoda. Ze
več let je pomanjkanje vode v tej šoli bila resna težava, ki jo bodo odstranili mogoče že letos; vgradili bodo v stavbo vodovod. Po predračunu bi znašali stroški materiala okrog 800 tisoč dinarjev. Z delovno silo za izkop jarkov pa bi se ti stroški še povečali. Ker je v občinskem predračunu v ta namen predvidenih le okrog 400 tisoč dinarjev, so va-ščani obljubili, da bodo vse izkope dn še nekatera druga dela opravili s prostovoljnim delom.
PISMO UREDNIŠTVU
® kdaj še tefe®?
Da ne bi ugotavljali, kako dolgo je že zanemarjen sicer lepi spomenik, ki so ga kmalu po osvoboditvi postavili v Rodiku padlim borcem, mogoče bolj neposredno vprašanje: — Kdaj se bo krajevni odbor Zveze borcev v Rodiku le potrudil in poskrbel za lepši videz te svetinje? Zanemarjeni spomenik in neurejena okolica nista namreč vaščanom prav nič v čast. Zares bi bilo treba samo malo dobre volje za ureditev tega prostora, tako) pa se sedaj ob kamnu, ki naj bi izpričeval trpljenje in junaštvo našega ljudstva kasnejšim rodovom, čoha živina.
Zal to ni edini zanemarjeni spomenik padlih v NOB na našem področju, zato bomo tudi i> naprej podobne primere javno pokazali. Ponekod pade del odgovornosti tudi neposredno na pro-
Za lepšo podobo piranske obale in mesta
Čeprav v piranski občini letošnja turistična sezona še ni končana, so že začeli s pripravami za sezono 1961. Tako je predsednik ObLO tov. Davorin Ferligoj sklical včeraj posvet vseh pristojnih organov, da bi se dokončno domenili glede doslednega izvajanja predpisov o javnem redu in miru, da bi zunanjost Pirana in drugih letovišč v tej občini končno bila takšna, kot je to treba v civiliziranem letovišču.
Na posvetu je bila dana vrsta dobrih sugestij in predlogov. Domenjeno je bilo, da bo glavno skrb in odgvornost za izvajanje odloka o javnem redu in čistoči imel Svet za notranje zadeve preko oddelka za notranje zadeve in organov LM. Uvedli bodo tudi spet službo mestnih redarjev. Dosedanjo nezainteresiranost prebivalstva za vzdrževanje čistoče bodo poskusili preko zime do prihodnje sezone odpraviti s tem,
Poučen izlet
Prihodnji petek bodo člani sindikata upravnih organov občine Ilirska Bistrica odšli na dva in pol dnevni izlet, ki ga prireja sindikalna podružnica. Ogledali si bodo Velenje, Maribor, Ptuj, Kumrovec in končno Zagrebški velesejem. V Mariboru in Ptuju si bodo ogledali nekatera industrijska podjetja, kmetijska posestva in nekaj kulturnih znamenitosti v teh krajih.
da bodo v okviru turističnih društev, osnovnih organizacij SZDL in preito šol imen vrsto primernih predavanj, odgovorni organi pa boao dosledno nastopali proti vsakemu krsucu predpisov in ga sirogo kaznovali. Na ta način upajo, da bodo do prihodnje sezone ljudje že vajeni držati čistočo in red. Poseono strogo bodo nastopili proti gradoemm podjetjem m drugim, ki ob raznih gradbenih delih ne skrDijo za zadostno varnost in snago okrog gradbišč, oziroma ki po končanih delih ne poskrbijo, da so takoj odstranjeni vsi sledovi gradnje. Uprava komunalnih dejavnosti bo v bodoče morala dati več poudarka svoji službi snage, ki jo je zdaj večkrat zanemarjala na račun raznih gradbenih del. Sanitarna inšpekcija bo preko zime pregledala tudi kleti in skrita dvorišča, ki so v nekaterih stavbah prava skladišča smeti in druge navlake. Gradbeni inšpektor bo skrbel, da bodo v redu izvajana tudi razna zunanja dela, da ne bo n. pr. kot doslej več primerov, da so bile položene nove električne instalacije, pa še danes niso niti ometane, kaj šele pre-beljene. V vseh gradbenih delih bo strogo veljalo načelo, da kdor kaj gradi ali razkoplje, je dolžan spraviti objekt tfekoj po končanem delu v prvotno stanje. Svet za notranje zadeve bo v najkrajšem času izdelal podroben predlog pravilnika o izvajanju službe nadzorstva nad javno čistočo. Ker
akcija ne bo izvajana kampanjsko, temveč trajno, je upati, da se bo prebivalstvo piranske občine do prihodnje sezone res že močno privadilo potrebnemu vzdrževanju čistoče in reda v svojih letoviških krajih.
Jule
Spomenik padlim borcem NOB v Rodiku pri Kozini
svetne delavce, ki bi lahko skladno z učnim programom usmerili delo otrok na vzdrževanje in urejanje spomenikov in okolice.
Vse isradi neprevidne vožnje ®
Znano je, da je največ prometnih nesreč zaradi neprevidnosti, prehitre vožnje in drugih kršitev ccstno-pro-metnih predpisov. To trditev ponovno potrjujejo podatki zadnjih dni.
Cesta med Postojno in Planino je znana po višinskem padcu in ostrih, marsikje nepreglednih ovinkih. Kadar je na njej le nekoliko rose ali če je deževno, takrat je dolžnost voznikov, da so na vso moč oprezni.
2al pa so to le redkokdaj. Zc v ponedeljek, 5. septembra, so bile med peto in deseto uro kar štiri prometne nezgode. Valerij Lazar iz Kopra je skušal zmanjšati neprimerno hitrost svojega avtomobila na spolzki cesti s hitrim zaviranjem in — trčil v obcestni smernik, nato pa se z avtomobilom prevrnil v 13-metrsko globel. K sreči je bilo le 200 tisoč dinarjev škode na avtomobilu, voznik pa je ostal brez poškodb.
Kmalu za tem je Dunajčan Heinz Rotschegg zaradi prehitre vožnje na cestnih zavojih nad Planino zdrknil s cestišča in poškodoval svoje vodilo za najmanj 180 tisoč dinarjev. Nato je voznik avtobusa Bahorski trčil v nek osebni avtomobil, ki je stal na nepreglednem ovinku in dobro uro kasneje sta se v neposredni bližini teh prometnih nezgod zaletela z osebnima avtomobiloma Milan Pristavec ter Vlado Mencinger, ker sta na nepreglednih ovinkih vozila prehitro.
Neprevidno so vozili tudi voznik tovornjaka s prikolico Alojz Baje, ki
je med Ribnico in Vremami zavozil v obcestni jarek brez hujših posledic: nadalje traktorist Roman Primožič, ki je pri Storjah nepravilno zavrl In se prevrnil, Nizozemec Frederlk Pie-ter, ko je pri Dolanah pri Ribnici med prehitevanjem konjske vprege raje zavozil v njo, kot v prihajajoče vozilo; Švicar Hans Ulbricht, ki je preveč smelo prehiteval nek osebni avtomobil pri kamnolomu Razdrto, da je nastala škoda okrog 800 tisoč dinarjev in je bil njegov sopotnik huje poškodovan. Zaradi hitre vožnje na ovinku, ko je hotel prehiteti tovorni avtomobil, so se močno poškodovali tudi sopotniki voznika osebnega avtomobila Zelimira Ber-toša, ki so z vozilom padli 22 metrov čez nasip ob cesti. Le nekaj sreče je imel pri Ribnici Nemec dr. Evgen Kolher, ko je s prekomerno hitrostjo na ovinku zdrsnil 6 m pod cesto.
Ponesrečili so se Je mopedistl Franc 2etko iz Laz pri Sežani, ko je te dni padel v obcestni jarek med Postojno in Hruševjem ter obležal nezavesten; dalje mopedlst Anton Makovec Iz Kopra, ki je imel nezgodo pri Dekanih, kakor tudi še nekateri vozniki motornih vozil.
Ta pregled prometnih nezgod nam ponovno narekuje, da je potrebna večja pozornost vseh korlstnikov cest, saj — na cesti nisi sam in z lastno nepazljivostjo ne ogrožaš le svojega življenja, pač pa tudi življenje sopotnikov in pešcev.
[CÜLTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA -jfir KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA
IZ ŠOLSKE PROBLEMATIKE NA SEŽANSKEM
Še vedno nadure, kombiniran ali celodncvni pouk — Prevoz otrok v popolne osnovne šole — Prepotreben otroški vrtec v Sežani — Stanovanja za učiteljstvo
Ni lahko strniti v nekaj stavkov številnih problemov, ki so povezani z delom in življenjem 24 osnovnih šol, ene nižje glasbene šole, vajenske šole in štirih vrtcev na Sežanskem. Preveč statistično bi bilo govorili o tolikih šolah, saj živi vsaka taka ustanova svoje življenje, ki je često povezano z mnogimi problemi, večjimi in manjšimi^ Zato tokrat samo nekaj težav okrog začetka novega šolskega leta,
Bo letos v sežanski občini dovolj učiteljev? Zal stanje kljub zadovoljivemu odzivu na razpisana mesta ni zadovoljivo. Tudi z učiteljišča sta prišli dve mladi moči, vendar najmanj deset mest še ni zasedenih. Pomanjkanje učnih moči bodo najbolj čutili na šolah v Štanjelu, Komnu, Pliskovici, Dutovljah, Tomaju, štor-jah, Stomažu, Povirju in v Senožečah. Ponekod bodo težave premostili z nadurami, drugod s kombiniranim ali celodnevnim poukom, čeprav nobena teh kombinacij ni idealna.
Glavni razlog za tak porast potreb po novih učiteljih je iskati v povečanem številu razredov (v Sežani n. pr. je brez paralellce le osmi razred, vsi ostali se delijo na dva ali celo tri oddelke), kar je posledica relativno hitre stanovanjske izgradnje v centrih. Ponekod na podeželju pa število učencev celo pada.
Popolne osemletne šole s predmetnim poukom so trenutno le v Sežani, Dutovljah, Komnu in Štanjelu, na tej poti pa je tudi že divaška šola, ki ima letos 7 razredov. Brez predmetnega pouka in z maloštevilnimi učenci v višjih razredih so osemletne šole na Misličah, v Senožečah, na Vrabčali in pri Stovražu. Pet razredov ima šola v Tomaju, vse ostale pa imajo od dva do štiri razrede. Ko učenci teh zadnjih šol dokončujejo 2., 4. ali S. razred, hodijo ali se vozijo v popolne osemletne
Člani PD Podgrad že lep čas razmišljajo, kako tali si uredili klub, kjer bi bila knjižnica s čitalnico. Po novi pridobitvi, ko jim je sindikalna podružnica podjetja IPLAS podarila televizijski sprejemnik, je zamisel o klubu ponovno vznikla. Osrednjo težavo imajo zaradi neprimernih prostorov, kar je tudi vzrok, da vse društvene dejavnosti ne morejo dobiti pravega poleta. Z nabavo televizijskega sprejemnika so dani sedaj vsi pogoji za ureditev kluba, zato je podgradsko prosvetno društvo zaprosilo tamkajšnjo vojaško komando, da bi
KNJIGA O MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJAH
Beograjsko novinarsko-založni-ško podjetje Mladost je izdalo v angleškem, nemškem, ruskem, francoskem in španskem jeziku brošuro »Lokalne mladinske delovne akcije v Jugoslaviji« avtorja Fahrije Jovanoviča. Brošura je Ilustrirana in v njej so podatki o akcijah naše mladine v komunah in okrajih leta 1959, drugi del pa je posvečen lokalnim mladinskim delovnim akcijam.
NOVA SMER ADMINISTRATIVNE ŠOLE
Zavod za proučevanje izobraževanja odraslih je izdelal za to šolsko leto nov učni načrt za izobraževanje administrativnega kadra. Dosedanji učni načrt je temeljil na splošnih predmetih, novi pa obravnava v glavnem gradivo za administrativno-tehnično poslovanje v upravnih ustanovah in v gospodarskih organizacijah in podjetjih. Trenutno imamo v Sloveniji 5 dveletnih administrativnih šol, večerne šole in razne tečaje. Po novem učnem načrtu bodo te šole omogočile slušateljem hitreje predelati predpisano snov s sodobnejšo metodo dela.
FESTIVAL AMATERIZMA NA HVARU
V letošnjem poletju je bil na I-Ivaru četrtič festival jugoslovanskih gledaliških amaterjev. Trinajst predstav je pokazalo največje amaterske odrske dosežke v zadnji sezoni. Bili so to igralci iz Vinkovcev, Ogulina, Sinja, Zagreba, Smederevske Palanke. Pri-jedora, Reke in Slovenske Bistrice. Prireditve je še popestril nastop folklorne skupine iz Osijeka, revija lahke glasbe iz Splita in večer črnske poezije. V okviru festivala je bila še »Revija amaterskih filmov Hrvatske« in dvodnevno posvetovanje jugoslovanskih gledaliških amaterjev. Sklenili so, naj bi o udeležbi za prihodnji livarski festival odločala predvsem kvaliteta izvajanih in izbranih del, zastopane pa naj bi bile vse republike z vsaj enim delom.
šole. Kljub pomanjkanju sredstev je ObLO Sežana doslej uspelo organizirati prevoz otrok iz Gornje Branice v Štanjel, iz Brestovice in Gorjan-skega ter bližnjih vasi v Komen in iz Avbera, Gradenj, Kazelj, Storij, Lokve, Gorenj, Povirij in Mežc v Sežano.
Kljub tem pomanjkljivostim pa je moč ugotoviti, da je stanje šolstva danes mnogo boljše, kakor pred leti. K temu sta zlasti prispevala šolska reforma in novozgrajena šolska objekta v Sežani in Divači ter izročitev bivšega Mladinskega doma v Dutovljah v šolske namene.
Kako bo z nadaljnjim razvojem šolstva na Sežanskem? Po vsej verjetnosti bo moral že nov občinski petletni plan predvideti povečanje šolskih kapacitet v Divači, Sežani in Komnu. Ze letos bosta urejeni v Štanjelu dve novi učilnici, prihodnje leto pa še ena v Vremskem Britofu.
Ker smo že pri materialnih problemih, omenimo še popravilo šol v osnovni šoli v Lokvi in Svetem, manjša popravila in razna dela opravljajo tudi v nekaterih drugih šolah.
Da je zasedba težjih mest slabša, je pripisati tudi predpisu o razpisu delovnih mest, po katerem se lahko prosvetni delavci prijavijo na ugodnejša mesta. In še to: novinci običajno nastopijo službo na takih šolah, kjer nimajo nobene pedagoške opore in celo tam, kjer morajo takoj po šolanju prevzeti odgovornost upravitelja šole. V posameznih primerih pa otežlcočajo delo na šolah celo učitelji z daljšim delovnim stažem ter se branijo upraviteljskih poslov. K temu pa še kak posameznik, ki lioče uveljaviti svojo voljo na račun kolc-gijalnosti ali še težjih posledic.
O nižji glasbeni šoli v Sežani ni v tem okviru povedati kaj posebnega. Glede problemov vajenske šole pa le toliko, da naraščaj vajencev očitno pada. Posebno manjka podmladek za
jim odstopila dva prostora v občinskem poslopju v Podgradu, ki ju sedaj uporablja JLA. Gre za malo dvorano in stranski prostor, kjer bi z manjšimi preureditvami lahko uredili zares lep klub. Kako so se sporazumeli, pa kdaj drugič, ko bo govora o nadaljnjem prosvetnem in političnem delu Podgrajčanov.
Film, ki sodi med najboljše dosežke mojstra plesno-glasbenili filmov Ge-nea Iiellyja, je POJMO V DEŽJU, V glavnih vlogah nastopata Gene Kelly in Debbie Reynolds (na sliki), poleg njiju pa še razni odlični plesni ansambli. Film je razgiban, poln plesnih nastopov, pesmi in vedre ter prikupne pripovedi
BERITE SN ŠIRITE
lesno stroko, medtem ko je najmočnejša skupina vajencev, ki se bo učila svoje široke v Telekomunikacijah.
Med vrtci je v najtežjem položaju sežanski — tako glede števila vzgojiteljic kot zaradi prostorov. Gradnja otroškega vrtca v Sežani je postala že neizogibna zahteva.
V preteklem šolskem letu je bilo mnogo storjeno tudi za izboljšanje življenjskih razmer prosvetnih de-lavccv. Letos je dobilo in ima zagotovljenih nova stanovanja 21 učiteljev, nadaljnjih deset stanovanj, ki še manjkajo, pa bo tudi na razpolago v doglednem času. Občinski ljudski odbor Sežana si prizadeva, da bi bilo to vprašanje čimprej rešeno, saj vemo, da bodo prosvetni delavci lahko opravljali svoje poslanstvo z vso vnemo samo v lastnih ugodnih življenjskih pogojih.	-er
iS|lil§|
Povsod se je že začelo zares! V sežanski šoli imajo učenci kar dobre pogoje v primeri z drugimi, n. pr. s Koprom
parp

UGODNE POSLEDICE VZORNE SKRBI V HRPELJAH
"FT............
II
Vse kaže, da imajo v tem šolskem letu najmanj težav s prosvetnim kadrom na področju hrpeljske občine. Podatek je tem bolj presenetljiv, ker je prav tukaj večji del šolskih poslopij v dokaj slabem stanju in tudi ostali delovni pogoji za učitelje niso najbolj ugodni. Ce upoštevamo, da je v občini I-Irpelje 17 osnovnih šol — 2 popolni in 15 nepopolnih — in sta ostali nezasedeni samo dve učni mesti, zares lahko govorimo o dobri kadrovski politiki tamkajšnjega sveta za šolstvo.
Odgovor za tak'o stanje je iskati predvsem v štipendiranju domače mladine, kajti s tem so dosegli najvažnejše — ustaljen
Med filmi, ki jih je odkupilo naše podjetje Vesna-film, je tudi italijanski film, ki je dobil lani na festivalu v Benetkah Zlatega leva — VELIKA VOJNA. Na sliki vidimo igralca Alberta Sordija in Vittoria Gassmana, ki igrata glavni moški vlogi — Rimljana Giovannija in Lombardijca Oresta. Film je tragikomedija o vojni, ki je brezglava in pošastna in ki prehaja s svojo podivjanostjo v slehernega človeka. Film odlikuje tudi odličen scenarij in impresivna režija Maria Monicellija
t*®f
... - ■ -i, >
S 2 OPf
£ W JT IT i
ji

KOPER, 10. do 18. septembra: EVROPA V NOCI — italijanski barvni film; 19. do 20. septembra: italijanski film NEZVESTE; 21. do 22. septembra: danski film IGRA MLADOSTI.
PORTOROŽ, IG. septembra: ameriški barvni film Walta Disneya PERRI; 17. septembra: angleški barvni film SEMENJ ZELJA; 18. septembra: ameriški barvni film MAŠČEVALEC IZ DALLASA; 19. septembra; japonski film VRATA PEKLA;
20.	septembra: francoski VV film KOCKAR.
IZOLA, IG. septembra; jugoslovanski dokumentarni film VELIKO STOLETJE; 17. in 1R. septembra: italijanski film NEZVESTE; 19, in 20. septembra: danski film IGRA MLADOSTI; 21. in 22. septembra; ameriški barvni CS film VISOKI TUJEC.
SEŽANA, IG, septembra: " ameriški film KOVINSKA ZVEZDA; 17, in 13. septembra: ameriški film OBRAČUN PRI O. K. KORALA; 20. in
21.	septembra ruski film IVAN GROZNI (I. del); 22. septembra: španski film DOBRODOŠEL, MR. MARSI1ALL.
POSTOJNA, IG. do 18. septembra; francoski barvni VV film PARI-ZANKA; 20. do 21. septembra: jugoslovanski film VRATA OSTANEJO ODPRTA.
kader. V minulem šolskem letu sta se na primer javila na razpis za zaposlitev izven občine samo dva učitelja, medtem ko so si s petimi novinci-štipendisti letos zelo pomagali, vrsta novih pa se še šola. Hvale vredno je tudi dejstvo, da pri delitvi štipendij upoštevajo predvsem socialno šibke kandidate.
Pozitiven odraz na ustaljenost kadra ima nedvomno tudi stalna skrb občine za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev učiteljev — seveda v mejah njenih zmogljivosti. Tako so lani rešili stanovanjski problem za učitelje v Pregarju, kjer so dogradili dvostanovanjsko stavbo, sedaj razmišljajo, kako bi rešili podoben primer v Hrpeljah in Podgradu. Tudi glede učilnic so' v Hrpeljah, kjer sta se prejšnjim desetim pridružila dva nova oddelka, zelo na tesnem. Letos so si pomagali s klubskim prostorom PD, eno učilnico pa so morali urediti celo v Prešnici, ki je nekakšna podružnica hrpeljske osemletke. Seveda je to le začasna rešitev, kajti sedanje sta-
nje naravnost vpije po gradnji nove šole.
Na občini menijo, da bodo ta problem rešili že v doglednem času, bodrilna pa je tudi pripravljenost domačih podjetij, ki so že obljubila nekaj sredstev za popravilo nekaterih šol in nakup šolske opreme za 1. razred hrpeljske šole.	b
SODOBNA POTA, štev. 5
Iz vsebine:
VINKO TRINKAUS: O problematiki tiska na Slovenskem; AVGUST VI-.ZINTIN: Stanje ljudskih knjižnic in njihov perspektivni razvoj; MILOŠ MIKELN: Deset predstav in ena; BOJAN SAMARIN: Društvo brez zaledja; MARIJAN BELINA: Letošnje izdaje dramske knjižnice; JANEZ KARLIN: Lep uspeh naših pevcev v Zahodni Nemčiji; DUŠAN TOMŠE: Otroška gledališča po svetu; VITKO MUSEK: Cannes 1960; T. S.: Beseda o filmskih klubih na Poljskem; SAVO MARIC; Tečaj.
ŠE OKROG NAŠIH ŠOLSKIH PROBLEMOV
¥Zflo|e
Začelo se je novo šolsko leto. Šole so preurejene, domovi spet polni, stari tovariši si pripovedujejo počitniške pustolovščine. Dijaško življenje se je pričelo...
Takoj v začetku se morajo sestati mladinski komiteji, partijska organizacija, društvene organizacije, itd. Pripraviti morajo v svojih šolah načrt dela za vse leto, Izkušnje bodo jemali iz prejšnjih let, jih dopolnili z novimi oblikami dela. tako da bo organizacija uspešno delovala.
Novi zakon Sveta za šolstvo LRS o opravljanju zaključnih izpitov na srednjih šolah, ki je' stopil v veljavo že z lanskim šolskim letom, nam je odkril pomanjkljivosti v ideološko-politič-ni vzgoji dijakov. Niti ne toliko v ideološkem pogledu, kot v politični razgledanosti. Teme matu-ritetnih šolskih nalog so bile z vseh področij družbeno-politične-ga, gospodarskega in kulturnega življenja naše socialistične skupnosti v povezanosti s celotnim dogajanjem v svetu. Po pregledu nalog' je bilo razvidno, da so dijaki v največji meri izbirali teme z gospodarsko-političnimi naslovi. Vzrok temu je tudi v tem, da so se spremenili le zaključni izpiti, medtem ko je učni načrt ostal isti in ni pripravljal dijakov na zaključni izpit. Dijaki so bili seznanjni o vsebini tem že iz_ Zakona o opravljanju zaključnih' izpitov, tako da so se pripravljali več časa na naslov, kateri naj bi obravnaval gospodarska in politična vprašanja. Nekateri so se veselili teh nalog', medtem ko jih je bilo precej v strahu pred »politiko«. Pričelo se je tekanje od enega do drugega z vprašanji: »Povej mi kaj o politiki, o gospo-
darstvu in podobnih rečeh!« Bili so zelo žalostni primeri, ko dijak, ki je z uspehom dovršil osmi razred gimnazije, ne ve, da je svet razdeljen na Vzhod in Zahod, da Jugoslavija ne plava med obema blokoma, ampak_ trdno stoji na svojih načelih. Ne ve ničesar o naši gospodarski politiki, o delavskem samoupravljanju.
Kako more tak dijak sploh z uspehom zaključiti razred?! Kakšno škodo nam lahko napravi! Nekako se izmaže in gre naprej študirat ter študij konča brez določenega pogleda, na svojo okolico. Tava nekje v »zlati sredini«. Kakšno težko, nepopravljivo škodo nam napravi, če pride v prosvetno službo!
Tu naj posežejo vse organizacije na šolah s svojimi programi. Napraviti je potrebno načrt ideološkega in političnega dela, kajti nenačrtno delo nam ne bo rodilo sadov. Osnovne organizacije ZK in mladinski komiteji naj se pri tem obračajo za pomoč na občinske forume, ki jim bodo radi pomagali. Druga ranljiva točka je udejstvovanje učiteljev in profesorjev pri ideloško-politični vzgoji dijakov. Tudi tukaj so potrebne korenite spremembe. Večina učiteljev in profesorjev obravnava svoj predmet suhoparno, brez povezave s sedanjostjo. Politični forumi bi morali organizirati več seminarjev za prosvetne delavce in zagotoviti zanje dobre predavatelje z vseh področij družbenega življenja.
Naš cilj je, da imamo strokovnjake, ki ne bodo poznali le svojega področja, ampak bodo imeli splošno razgledanost in pravilno ideološko-politično vzgojo.
-c
ft NOVO NA KNJIŽNI POLICI iMOVO NA KNJIŽNI POLICIJ NOVO NA KNJIŽNI POLICI *
(i
(Odlomek iz povesti DOMAČIJA, ki jo je Dolenjska založba v Novem mestu izdala v počastitev pisateljeve 70-letnice)
Lenart se je pripeljal z zadnjim večernim vlakom, ko je bila že trda noč. Ni stopil v krčmo, da si ugasi žejo, neki občutek tesnobe ga je gnal naravnost domov. Kovček je bil obesil na palico čez ramo in z naglimi koraki spel v hrib.
Deževje zadnjih dni je bilo že pobralo sneg, belil se je le Se na vrhuncih. Nebo jc bilo skoraj jasno, med redkimi oblaki so trepetale zvezde. Zmrzovalo je, škripalo pod nogami. Noč je bila temna, težko je bilo razločiti pot in tenje dreves.
Lenart je željno vdihaval vonj domače zemlje, z očmi je pozdravljal znano pokrajino. Iz spomina je spoznal vsako podrobnost, ki jo je še v temi razločil — tu drevo, tam skalo, tu brv, tam ovinek . . . Prijetno toplo mu je postalo pri srcu. Nasmehnil se je misli, da je hotel ob odhodu pretrgati vez z domom in preteklostjo.
To se mu ni posrečilo niti tedaj, ko mu je tujina še kazala prijazen obraz. Četudi je sprva verjel, da se več ne vrne, so mu tolminske grape vedno bolj pogosto in z rahlo bolečino v srcu stopale pred duševne oči. Zeljno je požiral domače novice, ki mu jih je pošiljala Micka. S čim dalje večjo skrbjo je mislil na dom. Ali oče in mati zmagujeta delo? To vprašanje si je zastavljal, ko mu je sreča prvič obrnila hrbet. Porajala se mu je želja, da bi se vrnil.
Ko je izgubil stalno delo, je bilo tudi konec samoprevare. Saj jc bil že s prvega početka le tujec, med tujci, a se je tega šele tedaj živo zavedel. Prihranjeni denar mu je nevarno kopnel. Kaj bo, ko mu ga popolnoma zmanjka? Skrb za bodočnost ga je bridko treznila. Da, saj je tudi doma pomanjkanje, to je vedel, a ima vsaj streho nad glavo. Ce bi se ne bal očetovega posmeha, bi se bil že vrnil.
Njegovo pismo mu jo prišlo kot odrešenje, hkrati ga je zaprepastilo. Dom je v nevarnosti? Ce mu tako piše oče, ki je običajno rad skrival svojo težave, je znamenje, da je že skrajna sila. Zakaj mu Micka tega nikoli ni omenila? Bolelo ga je, da oče prav vanj polaga poslednje upe. Ostalo mu je še nekaj denarja, a ne toliko, da bi mu mogel pomagati. Vendar ni odlašal, pobral je svoje reči in se odpeljal.
Zdaj je zopet doma! Kovček je prekladal z ramena na ramo, si oddiho-val in si brisal potno čelo. Vso pot ga je obhajala misel, kako bo, ko bo stopil pred očeta. Kaj mu poreče?
Pri Ilovčarju je še gorela luč. Skozi okna so prihajali glasovi pevcev. Ni vstopil, ker mu ni bilo do vsiljivih, vprašujočih pogledov in besed. Pri prvem studencu si je ugasil žejo. Ob srednjem klancu v nobeni hiši
niso več svetili. Temna in tiha so stala poslopja in sadovnjaki.
Kadarkoli se je ponoči vračal domov, je že od daleč zagledal sive stene domače hišo ob grapi. Zdaj pa je zaman napenjal oči. V bregu se je odražalo le nekaj temnega kot črno prestiralo.
Ko je dospel do korita, je čutil, kako se mu drobno tresejo noge. Postavil je kovček na tla, si z roko segel na oči, potegnil z dlanjo preko čela. Pogorišča, ki je ležalo pred njim, ni bilo mogoče izbrisati. In ne tesnobnega občutka v srcu. Kje sta oče in mati? Z obupnim pogledom se je oziral okrog.
FRKANCE BEVK
Sedel je na rob korita in kljub mrazu ga je spreletavala vročina. Ze se je hotel dvigniti in potrkati pri katerem izmed sosedov, ko so na kamenju zapeli koraki. Bil je neki fant z gorenj ega klanca.
»Glej ga!« se je zavzel, ko mu je bliže pogledal v obraz. »Ti si, Lenart?«
»Jaz, kakor vidiš. Kje sta oče in mati?«
»V Katrini bajti. Ali nisi vedel, da ste pogoreli?«
»Kdo bi mi povedal? Pravkar sem prišel.«
Lenart je tiho, skoraj po prstih, kakor da se boji koga preplašiti, stopal proti bajti. Okna so bila temna, vrata so bila zaklenjena. Lenart je pritisnil obraz na šipe in pogledal v izbo. Pred sveto podobo v kotu je brlela lučka, tako drobna in medla, da je njen trepetavi plamenček -komaj za silo osvetljeval tesne stene. Nekdo je ležal na postelji.
Lenart jo potrkal na šipo.
»Kdo je?«
Spoznal je materin glas, ki pa je bil slaboten, kakor bi prihajal iz bolnih prsi.
»Jaz sem, mati. Odprite!«
»O, ti moj bog!« je mati zastokala in se poskusila dvigniti. »Lenart, slišiš! Pod pragom je ključ . .. pod pragom .. . Jaz ne morem ...«
Cez dve minuti je Lenart že stal v izbi. Drobni plamenček je sijal na mater, ki je s trudnim nasmehom gledala sina. Stopil je k nji in jo prijel za obe roki, ki sta bili vročični.
»Ali ste bolni?«
»Ni mi dobro,« mu je odgovorila, a ustnice so ji krčevito zatrepetale; Najrajši bi ga bila privila nase in se razjokala. »Da si me le našel?« Kako si vedel, kje sem?«
»Vprašal sem.«
»Ali si videl, kako nas je zadelo?«
»Videl,« jo je Lenart pomirjajoče trepljal po rokah. »Bomo že tudi to prenesli. Le vi ozdravite.«
»Saj bom. Da si le prišel! Tako sem se čutila zapuščeno.«
»Ali ste sami doma?«
»Sama. Prižgi luč, da se bova videla! Sama. Katra je odšla po svojih poteh. Morda se vsak trenutek vrne.«
Reza je bila čudno zmehčana, nič več podobna sama sebi. Da so ji zaprli moža, jo je teže zadelo kot požar. Tisti večer je predolgo čepela v snegu in se prehladna. Pa saj bi bila tudi tako zbolela, preveč si je gnala k srcu. Začela jo je tresti vročica, morala je leči. Hkrati je bila duševno tako strta, da bi bila najrajši umrla.
Lenart je prižgal petrolejko in jo postavil na mizo.
»Kje pa je oče?« jc vprašal.
»Ali res še ne veš?« se je mati začudila. »Zaprli so ga.«
Fant je padal iz začudenja v začudenje. Mati mu je v pretrganih besedah povedala, kaj se je zgodilo. Pravijo, da je zažgal zaradi zavarovalnine. Ona ničesar več ne razume.
Lenart je kot omotičen hodil po izbi.
»Oče kaj takega ni storil,« je spregovoril iz misli. »Predobro ga poznam.«
»Kajne, da res ne,« je mati hlastno zgrabila za besedo, kakor da jo je vse dni mučil rahel dvom. »Tudi jaz mislim, da ne. Ljudje so si izmislili, ser so hudobni.«
»V mesto pojdem in mu poiščem kakega dobrega zagovornika ... Le v miru ležite, mati! Ali naj vam kaj skuham?«
»Moj bog, jaz bi morala tebi streči.«
»Le pustite! Saj ničesar ne potrebujem.«
Lenart je sedel na rob postelje. Milo se mu je storilo pri srcu, ko je gledal mater tako nebogljeno. Nekoč ni mogel najti čustvenega odnosa do nje. Tedaj pa je zadrhtelo v njem kot napeta struna.
»Ali ostaneš zdaj pri nas?«
»Da.«
»Za vedno?«
»Za vedno. Oče mi je pisal.«
»Vem.«
»Pričakoval je moje pomoči,« je rekel Lenart s sramovanjem. »Pa sem se vrnil skoraj prazen.«
»Saj ni za to. Zdaj je že vseeno, da le očeta izpustijo.«
Reza je gledala sina, kakor da ji je še nekaj težkega na jeziku, a se ne upa izreči. Zalka! Morda bi ne bila zamolčala, ker jo je preveč težilo, a je prav tedaj zaropotalo v veži. Vstopila je Katra, za njo pa je buhnil cel val mraza.
»O, Lenart!« se je začudila in fantu dala roko, nato je povedala v eni sapi: »Nocoj so kar na lepem odgnali Kajžarja. So mu že prišli na sled, da je on podtaknil ogenj. Saj to sem vedno trdila .. .«
Mati in sin sta se spogledala.
Bogata jesen z vsemi svojimi duhovnimi in snovnimi čari je prišla prav tudi ogledniškim patruljam, ki so vsak dan navsezgodaj odhajale iz taborišča v najbolj ogrožene smeri, proti Trebnjemu in Št, Rupertu, pa tudi proti Mirni in Sv. Križu, da ugotove morebitne sovražnikove premike -in druge njegove namere.
2e v prvem jutranjem svitu ali pa še prej, če je bilo potrebno, je bataljonski mlajši dežurni hodil
RADKO POLIC
Iz parne kopeli smo odšle ali bolje oddrsale do barak. Naša muka niso bila le dolga, neokretna krila, temveč še bolj lesene cokle, v katerih ni znala nobena hoditi. Na poti je bilo kamenje, ki ga v jutranjem mraku nismo videle, in blato, da so se cokle globoko udirale ali celo obtičale v njem. Marsikatera se je spotaknila in padla v blato, tako da so prišle nekatere v barako bose in s coklami v rokah. To se je potem dogajalo dan za dnem.
Stopile smo v barako, ki bi naj bila odslej naš dom, naše bivališče. Objel nas je polmrak. Brlela je le ena žarnica. Smrdelo je po dimu, zemlji in nesnagi. Šu-
JOŽICA VEBLE-HODNIKOVA
melo je kakor v čebelnjaku. Nenadoma smo zaslišale vzklik v našem jeziku: »Naše so prišle!« In že so me objemale neznane roke. Začutila sem tuje solze na svojih licih. Še in še je bilo slišati slovenske klice. Pomilovale so nas, ki smo prišle prav tako umirat v to gnezdo smrti. Nenadoma nas je surov nemški glas nagnal na apel, ki je trajal pet ur.
Šele po apelu smo si lahko ogledale novo bivališče. Barake so bile konjski hlevi, zato niso imele ne poda ne oken. Le visoko zgoraj pri strehi so bile majhne line. Barake so bile pripravljene za 170 konj, toda v njih je prebivalo 300 in več internirank. Ob steni -¡e še bilo videti obročke, kamor so privezovali konje. V baraki so stali trinadstroraii ipo-gradi, ki so jim Ukrajinke rekle koje, mi bi jim rekli jasli. V takih jaslih je ležalo po devet internirank. v vsakem nadstroniu po tri. Vsaka je imela le toliko prostora, kolikor je bilo široko njeno telo. V slamniači ni bilo slame, nač pa vsa zmleta in ušiva lesna volna, O rjuhah ni bilo go-
(Odlomek iz knjige PREŽIVELA SEM TABORIŠČE SMRTI. Zavod »Borec« jo je izdal v
opremi Vladimira Lakoviča)
vora, imele smo le skrajno umazane koce. Tudi zglavnikov ni bilo, namesto njih smo si zvile pod glavo obleko. Ker so nam ob prihodu v taborišče vse vzeli, nismo imele niti najpotrebnejšega pribora, ne šivanke ne sukanca, seveda tudi ne mila ne žepnega robca, pa tudi ne jedilnega pribora. S težavo smo si le priborile vsaka svoj pollitrski lonček in žlico. To dvoje smo potem vedno nosile s seboj, privezano okoli pasu. Jedle smo vedno zvite v dve gubi, sedeč vsaka na svojem ležišču; vzravnati se nismo mogle.
Hrana je bila taka, da človek ni mogel ne živeti ne umreti. Zjutraj smo navadno dobile »mel-ko« (moko), t. j. v na pol vrelo vodo so natresli sojine moke in vse se je lepilo na usta, ker je bilo premalo kuhano. Dan za dnem so nam dajali kot drugi obrok »brukew«, sladko kolerabo, zrezano na kose in podmete-no s sojino moko. Samo kadar je brukvve zmanjkalo, smo dobile rjavkasto vodo, po kateri je plavalo nekakšno šibje, česar pa nobena ni mogla jesti. V jed so metali vedno tudi brom, da bi ne dobile perila. Vsako jed so solili le s solitrom, navadno preveč, da smo bile vselej žejne. Jedi seveda niso zabelili. Kot tretji obrok smo dobile košček kruha, zmes soje in žagovine, ter majčken končelc nekakšne margarine ali kvarglja, včasih Da tudi košček bledosive, po milu dišeče klobase, ter »her-bato« (čaj), ki je bil vijoličaste barve in dobro odvajalno sredstvo, Nikoli nismo dobile masti,
ne mesa ne testenin, nič sladkorja, nič zelenjave. Zaradi tega je začelo telo vidno propadati. Nohti so postali krhki, lasje slabi in sivi, zobje niso bili odporni in so se lomili. Dlesen se je loteval skorbut in so začele gniti. Noge so nam otekale. Možgani so otopeli. Telo nam je shujšalo do skrajnosti, bile smo pravi okostnjaki, Vsako delo je bilo zato za nas izredno naporno. Voda ni bila zdrava, bila je rdečkaste barve, polna klic trebušnega legarja. Toda vode ni bilo mogoče dobiti nikjer drugje kakor v obcestnih jarkih in močvirjih. Kljub temu so jo ženske skrivaj pile, zato je bilo toliko primerov krvave griže, ki je na veliko razsajala in povzročala črevesno jetiko.
Zdravil ni bilo. Vse smo morale vsak dan na apel, pa če smo bile bolne ali zdrave. V baraki ni smela ostati nobena razen sobaric. Na bolniški blok smo lahko računale le tedaj, če smo imele 40 stopinj vročine, pa še takrat so padale klofute od leve in desne, tako da si je marsikatera raje premislila in odšla na delo. Tudi jaz sem plevritis prebolela na delu, Le malokatera »delavka« je bila zdrava.
Bolniški bloki, ki so bili oddelek zase, so se imenovali revir in se niso prav v ničemer razlikovali od drugih, le da bolnicam ni b lo treba hoditi na apel in na delo. Negovalke so delile hrano in odnašale mrliče. Zdravnice so bile interniranke, ki so si pa bolnico samo popisale, saj zdravil niso imele. Snrva je imelo taborišče le en bolniški bolk. Razme-
(Odlomek iz II. dela ČUDEŽNE POMLADI, ki je izšel pod naslovom ŽITA ZORIJO in prinaša zapise osvobodilnega boja v stiškem in kočevskem okrožju 1942-43. Izdal Zavod »Borec« v Ljubljani z ilustracijami Janeza Močnika in v opremi Uroša Vagaje)
trebno, je komandant bataljona Mitja odredil — pripravljenost, strogo pripravljenost ali najstrožjo pripravljenost.
Patrulja bi ne 'bila prava patrulja, če ne bi med potjo »žica-la«. Nekateri so bili pri tem kočljivem poslu pravi mojstri in so znali nevsiljivo, vedro in šegavo ganiti tudi najtrša srca. Za tiste, ki so radi včasih nagnili čutarico z žganjem ali »ta kratkim« ali pa vinom ali »ta dolgim«, kot so strokovnjaki zakamuflirali eno ali drugo žlahtno kapljico, je bil kajpak največji uspeh, če so utegnili priti domov s patrulji-ranja s polno čutarico. Navadno je ostal takšen uspeh v najstrožji tajnosti in je zmagoviti »žicar« s posebnimi znamenji obvestil le svoje »kompanjone« o dragoceni vsebini čutarice. Druščina je potem že našla priložnost, da je posrkala slivovko ali cviček in so zgolj njihove svetle oči ali pa posebno nagnjenje k petju, izpričani tisti dan, izdajali njihovo skrivnost.
Skrivnosti ni bilo, kadar je bil bataljonski dežurni vodni polit-delegat Uroš (Franjo Vetrih) ali Karfijola, kot se je sam imenoval po svojem bolnem palcu — karfi-joli — na desni nogi, vodja patrulje pa Vas j a (Ocvirk).
Stoji Karfijola v vsem veličast-ju bataljonskega dežurnega, opasan z jermeni in jermenčki, pištolo in bombo za pasom in z vzvišenim nasmeškom pričakuje Vasjo, ki počasi in neprizadeto leze po poti v taborišče. Ko si oba bataljonska kljukca stojita iz oči v oči, Vas j a strumno odbrenka molitvico raporta, še bolj strumno pozdravi s pestjo na prsih, obrne se in hoče odkorakati. Tedaj Uroš strokovnjaško potrka s kazalcem po Vasj ni čutarici in de v najnežnejšem mariborskem dialektu: »Kaj pa to, ta kratki ali ta dolgi?«
Vasi a pa: »Pokorno javljam, tvariš bataljonski dežurni, danes je ta dolgi!«
»Zdi se mi, da je moja dolžnost, da stvar ¡preverim,« igra dalje Karfijola.
»Razumem,« odvrne Vasja in udari s škarpetami, ki so 'bile nekoč gojzerji, in uslužno odvije zamašek čutarice in jo da podu-hati vsemogočnemu dežurnemu. Uroš ovohava vabečo odprtino, viha nos, sumljivo maje z glavo in nazadnje ugotovi:
»Imam vtis, tovariš vodja patrulje, da je ta kratki,« potem pa nagne čutarico in pošteno potegne. Nato seveda kroži čutarica okrog prisotnih, ki se široko režijo in vedno vnovič uživajo ob prizoru, in je v hipu prazna.
od šotora do šotora in budil »nesrečneže«, ki so morali ta dan v patruljo. Največji zaspanci so si poskusili podaljšati najslajše jutranje trenutke in so se otepali dežurnega, češ saj je še čas ali pa s kratko ugotovitvijo, da belč-kov tako in tako ne bo na spregled. Dežurni je bil neusmilien in je takšnega zaspanega junaka pograbil za noge in ga potegnil iz šotora.
Okoli poldneva so se patrulje vračale in takrat je bila na taboriščnem zbornem mestu ceremonija raoortov: kaj so med potjo ugotovili, videli, slišali in srečali. Ves obred so takrat že opravljali strogo po vojaško: vodja patrulje se je Dostavil v pozor in zdrdral bataljonskemu dežurnemu — to so bili komandirji in komisarji čet ali Da kot pomočniki dežurnega komisarji vodov in vodni politdelegati — ustaljeni obrazec: patrulja je bila tam in tam in ugotovila, da ni nič novega; ali pa, da so bili Italijani v tej in tej vasi in zavili vrat desetim kuram in enemu petelinu. Včasih je seveda patrulja privihrala v taborišče že iprej in vsa zasopla poročala o premikih Italijanov in legistov iz Trebnjega v tej in drugi smeri. Ce je bilo po-
re v njem so bile strašne. Po taborišču je krožilo mnenje, da se nobena, ki gre v revir, ne vrne živa. Sprva so vsako interniran-ko, ki ni bila Nemka, pa čeprav je prebolela pegavico, sežgali v krematoriju. Mislili so, da bodo s tem preprečili epidemije.
Taboriščni zdravnik je bil dr. Rhode, ki pa je prišel v revir samo takrat, ko je izbiral ženske za krematorij, sicer pa se je taborišča rad izogibal.
Veliko zlo v taborišču je bilo tudi stranišče. Za ves naš oddelek je bilo le eno. Ni si težko misliti, kako nesnažno je moralo biti vse naokrog pa tudi v barakah samih, saj je veliko žensk bolehalo za krvavo grižo. Vode za umivanje nismo videle, nekaj mrzle so imele le bolnice v revirju.
V Os\viecimu nismo nikoli videle nobenega drugega ptiča ko krokarja in nobene druge živali ko podgane. Teh je bilo ogromno. Glodale so ne le ob barakah ležeče mrtve interniranke. temveč tudi žive. 3oi so ponoči črnale. Zato smo si najraje izbirale srednje no^rade.
Vsakdanii aoeli ali do naše zbori so nas telesno zelo izčrrnvoii saj smo morale stnti od trde teme. t. j. nekako od šHrih zin+raj pozimi, noleti pa tudi od druge ali tretje ure. vse dot'ei. dokler ni vzšlo sonce in dokler n's»^o odšle na delo. t. j. ob sedmih pozimi in ob šestih poleti. Na np°-lu smo morale stati tudi zvečer, ko smo se vrnile z dela. Delale smo po 12 ur dnevno. Spat smo šle ob enajstih.
V GORIŠKEM OKRAJU
V ZNAMENJU BEVKOVEGA JUBILEJA
Na Goriškem so izdelali že pred meseci obsežen načrt prireditev in kulturnih manifestacij ob proslavi 70-letnice priljubljenega pisatelja in političnega delavca Franceta Bevka. Začetek slavnosti bo krstna predstava dramatizirane Bevkove nove povesti »Krivda«, ki jo pripravlja Goriško gledališče. Uprizoritev pripravljata gosta režiser I-Iinko Košak in scenograf Vladimir Rijavec iz Ljubljane in bo 17. septembra. Naslednji dan bodo odprli razstavo, ki jo je pripravila študijska knjižnica v Novi Gorici pod naslovom »Življenje in delo Franceta Bevka«. Se pred otvoritvijo razstave bo izšel prvi del Bevkove bibliografije, ki jo je uredil knjižničar Marijan Brecelj in založila Lipa v Kopru. Bevkov jubilej bo proslavilo tudi tolminsko gledališče s »Partijo šaha« in goriško lutkovno gledališče z »Lenuhom Poležuhom«. Posebne akademije pripravljajo še po vaseh na Goriškem in Tolminskem. Proslave Bevkovega Jubileja bodo trajale ves teden.
NA OBISKU PRI MLADINCIH V KOČAH IN SI.AVIM PRI PRESTRANKU

Ozka ccsta, ki se pri Prestranku odcepi v vasi Koče in Slavino, služi skoraj izključno lokalnemu prometu. Le redkokdaj zaide nanjo kak tujec.
Toda prvi vtis samotnosti in dolgočasja je le navidezen. V Kočah in Slavini prebivajo marljivi kmetovalci, ki od jutra do poznega večera obdelujejo okoliško zemljo. Odkar se je tukaj utrdilo zadružno gospodarstvo, je ta tekma še bolj očitna. In vendar bi nemara tudi vas presenetil vtis, da v teh vaseh ni mladine, kajti razen vesele otročadi in starejših ljudi zlepa ne boste srečali mlajšega človeka.
Tudi v Kočah in Slavini je postal neizbežen pojav, da mladina obrača zemlji hrbet. Bližnji lesni obrat podjetja »Javor« v Prestranku, kurja farma v Neverkah ter postojnska podjetja in železnica odtegnejo kmetovalcem večino odraslih otrok. Vendar samo delno, kajti mladina še vedno stanuje v vaseh in se po končanem delu v podjetjih vrača na svoje domove. Vsak vaščan vam bo lahko povedal, da se v jesenskih in zimskih mesecih začne pravo življenje šele zvečer. V Kočah je tako že od 1357. leta, ko se je vaški aktiv mladine zagrizel v delo in v svojem klubu združil vse mlade ljudi, voljne dela bodisi na kulturnoprosvetnem področju, politični aktivnosti, delu s pionirji in podobno, v Slavini pa so napovedali boj zaostalosti in samoti nekoliko pozneje. Toda uspehi, ki so jih dosegli v razmeroma kratkem 'času, presenečajo vse.
DOGODEK, KI JIM JE VLIL POGUM
Ustavimo se najprej v Kočah. Naključje mi je pomagalo, da sem našel obe osrednji osebi v mladinskem domu. Predsednik aktiva Franc Blaže in član odbora Jože Kernel sta namreč pričakovala ekipo Radia Koper, ki je za ta dan najavila svoj obisk. Še kakšno uro, pa se bodo zbrali v lepo okrašeni mladinski sobi tudi člani znanega mladinskega kvinteta iz Koč.
Na vprašanje, kdo je bil pobudnik za ustanovitev kluba in kako so začeli z delom, je odgovoril Jože takole: — Najprej smo začeli preganjati samoto z družabnim življenjem v klubu. To je združilo vso mladino v vrsto drugih akcij, vključno politično delo. Naša aktivnost pa je dobila poseben polet po javnem mladinskem nastopu na Radiu Koper, kjer nam je prvo mesto vlilo dobršno mero poguma in vere v lastne moči.
—	Kaj imate za svoj največji uspeh v minulem in tem letu? vprašam.
—Menim, da je to usatnovitev 25-članskega pionirskega aktiva, ki se ob naši organizaciji lepo razvija. Med drugim smo ustanovili tudi kvintet, ki ga vzrono vodi pevovodja Andrej Celesnik. S kvalitetnim programom smo nastopali na raznih proslavah in mali zbor pevcev je postal znan že daleč naokrog, je odgovoril predsednik aktiva Franc Blaže.
In bodoče delo? Pravijo, da dramatike in podobnih dejavnosti ne bodo razvijali v večji meri. Večina članov aktiva je namreč vključena v KUD Prestranek in nočejo cepiti sil. Pač pa bodo med drugim posvetili letos vso skrb kmetijskim in političnim predavanjem ter bodo zaprosili za sodelovanje LU v Postojni. In težave? Največ skrbi imajo zaradi pomanjkanja prostora, nejevoljni pa so tudi zaradi pičle pomoči, ki so je deležni od Občinskega komiteja LM v Postojni,
TEKMOVANJE, KI BI BILO LAIIKO KORISTNO, CE . . .
Vse kaže, da je vaški aktiv mladine v Slavini svoje tekmece v Kočah že dohitel, čeprav so začeli z delom šele marca letos. Dotlej je vladalo v vasi mrtvilo. Bolje povedano — v vasi se je marsikaj spremenilo po vrnitvi domačega študenta Tomaža Tušarja, ki je hkrati predsednik vaškega aktiva,
—	Marca smo začeli z dramatskim krožkom. Z veseloigro »Jezični dr. Pathelin« smo najprej uspešno nastopili doma, kasneje pa želi obilo uspeha šo v Pivki, Zagorju, Košani in Prestranku, je ponosno povedala tajnica aktiva Ivanka Vadnalova. Tudi ni pozabila pristaviti, da je kulise izdelal predsednik Tomaž sam. Zal podjetnega predsednika nismo našli
*č|«ma, zato pa je Ivanka ob pomoči jHBidostne Tušarjeve mame tolmačila ^Hrtlaljnje uspehe vaške mladine: — Pestro sodelovanje z drugimi organizacijami, predvsem z gasilskim dru-štvoih, je terjalo od nas čimbolj or-
ganizirano delo. To, da bomo dobili v gasilskem poslopju, ki bo kmalu dograjeno, klubske prostore, je naše delo šo pospešilo. Dobro organizirana mladinska veselica nam je vrgla 97 tisoč dinarjev čistega dobička, tako da bomo primaknili še Izkupiček za les vaške skupnosti in si v kratkem kupili televizijski sprejemnik. Vsekakor pa moram pohvaliti naš kvintet, ki je pod vodstvom odličnega pevovodje Toneta Penka koristno dopolnjeval vse naše dosedanje prireditve.
Ivanka tudi ni pozabila omeniti izleta v Opatijo, ki ga je mladinski ak-
* * * _ ____
V naše pomenite s predstavniki vaških mladinskih aktivov Slavinc in Koč sc je večkrat nehote vpletalo vprašanje sodelovanja obeh organizacij. Neposredna bližina naselij nudi odlično priložnost za skupno delo mladino Slavino in Koč. Nedvomno bi z vzajemnim delom in združenimi močmi dosegli še lepše rezultate.
Da, če bi uspelo premagati mladini lokalistične težnje, porušiti stare pregrade, ki še vedno stojijo med mladino obeh vasi, bi se mladim odprle povsem nove perspektive. Premagati samoto, žal še ne pomeni odpraviti nasprotja, ki so se rodila kdo ve kdaj in v nam tujih okoliščinah, kot je rekel vaški očak našemu reporterju. Sicer pa prepustimo sedaj besedo mladim, ki bodo verjetno znali premagati tudi to oviro.
BORO BOROVIC
Ivanka Vadnal: — Organiziranemu delu vse vaške mladine je pripisati naše uspehe . ..
PRAZNE OMARICE ZA PRVO POMOČ
Ne zgolj zaradi predpisov, ampak predvsem zaradi šteyilnih manjših prask ali celo hujših poškodb, se učitelji nemalokrat poslužujejo omaric za prvo pomoč. Seveda, če so te prazne, kot je to primer v hrpeijski občini, so šolniki čestokrat v zadregi, kje dobiti malo joda, gaze, obvez in podobnega sanitetnega materiala. Takrat si navadno pomagajo z najbolj enostavnimi pripomočki kot so robčki in podobno.
Svet za zdravstvo pri občinskem ljudskem odboru v I-Irpeljah, ki bi moral skrbeti za vsebino omaric prve pomoči na šolah, bojda že lep čas ne oskrbuje učiteljev s sanitetnim materialom. Kot marsikje, bo verjetno tudi v tem primeru morala botrovati nesreča, da bo zadeva urejena.
Z OBISKA V KRAJIH IN PRI LJUDEH, KJER NOVI ČAS MENJA STOLETNO STANJE
*5=»?J □ n	^ a
Franc Blaže in Jože Kernel
tiv priredil pred nedavnim z namenom, da bi mladino čimbolj združil v pripravah za bodoče delo. Tako so dokončno opravili tudi s posamezniki, ki so poskušali vsiliti mladini haše-mu času nesprejemljive ideje.
Priprave na novo sezono so v polnem razmahu. Krajši počitniški premor bo najprej prekinil dramatski krožek, katerega člani že snujejo načrte za novo odrsko delo. 25-članski slavinski aktiv mladine se veseli tudi povratka svojih fantov, ki služijo sedaj vojaški rok. Pravijo, da bo ta osvežitev občutno okrepila njihove načrte za prihodnost.
I S"1 0/(7 ¿F arrar j
- -----
v vsako primorsko hišo
Grudin Fiat, gotovo najstarejši in najbolj staromoden, kar jih je v Sežani, je pri Kinu zavil na desno in zdrvel proti Senožečam. Njegov zunanji videz je dajal kaj malo upanja, da se bomo takole sede znašli čez štirideset minut na Vremščici, to je na edinem občinskem tisočaku. Toda Rado, ki je sedel za volanom, je neprizadeto pripomnil, da je motor vse kaj drugega kot karoserija. Prvo potrdilo na to trditev je dobil že pri vzponu nad Storjami. No, morda bo pa le šlo.
Brž ko smo bili na Senožeškem, je postal Jernej sila zgovoren. Bili smo tam, koder že mesece in mesece, nemara že leta, nenehno razpreda" misli in snuje načrte, ki so se letošnjo pomlad začeli polagoma uresničevati. Danes ga je skrbelo, kako poteka gradnja ceste na Vremščico, ob po-vratku pa je nameraval zaviti še v Potoče in Dolenjo vas, kjer je na ekonomiji že 47 glav živine, kjer urejajo hlev, senike, gojišča in gnoj-nične jame . . ., kjer je cela vrsta problemov. »Glej,« je rekel in pokazal na prostran travnik pod borovim gozdom, »še vse to moramo pokositi. Pa jesensko oranje in še z drugimi deli bo treba pohiteti.« In govoril je o tem in onem s tako vnemo, kakršne ne srečamo vsak dan.
Gabrče so že minile in zavili smo na levo po makadamski cesti proti Vrcmski dolini. Na vrhu Gabrka, kjer cesta loči mlad gozd od starejšega borovega gozda na levi strani, je Rado zavil na levo in takoj ustavil. Bili smo na začetku nove ceste na Vremščico. Ob strani ceste je stal
valjar, sicer pa nikjer žive duše. Jernej je izstopil in se napotil proti nevidni leseni baraki v gozdu. Vrnil se je z delavcema, ki sta pojasnila, da se je valjar pravkar pokvaril, da pa ga bosta skušala popraviti. Izročil jima je neke steklenice, dal potrebna navodila in odpeljali smo se proti vrhu. Cesta, ki je mestoma kar strma in ponekod posuta šele s stlačenim tolčencein, je že povsem zabrisala sled prejšnjega razoranega kolovoza, po katerem so Vremci, Gabr-čani in še drugi kmetje ob vznožju Vremščice spravljali domov tovore sena, zlasti v sušnih letih. Cestišče je ozko, zato pa bodo na nekaterih mestih pripravili posebne prostore, kjer se bodo vozila lahko srečavala. Tudi na podcestne odtoke niso pozabili. To in okoliščina, da je ob cesti veliko drobnega kamenja in peska, zagotavlja, da bo cesta kljub deževju vedno gladka.
Fiat se je res odlično izkazal. Le na krajšem odseku ga je bilo treba malce razbremeniti, ker je bilo cestišče še mehko. Kmalu za vrhom smo morali ustaviti. Na nadaljnjem odseku so bila dela še v polnem teku, čeprav je bila skupina delavcev že pred cementno barako.
Jernej, ki je bil očividno kot doma, je začel zopet razlagati. »Tu dol bomo zgradili eno, tam naprej pa še drugo napajališče. V tisti dolinici tamle bo gmajna. Kje bodo hlevi, se še nismo odločili. Vsekakor bi morali biti nekje, kjer bo dovolj sence. Najbrž bodo v onem gozdičku. Ves gornji del te doline bomo preorall.
PIŠE MARIJA VOGRIČ
Na pobudo CK Komsomola in CK LMJ sta bili letos prvič izmenjani večji turistični skupini med Sovjetsko Zvezo in Jugoslavijo. Grupe so sestavljali mladinski aktivisti, namen te izmenjave pa jc bil zbližanje mladine obeh dežel. V nekoliko nadaljevanjih bomo objavili popotne zapiske in vtise udeleženke tega izleta Marije Vogričeve, ki je bežno spoznala domala ves evropski del te velike države, ki jo v svojem pripovedovanju imenuje dežela sputnikov.
Skoraj polnoč je, Ob bregovih Donave in Save nemirno utriplje živahni Beograd. Tudi na donavski železniški postaji promet ne miruje. Vlaki z zategnjenlmi piski neprestano prihajajo in odhajajo. Člani naše delegacije se počasi zbirajo na peronu. Naš vlak je tu. Odhajamo. Svetlikajoče se luči velemesta tonejo v daljavi.
V	zgodnjih jutranjih urah ;iMcmo radovednost ob oknih kupejev. Na madžarski meji smo. Po daljšem postanku nas vlak odpelje proti Budimpešti.
V	prijetni dremavlcl minejo dopoldanske ure. Sonce se je že krepko potegnilo proti vrhu svoje poti. Na levi strani proge se počasi oblikujejo obrisi Budimpešte. Nad sivka-stim mestom, ki je že pred vojno sodilo med najlepše v Evropi, med
|| m
i
=5 Ar.
llilHÉSp;
H"


Pogled na Moskvo skozi okna hotela »Ukrajina«
vojno pa je bilo precej razrušeno, se dvigajo nešteti tovarniški dimniki.
Nič kaj prijetna nam ni misel, da bomo morali presedati. Se sreča, da je med nami Pišta, aktivist iz Subo-tice. Z njegovo pomočjo se hitro spo-razumemo s prijaznimi uslužbenci železnice. Čeprav so jim šele zjutraj sporočili z madžarske meje o našem prihodu, nas čaka rezerviran vagon I. razreda. Do večera smo bili preskrbljeni. Na tihem upamo, da bomo imeli srečo tudi ob prehodu ruske meje, kjer bo treba spet presedati.
Stirl ura popoldne. Spet smo obtičali, tokrat na madžarsko-ruski meji. Nekaj sto metrov od nas se leno premika Tisa,
Med vrati kupeja stoji predstavnik ruskih obmejnih organov. Mlad fant. Otroški obraz se mu razleze v prikupen nasmeh:
»Pažalujsta, pasportel«
Ko pregleduje naše potne liste, me Frančelc iz Celja pobara, če mi je všeč.
»Simpatičen fant,« mu brezskrbno odgovorim. Sele, ko prestrežem nagel pogled uslužbenca in njegov nasmeh, se zavem, da me je razumel.
V	zadregi se zazrem skozi okno, naši fantje pa se veselo režijo,
Cop. Prvo obmejno mesto na sovjetski strani. Dokler ni zaključen zadnji pregled, moramo čakati v vlaku, V sosednem vagonu se pelje grupa madžarskih turistov, Nekdo si polglasno žvižga italijansko popevko »Marina«.
»Pomaknite kazalce za dve uri naprej !« nas zdajci opozori Krste, rde-čelasi Makedonec, Prišli smo v področje drugega časovnega pasu. Nikakor mi ne gre v glavo, da pri lepem dnevu ura kaže že skoraj osmo zvečer.
V postajnem poslopju, ki zaradi visokih stebrov in bleščečih lestencev spominja na cerkvene z jradbe, nas sprejme dvajsetletno dekle, študentka na moskovski univerzi. Izbrala si je jugoslovansko zgodovino in srbo-hrvatski jezik. Čeprav jI prve besede gredo težko z Jezika, se le sporazu-memo. Zlasti še, ker lep del naših fantov kar dobro otepa ruščino.
Carinski pregled je hitro pri kraju.
V	prostorno dvorano nas vabi prije-
ti¿I
ten vonj pripravljenih jedi. Zvedavo se ogledujemo po krožnikih. Ni slabo.
Nekaj po deseti url zvečer, potem ko smo si v naglici ogledali mesto, poiščemo svoj vagon. Mesta imamo rezervirana. Nemalo trudna se zlek-nem na trdo leseno klop in si v mislih predstavljam, kako bi se ml prilegla postelja v spalnem vagonu. Moji sopotnici, mati in hči — obe Rusinji — mi nelcaj dopovedujeta in kažeta s prsti pod mojo klop. Ne morem razumeti, kaj hočeta. Na pomoč pokličem Celjana, ki mu od vseh v slovenski grupi ruski jezik dela najmanj preglavic.
»Pravita, da vzdigni klop. V zaboju boš našla posteljo,« ml pojasni.
»Kaj, posteljo?« zazijam od začudenja. Tudi Franček ni nič manj presenečen, ko pri vlečem na dan polno slamarico in blazino. Od veselja bi najraje zavriskala. Zdaj lahko traja potovanje tudi pet dni. Od prijaznih sopotnic izveva, da v vsej kompoziciji vlaka ni potnika, za katerega ne bi bilo na podoben način preskrbljeno. Kart izdajo samo toliko, kolikor je ležišč. Ponoči se ves vlak spremeni v spalne vagone.
Preden se opomoreva od prvega presenečenja, naju že čaka drugo. Frančka, ki odhaja, povprašam, če je že našel mesto. Odkima.
»Ostanite kar v našem kupeju,« ga brez obotavljanja povabita Rusinji. »Tu imamo še eno prazno mesto.«
»Kaj pri vas nimate ločenih kupejev po spolu?«
»Ne, Ob tem se nihče ne spotika. Vsak si poišče prostor, označen na rezervaciji,« nama pojasnita.
»Ce je vam prav, meni je tudi,« skomizgne Franček z rameni in si začne pripravljati posteljo v II. nadstropju.
V deževnem jutru se po trideset-urni neprekinjeni vožnji približujemo Moskvi, Brezovi gozdiči na obeh straneh proge bežijo mimo nas. Med belosivimi debli tavajo večje grupe nabiralcev gob. Polne torbe dokazujejo, da je žetev obilna.
»Moskva!« krikne nekdo na hodniku. Da, to je Moskva. Iz megle rastejo kupole, koničasti zvoniki, tovarniški dimniki, stanovanjski bloki. Mesto, ki je bilo v preteklosti prizorišče neštetih zgodovinskih dogodkov. Brez besed stojim ob oknu. Sprele-tavajo me mešani občutki. Čutim, da sem srečna,
Poslednji sunki vlaka In že utonemo v vrvežu moskovske železniške postajo.
(Nadaljevanje sledi)
Tu so odlični pogoji za semenski krompir.«
Pustili smo stari Fiat in krenili navzgor proti glavnemu grebenu, ki je deloma pokrit z borovci. Pod nogami je voljno šumela nepokošena trava, iz nje pa se je dvigal že na pol suh enciian. Za prvim vrhom so kosili. Redek primer, da so se letos zatekli po krmo na goro. Jernej je venomer gledal travo, dopovedoval, kje se lahko kosi in kje se bo živina pasla, koliko in kako bo treba gnojiti prostrane površine. »Ko bomo gnojili, bo trava še lepša. Travnikov in pašnikov bo dovolj za 500 glav živine, skrbi me le, ali bomo dobili dovolj delovne sile.«
Čeprav ni bilo treba, smo obhodili tudi ves jugovzhodni del. Pod najvišjim vrhom smo naleteli na ogrodje »šotora«, ki ga postavijo kosci za prenočišče. Vzbočene palice, zataknjene v zemljo, znotraj pa seno. Platnene strehe seveda ni bilo več.
Zaradi lepšega razgleda smo si želeli sonca. Kljub oblačnemu vremenu pa je bil pogled z vrha na vse strani čudovit. S pripombami na račun kdo ve katerega planinskega društva smo se podpisali v res preskromno spominsko knjigo. Na pečatu smo ugotovili: 112C m nadmorske višine. Dolg seznam podpisov v knjige je dal povod za nov razgovor. ¡Med podpisniki je namreč mnogo takih, ki jo mahajo po transverzali, Tudi domačinov nI malo. Kazen podpisov z naslovi je bila najčešča opomba: krasen razgled. Zato sc je samo ob sebi vsililo vprašanje: kdaj ho na Vremščici planinska koča? Potreba je jasna in vsak pomislek bi bil neumesten.
Vračali smo se ob robu gozda na severni strani. Vabile so nas maline. Na vsaki poseki jih je polno. Bi jih ne mogli gojiti načrtno?
Pri cementni baraki v dolini smo naleteli na delavce, ki gradijo cesto. Kakih dvajset pridnih Dalmatincev. Povedali so nam, da bodo cesto potegnili še kakih šest sto metrov v dolino. Kasneje se bo verjetno odcepila še kaka druga cesta proti vrhu. Stari Fiat se je po skoraj treh urah spet zganil in brzel mimo črede ovac. Drugi del črede se je pascl na obronku nasprotnega hriba. Edina živina na prostranih, le delno izkoriščenih površinah. Na pobočju Vremščice smo že srečali valjar, ki so ga medtem usposobili. Z značilnim monotonim ropotom jc lezel proti vrhu, delavci pa so hiteli podsipati pesek.
Po vsem, kar smo doživeli na Vremščici, sem bil samo še radoveden, kako je z vprašanjem lastnine neštetih parcel. »Odkar smo dobili na Kme-lijsko-gozdarski poslovni zvezi pravnega referenta, se je zadeva kar precej premaknila,« je dejal Jernej in pojasnil: »Deloma so lastniki pripravljeni odstopiti parcele brezplačno, drugi so za prodajo, manjši del pa za zamenjavo. Vremščica posameznikom ne pomeni mnogo, ali pa nič, ker je lastninsko silno razdrobljena. V zadružni lasti bo to drugače. Vseh šest sto hektarov bo mogoče intenzivno izkoristiti. Seveda ne bo šlo čez noč. Toda prvi korak je že storjen.«
Nehote sem primerjal Valvasorjev Gabrk (verjetno je mišljena tudi Vremščica) s silovito burjo, ki odnaša potnikom klobuke, z današnjo in jutrišnjo stvarnostjo. Mnogokjc so res potrebna stoletja. Očividno jc naš čas prelomnica stoletij naše preteklosti.
V Potočah smo si ogledali novi hlev, v katerem bo prostora za 50 glav lepe živine. Ob hlevu gradijo tudi gnojnik in gnoinično jamo. Na koncu hleva jc čeden prostor za shrambo mleka. V Dolenji vasi so še drugi hlevi. Nekateri so že polni. Jernej je trepljal lepo živino, otlmo-tal telička, ki se je zapletel v verigo, spraševal delavko in ji nekaj naročal.
Pogledali smo v hleve, ki jih šele urejajo, v polne senike in druge objekte, ki so še v gradnji. Jerneja .le ustavil mladenič, ki bi rad šel študirat veterino in bo po študiju delal na ekonomiji. Zmenila sta se za štipendijo in za nekatere formalnosti. Zal nismo našli inženir j a-agronoma, ki neposredno vodi ekonomijo. Jernej pa je ime! še marsikaj povedati drugim delavcem. In še ko smo se poslavljali in je Fiat že zavijal med jarki, ki jih Dolenjevaščani kopljejo za vaški vodovod, je. še dajal navodila in nasvete.
POLDE RENER
2ENA IN DOM ZDKAVSWO HM VZGOJA ^ OTROK IN D R U 2 S N A k £iNA
______Štev. 38 — IG. septembra 1960
Tir ZDRAVSTVO 8N VZGOJA k O T R O fc
VLOGA ORGANIZACIJ RK PRI ZDRAVLJENJU TUBERKULOZNIH BOLNIKOV NA DOMU
Z nedavnega razširjenega posvetovanja v Ljubljani, kjer so sodelovali predstavniki Rdečega križa, Zveze prijateljev mladine, Zveze ženskih društev, Zveze sindikatov Slovenije in zavodov za socialno zavarovanje skupno z zdravstvenimi delavci
Zmogljivost bolnic v naši državi ni tolikšna, da bi bilo mogoče v njih zdraviti vse na novo odkrite bolnike z odprto pljučno tuberkulozo. Zaradi visokega števila bolnikov bi namreč potrebovali desetletja, preden bi z novimi gradnjami toliko povečali posteljni fond, da bi ustrezal sedanjim potrebam, Zato je naša naloga, da poiščemo kako drugo, toda kar se da enakovredno rešitev.
Poleg zdravljenja v bolnicah moramo bolnikom čimbolj omogočiti tudi zdravljenje na njihovih domovih. To zdravljenje sicer ni vselej enakovredno zdravljenju v bolnici, ker so tod pogoji zanj pač boljši, tako glede zdravljenja samega in kontrole bolnikovega stanja, kakor tudi glede prehrane, obveznega mirovanja itd. Vendar je zdravljenje na domu ne samo potrebno, temveč tudi nadvse uspešno. Zaradi že omenjenega pomanjkanja postelj za tuberkulozne bolnike pa je zdravljenje na domu za premnoge tuberkulozno bolne v Jugoslaviji tako rekoč edina rešitev. Ko so tudi v drugih državah začeli in poskušali z- zdravljenjem tuberkuloznih bolnikov doma, so številni strokovnjaki prav tako dvomili o uspešnosti takega zdravljenja. Poizkusi v ZDA in Indiji, kjer so tuberkulozne bolnike razvrstili v dve skupini — ene so zdravili na domovih, druge pa v bolnicah — so pokazali, da je zdravstveno stanje obeh skupin enakovredno, v nekaterih pogledih pa pri bolnikih, ki so se zdravili doma, celo boljše kakor pri tistih, ki so Jih zdravili v bolnicah.
Rdeči križ pa lahko ogromno prispeva k zdravljenju bolnikov na domu, ko pomaga ustvarjati tiste pogoje, ki vplivajo na uspeh zdravljenja. To so higienske razmere, zadostna in pravilna prehrana, ureditev stanovanja, primerne sobe in postelje za bolnika, denarna pomoč za izboljšanje življenjskih razmer za bolnika in njegove družine, dalje ureditev delovnih odnosov obolelega itd. Skratka, odstraniti je treba vse tiste nezdrave vplive, ki so botrovali nastanku bolezni.
Rdeči križ naj tudi poskrbi, da bo bolnik pravilno poučen o bolezni in o njenem zdravljenju. Saj bo le bolnikova prosvetljenost in prosvetlje-nost njegove najbližje okolice poroštvo, da se bo resnično prilagodil zahtevam zdravljenja (mirovanje, pravilno izkoriščanje prostega časa, pravilen odnos do okolja itd.). Ce bo bolnik discipliniran, bo uspeh njegovega zdravljenja doma prav tolikšen, kakor če bi se zdravil v bolnišnici.
Zato naj RK že vnaprej organizira laično patronažno službo ter zanjo izvežba primerne in sposobne ljudi, saj bodo le-ti lahko v veliko pomoč patronažni službi, ki je pri nas zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra še razmeroma Šibka.
Danes zdravimo v bolnici le nekatere določene oblike tuberkuloze, druge lahko od začetka obolenja zdravimo doma. To je velikega pomena tudi za kmečko prebivalstvo, ki smo ga do sedaj le težko dobili v bolnico, deloma zaradi vezanosti na družino, zaradi specifičnosti, dela itd. Pri^nadziranju doma zdravljenih bolnikov bo zlasti laična patronažua
služba lahko veliko pomagala medicinski patronažni sestri. Tako bo leta imela svoje sodelavce, za katere naj poskrbi in jih usposobi Rdeči križ. Zato naj bi protituberkulozni dispanzerji ustanavljali svoje teame, ki bi jih siccr vodila pntronažna sestra, a bi bili sestavljeni iz večjega števila aktivistov RK. Aktivisti bi v glavnem odstranjevali pomanjkljive higienske razmere na domu bolnikov; vplivali na bolnika, da bi hodil z vso svojo družino na redne kontrolne preglede v dispanzer; pomagali bolnikom prebroditi prve materialne težave itd.
Laična patronažna služba je močno razvita tudi v drugih naprednih deželah, kljub temu, da je tam na razpolago več zdravstvenega kadra kakor pa pri nas,
V letošnjem tednu boja proti tuberkulozi, ki bo od 18. do 25. t. m., naj hi bila dejavnost posvečena zlasti temu vprašanju, t. j. zdravljenju tuberkuloznih bolnikov na domu.
DAJTE NAM ZOBOZDRAVNIKA
To ni več ■prošnja, ampak že poziv prebivalcev hrpeljske občine, ki so že od 1. maja letos brez dentista, Takrat je zaradi težkih delovnih pogojev (dentist-ka se je vozila iz Kopra) odpovedala edina honorarna moč in tako občanom tudi sodobno urejena ordinacija s tehniko in rentgenom za slikanje zob bore malo koristi. Edina zapreka, da ne morejo dobiti stalnega zobozdravnika, je v tem, ker interesentom ne morejo nuditi stanovanja. Občani, ki se sedaj zatekajo v zobne ambulante v Dekanih, Ilirski Bistrici, Divači in Ma-tulah, zares težko razumejo, da je to upravičen vzrok za sedanje stanje.
Posebno poglavje so tudi šolski otroci hrpeljske občine, ki so sedaj brez zobozdravstvenega nadzorstva. Učitelji nekaterih šol vedo povedati, da njihovi otroci, mnogi zelo potrebni zabozdrav-stvene nege, sploh še niso bili pregledani.
Prav bi bilo, da bi se svet za zdravstvo pri ObLO Hrpelje skupno z vsemi pristojnimi čini-telji, vključno večjimi podjetji, takoj resno in dokončno zavzel za ponovno otvoritev zobne ambulante.	b
Cepljenje (BCG) je popolnoma nenevarno. Doslej so širom po svetu cepili že nad sto milijonov otrok. Pri nas v Jugoslaviji pa smo besežirali že preko 4 milijone oseb. Samo cepljenju se moramo zahvaliti, da so nekatere nevarne oblike tuberkuloze tudi pri nas postale vse bolj redke in da med besežiranimi otroci tuberkuloza sploh ne povzroča smrtnih obolenj.
TUDI ZADRUZNICE V PRIPRAVAH
Pretekli teden je. bila v Kopru seja odbora zadružnic pri OZZ Koper, katere sta se udeležila polog odbornic tudi predsednik okrajnega odbora SZDL Gustav Guzej in podpredsednik OZZ Albin Simčič.
Tovariš Guzej je na tej seji seznanil odbor z novimi oblikami dela SZDL in krajevnih odborov ter pri tem poudaril, da je nujno, da pride v same odbore veliko večje število žena.
Tovariš Simčič pa je govoril o novem zakonu o združevanju v kmetijstvu in o setvenem planu za leto 1961.
Odbor je tudi sprejel program dela za jesen in zimo 1960/61, iz katerega povzemamo nekaj osnovnih nalog:
V preteklih dveh letih so se zadruge združevale, tako da imamo zdaj od prejšnjih 52 le še 27 zadrug in je potrebno, da se tudi odbori zadružnic temu prilagodi-
Lctošn.je olimpijske igre so vplivale tudi na modo, da se je navdušila za športno linijo. Velik karo najdemo povsod: pri oblekah, krilih, plaščih, kostumih in še posebno pri sedem-osminskih jopah, ki stopajo v ospredje bolj kot kdajkoli
S & b
jo. Zato naj bodo v kratkem množični sestanki po vaseh .in volitve novih odborov zadružnic v skladu z velikostjo zadruge.
Ker je bilo doslej izobraževanje v jesenskem in zimskem času. vedno najbolj priljubljena in najuspešnejša oblika dela med ženami in ker so potrebe na tem področju še velike, je treba s tem nadaljevati. Usmeritev pa mora biti predvsem na izobraževanje za proizvodnjo in šele v drugi za pomoč v gospodinjstvu. Tudi žene na vasi naj spoznajo praktična sredstva, ki lajšajo in skrajšujejo gospodinjske posle.
Odbori zadružnic naj še skrbe, da se bodo žene čim aktivneje vključevale v razne sekcije pri SZDL, ne pa da bi ločili žene za kaka "osebna ženska dela. Še posebno bo našla žena na vasi svoje mesto v krajevnem odboru,, ker imajo le-ti tudi vlogo stanovanjske skupnosti.
Vseh teh nalog krajevni odbori ne bodo opravili brez večjega sodelovanja žena in mladine.
A. P.
©
Kadar slišite govoriti o tuberkulozi, ali kaj pomislite, da lahko nekega dne tudi vaš otrok oboli za nevarno tuberkulozo.
Vsak dan in ob vsaki priložnosti lahko pride nezavarovan otrok v do-tiko z bolnikom, ki z bacili tuberkuloze okužuje svojo okolico. Najpogosteje so to ljudje, ki niti ne vedo za svoje obolenje in na videz zdravi prihajajo v dotik z vami in vašim otrokom.
Nikoli ne morete biti mirni in res prepričani, na je vaš otrok telesno dovolj odporen proti vdoru bacilov tuberkuloze v njegov organizem.
Ce se otrok okuži prav v času, ko je njegovo telo oslabljeno, se iz oku-ženja v najkrajšem času razvije obolenje ne samo v pljučih, temveč tudi v drugih organih. Najbolj nevarno in še danes čestokrat tudi smrtno je obolenje možganskih mren — meningitis.
Za tuberkulozo oboleva in umira danes pri nas še mnogo otrok, čeprav bi nj hovi starši lahko preprečili nesrečo v družini.
Samo s cepljenjem proti tuberkulozi, z besežiranjem (BCG) nam uspe odpornost otroškega organizma tako povečati, da okužba z bacili ne more povzročiti usodnega obolenja. Bcse-žirani otroci sploh ne obolevajo za tuberkuoloznim meningitisom ali drugimi zločestimi oblikami tuberkuloze.
ven
v vsako hišo Slovenskega Primorja
otrok Geplj®!
tuberkulozi
Zakaj ne bi svojemu otroku pomagali, dokler je še zdrav, da bo ob okužbi z bacili njegov organizem močnejši od bolezenskih klic. Pomagate mu edinole, če ga daste pravočasno cepiti proti tuberkulozi.
Znano je, da se z bacili tuberkuloze okuži vsak človek. Pri nas pride v dotiko z nevarnimi klicami in se okuži velika večina ljudi že v otroški dobi.
Dajte svojega otroka čimprej cepiti! Najbolj sodobno in odgovorno ravnajo starši, ki dopustijo, da jim otroka cepijo že ob rojstvu.
Proti okužbi najmanj odporni so otroci v prvih treh letih starosti — zato nebesežlrani otroci prav v tej starosti najpogosteje obolevajo^ in umirajo za posledicami okužbe. V kasnejših letih pa je okužba zato nevarna, ker razne otroške bolezni (ošpice) za dalj časa zmanjšajo odpornost proti tuberkulozi.
Dva modela jesenskih oblek po novem diktatu: neoprijet in ohlapen život, ki je navadno tudi precej dolg. Karo in resice so zelo priljubljene
VPRAŠANJE, KI MU POSVEČAMO VČASIH PREMALO POZORNOSTI
nassii
To so prvi modeli večernih oblek za letošnjo sezono. Seveda so v skladu s trideset in več let staro modno linijo
Po vsem svetu je navada, da se človek odloči za to ali ono po-trošno blago in ga nato stalno kunuje. Zanj se odloči bodisi zaradi reklame, bodisi zaradi priporočil prijateljev in znancev, ali pa, in to je najčešče, po preizkušanju več proizvodnih znamk. Po vsem svetu je dalje tudi navada, da imajo trgovine stalno na razpolago blago, kakršno potrošniki želijo. Po vsem svetu, nravim, samo v našem Kopru ne. Komaj se navadiš na neko notrošno blago, ga v trgovinah zmanika in nninvi se kako oovsem dru<*o, nai^ešče mnofo slabše kvalitete s firmo, o kateri nî^i nrei n:koii ni* sHi'ii. To bla'Jo ti nato vsiljujejo in si ga seveda nr!-;lien kupit:, ker za-, želenega pač ni več.
Naj omenimo konkretno le nekaj takega blaga. Priljubil se ti je n. pr. malinovec ajdovskega Fructala, ki je priznane kvalitete; dobiš ga enkrat ali dvakrat, nato ga ni več in moraš se zadovoljiti s kakim slabšim, celo sintetičnim. izdelkom, a seveda po enaki ceni. Isto velja za marmelade itd. Navadiš se dalje na ta ali oni sir in spet ti naenkrat ponujajo čisto drugačnega. Briješ
se z britvicami, katere si spoznal kot dobre in jih želiš spet kupiti. Zaman, ponudijo ti druge. Podobno je z raznimi pralnimi pripomočki in mili, pa tudi posodo, vazami itd. Tako n. pr. dolgo ni bilo v Kopru mogoče najti v trgovinah posode znamke »Pretiš«, zaman si iskal ta ali oni lonec določene mere itd. Naštevati bi mogli dalje in dalje in našteti še olje, likerje, sadne sokove, kolonjsko vodo, kreme,
V galanterijski trgovini se pojavi lepo perilo in drugo blago. Pojavi in izgine za vselej, Ce ga ne kupiš takoj, ga ne dobiš več, pač pa ti ponudijo drugo, slabše ali grše izdelke. Zdi se, kakor da naše trgovine tekmujejo v tem, kako bi vsak teden nudile izdelke druge tovarne, ta teden iz Slovenije, prihodnji teden iz Makedonije, potem iz Srbije ali od drugod.
Pri tem seveda ne gre samo za nejevoljo potrošnikov, marveč še za nekaj več; za uspevanje in napredek naše trgovine in s tem našega gospodarstva. Zato — napravimo red tudi v trgovini!
V Kopru je 1521 zasebnih stanovanjskih stavb in 275 takih, ki jih upravljajo hišni sveti. Od zasebnih hiš so mnoge last optan-tov, večjih lastnikov, mnoge pa upravljajo hišni upravitelji. Dokler ni izšel zakon o nacionalizaciji in dokler niso bile letos uvedene nove najemnine, je potekalo pobiranje najemnin v redu. Hišni sveti so celotno najemnino odvajali stanovanjski upravi, zasebniki pa so določeni del odvajali občini. No in letos je nastalo brezvetrje ... Izšli so novi zakoni in predpisi in nenadoma ni bilo nikogar, ki bi skrbel, da bi bila najemnina povsod v redu pobrana in pravilno razporejena, tako, kot novi predpisi določajo.
Ogsasili smo se v Komunalni banki in izvedeli; 275 hišnih svetov je do 20. avgusta odvedlo banki 45 milijonov najemnine, 1521 zasebnih stavb, mnoge od njih so še v postopku za nacionalizacijo) pa je do tega dne odvedlo 34 milijonov dinarjev najemnine. Na banki je torej 79 milijonov najemnin, od tega pa je razporejenih le 21 milijonov. Zakaj ne več, smo vprašali. In odgovor? Banka še nima vseh odločb in potrebnih podatkov, da bi si>oje knjigovodstvo pravilno nastavila. Precej odločb o nacionalizaciji je v pritožbenem postopku, na Komunalno banko pa prihajajo vsak
dan nove in nove odločbe iz občine. Nekateri hišni sveti odvajajo vso najemnino, nekateri samo del, nekateri je celo sploh ne pobirajo... V Kopru je precej najemnikov, ki letos sploh še niso-plačali najemnine. Kaj bo, ko prišel račun za vse leto in uHp treba za najemnino morda odr niti celi dve plači? ...
Stanovanjska skupnost je v prvem polletju prav zaradi tega dobila komaj četrtino svojih sredstev, od najemnin poslovnih prostorov in lokalov pa še niti dinarja. Vemo, da je postopek za nacionalizacijo stavb zapleten, posebno še pri nas, ker Ae mnogo optantov, vemo tudi, da ie bilo treba napisati mnogo odločb o novih najemninah, navzlic, temu pa se vprašujemo, če morda ne nameravamo zavleči tega postopka do konca naslednje petletke? Kaj mislijo podjetja in ustanove? Do 20. avgusta so odvedlla na KB 4 milijone 300 tisoč najemnin za lokale in 1 milijon 95 tisoč din najemnin za poslovne prostore, lani pa je bilo v Kopru obojega vplačanega 36 milijonov S66 tisoč din! Videti je, da smo vprašanju najemnin posvetili lo malo pozornosti, resnici na Ij^ff bo bi lahko celo rekli, da je v ozadju mnogo neodgovornosti malomarnosti!
eden izmed šestih stebrov postojnskega kombinata
živinorejski obrat oreiiek
#
Ù
Nedvomno sodi danes živino-ijsko-poljedelski kombinat Po-tojna s svojimi obrati v Pre-stranku, Hruševju, Hraščah, Zalogu, Razdrtem in Orehku v našem okraja med glavne nosilce napredne živinoreje in sodobnega kmetovanja nasploh. Skoraj navpično se dviga grafikon uspehov vseh njegovih dejavnosti, ne nazadnje grafikon proizvodnje mleka in staleža goveje živine v Orehku, kjer prav sedaj' mrzlično gradijo nove gospodarske objekte, da bo živina še pred zimo spravljena v sodobne hleve. Nič manjša pa ni skrb kombinata za dograditev velikega silosa, ki bo imel z ostalimi, že urejenimi si-losnimi prostori, zaradi vse večjega pomena silažne krme še posebno važno poslanstvo.
Na romantičnem gradu Orehek ni več sledu o prejšnjih gospodarjih. Skozi številna vrata velikega poslopja vstopajo možje 16-¡Banskega kolektiva z zavestjo spodarjev, ki se predobro zavedo, da je od prispevka slednjega izmed njih odvisen napredek obrata. Obratovodja Edi Boštjan-čič se neumorno posvetuje in je vedno na pravem mestu. Muka-nja goveje živine, ki je sedaj v zasilnih grajskih prostorih, ne preglasi niti rohneči traktor s široko razpredeno mrežo poslov — od prevoza krme do gradbenega materiala. Posebno zadnji je sedaj, ko gradijo nove gospodarske objekte, nadvse iskan.
prelomnica v letu 1959
Ko je bil obrat Orehek januarja preteklega leta, prej KZ Orehek, priključen postojnskemu kombinatu, se ie z dolgimi koraki vključil v utrin dobro zasnovanega kmetijskega gospodarstva. Stalež živine, izključno sivoriave pasme, se je od prvotnih osemdeset. glav (35 krav, ostalo mlada živina! povečal na 104 krave, razen tega na imaio na sed°žu obrata 30 telet v reii. medtem ko ie nadaliruih 34 slav mlade živine na črpdinski paši na višinskih pašnikih.
Na pospešeno proizvodnjo mleka in pitanje mladih telet je razen dobrega gospodarjenja vplival tudi večji dotok investicijskih sredstev iz republiškega, okrajnega in občinskih skladov. Bojazen za prihodnost je zaradi očitnih uspehov povsem ¡skopnela, zato je bila naslednja razvojna stopnja že mnogo bolj široko-potezna.
vsa skrb travništvu in silaži
Naraščajoča družina goveje živine in skrb za njeno prehrano je deležna osrednje pozornosti mladih oreških gosnodarjev. Spoznanje, da si brez silažne krme ni moč zamišljati sodobne vzreje govedi, jih je napotilo k temu, da s temeljitim gnojenjem intenzivno izkoriščajo 245 ha travnikov innjiv (od tega je precej povr-jflp zamočvirjenih). Povečanje R^pe in silažnih pridelkov jim bo omogočila dograditev sodobnega koritastega silosa s prostornino 320 kubičnih metrov, nakar se bo skupna zmogljivost silosov dvignila na 900 kubičnih metrov.
Vzporedno s povečanim deležem silažne krme — ta se bo dvignil od sedanjih 6 do 10 kg dnevno za eno žival na 20 kg dnevne potrošnje — močno raste tudi proizvodnja mleka, ki je znašala že letos poleti 800 litrov dnevno. Z izsuševanjem zamočvirjenih zemljišč ter boljšim izkoriščanjem višinsMh pašnikov se bo namreč proizvodnja krmil
sprotnem primeru 0,20 din manj. Razen tega mu pripada dnevno na glavo živine 0,66 din za pravilno skladiščenje hlevskega gnoja ter končno 15 din dnevno za vsako kravo, ki je zaradi brejosti ne molze. Zatorej se ne čudite, da lahko marljivi hlevarji zaslužijo mesečno 30.000 dinarjev in še več. Podobno so nagrajevani tudi poljeSelski delavci, ki se, podobno kot hlevarji, poslužujejo v čedalje večji meri mehanizacije.
Ce k ugodnim plačilnim pogojem omenimo še lastno menzo in povsem rešeno stanovanjsko vprašanje zaposlenih, zares ni težko odkrivati in ugotavljati uspehov malega kolektiva na živinorejskem obratu v Orehku.
bb
Takšne mehanizacije manjka v naših kamnolomih: veliki nosilni žerjavi za prenašanje marmornih blokov
podjetje marmorindus preseglo letošnji plan izvoza
Sredi dela se je nekaj zataknilo pri gradnji bodočih hlevov obrata Orehek postojnskega živinorejskega kombinata: kratek pomenek z delovodjo Edijem Boštjančičem (na sliki) in delo bo spet steklo
dvignila v taki meri, da ne bo nobenih omejitev ža nadaljnji prirastek živine.
Tudi problem prostorov za živino, ki so ga doslej reševali z zasilnimi hlevi, bo povsem odpravljen z že začeto gradnjo dveh modernih objektov s prostorom za 200 glav živine in sodobnimi molzišči.
samo še nagrajevanje
po ucinku
Velik delež ima pri razvoju oreškega živinorejskega obrata dovršen sistem nagrajevanja. Vsa deila, (bodisi opravila hlevarjev ali glavna dela poljskih delavcev, so v sistemu enot zajeta v plačevanje po učinku. Hlevarju, na primer, ki skrbi za 20 krav, se obračunajo mesečni prejemki po količini mleka, tolšče 3,5, po 4 dinarje od litra, za vsak nadaljnji odstotek tolšče nad 3,5 pa znaša zaslužek 0,40 din več, • ali v na-
V zadnji številki Slovenskega Jadrana smo posvetili kraškim kamnolomom •in težavam podjetja Marmorindus v Sežani sestavek, v katerem smo delno osvetlili vzroke, ki so privedli podjetje v gospodarske težave. Kot smo zapisali, je pomanjkanje mehanizacije osnovna ovira za napredek podjetja, kar je tudi vzrok, da podjetje ne more kriti povpraševanja po kraškem kamnu.
Kljub temu pa je bil plan izvoza povečan v tem letu za 25 odstotkov v primerjavi z lanskim letom , toda s tem je bila krita le tretjina dejanskih potreb. Očitno je torej, da so stare napake povzročile motnje v proizvodnji in le marljivosti delovnega kolektiva je pripisati, da je bil letošnji plan izvoza dosežen že 10. septembra in da je za 503 kubične metre Obdelanega kraškega kamna dobila naša skupnost 50 tisoč 300 dolarjev.
Da je bilo možno že tri mesece in pol pred koncem leta izpolniti plan izvoza, pa gre na račun povečanja odnosa izvoza do proizvodnje, ki je prej znašala 30 odstotkov blokov, sedaj pa več kot 80 odstotkov. To spremembo je narekovalo izredno zanimanje za kraški kamen v inozemstvu in bilo jo je moč izvesti s pomočjo zalog, ki so jih zmanjšali na ta račun za 150 kubičnih metrov.
Kolektiv kamnosekov v Tomaju je torej vendarle našel pred
Na ankaranski obali že 1800 ležišč
Medtem ko je bila v prejšnjih časih ankaranska obala na Miljskem polotoku priljubljeno izletniško kopališče Tržačanov, ni v turizmu pomenila skoraj nič. Nočitvene kapacitete smo ustvarili šele po osvoboje-nju in razpolagali letos že z rekordnim številom nad 1800 ležišč.
Podjetje »Turist« je z dovršitvijo počitniških hišic razpolagalo s 354 ležišči, a še dosti več so jih dali počitniški domovi, katerih število se je dvignilo na 15. Lastne počitniške domove imajo zdaj železničarji s 45 ležišči, idrijski rudarji z 90 ležišči, delavci in uslužbenci podjetja »Slove-nija-avto« s 44 ležišči, bančni uslužbenci z 42 ležišči, člani kolektiva »Projekt« iz Kranja s 4G ležišči, Sveta za zdravstvo Izvršnega sveta Slo-
Na pašo
živina na obratu Orehek postojnskega kmetijsko-živinorejskega kombinata
Pozdrav od vojakov
Vsem sorodnikom in prijateljem pošiljajo prisrčne pozdrave Albin Brišor, Andrej Leban, Franc Brumen, Florijan Zaletel, Gabrijel Kraševec in Janez Dolžan, ki služijo kadrovski rok v Srbiji, V. P. 6734/10 — Valjevo.
nedavnim izhod iz dosedanjih težav z boljšim in sodobnejšim načinom dela, tako imenovanim velikopoteznim rezanjem kamna. Z žično žago so pričeli z vodoravnim in navpičnim rezanjem in tehniki menijo, da so tako z razumevanjem in podporo te skupine uvedli boljši način rezanja kamna, ki obeta višjo proizvodnjo. Dosedanji rezultati so pokazali, da bodo dale žične žage okrog 200 kubičnih metrov mase, ki bo sposobna za proizvodnjo blokov. Ce upoštevamo 30 odstotkov izpada, je moč računati na
140 kubičnih metrov čistih blokov.
Zadnji uspeh kamnoloma v Tomaju ni zgolj naključen, saj velja njegov delovni kolektiv za enega najbolj prizadevnih ter je že doslej- letno proizvedel okrog 80 kubičnih metrov blokov na najbolj primitiven, tako imenovani faraonski način. Delo žične žage je v dveh mesecih pokazalo torej pozitivne uspehe in pričakujejo, da bo tomajska skupina kamnosekov povečala proizvodnjo za najmanj 100 odstotkov.
težavni pogoji dela in življenja hrpeljskih krojačev
Brez krifde kml krojači
venije s 16 ležišči, kolektiva »Fruc-tal« iz Ajdovščine z 21 ležišči, gradbenega podjetja »Primorce« Iz Ajdovščine s 16 ležišči, »Veležitarja« iz Celja s 24 ležišči, počitniške skupnosti Ljubljana Center s 100 ležišči,, občine Kranj z 10 ležišči, podjetja »Gradiš« s 70 ležišči, Izvršnega sveta Slovenije s 3G ležišči, podjetja »Tkanina« iz Ljubljane s 7 ležišči in tovarne »Iskra« v Kranju s 60 ležišči. Tako imajo vsi domovi skupaj že 677 ležišč.
K temu moramo dalje prišteti še sindikalno počitniško taborišče »Pohorje« s 170 ležišči in počitniško kolonijo »Hožnik« s 150 ležišči. Ce pa prištejemo k temu še študentovski camping, mladinsko kolonijo Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču ter razna otroška taborišča, naraste število ležišč daleč nad 1.800.
Pri počitniških domovih je treba omeniti, da so nastali večinoma kot stalne ali vsaj provizorične novogradnje in jih je le par nastanjenih v bivših zasebnih vilah ali drugih stavbah. Domovi na Miljskem polotoku so torej zgrajeni po vseh načelih resničnega oddiha delovnih ljudi, katerih v prezidanih starih stavbah večinoma ni bilo mogoče v celoti upoštevati. 2e za prihodnje leto se obetajo še novi počitniški domovi, za katere je nad cesto Ankaran—Debeli rtič dovolj prostora. Na vsak način pa bo treba poskrbeti za boljšo ureditev campingov, saj so bili prejšnji in letošnji le provizoriji.	R
V edini delavnici hnpeljskega »Krojaštva«, kjer so že 1945. leta začeli v domala enaki personalni zasedbi, se število zaposlenih suče od 8 do 12 oseb, pretežno kvalificiranih moči, ki se gnetejo v prostoru, komajda primernem za opremo in delo petih ali šestih krojačev. Če omenimo še zastarele stroje, edini krojaški likal-nik in ostale rekvizite, zrele več ali manj za pokoj, zares gre čestitati malemu kolektivu, da s svojimi izdelki v takih pogojih še vedno lahko živi in konkurira sorodnim mehaniziranim obratom.
Še več! Obrtna delavnica, ki je skraja služila samo za lokalne potrebe in naročnikom ožjega okoliša, je že pred štirimi leti prešla na serijsko izdelavo moške konfekcije, ki je zaradi solidne izdelave in iipoštevanja modnih novosti dobila številne odjemalce daleč naokrog. Preseneča tudi višina letne bruto proizvodnje. Ta je znašala v preteklem letu 11,6 milijona dinarjev ali 60 odstotkov več kot je bilo predvideno po letnem proizvodnem planu. Lahko je torej dobiti predstavo, kakšni bi bili uspehi marljivega kolektiva »Krojaštvo Iirpelje« v ugodnejših pogojih dela, predvsem kar zadeva strojne naprave in prostore. Za sedaj pa so želje in prizadevanja kolektiva precej brezupna in tudi upa-
nja za razširitev obrata je bore malo. Tudi od predvidenega nakupa dveh električnih ¡šivalnih strojev so zaradi neugodnih kupnih pogojev morali odstopiti ter se bodo zadovoljili za sedaj samo z enim.
Zanimiv je tudi podatek, da ima kolektiv dobro uveden sistem nagrajevanja po delu, ki ga izpopolnjujejo že od ustanovitve podjetja. Zal kljub temu plače ne dosegajo ravni vloženega napora v delo, kar je zaradi zastarelih strojnih naprav tudi neizogibno. Zato ni čudno, če znaša povprečni zaslužek kvalificiranega delavca v povprečju komaj nekaj več kot 60 dinarjev na uro. Zares — dvojno odpovedovanje kolektiva marljivih krojačev in krojačic — ki pa kljub vsem tegobam vztrajajo na svojih delovnih mestih, saj so prepričani, da se bodo s pridnim delom svojih rok prej ali slej izkopali tudi iz teh težav.
bb
VSEM PODJETJEM IN USTANOVAM
Obveščamo vas, da bo Ljudska univerza občine Koper tudi letos organizirala tečaj slovenščine za administrativno osebje podjetij in ustanov. Tečaj bo trajal predvidoma štiri mesece, predavanja bodo pa dvakrat tedensko po dve uri, in sicer v popoldanskem času. Vpisnina za tečaj je 300 dinarjev, kar bo šteto istočasno kot šolnina za prvi mesec, za vsak nadaljnji mesec plačajo slušatelji po 300 dinarjev.
Prosimo, da zanesljivo o tem obvestite vse vaše uslužbence, zlasti pa administrativno osebje.
Prijave sprejema ravnateljstvo slovenske gimnazije v Kopru vsak dan do 12. ure, in sicer do konca tega meseca, medtem ko se tečaj prične v prvih dneh oktobra.
Ljudska univerza občine Koper
P/l »BIIIAC« je v Emdenu, kjer raz-tovarja
M/l »BLED« je 13. septembra odplula iz New Yorka za Reko in Koper M/l »BOIIINJ« je v rednem popravilu
v ladjedelnici v Trstu M/l »BOVEC« je 15. septembra odplula Iz Kopra v Trst In New York
P/l »DUBROVNIK« je v Arhangelsku,
kjer natovarja M/l »GORANKA« je 13. septembra priplula z Japonskega v San Francisco
M/l »GORENJSKA« je 10. septembra
odplula iz Aqabe v Solun M/I »KOROTAN« je 15. septembra priplula v New York, kjer razto-varja
P/l »LJUBLJANA« je 10. septembra priplula v Split, kjer raztovarja M/l »MARTIN KRPAN« je 9 .septembra odplula iz Aleksandrije v Trst
M'l »PIRAN« je 6. septembra plula skozi Suez na poti za Massawo In Bombay P/l »POHORJE« je v Bremenu, kjer natovarja
P/l »ROG« je 2. septembra plula skozi
Suez na poti na Vzhod M/l »TRBOVLJE« je 29. avgusta plula skozi Gibraltar na poti v Hampton Roads P/l »ZELENGORA« je 15. septembra priplula v Rotterdam, kjer razklada
BERITE IN ŠIRITE svoje glasilo
»SLOVENSKI JADRAN«
117
43
46
"23
mana
28
ss
5 s
21
44
O 10
71
20
11
24

SI
25
41
13
nnn[
syst
26
rrs si
ED"
38
Vodoravno: 1. specialiteta iz ribjih jajčec: 7. evropska rasna skupina; 14. ozemlje ZDA na severozahodu Severne Amerike; 15. ptica iz družine plovcev; 10. glavno mesto Maroka; 17. težko spanje; 18. domovanje čebel;
19.	šesti mesec židovskega koledarja;
20.	tolšča ob drobovju; 21. velika lesena posoda; 22. osebni zaimek; 23. pripadnik germanskega plemena; 24. narek; 27. oprsje; 30. hoditi; 31. visoka igralna karta; 34. prestolnica ob Tiberi; 35, telesna poškodba: 37. del roke; 39. ime velikega francoskega filozofa Descartesa; 41. toaletna potrebščina; 42. podnebje; 43. pretežno gorata evropska dežela; 45. začetnik slovenskega slovstva; 46. pripadnica mongolskega naroda; 47. po vsem Balkanu razširjena etnična skupina.
Navpično: 1. merska enota za zlato in dragulje; 2. deček s čudežno sve-tisko iz »Tisoč in ene noči«; 3. sredstvo, ki naj koga privabi; 4, pritok Donave v Nemčiji; 5- kip ali slika golega telesa; 6, egipčanski sončni bog; 7. vas zahodno od Moskve, kjer je 1. 1812 Napoleon premagal Kutu-zova; 8. naplačllo; 9. kratica naše
OBČINA KOPER
bo dala v
javno prodajo
osebni avtomobil znamke »Skoda«, evid. št. S-3857. Javna prodaja bo dne 22. septembra 19G0 ob 9. uri na sedežu Občinskega ljudskega odbora Koper, Titov trg št. 1.
Avtomobil si lahko ogledate dne 22. septembra 1960 od 7. do 9. ure.
Pravico do nakupa imajo gospodarske organizacije, zavodi in zasebniki.
Komisija za sprejem in odpovedovanje delovnih razmerij gradbenega podjetja »1. MAJ« v Kopru razpisuje prosto delovno mesto za
PISARNIŠKO MOC V MEZDNEM ODDELKU
Pogoji: nižja strokovna izobrazba s pisarniško prakso ali srednja strokovna izobrazba — lahko začetnica.
obveščamo vse interesente,
ki se želijo naroČiti na inozemske Časopise
in revije za leto 1961, da sprejemamo naročila do 20. septembra 1960, za italijanske časopise pa do 1. novembra 1960.
Naročite lahko knjige iz vseh držav.
naroČila sprejema: Czp primorski tisk koper,
časopisni oddelek, Koper, Cankarjeva 1, telefon 291
Uporabite jo pri kuhi zele njavne juhe, enolončnice (mi-neštre), omak in prikuh
varnostne organizacije; 10. hrupno teptanje: 11. sultanov ukaz: .12. del tedna; 13. osreženo ivje; 15, prlostren kos lesa: 17. snov, tvar, gradivo; 20. žar, močna svetloba; 21. nordijski izraz za smuči; 23. nizka olesenela rastlina; 25. tuje žensko ime; 28. nemški violinist iz prejšnjega stoletja, eden najboljših virtuozov na violini (Heinrich Wilhelm); 29. bolniška hrana; 32. partizansko ime maršala Tita; 33. ožji sorodnik; 36. enota rimske konjenice; 37. poljedelsko orodje; 38. vodna žival; 40. žensko ime; 41. čar; 42. življenjska tekočina; 44. znamka niških radijskih sprejemnikov; 45. kemični simbol za tehnecij.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. Mostar, 7. Milton, 13. ekloga. 14. Aleuti, 15. ednina, 16. Mr., 17. sraka, -s. 19. oka, 20. cola, 22. Avon, 23. ta, 25. až, 26. Arena, 28. alt, 2D. hrt, 31, Arran, 33. NR, 35. A(nton) I(ngolič), 36. emir, 38. rane, 39. dom, -k, 41. rarog, 43, Ca, 44. ro-bija, 46. Dakota, 48. parola, 49. ananas, 50. Platon.
Prosim tovarišico, ki sem ji izročila na bloku Škofije torbo s šolskimi knjigami in zvezki ter mesečno vozovnico, naj jo takoj vrne proti lepi nagradi na naslov Angela Montanič, Rozar 4, Črni kal.
___
Naprošam vsakogar, ki bi kaj vedel o psu, nemškem ovčarju, temnosiv in bledorumen, oči tem-norjave, ime mu je Bari, da obvesti vratarja Splošne bolnišnice v Kopru.
SODE, NOVE, V VELIKOSTI od
450 do 1500 litrov, proda Repič, sodar, Ljubljana, Kolezijska 18 ENODRUŽINSKO IIIŠICO v Žu-
sterni 75 zamenjam za eno ali dvosobno stanovanje v Kopru. Naslov v upravi lista. »VESPO« v dobrem stanju, 125 ccm/1954, ugodno prodam. Celestin Morgan, Izola, Kumar-jeva 10, ogled od 14. do 20. ure. FIANINO iščem v najem. Koper, telefon 181.
ZA JESEN IN ZIMO dobite vse najceneje V- Trstu, MAGAZZINI ALLA STAZIONE, ulica Cellini 2 (blizu železniške postaje). Bogata izbira vsakovrstne konfekcije. Na propustniee VS poseben popust! OB PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znano trgovino Časa DELL'IMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLO 22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi poseben popust.
PREKLIC
Anton Hrvatin, Grintovec 25, preklicu je vse žaljivke, ki jih je izrekel proti Ivanu Stančiču, Grintovec 11, Šmarje pri Kopru, ter se mu zahvaljuje, da je odstopil od tožbe.
Anton Hrvatin
P R E It L I C
Evlalija Kokošar in Marija Me-raon preklicujeta govorice o Sil-vani Ivančič, ker se je ugotovilo, da so netočne.
OBVESTILO
Splošno gradbeno podjetje »PRIMORJE« Ajdovščina sporoča, da po sklepu delavskega sveta ne bo dodeljevalo nikomur podpor ali dotacij, niti ne bo odgovarjalo na zadevne prošnje.
RAZPIS
Okrajno sodišče v Kopru razpisuje delovno mesto
POMOŽNEGA USLUŽBENCA
Pogoj: dovršena osnovna šola.
Plača po Uredbi o plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev. Prošnje, kolkovane z din 50 upravne takse, in življenjepisom vložite najkasneje do 30. septembra 1960.
RAZPIS
Zadružno podjetje za izvoz in uvoz »F r u c t u s« Koper sprejme v službo stalnega vratarja. Na razpolago je enosobno družinsko stanovanje. Pogoji: poročen zdrav moški, ki je sposoben opravljati tudi telefonsko službo. V poštev pride le zakonski par brez otrok. Interesenti naj vložijo prošnje osebno pri tajništvu podjetja.
Iščemo aranžerja za pripravo razstave v Kopru. Ponudbe sprejema do 19. septembra uprava Slovenskega Jadrana.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »VINO-KOPER« v Kopru razpisuje delovno mesto
Pogoji: višja strokovna izobrazba in 5 let prakse ali srednja strokovna izobrazba in 10 let prakse.
Plača po tarifnem pravilniku podjetja.
ZAHVALA
OB IZGUBI NAŠEGA DRAGEGA OČETA
jakoba g o k u p a
SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO VSEM, KI SO GA SPREMILI NA ZADNJI POTI, SOČUSTVOVALI Z NAMI IN
NAM IZREKLI SOZALJE. POSEBEJ SE ZAHVALJUJEMO KOLEKTIVOMA KMETIJSKE ZADRUGE POSTOJNA IN CZP PRIMORSKI TISK V KOPRU ZA DAROVANE VENCE
ŽALUJOČI SINOVI IN I-lCERE Z DRUŽINAMI TER OSTALO SORODSTVO
POSTOJNA IN KOPER, SEPTEMBRA 1960
ZAGOTOVITI ŽELEZNO DISCIPLINO
(Nadaljevanje s 1. str.) črt našega obalnega področja tUdI glede pogozdovanja nakazuje Ie-osnovne črte, nakar je potrebno še posebej izdelati podrobne načrte, zlasti za parkovno pogozdovanje. Te naloge bodo morali reševati strokov-, njaki za gozdarstvo in vrtnarstvo vjj najtesnejši povezavi z urbanisti.
Poseben del razprave je veljal perspektivnemu razvoju Kopra. Z razvijanjem trgovskega in industrijskega pristanišča v Kopru se bo namreč V bodočnosti spremenil značaj vse naše obale; ta razvoj Kopra in bodoča nova industrija, vezana na industrijski del pristanišča v Kopru, pa bo vsekakor vplivala tudi na razvoj ostalih dveh naših obalnih občin, ki morata seveda s tem tudi računati.
Ob zaključku je bilo sprejetih več sklepov, izmed katerih je najvaž.nejšl ta, da bodo v kratkem v vseh treh naših obalnih občinah posebni sestanki, na katerih bodo kompleksno in pa čisto konkretno razpravljali In sklepali o vsem, kar je potrebno za disciplinirano upoštevanje centralnega regionalnega plana za razvoj našega obalnega področja. S. S.
NEDELJA, 18, septembra: 8,00 Domače novice — 8,05 Kmetijska oddaja: Letošnja krmna letina in izpolnitev plana — Priprave na petletne načrte KZ — Izkušnje drugih — 0,3 Za dobro jutro vam bodo zaigrali in zapeli ... — 9,00 Nedeljska reportaža: V naši šoli nas je letos še več — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Caterina Valente — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 Nekaj narodnih in ponarodelih bodo zapeli ženski zbor tolminskega učiteljišča ženski zbor France Prešeren iz Kranja in Vokalni kvintet Kranjčani.
VSAK DAN je ob 7,15 in 7,40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7,30 Poročila, Poročila so še ob 13,30 in ob 15,00, ob 15,10 pa Zabavna glasba, vmes reklame.
PONEDELJEK, 19. septembra; 13,40 Zabavni potpuri — 14,00 S popevkami doma in na tujem — 14,30 Športni pregled — 14,40 20 minut z orkestrom Stanley Blaak — 15,30 Odmevi iz naših krajev — igra godba LM iz Ljubljane.
TOREK, 20. septembra: 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Sola in življenje: Kaj bomo letos? — 14,50 Glasbena medigra — 15,30 Melodije iz filmov.
SREDA, 21. septembra: 13,40 Skladbe slovenskih avtorjev Izvaja ansambel Mojmlra Šepeta — 14,00 Operetne melodije — 14,30 Kulturni zapiski — 14,40 Peli in igrali vam bodo Pohorski fantje — 15,30 20 minut z domačimi pevci — 15,50 Veseli ritmi.
ČETRTEK, 22. septembra: 13,40 Dunajske melodije v izvedbi orkestra Erwin Halletz — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,39 Narodne pesmi in plesi iz raznih kraj ev.
PETEK, 23. septembra: 13,40 Popevke ln ritmi od tu in tam — 14,30 Domače aktualnosti: Se o anketi v podjetjih — 14,40 Narodne pesmi v priredbi Karla Pahorja izvajajo solisti, zbor in orkester RTV Ljubljana p. v. Rada Simonitija — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Od melodije do melodije z orkestri Andre Kostelanetz, Ray Martin in Wally Stott.
SOBOTA, 24. septembra: 13.40 Domači odmevi — 14,30 Primorski tednik — 14,45 Chopinove melodije — Hollywoodski simfonični orkester dirigira Carmen Dragon — 15,30 Calypso na počitnicah — izvaja zbor Norman Luboff.
O
A
iSm
Vem, da sem bil zadnjič še nekaj pozabil, oziroma mi je zmanjkalo dovoljenega prostora, pa zato nisem povedal vsega — zdaj sem pa tisto kar pozabil. Menda je kar prav tako, saj ni moglo biti posebno važno, ko mi je tako zlahka ušlo s pameti.
Imam pa nekatere druge pripombe, ki vam jih tokrat posredujem. Najprej se zapeljimo skozi Senožeče. Morda bomo take sreče, kot sem bil jaz, ko sem se minuli petek peljal skozi, pa so po vsej vasi še ob devetih dopoldne — se pravi, sredi belega dne, pri jasnem nebu in svetlem soncu — na vso moč gorele luči javne razsvetljave ... Slab mežnar, bi rekli včasih.
Slišal sem še mimogrede, kako se v Rodiku pritožujejo čez samega in edinega gostilničarja Va-tovca. Bojda kar sredi dneva zapre to edino gostilno, če se mu tako zljubi. Se bolj pa je znan po tem, da pobira od svojih gostov skoraj obvezno merico, kot to sicer delajo ali so delali le mlinar-
ji; rad se ponudi za osminko celo takšnim, ki s steklenico pridejo iskat vino v njegovo svetišče.
In ko smo že pri gostilnah na podeželju, pa stopimo še v pre-stranski »Javornik« (nikar je ne zamenjajte s postojnskim hotelom!). Med razstavljenimi steklenicami likerjev in drugih pijač prekrasne reklame ža ameriške cigarete Winston, Camel in Salem. Glejte, da vas morda ne za-■skomina po njih, ker jih ne boste dobili, kot jih nisem jaz, ki sem jih hotel za poskušnjo prižgati. To je tako, kot s tistim našim pregovorom: Obljubiti in dati. je preveč. Zato smatrajo, da je dovolj, če te cigarete ponujajo, da je tudi reklama dovolj —■ da le diši po Ameriki, pa čeprav bi bili prepričani, da je tudi v tistih cigaretah jugoslovanski tobak, ki je znan kot najboljši na svetu. Če se vam torej zahoče Amerike — kar v Prestranek v »Javornik«,
Se enkrat k razsvetljavi. Tokrat v Stjak. Povabili so me tjakaj in izrecno poudarili, naj ja
pridem podnevi, ker bi si ponoči polomil vse okončine, ker so v ščani baje že dolgo brez razsv, Ijave. Javne namreč. Prid __ strokovnjaki, malo popravijo, pa spet nekaj časa sveti. Avtomati za prižiganje in ugašanje pa so vedno bolj zahtevni in vedno bolj si želijo blizu kakšnega elektri-čarja, zato se tudi vedno hitreje in pogosteje kvarijo, vašrani pa vedno pogosteje temu primerno bentijo in kličejo na pomoč Elektro Sežana.
Ondan sem se zatekel na malico v mlečno restavracijo v Izolo in za tolažbo svojemu sitnemu želodcu naročil jogurt z, zemljo. Deklica mi je jogurt, prinesla, po zemljo pa me je poslala v pet korakov oddaljeno pekarno, ki je baje tudi v sklopu istega podjetja kot mlekarna ali mlečna resta-vracija. Seveda sem Itrubezniivü natakarici rad xistregel in sam stopil po zemljo, medtem ko je ona podmrala »bangarje« in zijalo v zrak in na cesto. Je že dav Izoli močno uvajajo sar^B postrežbo na vseh področjih pu^ skrbe — toda ta je le malo prehuda, kaj pravite?
Lep pozdrav! Vaš Vane
TELESNA VZGOJA if SE3© BY ir S AN IlLiSN A \fZ©GJA iz §P0g? ŠAH ^r TEIESWA VZGOJA * i FOB
OKRAJNA ODBOJKARSKA LIGA
Tekmovanja v okrajni odbojkarski ligi so se pričela že 1. septembra 19G0. Zaradi velikega števila prijavljenih ekip je bila moška liga deljena na dve skupini, ženska liga pa je enotna.
REZULTATI PRVEGA KOLA:
Postojna : TVD Hrpelje 3:0, Jelšane : TVD Koper 3:0, TOMOS Koper : TVD Pivka 3:0, Sežana : TVD Izola 0:3.
ČLANICE:
TVD Partizan Sežana : TVD Partizan Koper 3:0.
V	nedeljo, 11. septembra 19G0, je bilo na sporedu II. kolo. Doseženi so bili naslednji rezultati:
MOŠKI — GORNJA SKUPINA:
Hrpelje : Prestranek 1:3. Tekma je bila živahna in borbena. Obema nasprotnikoma je manjkalo tekmovalne rutine in tehnične vigranosti, ekipi Iz Hrpelj pa še predvsem strelcev, brez katerih se akcije na mreži ne morejo uspešno končati.
Stanje po II. kolu:
POSTOJNA 1 1	0	3:0	2
PRESTRANEK 1 1	0	3:1	2
POSTOJNA 0 0 0	0:0	0
HRPELJE	2 0 2	1:6	0
IMOSKI — SPODNJA SKUPINA:
V	nedeljo, 11. septembra 19G0, so se vsa srečanja končala z zmago gostu-
jočih ekip. Tako je TVD Partizan Izola premagalo v Kopru ekipo TVD Partizan Koper z rezultatom 3:1. Tekma nI bila zanimiva, k čemur je pripomogla slaba organizacija srečanja, ker nI bilo pirpravljeno igrišče. Mreža je bila napeta na navadni vrvi, ki se je dvakrat utrgala in se je zato tekma pričela z enourno zamudo. Razen tega mreža ni bila opremljena s predpisanim belim trakom, ki označuje meje igrišča. Take slabe orga-' nizacije v Kopru vsekakor nismo pričakovali.
V Pivki je ekipa Sežane visoko porazila domačega Partizana z rezultatom 3:0 (15:0, 15:G, 15:G). V Jelšanah pa je ekipa TOMOS odpravila TVD Partizan Jelšane z nepričakovanim rezultatom 3:0.
Stanje po II. kolu:
TOMOS Koper 2	2 0	6:0	4
Izola	2	2 0	6:1	4
Jelšane	2	1 1	3:3	2
Sežana	2	1 1	3:3	2
Koper	2	0 2	1:6	0
Pivka	2	0 2	0:6	0
Po drugem kolu sta ostala nepora-žena samo TOMOS in Izola, ki se bosta srečala v zadnjem kolu 2. oktobra 19G0 v Izoli. V III. kolu čaka ekipo TOMOS huda preizkušnja proti TVD Partizanu Koper in bo verjetno
že po III. kolu ekipa Izole zavzela 1. mesto, ki ga bo, kot pričakujemo, obdržala do konca, saj je do sedaj odpravila kot gost že dva močna nasprotnika: Sežano in Koper. Srečanja, ki bodo na sporedu 18. septembra, bodo precej razčistila položaj na vrhu lestvice, ker se bodo razen domačega dvoboja TOMOS Koper : TVD Partizan Koper v Sežani pomerile tudi ekipe TVD Partizan Sežana in Jelšane. Zmagovalca iz obeh srečanj se bosta potegovala za 2. oziroma 3. mesto.
ŽENSKA LIGA:
V II. kolu je zmagala ekipa Kopra proti Izoli z rezultatom 3:0.
Stanje po drugem kolu:
SEŽANA 1 1 0	3:0	2
KOPER	2 1 1	3:3	2
IZOLA	1 0 1	0:3	0
JADRANJE
V	nedeljo je bilo v Ljubljani -okrajno prvenstvo v jadralnem modelarstvu. Udeležili so se ga tudi najboljši modelarji koprskega okraja, ki so seveda nastopili izven konkurence.
Koprski zastopniki so dosegli vrsto uspehov in ponovno potrdili ;svoje visoko znanje. Tako je državni prvak Pokorn potreboval :za 17 metrov dolgo progo's čolnom z vgrajen.m elektromotorjem 23 sekund. Uradni zmagovalec v tej progi Ambrožič (LBD) pa je potreboval 25,2 sekunde. Tudi v skupini čolnov s krmnimi elektromotorji je zmagal Ambro-žič. Njegov model je potreboval 22,5 sekunde, medtem ko sta čolna Dudine in Pokorna potrebovala 19,5 sekunde oziroma 20 sekund.
V	nastopu jadrnic Partizanka Ljubljančani niso nastopili in so zastopniki koprskega okraja osvojili prvih pet mest.
^BlSlili
-""•iS» - -«aati ■■'•■■'"HSW8
Gostovanje koprskih modelarjev v Ljubljani je vredno vse pohvale, saj je prispevalo k izmenjavi izkušenj in s tem k nadaljnjemu razvoju slovenskega jadralnega modelarstva.
ORODNA TELOVADBA
¡pfjiiMi ÄsE^if?
t«•.".v.v:•. '.'•• ¿«.v v•.''•.Ifcj^äif^yärti1 •, ■ ¿.' •:.
'.....
Japonska olimpijska vrsta, ki je v torek z velikim uspehom nastopila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je prispela v nedeljo zvečer v Koper. Gostje so večerjali in prespali v hotelu Triglav, nato pa so z avto-
Naši dirkači in Tomosovi motorji vabljeni v tujino
Tomosovi motorji v Celovcu
Zadnji uspehi Tomosovih vozil in dirkačev so naleteli na velik odmev po Evropi. Rezultat tega je tudi vabilo avstrijske avto-moto zveze, naj bi nekaj najboljših dirkačev sodelovalo na nedeljskih celovških dirkah, ki sodijo med najpomembnejše tovrstne prireditve v Srednji Evropi. Na celovških dirkah bo nastopila slovenska reprezentanca, v kateri bosta s specialnimi Tomosoviml izvenserij-skimi motorji tekmovala Plntar in Oblak.
busom odpotovali v Ljubljano. Spremljal jih je mednarodni sodnik Miloš Stergar, ki se je z vodstvom japonske reprezentance že v Rimu dokončno dogovoril za nastop v Ljubljani.
V bežnem razgovoru z japonskimi gosti smo zvedeli, da so še vedno pod vtisom velikega veselja, ko jim je uspelo na olimpiadi osvojiti najvišjo lovoriko. O svojih prvih vtisih iz Jugoslavije so se zelo pohvalno izrazili. Po nastopu v Ljubljani bodo Japonci nastopili v Zurichu. Tam bo namreč uradni dvoboj med japonsko in švicarsko državno reprezentanco.
TOČKA ZA KOPRČANKE
V prvem kolu ženskega republiškega prvenstva v malem rokometu so Koprčanke osvojile točko s Storži-čem (Golnik). Tekma se je končala neodločeno 5:5. Osvojena točka na tujem igrišču jo vsekakor uspeh za Koprčanke.
ŠAH
Poročali smo že o delavskih športnih igrah v Postojni, Na sliki je prizor z nogometne tekme med sindikalnima reprezentancama postojnskih železničarjev in podjetja LIV. Športnih iger se udeležuje 120 ekip z nad 400 člani
KOŠARKA
V nedeljskem kolu druge republiške košarkarske lige so se koprski zastopniki slabo odrezali. Ilirska Bistrica in Koper sta ostala praznih rok, Postojni pa je uspelo osvojiti točko z Jesenicami. Posamezni rezultati: Ilirija : Ilirska Bistrica 42:15 (prekinjena v petnajsti minuti prvega polčasa), Šoštanj : Koper 92:52 in Postojna : Jesenice 41:41.
Najbolj boleč je vsekakor visok poraz Kopra, saj je znano, da so se Koprčani skrbno pri-
V goriškem okraju so priredili nogometni turnir za pokal »Obletnice priključitve Slovenskega Primorja k FLRJ«. V finalu so se pomerila štiri moštva. Prvo mesto je osvojila Nova Gorica, ki je premagala Anhovo s 3:2. V borbi za tretje in četrto mesto pa je Tolmin premagal Vipavo s 3:1.
Prav bi bilo, da bi tudi v koprskem okraju organizirali podobno tekmovanje, saj v presledku med spomladanskim in jesenskim prvenstvenim tekmovanjem zelo primanjkuje nogometnih dogodkov.
"■".,:."" rjt- ; ¿Käi
BH.	■■Al *
-	m

V četrtek se je- zaključilo v Portorožu svetovno prvenstvo gluhih v šahu. Čeprav ob zaključku redakcije še nismo prejeli izidov zadnjih dveh kol, je že skoraj gotovo, da bo svetovno prven-
AVTO-MOTO DIRKE NA KALEMEGDANSKI STEZI V BEOGRADU
intaria
Minulo soboto in nedeljo so bile na Kalemegdanski stezi v Beogradu velike mednarodne avto-moto dirke za »Nagrado Beograda« v okviru državnega prvenstva Jugoslavije.
80,000 gledalcev je navdušeno pozdravljalo stiire znance s tekmovalnih stez, med katerimi je bil najuspešnejši član koprskega Avto-moto društva Leon Pintar na Tomosovem motorju 230 ccm SGSS. Znano je, da Tomosov SG ni specialni dirkalni stroj, toda v rokah tako izvrstnega /^^izača kot je Leon Pintar, je bil Sloj res stoodstotno izkoriščen. Na Tvalcmegdanski stezi igra sposobnost vozača skoraj večjo vlogo kot sam stroj. Nihče uc more trditi, da je Tomosov 250 SGSS, torej modificirani serijski 250 ccm motocikel, hitrejši in
močnejši kot pravi dirkalni in po kubaturi močnejši Nortoni ali AJS. Pa vendar sta bila Pintar in Tomos hitrejša, kljub močni mednarodni konkurenci renomiranih strojev in vozačev. V olieh dneh si je Pintar priboril kar tri lovorove vence, in sicer v nacionalnem razredu, v kategoriji 250 ccm in v kategoriji 350 ccm, s tem, da je v kategoriji 250 ccm dosegel rekord proge 100,2 km na uro. V veliki meri je tudi njegova zasluga, da je to pot »Nagrada Beograda« pripadla Jugoslaviji. Lep uspeli je dosegel tudi drugi član koprskega Avto-moto društva Rajko Piciga, ki je vozil Parillo ter v kategoriji 175 ccm tesno za zmagovalcem Volmajerjem dosegel drugo mesto.
stvo osvojil simpatični bolgarski mizar Lulčev. Le-ta ima namreč dve koli pred koncem točko in pol naskoka pred dr. Šwabenskim (ČSSR) in Aubertom (Francija). Le v primeril, če bi Lulčev obe partiji izgubil, njegova najnevarnejša nasprotnika pa obe partiji dobila, bi naslov prvaka prešel v druge roke. To pa so seveda samo teoretične možnosti.
Če ocenjujemo dosedanjo igro udeležencev, potem moramo povedati, da je Lulčev igral vsekakor najbolj solidno in da je njegovo prvo mesto plod trezne igre in tehničnega znanja pri izkoriščanju nasprotnikovih napak.
Najbolj nesrečen na tem turnirju je vsekakor dosedanji svetovni prvak dr. Šwabensky. Leta je v prvih dveh kolih napravil nekaj hudih napak in ostal brez točk. Nato je po vrsti dobil vse part je, nekatere prav v mojstrskem slogu. Toda za tako kratek turnir kakor je portoroški, sta dva poraza dovolj, da se moraš odpovedati prvemu mestu.
Razpored drugih udeležencev v glavnem ustreza njihovi moči in izkušnjam.
Stanje po sedmem kolu: Lulčev
5 in pol, dr. Šwabensky in Au-bert 4, Walter in Gudac 3 in pol, Zak 3, Pelikan 2 in pol, Poetsch in Lon 2 in Nielsen 0.
Športno tekmovanje invalidov
Ob zaključku invalidskega tedna je občinski odbor vojaških vojnih invalidov v Ilirski Bistrici priredil v nedeljo tekmovanje med člani organizacije v streljanju, šahu in balinanju. Popoldne pa so imeli vrtno veselico.
Športno tekmovanje v Portorožu med gradbeniki Slovenije
17. in 18. septembra bo v Piranu in Portorožu športno tekmovanje gradbenikov Slovenije. Doslej je prijavljenh že preko 500 udeležencev, ki se bodo v omenjenih dneh pomerili na športnih igriščih Pirana in Portoroža ter v morju v različnih športnih in lahkoatletskih disciplinah, tekmovanje v kegljanju pa bodo imeli v Izoli. Glavni organizator tekmovanja je gradbeno podjetje »Ingrad« iz Celja, ki ima v Piranu svoj počitniški dom.
pravljali za jesenski del prvenstva. Toda tokrat so razne neugodne okoliščine spravile koprsko moštvo v šah-mat pozicijo. Predvsem je treba povedati, da so ostali doma zaradi upravičenih vzrokov trije najboljši igralci Kopra. K temu je treba pripisati še dejstvo, da so Koprčani že navsezgodaj odpotovali v Šoštanj in potrebovali za pot devet ur. Z avtobusa so šli direktno na igrišče in je zato razumljivo, da so koši v prvih minutah kar deževali. Pozneje so se sicer popravili, toda kljub vsej požrtvovalnosti niso mogli preprečiti visokega poraza.
Ilirska Bistrica je odpotovala v Ljubljano brez upanja na uspeh. Zaradi odhoda k vojakom je namreč ostala brez nekaterih najboljših igralcev. Ni nam sicer znano, zakaj je bila tekma prekinjena, toda po rezultatu sodeč si gostje res nimajo kaj nadejati tudi v morebitnem ponovljenem srečanju z Ljubljančani.
Postojna igra jeseni kot prerojena. Po zmagi nad Celjem z desetimi koši razlike so v nedeljo
Postojnčani dosegli neodločen izid z odličnimi Jeseničani. Če bo Postojna nadaljevala z igro, kot jo je pokazala v prvih dveh kolih, potem ni bojazni, da bi se morala posloviti od druge lige.
Časopisno založniško podjetje »PRIMORSKI TISK« Koper
sprejme mlajšo pisarniško moč. Nastop službe 1. oktobra 1960. Interesenti naj se javijo v upravi podjetja Koper, Muzejski trg 7/1.
Gostinsko podjetje »JADRAN« Kozina razpisuje delovno mesto
natakarice
Pogoji: kvalificirana natakarica z nekaj leti službe. Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje in hrana preskrbljena.
Prošnje sprejema uprava podjetja do 1. oktobra 1960.
Avtoturistično podjetje »SLAVNIKa Koper obvešča Javnost, da bo s 15. septembrom t. j. z dnem, ko poteče rok obratovanj sezonskim avtobusnim progam, ukinilo naslednje republiške (medkrajevne in lokalne) avtobusne proge:
PIRAN—LJUBLJANA — z odhodi iz Pirana ob 8.00 in 11.00 ter s prihodi v Ljubljano ob 11.25 in 14.25, medtem ko so povratki iz Ljubljane ob 18.15 in 19.00 ter prihodi v Piran ob 21.35 in 22.20.
DEBELI RTlC—LJUBLJANA—
JESENICE
NOVA GORICA—TOLMIN
KOPER—KR. LAZARET—LOVRAN—
FAJTI z odhodom iz Kopra ob 9.00 in s prihodom v Koper ob 9.54. Namesto navedene ukinjene linije se z gornjim datumom uvaja nova linija z odhodom iz Kopra ob 9.30 in s prihodom v Koper ob 10.24.
KOPER—VALDOLTRA Z odhodi iz Kopra ob 8.35, 9.35, 10.35, 11,35, 12.30, 13.35, 14.311, 15.15, 16.00 in 17.00 ter s po-vratkoni iz Valdoltre oz. Turista ob 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 14.05, 14.50, 15.35, 16.30 in 17.30.
KOPER—IZOLA—KORTE z odhodom iz Kopra ob 22.00 in s prihodom v Korte ob 22.30.
LJUBLJANA—ZAGREB—PIRAN Z odhodom iz Ljubljane ob 11.00 ter s povratkom iz Zagreba ob 17.30 in s prihodom v Piran ob 23.00.
Z 18. septembrom pa bodo avtobusi našega podjetja prenehali obratovati na sezonskih mednarodnih avtobusnih progah PORTOROŽ—GRAZ in PORTOROŽ—VILLAC H.
Nadalje obveščamo potujoče občinstvo, da ne bomo 15. septembra ukinili rednega obratovanja na avtobusni progi PIHAN—LJUBLJANA—-MARIBOR z odhodom iz Pirana ob 5.05 in s povratkom iz Maribora ob 16.15, temveč bomo rok obratovanja navedene avtobusne proge podaljšali do 1. oktobra 1960.
S 1. oktobrom 19G0 bo sezonski avtobusni vozni red na progi PIRAN— PODPADNA in obratno zamenjan z zimskim voznim redom.
Prav tako bo od 10. septembra spremenjen odhod avtobusa iz Kopra proti Dolu od 20.00 na 19,00,
VASILIJ DRAMATSKI O
Do gozda je bilo približno dve sto korakov. Naši bombniki so napadali letališče, .toda bombe so metali precej netočno. Prva serija jih je padla v gozd pred menoj. Drugo serijo so že bolje namer li. Zadeli so skladišče bencina. V nebo se je dvignil velikanski ognjeni steber.
Tekel sem dalje. Vedno bolj sem čutil, da mi pešajo moči. Noge so mi postale težke in so mi v kolenih klecale. Kaj naj storim? Na letališču so si od napada bržkone že opomogli in opazili, da sem izginil.
Kam se naj skrijem? Dolgo sem razmišljal, preden sem se odločil. Izbral sem staro in zelo gosto jelko, splezal nanjo in si kakih šest metrov od tal uredil gnezdo, ki sem ga skrbno zakril z vejami. Brzostrelko sem si s pasom pričvrstil k desni roki. Sam ne vem, kdaj sem zadremal s čudnim, oprezujočim snom.
Prebudil me je nerazumljiv šum, ki se je nejasno približeval in postajal vedno bolj razločen. Vlila se je ploha, poletno topla, silovita in kratkotrajna. Pozneje sem videl, da mi je rešila življenje.
Seveda, jeli so me zasledovati. V gozdu so se pojavili še pred svitanjem in ko se je že zdanilo, je gozd odmeval od pasjega laježa. Naj bo blagoslovljen ta dež, spral je moje sledove in zbegal pse! Dvakrat so šli mimo moje jelke. Ves dan se nisem iz svojega skrivališča niti premaknil.
Ko se je zvečerilo, sem zlezel na tla. Od Iežanja na vejah me je bolela vsaka koščica posebej. B I sem slaboten in sem čutil pekočo lakoto. Mahnil sem jo proti vzhodu. Vso noč sem taval po gozdu, se od onemoglosti lovil aa veje in prisluškoval šumom kakor preganjana zver.
Gozd se je razredčil in zjutraj se je pojavila pred menoj nepregledna planjava. Daleč na obzorju sem v modrikasti megli ugledal črno progo še bolj neizmernega gozda. Menil sem, da bom do večera tam. Toda ves dan sem mešal prah in zdelo se mi je, da se mi gozd neprenehoma odmika. Ponoči sem prišel do prvih dreves. Nedaleč sem zagledal ogenjček, zdelo se je, da ni večji od plamena vžigalice. Postal sem in oprezal. Nenadoma me je v nosu po-ščegetal duh po pečenem mesu. So mar tu partizani? Napravil sem korak in odrevenel: poslušam, oprezam. Šel sem še bliže, do ognja sem imel le še kakih petnajst korakov. Nudila se mi je takšna slika: Ogenj je žarel v globoki jamici, okoli njega pa sta sedela dva Nemca. Eden od njiju se je nagnil in vzel iz žerjavice konservno škatlo. Drugi je prisedel bliže k njemu in začela sta jesti. Čutil sem duh pečenega mesa in usta so se mi napolnila s si no. In tisto, za kar sem se zdajci odločil, sem napravil Ie zaradi lakote. Previdno sem pokleknil, naslonil brzostrelko na koleno in pomeril. Zaradi varnosti sem spustil več zaporednih rafalov in izpraznil ves okvir. Skočil sem k ognju. Vojaka sta bila mrtva. Odrinil sem ju in pogoltal njune mastne, hudirjevo dobre konserve. Potem sem si prižgal cigareto in se jel ukvarjati z njuno imovino.
Okrog polnoči sem vstal, vrgel na rame še dve brzostrelki in šel dalje proti vzhodu. Hodil sem ves dan. Zmračilo se je skoraj neopazno. Nastala je temna in skrivnostna noč. Gozd je tiho pošumeval. Mahoma sem se zdrznil in obstal. Nekje je počila suha veja. Pripravil sem brzostrelko. Zapirač je kovinsko tlesknil. Pr sluškoval sem na vse strani. Samo gozd je šumel. Napravil sem dva ali tri neslišne korake, ko krikne pred menoj močan in hripav glas v ruščini:
—	Stoj!
Obstal sem. Srce mi je bilo kot kladivo. Ušesa so mi bila polna glasu in zavedal sem se Ie tega: »Kr lmil je po rusko.«
—	Naš sem, — sem rekel tiho. Oči mi je zaslepila močna svetloba. Samohotno sem si jih pokril z laktjo.
—	Odvrži orožje! —
Poslušno spustim z ramen brzostrelko. Slišim, da se k meni približujejo ljudje z dveh strani. Spomnim se noža, ki m tiči v golenici desnega škornja — če bo treba, se jih bom ubranil z njim.
—	Pridi sem! — mi veli glas in posveti z ročno svetilko vstran od mene. Ugledam nekoga z naperjeno brsar strelko.
—	Pojdi za njim! — Pokorno sem šel za tem člof§f kom in slišal, kako so se mi z vseh strani približevali koraki. Tako sem prišel v večji partizanski odred, ki je operiral na področju Grodnenske pušče.
V part zanskem odredu sem izpolnjeval tudi dolžnosti prevajalca. Partizani so zajeli 19 vojakov kazenske eks-pedicije. Zasliševali smo jih od jutra do mraka. Zasliševanja je vodil sivolasi komandir odreda, ki mu ni nihče rekel drugače kot »Ded«: »Ded je ukazal,« »Ded je rekel«, »Šel je k Dedu«.
Spominjam se zasliševanja nekega fašista, ki je bil kaki dve leti mlajši od mene in je v boju poveljeval desetini. Preden smo ga zajeli, je enega partizana ubil, drugega pa težko ranil. Ko ga je Ded spraševal o podrobnostih načrta kazenske eksped cije, je ujetnik prezirljivo skremžil obraz:
—	Kaj hočete s tem? Najsi so bili načrti za našo kazensko ekspedicijo kakršnikoli, se niso uresničili.
—	Res je, — je zamrmral Ded, — vendar bi me zanimalo vedeti, kdo je vodil vso operacijo?
•— Ne, tega ne povem.
—	Pravzaprav pa to n'ti ni važno. Tudi brez vas vemo. Major Fogt, Joachim Fogt. Mar ne?
Ujetnik se je zakrohotal:
—	Cemu bi izgubljali čas za vprašanja, če pa resnično vse veste?
Ded se je obrnil k meni:
—	Povej mu, da ga lahko ustrelimo.
Ujetnik je skomignil:
—	V vojni brez tega ne gre. — Za hip je premolknil, potem pa s fanatično gorečimi očmi dejal: — Naj pr.de karkoli, Fiihrerjev genij bo zmagal!
PADALO S PROPELERJEM
Izkušenj ameriški padalec je patentiral svoj izum — padalo z rotorjem, ki se lahko spušča kakor helikopter. Padalo je napravljeno iz istega materiala in ima podobne dimenzije kakor staro, razlika je le v tem, da ima na vrhu pritrjena dva vodoravna propelerja, ki ju poganja majhen motorček. Prednosti novega padala so v tem, da se lahko z njim padalec točno spušča na cilj in se lahko izogne raznim zaprekam na zemlji, ki so bile za marsikaterega padalca že usodne.
Kanadska filmska zvezda Anne Helm se je le s težavo prerivala skozi ateljeje in igrala skromne epizodne vloge po raznih filmih. Nenadoma pa je dvajsetletno dekle postala zelo slavna — pa ne zaradi svoje zmage na platnu, marveč zato, ker ji je neki oddaljen stric zapustil okrog pol milijarde. Stric Walter Helm iz Port Hopeja (Pristanišče Upanja) je s svojo smrtjo in poslednjo voljo uresničil dekličine najdrznejše sanje — postala bo sama filmski pro-ducent in si bo po mili volji izbirala vloge v svojih filmih
AMERIŠKI HUMOR
Bill in Rudy sta- v muzeju videla egiptovsko mumijo, na kateri je bil pritrjen listek: »2533 B. C.«
»Kaj pa ta napis pomeni?« je vprašal Bill Rudyja.
»Najbrž je to številka avtomobila, ki je mumijo povozil,« je odgovoril Rudy.
RADIO PILULE
Po načrtih britanskega Medicinskega sveta za znanstvena raziskovanja so pred nedavnim napravili prve »brezžične« pilule. Z njimi bodo razširili ginekološko znanstveno proučevanje in izpopolnili zdravljenje.
Pilula je pravzaprav majhen tranzistorski radijski oddajnik, ki ima lastno baterijo in je neprodušno zaprt. Pilula je sila majhna in je cilindrične oblike. Radijske valove, ki jih takšna pilula oddaja, sprejemata antena In radijski sprejemnik v bližini, ki jih zatem prenaša na poseben grafikon. Pilule lahko delujejo neprekinjeno 24 ur in prenašajo sporočila, ki jih kažejo utripi materinega srca in bodočega otroka. Te pilule so z uspehom preizkusili med porodom treh žena v londonski porodnišnici.
PRESTREGLI SO 20.000 km »DOLG« ZVOK
A
V bližini Bermudov je s! pina ameriških znanstveniki _ registrirala zvok, ki je bii »spočet« na obali južne Avstralije, to je iz oddaljenosti približno 20 tisoč kilometrov. To dolgo pot je zvok prepotoval v 223 minutah.
SONČNI SVETILNIK
Nedolgo tega so v ZDA zgradili svetilnik, ki srka svojo-energijo neposredno od sončnih žarkov. Na vrhu svetilnika je 300 sončnih celic, ki se čez dan napajajo s sončno energijo in jo akumulirajo, kakor hitro pa se zmrači, sproži avtomat električne naprave in-svetilnik začne osvetljevati morsko gladino več kot 10 to daleč.
16. septembra I960 o ZADNJA STRAN o LETO IX. — St. 38
Potapljač Rolin Frick (na sliki) kaže ves zadovoljen staro mušketo, ki jo je pravkar dvignil iz morja s srednjeveške fregate-potopljene pred davnim časom ob kalifornijski obali. Mušketi je vsa prekrita s slojem koral, ki pa je popolnoma zavaroval orožje pred uničenjem. Zdaj jih polagoma dvigajo iz morja, jih očistijo koral in dobijo popolnoma ohranjene predmete iz tiste dobe. Fregata je tako postala prava zakladnica za svojega najditelja, saj so se razni muzeji kar stepli za bogato najdenino
Profesor Roger Summer, član znanstvene ekspedicije na Gronlandu, skuša po posebni metodi ugotoviti starost posameznih plasti ledu. Na sliki ga vidimo, ko se ukvarja s svojimi poskusi sredi večnega ledu blizu Severnega tečaja. Delo ekspedicije sodi v sklop znanstvenih raziskovanj v Svetovnem znanstvenem letu, podaljšanem še za eno leto (1960)
ŽELVA S TELEFONSKO ŠTEVILKO
Po sedmih mesecih svobode so neko želvo vendarle vrnili njenemu gospodarju in to le zaradi tega, ker je imela na hrbtu napisane številke. Žival je našel neki ribič v ribniku nedaleč od Bordeauxa. S telefonom je poklical številko, ki jo je bil prebral na njenem hrbtu: Bordeaux 48-74-87. Ribič je pravilno sklepal. To je bila telefonska številka želvi-nega lastnika. Ribič je vrnil želvo »domov« in napravil največ veselja otrokom, ki so bili telefonsko številko napisali na njenem oklepu.
Prvo eksplozijaradioaktivnih odpadkov
V pristanišče Baltimore so pred nedavnim pripeljali velike in neprodušno zaprte jeklenke z radioaktivnimi odpadki cirkonija. Morali bi jih natovoriti na posebno ladjo in
Filmski festival v Benetkah gre h kraju. Vsi so pričakovali, da bo nagrado za najboljšo filmsko igralko dobila ena izmed zvezd na sliki (od leve proti desni producent Angelo Rizzoli s tremi glavnimi igralkami filma »Adua in tovarišice« — Gina Rovere, Emmanuelle Riva in Sandra Milo). Na splošno presenečenje pa so to nagrado podelili igralki Shirley MacLaine
NOVA KOLESA
Bolj ko se bliža kaki stvari zadnja ura, bolj je trdoživa. Tako je tudi z našimi bicikli. V I-Iarkovu so napravili te dni prototip koleša, lcl ga je moč voziti, pa če obračamo pedale nazaj ali naprej. Kolo bo šlo venomer naprej. Konstruktorji utemeljujejo to novost s tem, da se mišice na nogah hitreje utrudijo, če obračamo pedale le v eno smer. v kolo so vgradili reverzibilni prenos, ki omogoča takšno vožnjo.
TEŽKA PRIČA
Kot pričo so poklicali na sodišče v Stuttgartu Ano Gros-sel. Vendar je bila priča tako »prisebna«, da ni mogla priti v sodno dvorano, ki je v drugem nadstropju. Sodniki so šli zato v prizemlje in tu zaslišali korpulentno pričo . . .
NI DOHODKOV
Nedolgo tega je neki pastor manjše verske ločine prosil svojega verskega poglavarja za premestitev. Svojo prošnjo je utemeljil takole:
1.	verniki me ne ljubijo (ne hodijo v cerkev in ne darujejo),
2.	ne ljubijo se med seboj (ni porok),
3.	bog Jih ne ljubi (ni pogrebov).
Torej moram drugam, če hočem živeti.
odpeljati na visoko morje, kjer bi jih potopili. Toda nesreča je hotela, da se je zgodilo drugače- Iz neznanih vzrokov so začeli odpadki goreti in jeklenke so eksplodirale. Čeravno so storili lalcoj vse varnostne ukrepe, je vendar pri tem izgubil življenje en čuvaj, dva pa sta bila težko ranjena.
Eksplozija je dvignila v zrak oblak prahu In radioaktivnega dima. Nevarnost so še pravočasno preprečili gasilci. To je bil prvi primer, da so eksplodirali radioaktivni atomski odpadki. Znanstveniki in strokovnjaki vneto delajo na tem, da bi odkrili vzroke, ki so privedli do. eksplozije, da bi lahko tako v bodoče že vnaprej preprečili podobne nesreče.
DVOJČKA
Odlična poljska boksarja Ja-nus in Emil Olek sta dvojčka. Tako sta podobna drug drugemu, da so večkrat v zadregi celo njuni starši. Vendar pa ju je na ringu lahko prepoznati: Janus je levičar, Emil pa desničar!
POSEBEN ZEMLJEVID MESECA
V Sovjetski zvezi so začeli izdelovati prvo karto temperaturnih con na Luni. Na karto bodo vnašali podatke, ki jih bodo dobili s pomočjo ogromnega radio-teleskopa, ki ima premer 22 metrov. Ta radio-teleskop lahko registrira že najmanjšo razliko radijskih valov, ki prihajajo z raznih mest Mesečevega površja. Sovjetski učenjaki trdijo, da je takšna karta nadvse potrebna v zvezi s pripravami, da človek obišče to najbližje nebesno telo.
V bližini Velikega jezera v ZDA so te dni ujeli silno redko žival — želvo-krokodila, nekakšno predpotopno žival. Na sliki jo je videti, ko jo je prejel v varstvo direktor zoološkega vrta v Tulsi llugh Daviš. Žival je po ugotovitvi strokovnjakov stara okrog 60 let, tehta pa 80 kg. Je, kot rečeno, zelo redka in skoraj že popolnoma izumrla
DOBRO JIH POZNA
512 državljanov Zahodne Nemčije je dobilo nekega jutra po pošti »zaupen dopis« bonnske vlade o tem, da bodo dobili odlikovanje. Na priloženem čeku je bilo treba vplačati le troštevilčno vsoto. In res, denar je jel prihajati. Nezaupljiv je bil le neki droge-rist iz Grotzingena, ki je zadevo prijavil policiji. Detektivi so ugotovili, da je denar prejemal neki Hermann ICepfer. Na sodni obravnavi je dejal: »Dobro vem, da Nemci radi sežejo v svoj mošnjiček, samo da lahko nosijo na svojih prsih ali okoli vratu kakšno odlikovanje.«
Eden izmed številnih spominov na minulo vojno. Ti so še ostali P" nas na Primorskem, kjer so jih precej postavili Nemci v Obrambo pred morebitno zavezniško invazijo, največ pa italijanski fasisticm okupatorji, ki so se bali udarne partizanske pesti m se kot misi skrivali po bunkerjih. Mnogokrat so jih tudi od tam pregnali hrabri slovenski bombaši. Vse te silovite utrdbe niso mogle ohraniti tujega gospostva na naših tleh in takšni demohrani zelezobetonskl kurniki - gornji je bil posnet v okolici Hrusevja na Postojnskem, kjer je še veliko podobnih -so ostali edini spomin na hude dni okupacije in slavnega boja našega ljudstva za svobodo
— Hvala lepa, moji ženi ps nikar ne ponujajte, ker ne kadi. V vsem svojem življenju namreč še ni držala toliko zaprtih ust, da bi lahko prižgala cigareto!
— Nič se ne jezi, očka, saji ne igrava za denar____