TRST, petek 21. decembra 1956
Leto XII. - Št. 290 (3528)
PRIHOMSKI dnevhik
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94=638, 93 808, 37*338
vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din,
 ______ —	ZA	FLRJ:	Agencija	demokratičnega	inozemskega	tiska,	Državna	založba Slovenije,
Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 325 • izdala Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ- Trst
IZJAVA BELE HIŠE O RAZGOVORIH MED NEHRUJEM IN EISENHOWERJEM
Prispevek k mirnim odnosom med narodi v skladn z načeli Združenih narodov
Nehru se je razgovarjal tudi s Stassenom, ob povratku pa se bo v Londonu zopet sestal z Edenom - Eisenhower in Dulles analizirata rezultate razgovorov - V bodoče se bo Vtashington posvetoval tudi z Indijo v zvezi z vprašanji Srednjega vzhoda
WASHINGTON, 20. — Nehru je skupno s svojim spremstvom odpotoval danee zjutraj iz Washingltona z Eisen-howerjevim letalom v Nevv York, kjer namerava med drugim obiskati tudi secež Združenih narodov.
Pred vstopom v letalo je Nehru na kratko govoril po mikrofonu in se je zahvalil Eisenhovverju ter filanom a-
DANES
meriške vlade za topel sprejem. Zlasti je poudaril, da bo po njegovem mnenju njegov obisk v Washingtonu o-krepil duhovne vezi, razumevanje in prijateljstvo med ZDA in Indijo.
Istočasno z Nehrujevim odhodom je Bela hiša objavila sledeče sporočilo:
((Ministrski predsednik Nehru in predsednik Eisenhower sta že več časa želela oseben sestanek, da razpravljata o aktualnih svetovnih zadevah. Tri dni v Wa;.'hingtonu in en dan v predsednikovi rezidenci v Gettyxburgu sta brez sleherne formalnosti imela možnost izčrpnih in odkritih razgovorov o celi vrsti vprašanj, ki so ekupnega interesa.
Razgovori so potrdili obšir-nost sporazumnosti med In-
Odločen korak naprej k utrjevanju svetovnega miru
stor,Jen z, razgovori	^U1MUUM1UBM	ilicu
Ike-Nehru, ki so trajali sko-1 dijo in zDA, ki jih vežejo ro štiri dni, in današnje poročilo Bele hiše, kakor včerajšnje in današnje izjave indijskega premiera, so pač le bled odraz teh dolgih in izčrpnih pomenkov. Toda poudarek v izjavi, da je potrebno doseči mirne in prijateljske odnose v skladu z načeli Združenih narodov, ima velik pomen.
Med številnimi vprašanji, ki jih omenja izjava, a jih ne našteva, je najvažnejša vsekakor razorožitev in prav v tem se zdi, da sta dosegla oba državnika popoln načelen sporazum. Takoj za razorožitvijo je bilo na vrsti vprašanje vključitve Ljudske republike Kitajske v OZN. če sta se stališči Ikeja in Nehruja v tem približali, potem ne bo predstavnik Formoze več dolgo zastopal 600 milijonov Kitajcev; saj tudi ni mogoče, da bi tako realen politik, za kakršnega se je Izkazal med sueško in madžarsko krizo predsednik ZDA, mogel, bomo rekli, več kot eno leto trmasto zagovarjati sedanje absurdno stanje. Važno bi bilo seveda vedeti, ali je Nehru prepričal svojega sobesednika, da Kitajska in ZSSR ne sestavljata en sam blok.
Glede Srednjega vzhoda se zdi, da sta se državnika sporazumela:	za prekop
skleniti novo konvencijo.
Tudi o položaju na Madžarskem sta se verjetno njuni stališči približali v ugotovitvi, da je potrebno manj resolucij in več konstruktivnega obravnavanja vprašanja. Številna so bila še druga vprašanja, med katerimi ni bila na zadnjem mestu pomoč ZDA Indiji za izvajanje njenega petletnega načrta.
Toda glavni, morda celo zgodovinski pomen razgovorov pa je v dejstvu, da je Eisenhovver, ki stoji na čelu enega izmed obeh vojaških blokov, začel poslušati onega državnika, ki načeluje zagovornikom pro-tiblokovske, miroljubne aktivne koeksistence. Nadvse je značilno, da se je predsednik ZDA odločil na to takoj po nastanku razpoke v atlantskem paktu zaradi napada na Egipt in po Zadnji pariški konferenci NATO, ki je dokazala, da so te razpoke ostale tudi po Umiku napadalcev iz Egipta. če dodamo, da se vse to dogaja neposredno potem, ko se je pokazala zaradi Poljske in Madžarske kriza tudi v vzhodnem bloku, potem ne bomo daleč od resnice, če rečemo, da sta Ike in Nehru storila morda prvi korak v razmišljanju v smeri nadomestitve blokovske razdelitve sveta z nečim boljšim in trajnejšim. Doslej nezani-kana vest o Titovem obisku v ZDA nas v našem mnenju le potrjuje.
9)C * *
Po končanih razgovorih Ike-Nehru so od včeraj oči svetovne javnosti uprte v Kremelj, kjer je začel zasedati centralni komite Komunistične partije Sovjetske zveze. Po poljski in madžarski krizi in medtem ko slednja še vedno traja, po zadnjih polemikah «Prav-de» s Titovim puljskim in Kardeljevim govorom v Zvezni skupščini, pričakuje javnost z velikim zanimanjem rezultate tega zasedanja. če bodo sovjetski Voditelji upoštevali jugoslo-vansko-sovjetsko in poljsko-Sovjetsko izjavo, dalje izjavo svoje vlade od 30. oktobra t. 1. in končno tudi sklepe XX. kongresa KP ZSSR, potem bodo prav gotovo razočarani vsi tisti, ki v teh dneh toliko besedičijo o novem hrupnem prelomu med ZSSR in FLRJ.
mečne vezi prijateljstva, katere izhajajo iz njihovih skupnih interesov in privrženosti najbolj vzvišenim načelom svobodne demokracije. Načela ih politika vlad Indije in ZDA imajo za podlago spoštovanje in človeško dostojanstvo in potrebo izboljšanja blaginje posameznika.
Ministrska predsednik in predsednik sta prepričana, da bo boljše razumevanje njihovih politik, ki je bilo doseženo med temi razgovo-ri. olajšalo stalne napore Indije in ZDA, da se dosežejo mirni in prijateljski odnosi med narodi v skladu z načeli Združenih narodov.«
Pred odbodom iz Washing-tona je Nehru tudi izjavil: «Zelo sem hvaležen predsedniku Eisenhowerju, s katerim sem imel dolge razgovore, in zadovoljen sem; da rem se med svojim bivanjem lahko sestal s številnimi osebnostmi, ki upam, da jih lahko i-menujem svoje prijatelje.))
Pred odhodom je Nehruja pozdravil v imenu Eieenho-■ iverja načelnik tiskovnega u-rada Bele hiše James Hager-ty, v imenu vlade pa državni podtajnik Herbet Hoover.
Nehruja je na letališču prisrčno pozdravila skupina Indijcev v narodni noši. Ob 16.15 je Nehru prispel v Nevv Yonk.
Na večerji, ki jo je priredi! njemu na čast newyorški župan Wagner, je Nehru izjavil, da je «grobo pretiravanje« trditi, da obstajajo med ZDA in Indijo velika ali temeljna nasprotja. «Seveda obstajajo včasih .nasprotja v pogledih ali mnenjih, je pripomnil Nehru, toda pomisliti je treba, da v samih ZDA in med osebam’, ki so tu navzoče, so nasprotja. V Indiji vem, da so velika nasprotja v mnenjih, toda prava narava demokracije je, ko iz nasprotovanja mnej pride na površje resnica#.
Zatem je Nehru pozval na* tolerantnost pri obravnavanju mednarodnih vprašanj in je izjavil: «Bolje je biti prijatelji kakor neprijatelji. Bolje je prepričati neprijatelja, kakor da ostane neprijatelj, to pa ne z odpovedjo kakemu načelu, pač pa s tem, da se ostane pr'
tem načelu, medtem ko se skuša prepričati neprijatelja.# Dodal je, da je Gandhi bil vzgled te filozofije s svojim zadržanjem do Velike Britanije, preden je Indija dosegla neodvisnost. «Ne gojimo sovražnih čustev do angleškega ljudstva, je dodal, mi smo zelo veliki prijatelji angleškega ljudstva.«
Včeraj popoldne se je Nehru razgovarjal tudi z Eisen-hovverjevim svetovalcem za razorožitvene zadeve Harol-dom Staesenom. Stassen je izjavil, da je njegov razgovor z Nehrujem nadaljevanje razgovorov Nehruja z Eisen-howerjem, in da sta govorila predvsem o zadevah. »za katere je on odgovoren v državni upravi#. Stassen je dodal, da je že več leit osebni Nehrujev prijatelj in da je bil zadovoljen, ker se je z njim sestal ob njegovem prihodu v ZDA,
Iz Londona pa uradno javljajo, da se predvideva sestanek Nehruja z Edenom. ko bo Nehru 24. decembra ob svojem povratku iz Washtimg-tona prišel v London.
Predsednik Eisenhower se je danes razgovarjal s svojimi glavnimi svetovalci glede ameriške politike v luči razgovorov. ki jih je imel z Nehrujem. Pol ure pred odhodom Nehruja je Eitenhover začel v Boli hiši sejo državnega sveta za varnost, v katerem so člani vlade in odbor načelnikov glavnega štaba in ki je najv.išji državni organ za pripravljanje političnih direktiv.
Eisenhoiver je pozval v Belo hišo tudi državnega tajnika Dullesa, da z njim analizira rezultate razgovorov z Nehrujem. V uradnih krogih se utrjuje vtis, da so se pogledi Nehruja in Eisenhower-ja glede splošnega načina obravnavanja svetovnih zadev mnogo bolj zbližali kakor se je prvotno mislilo.
V ameriških političnih krogih menijo, da se bo Wa-shington v bodoče posvetoval z Novim Delhijem prav tako kakor z Londonom in Parizom v zvezi z zadevami Srednjega vzhoda.
Ugotavlja ee, da je Nehrujev obisk opozoril na potrebo gibčnosti ameriške zunanje politike. Številni Američani, ki so pogostoma bili netolerantni do indijske politike, jo po včerajšnji Nehrujev! tiskovni konferenci začenjajo bolje razumevati.
Zdi se, da sta Nehru in Ei-tenhovver dosegla skoraj popoln sporazum glede razorožitve in da je Eis^nh«wer obvestil Nehruja o bistvu odgovora, ki ga bo poslal na sovjetski predlog.
0 razširitvi Varnostnega sveta
NEW YORK, 20. — Latinskoameriške delegacije, ki so predlagale razširitev Varnostnega sveta z vključitvijo dveh
nestalnih članov, so sinoči v dodatku k svoji resoluciji pojasnile, da bi moralo biti osem nestalnih sedežev v Varnostnem svetp takole razdeljeno: Latinska Amerika 2 sedeža, Azija in Afrika 2, Britanski Commonwealth 1, Zahodna in Južna Evropa 2, Vzhodna Evropa 1 .ZDA, SZ. Francija, Velika Britanija in Kitajska bi ostale stalne članice.
Šestnajst afriških in azijskih držav, med katerimi Indija in Maroko, pa je predložilo resolucijo, s katero predlagajo, naj se ta zadeva odloži za eno leto. Ustanovil naj bi se tudi odbor 15 članov, ki .naj bi vsestransko proučil zadevo in skušal zbližati razna stališča. Ta odbor bi predložil jeseni 1957 svoje poročilo skupščini.
Sovjetska zveza je danes
sporočila, da ne bo odobrila spremembe listine OZN, ki je potrebna za razširitev Varnostnega sveta, dokler ne bo Kitajska sprejeta v Varnostni svet in v druge organizme OZN. Sovjetski delegat je izjavil, da bo podprl afriško -azijsko resolucijo.
Danes je skupščina ponovno izvolila Indijo in Haiti v skrbniški svet. Mehika, Poljska in Finska sta bili izvoljeni v gospodarski in socialni svet. Velika Britanija in SZ, katerih mandat poteče konec tega leta, sta bili tudi ponovno izvoljeni. Ponovno je bil izvoljen tudi Pakistan, čigar mandat poteče konec tega leta. Južnokorejski poslanik pa je včeraj predložil skupščini zahtevo za sprejem Južne Koreje v OZN.
Zasedanje ck komunistične nariije SZ
MOSKVA, 2Q. — Centralni komite Kp SZ se je danes sestal na plenarno zaredanje. Verjetno bo delo trajalo tri ali štiri dni. Na dnevnem redu zasedanja so notranji gospod arski problemi, zlasti povečanje števila zgradb in proizvodnje potrosnih dobrin, nato ideološka vprašanja, a-naiiza mednarodnega položaja ter eventualne osebne spremembe pri vodilnih kadrih.
Razpravljali pa bodo tudi o odnosih z državami ljudske demokracije. Zasedanju centralnega komiteja KP SZ prisostvujejo vsi sovjetski veleposlaniki v teh deželah ter veleposlanik v Beogradu Firju-bin.
Delegacija ZKJ nadaljuje razgovore v Varšavi
VARŠAVA, 20. — Danes so se v Varšavi nadaljevali razgovori med zastopniki ZKJ in poljske združene delavske stranke, ki so se pričeli včeraj popoldne.
Delegacijo ZKJ je danes sprejel tajnik, poljske delav-, ske stranke Vladislav Go-mulka.
FRANCOSKA SKUPŠČINA ODOBRILA POLITIKO VLADE
Tudi Guy Mollet ostro napada
politiko ZDA v OZN in NATO
Po praznikih bo vlada objavila svoje načrte o politični ureditvi Alžira
PARIZ, 20.	— Francoska
skupščina je danes s 332 glasovi proti 213 odobrila socialistično resolucijo o vladni zunanji politiki. Pred glasovanjem je Mollet izjavil, da ne bo postavil vprašanje zaupnice. Ce pa ne bo skupščina odobrila socialistične resolucije. bo izvajal potrebne posledice, kar pomeni odstop.
Resolucija, ki jo je sprejela skupščina, poziva vlado, naj nadaljuje politiko 1. da pride do splošne mirne rešitve na Srednjem vzhodu in «da se uvede sistem mednarodnega nadzorstva nad Sueškim prekopom ali kateri koli drugi sistem, ki bo lahko dal vsem koristnikom ista jamstva#. 2. Podeliti OZN oblast, s katero bo lahko dejansko zagotovila spoštovanje svojih sklepov. 3. Okrepiti atlantsko zavezništvo na podlagi enakih pravic in obveznosti za vse
DO NEDELJE	VERJETNO
ANGLEŽEV	IN	FRANCOmB EGIPTA
Sporazum o uporabljanju angleških ladij za čiščenje prekopa v Port Saidu - Tudi Eden posredno potrjuje istočasnost priprav za napad
KAIRO, 20.	— Poveljstvo
varnostnih sil OZN javlja, da bo general Weehler premestil svoj glavni štab iz Kaira v Ismailijo. Danes se je Weeh-ler razgovarjal z ravnateljem egiptovske uprave Sueškega prekopa Younesom o čiščenju prekopa, ki Se bo pričelo takoj po odhodu angleških in francoskih čet iz Port Saida.
Včeraj je danski poveljnik varnostnih sil OZN v Port Saidu danski polkovnik Eng-holm na tiskovni konferenci izjavil, da bodo Angleži in Francozi verjetno popolnoma izpraznili mesto pred božičem. Govori se, da bo evakuacija končana v soboto ali v prvih jutranjih urah v nedeljo. Engholm je izjavil, da so Angleži sedaj razmeščeni na področju, ki zajema približno četrtino Port Saida, Francozi pa so razmeščeni še v vsem Port Fuadu. Iz Nikozije pa javljajo, da je zadnje letalo britanskega letalstva zapustilo danes popoldne letališče «Gamil» v Port Saidu. Zatem so letališče prevzele danske čete v sklopu UNEF.
Poveljnik britanskih pomorskih sil v Egiptu viceadmiral Durnford Slater je na tiskovni konferenci sporočil, da je bil dosežen sporazum za uporabljanje britanskih ladij za čiščenje prekopa v Port Saidu po umiku francoskih in britanskih čet. V Port Saidu bo ostalo deset ladij s 1100 člani posadke, od katerih pripada 450 vojaški mornarici. Jutri bodo straže OZN prišle na angleške ladje, ki se zbirajo pred pristaniščem. Dve nemški ladji in dva vlačilca, ki so jih uporabljali Angleži,
DRUŽBENI NAČRT FLRJ ZA LETO 1957
Za investicije 35 odst., standard 28 odst. 11,2 odstotkov za dvig kmetijstva
Jutri bo proslava petnajstletnice JLA •«Borba* o nujnosti miroljubne koeksistence
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 20. — Nedavni dogodki v svetu so povzročili krizo v mednarodnih odnosih in so zaustavili razvoj pomiritve v svetu. Tisti, ki so vedno dvomili v možnost miroljubne koeksistence, menijo, da so ti dogodki dokazali, da je miroljubna koeksistenca nemogoča med državami z različno družbeno ureditvijo. Nocojšnja «Borba» meni nasprotno, da so prav ti dogodki na svoj originalen način pokazali, de je absurdna vsaka rešitev svetovnih vprašanj izven o-kvira miroljubne mednarodne koeksistence, da se je ponovno pokazalo, da politika, ki je v nasprotju s koeksistenco, vodi samo v splošno katastrofo.
Resna analiza dogodkov, ki so povzročili trenutno poslab. Šanje mednarodnih odnosov, kaže po mnenju »Borbe#, da za te dogodke niso krive razlike v družbeni ureditvi v svetu, temveč določena V.ara konservativna pojmovanja, ki so v nasprotju z današnjo stvarnostjo in potrebami.
«Pravilno pojmovanje koeksistence, poudarja «Borba», ne pomeni začasno premirje med nasprotnima si deloma sveta, temveč aktivno sodelovanje vseh držav#. List ugotavlja, da je takšno sodelovanje povsem mogoče. Razlike v družbeno - gospodarski ureditvi med državami, kakor tudi ideološke razlike med d,r-žavami s podobno družbeno uieditvijo ne morejo ovirati
njihovega plodnega aktivnega sodelovanja. Ce obstajajo skupni interesi izraženi v poti ebi po ohranitvi miru. je potrebno spoštovanje načela enakopravnosti in ostalih demokratičnih predpisov v mednarodnih odnosih.
«Izhajajoč s tega stališča, u. gotavlja «Borba», se Jugoslavija v odnosih z drugimi državami ne ustavlja samo na doseženi stopnji sodelovanja temveč aktivno deluje na razvoju nadaljnje krepitve in poglobitve teh odnosov. Jugoslavija pomaga vsem tistim pozitivnim naporom, ki so u-smerjeni na popuščanje napetosti v svetu in na začenjanje nove evolucije zbliža-nja nasprotnih si strani in po. miritve v mednarodnih odnosih#.
Pojutrišnjem, 22. decembra, bo Jugoslovanska ljudska armada proslavila svojo petnajsto obletnico. V povelju, ki ga je izdal vrhovni poveljnik maršal Tito, se ugotavlja, da je Jugoslovanska ljudska armada s svojo junaško borbo v narodnoosvobodilni berbi in z neumornim delom ter velikimi napori njenih pripadnikov in vsega ljudstva po vojni zrastla v močno in sodobno oboroženo silo.
Delovni ljudje Jugoslavije so ponosni na svojo armado in na njeno pripravljenost, da brani svobodo in neodvisnost socialistične domovine. Potem ki poudarja, da je naloga armade, da še dalje varuje neoviran razvoj socialistične Jugoslavije in da je trden temelj
njene neodvisne in miroljubne politike, poudarja maršal Tito, da bo država v bodoče storila vse za krepitev armade in za čim povoljnejše pogoje za njeno delo in izpolnjevanje njenih nalog.
Državni tajnik za zadeve narodne obrambe armadni general Ivan Gošnjak pa je v čestitki odredu JLA v Egiptu izrekel prepričanje, da se bo odred pokazal vrednega zaupanja Združenih narodov, socialistične domovine in vrhovnega poveljnika.
Član zveznega izvršnega sveta Nikola Minčev je izjavil danes v razpravi o družbenem načrtu za prihodnje leto, v gospodarskem odboru sveta proizvajalcev, da je zvezni izvršni svet sklenil zmanjšati nakazila za investicije v prihodnjem letu od 438 milijard na 417 milijard dinarjev. Zvezni izvršni svet je namreč mnenja, da je potrebno zmanjšati investicije za 21 milijard zaradi vskladitve sredstev z blagovnimi skladi, ki bodo na razpolago, da bi se preprečile tendence zvišanja cene gradbenemu materialu Istočasno pa je zvezni izvršni svet sklenil v okviru tega zneska povečati sredstva za investicije v korist družbenega standarda od 79 milijard na 85 milijard dinarjev. Tako bo v prihodnjem letu od skupnega zneska uporab-ljtnih 28 odstotkov za družbeni standard, 35 odstotkov za investicije v industriji, 11,2 odstotkov za kmetijstvo itd.
B. B.
in so sedaj prišle pod nadzorstvo OZN, bodo jutri prišle v El Cap. Na ladjah bo zastava OZN in vsi člani posadke bodo civilno oblečeni.
Odgovori, ki jih je včeraj dal Selwyn Lloyd v spodnji zbornici, pojasnjujejo sledečo podrobnost: francoske in angleške ladje nadaljujejo čiščenje samo v Port Saidu in v tistem delu prekopa, ki ga nadzorujejo okupacijske čete. Ostali del prekopa bodo čistile tiste enote, ki jih general Weehler sedaj, zbira na tem področju in ki niso ne francoske ne angleške.
V londonski spodnji zbornici pa je predsednik vlade Eden danes ponovil, da ni bilo nobenega sporazuma med Anglijo, Francijo in Izraelom pred napadom na Egipt.
Pripomnil je, da so bili obveščeni, da postaja položaj vedno bolj nevaren in je dodal:	«Edina stvar, ki jo je
angleška vlada tedaj napravila, je bilo to, da je opozorila Izrael, da bo v primeru napada na Jordanijo Velika Britanija prisiljena spoštovati določbe pogodbe o zavezništvu, ki jo vežejo na Jordanijo.#
Voditelj laburistične opozicije Gaitskell je vprašal E-dena, čemu niso bili Američani obveščeni, da nameravata Anglija in Francija napasti Egipt, in kdaj je bil sprejet sklep o napadu. Navajajoč izjavo francoskega zunanjega ministra je Gaitskell vprašal Edena, ali je res, da st? Francija in Anglija sporazumno sklenili, kaj bosta napravili, če bo Izrael začel vojno proti Egiptu.
iiSklep o intervenciji v E-giptu. je dejal Eden, je bil sprejet 29. oktobra. Seveda ie britanska vlada diskutirala številne načrte s francosko vlado že od avgusta. Francija in Velika Britanija sta poslali ojačenja v vzhodno Sredozem. lje in bila bi norost, če ne bi diskutirali med nami nekaterih določenih stvari Bili so različni vojaški razgovori, toda končni sklep je bil sprejet 29. oktobra#.
Zatem je Eden izjavil, da ameriško gospodarstvo ni odvisno od Sueškega prekopa in da ni bilo pričakovati pristanka ZDA. «Ne sme se postaviti kot načelo, je pripomnil, da je potrebno vedno i-meti odobritev ameriške vlade pred akcijo, pred obrambo življenjskih interesov naše države#.
V zvezi z drugim vprašanjem je Eden dejal: «Ne zanikujem. da smo napravili načrte s Francozi. Imeli smo vso pravico uelati priprave, ker smo imeli čete na Vzhodu. Toda ponavljam, da je bil dokončni sklep sprejet 29. oktobra.#
Pozneje je Eden ponovno posedel v debato in je izjavil, da rii bilo nobene skupne fran-cosko-britanske odločitve glede francoskega veta v korist Izraela v Varnostnem svetu in tudi ne glede podpore francoskega letalstva Izraelu. »Odločno izjavljam, je dejal E-den, da nismo vedeli za izraelski napad na Egipt, preden je do njega prišlo, toda vedeli smo, da obstaja nevarnost takega napada, in smo zaradi tega imeli določene razgovore. Če bi moral sprejeti iste neprijetne sklepe, bi to ponovno napravil.#
Zatem je zbornica sklenila odložiti razpravo na 22. januarja. Opozicija je bila zahtevala, naj zbornica dalje zaseda, da razjasni obtožbe o tajnem sporazumu med francosko, britansko in izraelsko vlado.
Eden je v zbornici tudi izjavil, da se ne razmišlja o enostranski odložitvi poskusne eksplozije z vodikovo bombo. Dodal je da mu ni nič znanega o kaki Eisenho-werjevj odločitvi o ukinitvi,
ameriških atomskih poskusov. Med Londonom in Washing-tonom se nadaljuje izmenjava misli o omejitvi atomskih poskusov v splošnem razoro-žitvenem okviru. Poleg tega pripravlja britanska vlada načrt o omejitvi teh poskusov, ki bo pripravljen čez nekaj tednov.
Danes zasedanje vodstva KPI
RIM, 20. — Vesti, da bodo Eugenio Reale, Antonio Gio-1 it ti ter še nekateri drugi postavljeni pred kontrolno komisijo KPI, se danes zvečer odločno zanikajo. Nič ni znano. da bi bilo v tem pogledu kaj sklenjeno glede Fa-brizia Onofria. Da pa je objavil v tedniku «Etpresso» pismo »naslovljeno na kongres KPI, bo verjetno povod za disciplinski postopek proti njemu.
Jutri bo zasedanje vodstva KPI. na katerem bodo razdelili čianom vodstva in tajništva delovne naloge, pričakujejo, da bo prišlo do borbe med Ingraom, ki ga podpira Togliatti, in med Pajetto za vodstvo komisije za tisk in propagando.
Tanzan Išibaši novi japonski ministrski predsednik
TOKIO, 20.	— Ministrski
predsednik Hatojama je odstopil. Parlament je izvolil za novega ministrskega predsednika Tanzana Išibašija, ki je pred nekaj cnevi postal tudi predsednik konservativne stranke. Zanj je glasovalo 291 poslancev, proti pa 150. Socialisti, komunisti ter predstavniki kmečke stranke so volili socialista Suzukija.
DUNAJ, 20. — Podpredsednik ZDA Nixon se je danes sestal z avstrijskim predsednikom Koernerjem ter kanclerjem Raabom. Obiskal je le tudi zbirni center za madžarske begunce.
RIM, 20. — Gronchijeva nagrada za arhitekturo pri dr-zavrni akademiji San Luca je bila podeljena arhitektu Lui-giju Morettiju.
države članice. 4. Naglo skleniti pogodbe o evropski integraciji. o katerih se sedaj vodijo pogajanja, na tak način, da bo mogoča udeležba večjega števila evropskih držav.
Proti resoluciji je glasovalo 150 komunistov in 44 pou-jadistov.
Pozneje je skupščina s 433 glasovi proti 149 odobrila resolucijo o zunanji politiki, ki jo je predložila demokrist-janska skupina v zvezi z dogodki na Madžarskem. Resolucija «pozdravlja madžarski odpor v borbi za obrambo svobode in demokratičnega ideala# in «poziva vlado, naj sprejme vse koristne ukrepe, da se Madžarski omogoči položaj, ki naj na mednarodnem področju zajamči njeno neodvisnost in svobodo#.
Nekaj pred glasovanjem o tej resoluciji je . predstavnik KPF podal izjavo, s katero je ostro obsodil to resolucijo, zaradi česar je v skupščini prišlo do velikega hrupa in kričanja.
V začetku seje je predsednik vlade Mollet posegel v debato in je v glavnem izjavil: «Početki alžirske drame so v Alžiru samem. Zato alžirska drama ni bil odločujoč vzrok naše odločitve, da interveniramo v Egiptu. Kar nas je vodilo, je v določenem smislu protimonakovski občutek. Nismo imeli pravice napraviti iste napake v manj kakor dvajsetih letih.#
»Najvažnejši rezultat v sueški zadevi je v tem, da smo seznanili, svobodni svet z nevarnostjo, ki se je organizirala proti njemu. Govorilo se je o obrnjenem mravljišču. Ce se je sprejeti sklep zdel kakor neobičajen pretres, prevzemamo mi to odgovornost. To je bilo edino sredstvo, da se prepreči splošno uničenje.
Ko se spozna zlo, postane ozdravljenje mogoče. Toda to ni odvisno samo od nas. Vlada ne bo štedila naporov, da bi na koncu prevladale 'pra-
OB ELEKTRIČNIH TARIFAH SPET OČITNA SLABOST VLADE
Tambroni ne more zanikati bednih razmer konfinirancev na otoku Ustica
(Od našega dopisnika)
RIM, 20. — Uradno poročilo o vladni seji navaja, da je ministrski svet z zadovoljstvom vzel na znanje poročilo o zasedanju NAT£> ter je izrazil zadovoljstvo zaradi italijanskega prispevka k u-spehu tega zasedanja. Torej je Martino — na dolgo ali na kratko — vendar poročal, čeprav ni prišlo do obširne debate o zunanji politiki. Včeraj se je namreč govorilo, da bodo raje prej počakali Fan-1'enija, preden bi začeli na ministrski seji razpravljati o zunanji politiki. Toda zopet je posegel vmes Gronchi, ki je včeraj v razgovoru z Martinom poudaril, da je politično neumestno čakati na Fanfanija; temu mnenju se je pridružila potem tudi vlada.
Ne ve se še, kaj bo napravila vlada glede vprašanja revizije električnih tarif. V vladi so namreč glede tega razcepljeni na dva pola; na enem so liberalci, na drugem socialdemokrati. Liberalci kot predstavniki koristi Confindu-
CIPRCANI IN GRČIJA
zavračajo novo angleško spletko
Izjava ciprske etnarhije in predstavnika grške vlade - Protiangleške demonstracije na Cipru
NIKOZIJA, 20. — Ciprska etnarhija je objavila izjavo, v kateri pravi, da so se člani sveta te etnarhije nujno sestali pod predsedstvom msgr. Salamisa in proučili včerajšnje izjave Lennoxa Boyda o Cipru ter predloge lorda Radcliffa. Člani sveta etnarhije so mnenja, da so ti predlogi nova britanska spletka, ter poudarjajo, da je nadškof Makarios edina .oseba, ki lahko najde rešitev ciprskega vprašanja.
Namestnik grškega ministrskega predsednika Konstantin Tsatos je danes izjavil, da bi na podlagi ciprske ustave, ki jo predlaga Velika Britanija, bila oblast guvernerja mnogo bolj obširna kakršno mu daje običalna zakonodaja.
«Besedilo je zapleteno, ker mu je lord Radcliffe dal videz demokratične ustave, medtem ko v bistvu ni demokratična,# je dodal Tsatos, ki je pripomnil, da je grška vlada zavrnila ponudbo, naj pošlje na Sejšelske otoke predstavnike, ki naj bi ve posvetovali z nadškofom Maka-riosom. «Nekoristno bi bilo, je pripomnil, posvetovati se z Makariosom o ustavi, ki t-mo jo zavrnili.#
Končno je Tsatos izjavil, da, če bodo Ciprčani podprli omenjeno ustavo, jo bo sprejela tudi Grčija, dodal pa je,
da bi moralo biti jamstvo, da bodo Ciprčani svobodno izrazili svojo voljo s pomočjo evojega predstavnika in voditelja Makariosa.
Včeraj je grški predstavnik v OZN Palamas izročil glavnemu tajniku noto, v kateri poudarja, da Velika Britanija krši vse temeljne človeške pravice in načela mednarodnega prava na Cipru. Noti je priloženih tudi več dokumentov, ki vsebujejo dokaze stalnih kršitev teh pravic.
V Famagusti na Cipru pa so bile danes študentovske demonstracije proti britanskemu načrtu ustave za Ciper. Študentje so demonstrirali za pri. ključitev h Grčiji. Britanske čete so večkrat streljale, pri čemer je bil ranjen en grški študent, ki so ga odpeljali v bolnišnico. Policija je aretirala 23 demonstrantov.
Iz Ankare pa javljajo, da so tam z zadovoljstvom sprejeli načrt angleške ustave. Pripominja pa se, da bo turška viada postavila še nadaljnje pegoje, in sicer; 1. Naj bi ustava stopila v veljavo «še-ie tedaj, ko bo dokončno prenehal terorizem#. 2. Naj se sprejmejo ukrepi, da se turški manjšini zajamči, «da je večina ne bo praktično strla#. Pričakuje se s tem v zvezi izjava turškega ministrskega predsednika,
strie so za revizijo, medtem ko socialdemokrati z nekaterimi demokristjani niso nič kaj navdušeni za načrt Cor-teseja. Sedaj pa gre za glasovanje o zaupnici. Socialdemokrati trdijo, da bi bilo tako glasovanje neumestno, ker gre bolj za tehnično - ekonomsko pot kot pa za politično vprašanje. Socialdemokrati so namreč v večini za resolucijo socialista Lombardija Liberalci so pa seveda za glasovanje o zaupnici, ker pač tako glasovanje veže vladne skupine na disciplino; nedisciplina v takem primeru pomeni namreč vladno krizo. Segni je v nerodnem položaju, kajti ob glasovanju o zaupnici bi lahko bili nekateri poslanci P S D I in K D cdsotni in vlada tvega nevarnost, da pade v krizo. Mogoče bodo vso stvar še za nekaj časa odložili. V tem smiislu so se izrekli na sestanku parlamentarne skupine PSDI. Ker se pa to vprašanje vleče ze vse leto, bi pri tem le postala očitna slabost vlade.
Na sestankih parlamentarnih skupin KPI in PSI so ze sklenili, da bodo pri vprašanju električnih tarif glasovali proti vladi. Socialisti pa so razpravljali o volitvah predstavnikov parlamenta v Evropski jeklarski m premogovni skupnosti. Sklenili so, da bodo volili svoje kandidate, ce bi demokristjani volili kakega monarhista. Vendar to ni verjetno in tako bi socialisti bržkone volili La Malfo. in mogoče tudi Simoninija. Covellijevi monarhisti so pa že sporočili, dan nameravajo voliti Pello, Piccionija in Tognija brez vsake protiusluge.
V pos.ainski zbornici, kjer so razpravljali o električnih tarifah, je še prej predsednik sporočil, da so predali komisijam razne ukrepe, med katerimi je tudi ukrep o raztegnitvi posebnega privilegija, določenega z zakonom od 1. oktobra 1947, na finansiranje
vične rešitve. Sleherna država bo morala v prihodnjih mesecih javno prevzeti svojo odgovornost za vzpostavitev trajnega miru na Bližnjem vzhodu.
Francija bi bila pripravljena prevzeti za svojega ambiciozni program, gi bi hotel dvigniti Združene narode v pravo mednarodno sodišče, ki lahko suvereno rešuje vse spore, in uvesti zakonik o mednarodni pravičnosti, ki bi se izvajal jasno in objektivno.
Sprejeti sklepi ali morebitne sankcije se bodo morali strogo izvajati in brez vsake izjeme, kar bo mogoče samo tedaj, ko bo prišlo -do splošne. istočasne in nadzorovane razorožitve in ustanovitve mednarodne policijske sile. Ne oporekamo načelu mednarodne organizacije, pač pa obsojamo njene pomanjkljivosti.
Naj so bila nasprotja z našimi ameriškimi zavezniki kakršna koli, ni šlo nikoli za atlantsko zavezništvo: To zavezništvo ostane eden od 'e-meljev francoske politike.
Moč atlantske organizacije je naša najboljša možnost, da preprečimo nepremišljeno dejanje sovjetskih voditeljev, ki so zmedeni zaradi upora narodov, ki so mislili, da so jih strli.
Obstoj enotne atlantske skupnosti, enotne evropske zveze bo v veliki meri prispeval k razširitvi osvobodilnega gibanja v Vzhodni Evropi.
Francija je bila vedno za ustanovitev skupne fronte svobodnih oižav, ki bi bila odgovorna za svetovne zadeve ob vsaki okoliščini in na Vseh področjih. Zavezništvo ne more biti obrnjeno v eno samo smer. Ko kateri državi gre za njene živ:jenjske interese, mo. ra imeti možnost računati na lojalno p dporo svojih sočla-nov. Čeprav to stališče ni še prevladalo v ZDA, pomeni uvedba rednih posvetovanj v atlantskem svetu napredek v tem smislu.
Naši ameriški prijatelji morda ne slišijo kakor mi kairskega radia, ki je odkrito usmerjen k Moskvi, ce ne iz Moskve, in ne razumejo, da nobena država si ne more misliti, da bo potolkia Sovjetsko zvezo na področju mednarodne demagogije. Z vztrajanjem pri «oživljainju», da se doseže pristanek voditeljev, ki ne zaslužijo njegovega zaupanja, se Zahod .ahko samo razdeli in tvega, da dokončno zgubi partijo.
Trdno atlantsko zavezništvo pomeni enotno evropsko skupnost. Izbira predsednika Spaa-ka kot poživitelja NATO ima simbolično vrednost. ,
Od začetka svoje sestave se je vlada obvezala, da bo poživila zgraditev Evrope. Potrpežljivo delo zadnjih mesecev bo v malo tednih privedlo do podpisa pogodb o euratomu in o skupnem evropskem tržišču. Ne odrekam interesa za uvedbo rednih posvetovanj med načelniki vlad ali zunanjimi mi-mstri, čeprav ne moremo prikrivati nekoliko formalističnega značaja te vrste sestankov med velikim številom udeležencev. Moram pa poudariti, da bo skupna evropska politika na vseh področjih mogoča, samo ce bo prej obstajala skupnost interesov.#
Na kosilu, ki ga je priredilo združenje prekomorskega tiska, je Mollet izjavil, da bo vlada «po praznikih objavila svoje splošne namene, kar se tiče političnega položaja Alžira#. Dodal je, da je bil v vladi dosežen sporazum, kar se tiče bodočih ustanov v Alžiru, da pa bo ta sporazum ostal za sedaj tajen.
Dalje je Mollet dejal, da se Francija in Velika Britanija razgovarjata o ustanovitvi skupnega sklada iz e-giptovskega blokiranega imetja v obeh državah, da se plača odškodnina angleškim in francoskim državljanom za škodo, k; so jo utrpeli v E-giptu.
Končno je Mollet izjavil, da bo pogodba o skupnem evropskem tržišču sklenjena pred koncem januarja in da bo k tej pogodbi Francija pristopila skupno s svojimi prekomorskimi ozemlji.
Stambolič v Milanu
MILAN, 20. — Člani delegacije ZKJ, ki jo vodi Petar Stambolič, so danes obiskali rotacijskega fonda za Trst in | Milan, kjer so se z delega-
Gorico.
Ko so razpravljali o preventivnih ukrepih proti osebam, ki vo nevarne za varnost in javno moralo, je monarhist Cuttitta podal sliko bednega življenja konfinirancev na otoku Ustica. Na zelo odbijajoč način mu je odgovoril Tambroni (ki menda misli, da mora kot notranji minister zagovarjati vse, kar se po naravni človeški sodbi ne da zagovarjati), da-je mogoče hotel Cuttitta poslati ta svoj govor konfinirancem na Ustico. Seveda mu Cuttitta ni ostal dolžan odgovora ter je ponovno poudaril, da vladajo na otoku Ustica tako nečloveške razmere, da bi on pač zaman pošiljal tvoj govor konfinirancem na Ustico če bi to hotel — kajti tam vlada cenzura. Zadevni zakonski načrt pa je bil odobren.
cijo KPI razgovarjal} o partijskih in sindikalnih vprašanjih. Popoldne so člani delegacije obiskali dom kulture in neko delavsko knjižnico, jutri pa bodo obiskali milansko Delavsko zbornico. Nato bodo odpotovali v Benetke, kjer Se bodo sestali z zastopniki partijskih organizacij za Benečijo in Furlanijo. V nedeljo, po zaključku razgovorov, bo objavljeno skupno poročilo o razgovorih.
TORINO, 20. — Pri volitvah notranje komisije v podjetju »Snia Viscosa# v Venaria Pie-monte so bili sledeči izida (v oklepaju izidi volitev v aprilu); CGIL 463 (638) glasov 2 (4) sedeža; CISL 302 — 2 (266 — 1); UIL 182 ■— 1 (130 — I); neodvisni (socialisti, ki niso nastopili na listi CGIL) 140 — 1. Med uradniki je edini sedež pripadel CISL.
VREME VČERAJ
Na.lviS.ia temperatura 4,7. naj-rtižja 3,1. ob 17. uri 4,6. zračni tlak 1025,1 stanoviten, veter se-verozahodnik 3 km. vlaga 89 odst., nebo pooblačeno. morje mirno, temperatura moria 10,3.
Danes, PETEK, 21. decembra
Tomaž, ap., Tomislav Son,ce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.23. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 21.17 in zatone ob 10.07. Jutri, SOBOTA, 22. decembra Demetrij, muč., Zvezdana
DEJANSKA KRIZA
Diego de Castro je Hot posebni dopisnik objavil v torinski #La Stampzi» zanimiv (lanek o nekaterih vzrokih tržaške krize. Po mnenju pisca ere predvsem za «psiho-loško krizoti — krizo azau-panjan, ki naj bi imela svoj ttuor tako v zadnjih objektivnih zgodovinskih dogodkih kot v votlih, lepiht retoričnih frazah, katere so Tržačani toliko časa poslušali.
Kot dokaz trditve, da dejanski gospodarski položaj ni tako slab, navaja Diego de Castro sledeče zelo poučne številke:
«Med finančnim letom 1955-56 je dal italijanski zaiklad Trstu 32 milijard Ur. V istem razdobju so znašali dohodki Tržaškega ozemlja, ki, kot je znano, gredo sedaj neposredno v proračun ministrstva za finance, 35 milijard Ut. Država je torej zaslužila 3 milijarde lir.
Predvideni proračun za leto 1956-57 je naslednji; italijanska država (zakladno ministrstvo) je anticipirala 22 milijard lir, da jih porabi generalni komisariat. Zaklad bi moral nakazati v o-krviru proračunov raznih ministrstev 10 milijard lir za pokritje tržaških rednih proračunskih stroškov (to se pravi: plače itd.). Vendar pa je zaklad nakazal omenjenim ministrstvom samo 6 milijard lir. Skupni strošlki bodo torej dosegli okrog 28 milijard lir. Ker bodo predvideni dohodki znašali okrog 36 milijard Ur, bo moral znašati dobiček za italijansko državo 8 milijard lir.»
Zgornje številke še zdaleč ne potrjujejo stališča, da tržaški gospodarski položaj «ni tako katastrofalen» tn ravno obratno, v hladnem finančnem jeziku utemeljujejo enega izmed razlogov nezaupanja ter npsihološke krizen tržaškega prebivalstva.
Dohodki ozemlja bodo namreč t> obeh obravnavanih finančnih letih ostali bistveno nespremenjeni, odnosno se bodo povečali samo za 1 milijardo lir- Tega povečanja pa ne moremo na noben način pripisati okrepljeni gospodarski dejavnosti, saj je znano, da se je obseg davkov in taks na poslovni promet v drugi polovici letošnjega leta celo znižal, kje neki povečal. Tako na primer so v septembru tega leta plačali tržaški davkoplačevalci skupno 781 milijonov lir davkov na poslovni promet <577 milijonov IGE), medtem ko so v istem mesecu lanskega leta plačali 796 milijonov (616 milijonar /GE). Kljub temu pa bodo skupni davčni dohodki po vsej verjetnosti v resnici višji, kot so bili v preteklem finančnem letu, vendar to predvsem zaradi uvedbe nekaterih novih davkov, katerih uveljavitev je vladni generalni komisariat raztegnil kljub protestom prebivalstva na Tržaško ozemlje, delno pa tudi zaradi ostrejšega kriterija pri pobiranju davka na osnovi prijav Vanoni.
Davčni pritisk je torej postal v zadnjem letu še o-strejši, kar je seveda vplivalo na celotni gospodarski organizem in je nujno eden izmed vzrokov krize, ki žal nima samo ^psihološkega* značaja.
Istočasno s privitjem davčnega Dijaka pa imamo opravka z znižanimi izdatki tržaškega proračuna in to kot navaja Diego de Castro, kar za štiri milijarde lir.
To znižanje odraža načelno pravilno politiko vladnega generalnega komisariata, ki skuša na vse načine zmanjšati število javnih u-službencev, delavcev Selad, prekvalifikacijskih tečajev skratka, neproduktivno zaposlenega prebivalstva, saj na ta način prihranjenih sredstev niso uporabili za investiranje v pridobitne panoge, za javna dela, gradnjo hiš itd., temveč so odtekla v blagajne zakladnega ministrstva v Rimu
Tudi to dejstvo se je nujno odrazilo na tržaškem gospodarskem organizmu in zlasti med trgovci na drobno, obrtniki in podobnimi panopami. Razumljivo je, da pa je istočasno vplivalo tudi spsihološkos, saj odraža »tališče vladnih krogov do Trsta in njegovih potreb. Nikakor ni namreč mogoče o-pravičiti dejstva, da država s Trstom zasluži, medtem ko tržaško gospodarstvo preživlja težko krizo.
Iz teh razlogov je razum-
ljivo, da Tržačani ne krivijo samo birokratske počasnosti, da se njih vprašanja izredno počasi ali pa jploh ne rešujejo. Kar ugotavlja tudi Diego de Castro, ko u-gotavlja, da je treba izgubiti pogum, ko «se uidi, da se vse razvija po počasnih birokratskih poteh, da vse prihaja pozno in o obliki iztrganega daru. Ko se ugotovi, da se posebna komisija podtajnikov nikoli ne sestane, ko zakon o birših uslužbencih ZTU prav gotovo ni njim ugoden, ko se še vedno ne poznajo razlogi za »ne« gle-de ustanovitve proste cone, ko se ne ve, kam je zablodilo 30 milijard nacionalnega posojila itd«.
Očitno torej ne gre samo za epsihološko krizo» niti ne samo za birokratizem centralnih oblasti, temveč za resno gospodarsko krizo, ki ima svojo osnovo v dejstvu, da «Trst trpi zaradi svojega geografskega položaja — ki je bil zelo ugoden v habsburškem imperiju — in ki je neugoden v Italiji», kot tudi za popolno nezanimanje centralnih oblasti. ki bi z nekaj več volje lahko ustvarile pogoje za to, da Trst v mejah objektivnih pogojev izvršuje svojo tradicionalno funkcijo.
IZID VČERAJŠNJIH VOLITEV TOVARNIŠKIH ODBOROV V CRDfl
FIOM je v vseh obratih ohranila znatno večino glasov med delavstvom
V ladjedelnici Sv. Roka je FIOM celo zvišala število glasov delavcev za 1,3 odst. Število predstavnikov obeli sindikatov v tovarniških odborih ostane nespremenjeno
Včeraj so bile v obeh ladjedelnicah CRDA, v Tovarni strojev in na glavnem ravnateljstvu volitve tovarniških odborov, ki so tedno potekale.
V ladjedelnici Sv. Marka je dobila FIOM med delavci 13.939 glasov, to je okrog 62 odst., stara Delavska zbornica CISL pa 8.442 gilasov, to je okrog 38 odst FIOM bo i-mela v notranji komisiji 6 predstavnikov delavcev. Delavska zbornica CISL pa 3 predstavnike delavcev in 2 predetavnika uradnikov. Eri lanskih volitvah je dobila FIOM 13.370 glasov, Delavska zbornica CISL pa 7387 glasov, to je v odstotkih prva okrog 64 odst. glasov, druga pa 36 odst, glasov. Iz teh podatkov se vidi, da je dobila FIOM v ladjedelnici Sv. Marka 569 glasov več kot lani, stara Delavska zbornica CISL pa
ni. Zaradi tega je tuci dobi-(stara Delavska zbornica CISL
la 2 odst. več glasov kot pri lanskih volitvah, medtem ko je FIOM 2 odst. zgubila. Število skupnih glasov se je zvišalo zaradi tega, ker je ladjedelnica Sv. Marka najela okrog 600 novih delavcev. Kot je znarto, pa vladajo pri najemanju novih delav-
pa 596 glasov, to je 87 odst. Potemtakem je dobila FIOM v Tovarni strojev 4 predstavnike delavcev, CISL pa 3 predstavnike delavcev in 2 predstavnika uradnikov.
V ladjedelnici Sv, Roka je dobila FIOM 2254 glasov, to je okrog 70 odst. (lani 2343
cev sedaj skoraj povsod dis-j glasov ali 68-7 odst.). CISL kriminaeije in dobe celo v . pa je dobila včeraj 966 gla-glavncm tisti, ki imajo v že-1 sov delavcev, to je 30 odst. pu izkaznico Krščanske de-1 (lani 1067 glasov ali 31.3 od-mokracije ali ACLI, kar spo- stotka). Med uradniki je do
minja na nekdanjo «tessera del pan«.
FIOM pa je nazadovala za okrog 6 odst. v Tovarni strojev. Tu je dobila včeraj 5777 glasov delavcev ali 54 odst-(lani 6376 glavo v ali 60.42 odst.), stara Delavska zbornica ČISL pa včeraj 4899 glasov (46 odst.), lani pa 4261 glasov (39-58 odst.). Med u-radiniki pa je cobila letos
okrog 1055 glasov več kot la- FIOM 93 glasov ali 13 odst.,
Novi delavci v cbaraki»
Danes bodo premestili \ zloglasno «barako» ladjedelni ce Sv. Marka še 10 delavcev in sicer kleparjev.
DELNO NADALJEVANJE STAVKE USLUŽBENCEV ACEGATA
SINOČI SO BILI TRAMVAJI ZOPET TRI URE USTAVLJENI
Danes se bodo vrnili na delo uslužbenci raznih uradov in delavnic ter nekaterih drugih kategorij
,rčeraj so vozači in sprevodniki tramvajev in filohuisov ponovno stavkali, in sicer od 17. do 20. ure. Zato so se ob 17. uri ustavila vsa vozila Acegata, to sicer na odhodnih postaiah. Kot smo včeraj pisali. so uslužbenci tramvajev in filobusov predvčerajšnjim začasno prekinili stavko, ker so hoteli s tem pokazati svojo dobro voljo za rešitev spora. Vse pa kaže, da upravna komisija Acegata tega ni hotela razumeti in še vedno trmasto vztraja na svojem stališču. Zato so ji uslužbenci dali s triurno stavko nov opomin. Medlem so vsi ostali u-službenci Aceg-ata, to je približno polovica, nepretrgano stavkali.
Upravna komisija se tore; ne mara pogajati z uslužbenci. Pri tem je zanimivo, da so začeli tako; po prekinitvi voženj filobusov in avtobusov voziti avtobusi zasebnih pod-;etii, kar pomeni, da so bili v nekakšni stalni pripravljenosti na razpolago upravni komisiji Acegata. Vse to pa stane precej danarja, ki gre seveda v breme davkoplačevalčev.	.
Včeraj dopoldne so se uslužbenci Acegata že tretjič zbrali na slkupščini in še enkrat poudarili, da se bodo borili do kraja, ker le tako bodo prisilili vodstvo, da prične poga-jainja. Danes ob 9.30 bo že četrta skupščina osebja Acegata, in sicer to pot v mali dvorani gledališča Rossetti. V dvorani krožka uslužbencev Acegata pa bo ob 17. uri ti-
sili pri predstavnikih oblast, in jih prosili naj posredujejo za rešitev spora.
Sindikata sta sklenila, da se zaostri stavka osebja, ki je zaposleno pri dobavi plina. Po drugi strani pa sta sindikalni organizaciji sklenili, da dasta vodstvu še en dokaz spravljivosti ter sta dali navodila, nai se druge številne kategorije uslužbencev vrnejo na delo. Od 1. ure dalje so zopet na delu delavci in uradniki osrednje uprave v Ul. Genova vštevš: izterjevalce in lektu-riste; delavci in uradniki ,o-srednje delavnice; male^ mehanične delavnice vključno z vajenci; delavci in uradniki glavnega skladišča v Brolettu; uradniki in delavci stalnih naprav; uslužbenci menze in ekonomata. Tu m isti pa so začeli delati že snoči ob 22. uri.
Stavko pa nadaljujejo uslužbenci delavnic vodovoda, plina in elektrike z izjemo uslužbencev, ki so oproščeni stavkanja, uslužbenci javne razsvetljave in avobusne postaje.
sicer zaveda, ča zaposleni delavci preživljajo gospodarsko krizo, vendarle upa, da bodo lahko kljub temu s skromnim prispevkom dokazali solidarnost s tistimi, ki živijo še slabše.
Volitve v podjetju G'essich
Danes popoldne bodo na sedežu v Ul- Ginnastica volitve notranje komisije v tiskarskem podjetju C. Glet<-sich.
bila FIOM pri Sv. Roku 11 glasov. CISL pa 57. Pri Sv. Koku je dobila	FIOM	v	to-
varniškem odboru 4 predstavnike delavcev.	CISL	pa	2
predstavnika delavcev	in	1
predstavnika uradnikov. V tej ladjedelnici se je zaradi znižanja števila delavcev znižalo število glasov za oba sindikata. Toda	FIOM	je	v
odstotkih med delavci napredovala.
Na osrednjem ravnateljstvu CRDA pa je dobila FIOM 14 glasov delavcev in 40 glasov uradnikov, CISL pa 876 glasov uradnikov in 59 glasov delavcev. S tem je CISL o-hranila na osrednjem ravnateljstvu vseh pet predstavnikov.
Iz gornjih podatkov vidimo, da je FIOM kljub vsej gonji, kljub diskriminacijam pri novih zaposlitvah, kljub veliki propagandi CISL. katera je lepila številne volilne lepake celo po mestu, v glavnem ohranila svoje pozicije, saj je ostalo število predstavnikov obeh s.ndikatov v vseh tovarniških odborih nespremenjeno. Pri Sv. Roku je. kot cmo videli, FIOM v odstot-. kih celo nekoliko napredovala. Ce upoštevamo vsa ta dejstva, tedaj lahko ugotovimo, da so volitve za FIOM vendarle uspeh, saj so pokazale, da je za delavce še vedno glavno vprašanje, kdo se bolj zanje bori in jih ščiti, ter da vse napihovanje žalostnih madžarskih dogodkov ni pomagalo CISL uničiti med delavstvom razredne zavesti.
VPRAŠANJE PREDSEDNIKU POKRAJINSKE UPRAVE
ZA IZBOLJŠANJE POLOŽAJA na realni gimnaziji in akademiji
Prof. Gregoretti je izrazil upanje, da bodo v najbližji prihodnosti sezidali novo šolsko poslopje za obe slovenski šoli
Na sinočnji seji je slovenski komunistični svetovalec Siškovič opozoril pokrajinski svet na položaj v dveh šolah s slovenskim učnim jezikom; klasični gimnaziji in trgovski akademiji.
Kot je znano, so ta dva inštituta ustanovili po vojni skupaj z drugimi, zato da bi omogočili po četrtstoletja trajajočem zatiranju slovenski manjšini, da vzgaja svojo mladino v materinem jeziku.
Svetovalec je nato omenil, da ne bo razpravljal o vprašanju ureditve šolstva za slovensko manjšino, ki še vedno ni prestopila praga teoretičnih razprav osnovanih na čl. 6 ustave in na Posebnem statutu, ki je priložen londonskemu memorandumu. Vendar pa se lahko ugotovi, da slovenske šole ne razpolagajo z ugodnimi materialnimi in drugimi pogoji, da bi lahko razvijale svoj vzgojni program. Se zlasti to velja za omenjena instituta, kar neposredno interesira pokrajino.
Realna gimnazija še do sedaj ni našla odgovarjajočega sedeža za tako pomembno ustanovo. Prav obratno: zaradi pomanjkanja prostorov sta dva razreda prisiljena imeti pouk popoldne, en razred pa mora imeti pouk v risalnici. Obstaja možnost, da se to vprašanje reši, ker je nekdaj šola razpolagala z več prostori v istem poslopju. Te prostore so pred tremi leti rekvirirali zato, da so dali prostor brezdomcem — žrtvam burje, katere bodo sedaj namestili drugje. Zaradi tega bi bilo primerno nakazati tej šoli — vsaj dokler ne bo našla novega odgovarjajočega poslopja — omenjene tri prostore v istem poslopju. Poleg tega ne odgovarjajo namenu tudi znanstveni kabineti, ne samo zaradi tega, ker manjka potreben učni material, temveč tudi zaradi ureditve, ki ne odgovarja učnim smotrom.
Trgovska akademija je sicer v ugodnejšem položaju, čeprav je treba po pravici povedati, da je bilo poslopje, v katerem je nameščena, zgrajeno zato, da bi bila v njem
Poziv Del. zbornice za zimsko pomoč
Na svojem predvčerajšnjem sestanku je izvršna komisija nove Delavske zbornice CGIL med drugim sprejela tudi poziv, naslovljen na delavce za zbiranje prispevkov za sklad za zimsko pomoč. V pozivu poudarja ,da postane pozimi gmotni položaj brezposelnih še slabši. Da bi olajšal hude razmere brezposelnih, je tudi
skovna konferenca, na kate-	&&
ri bodo voditelji obeh sindikatov .orisali novinarjem nastali položaj. Člani obeh taj-iništev pa so se včeraj ogla-
prispevfcov ter je z 20. decembrom tudi že začel deLvti pomoč. Delavska zbornica se
ZASEDANJE MEŠANE KOMISIJE V VIDMU KONČANO
1,802.320obmejnih prehodov
od L julija do 30. novembra
Komisija je rešila vprašanje izdajanja propustme tujim državljanom ter vprašanje okrepitve avtobusnih zvez
«Hercules» v Port Saidu
Kot poroča tržaška gospodarska agencija ASTRA, se pričakuje, da bodo med 22. in 24. t. m. pričeli odstranjevati potopljene ladje iz Sueškega prekopa, pri čemer bosta sodelovali dve reševalni ladji z italijansko zastavo in med njima tržaška ladja »Hercules*. Ta ladja je ze vsidrana v Port Saidu, kjer so tehniki že proučili položaj skupno s predstavniki Združenih narodov zato. da se raadelijo naloge med posamezne ladje odnosno reševalne družbe.
Tržaški tehniki so v zvezi s tehničnimi vprašanji zvezanimi z odstranjevanjem potopljenih ladij izjavili, da ne obstaja nobene tehnične potrebe, da bi uporabili tudi francoske in angleške naprave, ker so prisotne naprave poslane v Port Said v okviru OZN popolnoma zadostne.
Še vedno ni mogoče nič reči, koliko časa bo trajalo odstranjevanje vseh zaprek iz prekopa.
Stalna mešana i.talijansko-jugoslovanska komisija za u-veljavljanje videmskega sporazuma o osebnem obmejnem prometu med Italijo in Jugoslavijo je zasedala v Vidmu 15 do 20. t.m. Med razgovori je komisija ugotovila, da se uveljavljanje sporazuma razvija normalno ter da se je povečalo število oseb, ki se poslužujejo obmejnih pro-pustnic
Uradno je ugotovljeno, da je od 1. julija do 30. novembra tl preilu mejo v obeh cmereh 1,802320 oseb.
Komisija je tudi rešila vprašanje izdajanja obmejnih propustnic stalno bivajočim tujim državljanom, ki prebivajo na enem ali drugfm področju Mešana komisija je prav tako proučila vptkšanje avtobusnih m pomorski ti prog ter je sklenila, da se zaradi naraščanja obmejnega prometa poveča število avtobusnih zvez na progah Trst-Sežana in Trst-Herpelje Kozina.
Stalna mešana komisija je z zadovoljstvom ugotovila koristno pomoč in sodelovanje Ickalnih oblasti pri praktičnem uveljavljanju videmskega sporazuma Razgovori so potekali v prijateljskem vzdušju.
Skupščina pekov
Danes db 17.30 bo v Ulici Zonta 2 skupščina pekovskih delavcev. Na skupščini bodo delavcem otirali zahtevo po spremembi dopolnilne pokrajinske pogodbe, ki so jo predložili združenju pekov. Nadalje bodo razpravljali o ustanovitvi paritetske podporne blagajne v prid pekovskim delavcem, ki oatanejo brezpo-
selni ki zbolijo ali jih upokojijo. Končno bodo razpravljali tudi o bližnjem vsedržavnem kongresu zvez pekovskih delavcev CGIL.
Javni lohli za praznike celo noč odprli
Kakor sporoča kvestura, bodo lahko vsi javni lokali v času prihodnjih praznikov odprti celo noč, in sicer med 24. in 25. ter 25. in 26. decembrom, med 31. decembrom letos in 1 januarjem prihodnjega leta ter med 5 in 6. januarjem.
Melanje pelaid po zakonu piepovedano
Kvestor obvešča, da je metanje pavjih bombic in petard na javnem proatoru občinstvu nevarno in da je zato strogo prepovedano. Eroti kršilcem te odredbe bodo po-stopali po zakonu.
Podlegla poškodbam
Včeraj zjutraj je na ortopedskem oddelku 77-letni Do-menico Fontanot doma iz Milj podlegel poškodbam, ki si jih je povzročil 19 t.m. med padcem s postelje v laetnem stanovanju.
Na istem oddelku je podlegla tudi 86-letna Gertrude Glavan vd. Cumme iz Ulice Caccia, katero so 24. novembra letos sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo zaradi zloma kolčnega »klepa leve noge.
ZADNJA SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V TEM LETU
Vprašanje ladjedelnice Sv. Roka diskusiji na pokrajinski seji
v
Intervencije svetovalcev glede proste cone, ustanovitve komisije za kmetijska vprašanja, avto ceste Trst-Trbiž in ACEGAT
Sinoči je bila redna seja pokrajinskega sveta. Predsednik prof. Gregoretti je v začetku seje sporočil, da je pokrajinska uprava prevzela v svojo režijo nekatere občinske ceste oicoliških občin. Fo-ieg tega pa je opozoril sveto-alce na vprašanje deželne avtonomije, ki ga bo odbor predložil v razpravo takoj nato, ko bo začel delovati nov pokrajinski svet v Gorici. Nadalje je sporočil, da je zvedel, da je zgoniški občinski svet predlagal, naj bi prišlo v okviru pokrajine do ustano. vltve organizma, v katerem naj bi bili zastopani predstavniki vseh občin tržaškega področja in ki naj bi posredoval v Rimu za dokončno rešitev vseh gospodarskih vprašanj. Enak predlog je bil sprejet tudi na eni od preteklih sej devinsko - nabrežinskega občinskega sveta. Predsednik prof. Gregoretti je izjavil, da bo pokrajinska uprava sodelovala pri vseh iniciativah občin in drugih ustanov, če bodo te iniciative koristile interesom pokrajine.
Nato so svetovalci predložili odboru razna vprašanja. Svetovalec Juraga je opozoril predsednika, da je že pred nekaj meseci predložil resolu. cijo o pgosti coni. Kljub temu pa razprava o tej resoluciji ni bila začeta. Zato je zahteval čimprejšnjo razpravo, ki mora biti v okviru razprave c organičnem načrtu za rešitev vseh gospodarskih vprašanj pokrajine. Odgovoril mu je odbornik Delije, ki je takoj pokazal, d« ni preveč naklonjen ustanovitvi proste co. ne. Namesto da bi odgovoril, kdaj bodo postavili v razpravo vprašanje proste cone, je zahteval od svetovalca Jurage, naj predloži odboru podroben načrt o vseh tehničnih podrobnostih glede proste cone. Svetovalec Juraga je vztrajal na svoji zahtevi in dejal, da bodo o tehničnih vprašanjih govorili, ko bo razprava. Demo-kristjanski svetovalec Degano je zahteval posredovanje odbora v prid nekaterih uslužbencev pokrajinskih ustanov, ki ne uživajo zdra Mvenih u-slug ustanove INADEL. kljub temu da že več mesecev plačujejo oskrbnino. Predsednik je zagotovil, da se bodo zanimali.
Slovenski neodvisni svetovalec Grbec je opozoril odbor, d? je pokrajinski svet že svol čas sprejel sklep o ustanovitvi komisije za proučevanje kmetijskih vprašanj. Pokrajinski svet je že imenoval svoje predstavnike. Do sedaj pa ta komisija ni bila še ustanovljena, čeprav nastajajo iz dne. va v dan vedno nova vpra. Janja, ki jih Je treba reševati. Odgovoril mu je odbornik Cnrberi, ki je dejal, da so o tem govorili tudi na vladnem komisariatu in J mu bo bolj podrobno odgovo-
ril na prihodnji seji. Komunistični svetovalec Postogna pr je načel vprašanje ladjedelnice Sv. Roka, kjer je zaposlenih 70(1 delavcev in uradnikov in ki je sedaj popolnoma brez dela. Svetovalec je opozoril odbor in ves občinski svet na zgodovino te stoletne ladjedelnice in dejal, da je danes žalostno gledati te strokovne delavce, ki so v ladjedelnici in nimajo kaj delati. Se bolj žalostno pa je dejstvo, je poudaril Postogna. da jim grozi odpust, čeprav m vse ostale ladjedelnice na svetu zaposlene do 1970. leta. Celo mala ladjedelnica Felsiepy ima zagotovljeno delo do leta 1960. Predsednik je zagotovil, da se bo o tem zanimal. De-mokristjanski svetovalec Per-soglia pa je vprašal odbor, tli bi ne bilo primerno predlagati Rimu, naj bi dali prednost gradnji avtoceste Trst -Trbiž in ne avtoceste Trst -Mestre. Predsednik Gregoretti je dejal, da bi takšen predlog zavlekel v nedogled začetek del na avtocesti Trst-Mestre, ki je že vključena v vsedržaven finančni načrt, medtem ko o avtocesti Trst -Trbiž šele razpravljajo.
Komunistični svetovalec Lucchesi pa je zaprosil predsednika, naj posreduje pri višjih oblasteh, da se poravna spor med uslužbenci in upravo ACEGAT. Predsednik je zagotovil svoje zanimanje.
Nato je pokrajinski svet sprejel vrsto sklepov ^ navadnega upravnega značaja, med katerimi je tudi sklep, ki pravi, da bo pokrajinska uprava dala 20000 lir podpore Združenju italijanskih političnih antifašističnih preganjancev in deportirancev.
Ob zaključku seje je predsednik prečital pismo, ki mu ga je poslal generalni tajnik pokrajine v svojem imenu in v imenu vseh pokrajinskih u-službencev, z božičnimi in novoletnimi voščili. Hkrati je predsednik osebno in v imenu odbora voščil vsem vesele praznike.
Nezgode na delu
Med delom pri gradnji skladišča v lesnem pristanišču pod Skednjem se je včeraj pripetila precej huda nezgoda, ki je prisilila 31-let-nega Alberta Lazzarinija iz Šentjakobske ulice, da se je nemudoma zatekel v bolniš-nico.
Delavec je namreč splezal do komaj pokritega nadstropja. pri čemer je nesel s teboj vrč z vrelim katranom. S tem bi moral politi strop iz votlih opek. a komaj je napravil nekaj korakov, se mu je vdrlo pod nogami. To je zadostovalo, da je katran pljusknil nesrečnemu Lazza-riniju v obraz.
Eden izmed njegovih delovnih tovarišev mu je priskočil na pomoč In ga opremi! na
sprejemni oddelek bolnišnice, kjer so zdravniki sklenili, da ga pridržijo na dermatološkem oddelku. Ugotovili so mu namreč hude opekline na obrazu in rokah ter poškodbo na levem očesu, vendar so mnenja, da bo okreval, razen seveda, če ne bodo nastopile komplikacije, v 20 dneh.
Žrtev nezgode na delu je portal včeraj zjutraj tudi 56-letni zidar Karel Grgič iz Padrič št. 15, katerega so morali zaradi hudih poškodb v trebuhu' pridržati na urološkem oddelku. Ce ne bo hujšega, bo Grgič okreval v 15 dneh.
Zidar je bil zaposlen pri hiši cestarja v bližini Bazovice in je stal na več metrov visokem zidarskem odru. Naenkrat se je oder vdrl in Grgič je padel v globino
Podobna nezgoda te je okoli 14. ure pripetila tudi 25-letnemu zidarju Severinu Vil-lachu iz Milj. ki je med delom pri «Shell» pri Sv. Soboti padel skupno s samokolnico z zidarskega odra, ki je bil postavljen skoraj dva metra od tal.
osnovna šola in da je tudi vsa notranja oprema temu primerno urejena.
Prostori ravnateljstva in tajništva obeh institutov ne odgovarjajo potrebam niti ne ugledu takih ustanov. Knjižnice profesorjev in učencev so nezadostne in neprimerne.
Iz navedenega izvira, da zahtevajo vsa ta vprašanja takojšnjo rešitev, katere po našem mnenju ni težko najti.
Iz teh razlogov je svetovalec vprašal predsednika pokrajinskega sveta, če mu je znan položaj in kakšne ukrepe namerava sprejeti odbor, zato da bi se izboljšal. Poleg tega je predlagal obisk v omenjenih šolah, da bi se lahko na mestu samem ugotovilo dejansko stanje in na lažji način našla rešitev.
Predsednik prof. Gregoretti mu je odgovoril, da mu je stanje v teh dveh šolah dobro znano, da pa ni vse odvisno od pokrajinske uprave. Pokrajinska uprava je do sedaj napravila vse, kar je bilo v njeni moči, je dejal prof. Gregoretti. Predlagala je tudi gradnjo novega poslopja. Do sedaj pa ni bilo denarja. Upa pa. da bodo v najbližji prihodnosti sezidali novo poslopje za ti dve slovenski šoli in bodo s tem vse težave rešene. Kljub temu pa je obljubil. da se bo zanimal, da se odpravijo vse pomanjkljivosti, ki se dajo odpraviti.
(kkiticku in [‘OUOCH.a)
Premiera v Teatro Nuovo
Bertolcizzi: «Lulu»
Bertolazzijeva »Lulu« ima dobrih petdeset let (prvič n-prizorjena leta 1903). Delo bržkone tudi v svojem času ni prineslo na oder kaj posebno novega, kaj šele nam. In ker tudi sicer nima kakih značilnih odlik, bi mogoče niti ne bila posebna škoda, če bi ga pustili v miru. Seveda je lahko včasih odločilen za uprizoritev še kak drug povod: če si na primer kako gledališče zastavi nalogo, da hoče od časa do časa občin-stvo seznaniti s kakim avtorjem, ki spada v zgodovino dramske literature kakega naroda.
Lulii je dekle, ki se predaja
življenju brez posebnih predsodkov. Svojega bogatega ljubimca vara z mladeničem, ki se z njo celo poroči, ko ji verjame, aa bo imela z njim otroka. Toda po poroki Lulu _ nadaljuje svoj način življenjai dokler je mož ne zasači. In ko mu prizna, da je bilo tisto o otroku laž, jo še ustreli. Gledano z današnje perspektive. se nam zdi zlasti konec nekoliko preveč teatralično tragičen.
Režiser Fernando de Cruc-ciati se je potrudil, da je na oder postavil dobo iz začetka tega stoletja (dejanje se godi v Milanu) in to se mu je v ekviru, ki %iu delo nudi, posrečilo. Prizadeval si je, da bi tudi vsa dejanja nekoliko upognahi in je zlasti v drugem dejanju posrečeno vnesel na oder živahnost ulice, ki se vidi iz hiše. Doba je tudi verno naslikana v kostumih in sceni, ki jo je oskrbela Maria Cristina Janesich.
Laura Solari je imela kot Lulu tudi to pot glavni, delež D igri, katere uspeh je slonel na njenih ramenih, dvojo nalogo je opravila, (brezhibno kot vedno. Giulio Bo-setti tudi ni imel lahkega posla vendar je bil zlasti v nekaterih scenah prepričljiv; spričo njegove mladosti pa šc ni mogoče pričakovati od njega nekaj povsem popolnega Dobri so bili tudi Otto-r mo Guerrini, Pietro Privi-tera in Cesco Ferro ter Angela Lavaona. Nastopilo je se nekaj igralcev D manjših vlogah.
SNG
za Tržaško ozemlje
Jutri 22. t. m. ob 20.30 na KONTOVELU Robert Anderson:
ČAJ IN SIMPATIJA
Za mladino izpod 16. leta neprimerno
V nedeljo 23. t.m. ob 16.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj», Vrdelska c. 3
Rade Pregare
ŠAGRA
Prodaja vstopnic v soboto v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Framčiška 20 ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane
V torek 25. t.m. ob 15. uri
v KRIŽU Valentin Katajev
Kvadratura kroga
Veseloigra v treh dejanjih
GOJENCI SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA
priredijo jutri 22. t. m. ob 20.30 pod pokroviteljstvom Prosvetnega društva Škamperle v dvorani na stadionu »Prvi maj»
prosvetno prireditev
Na sporedu sta šaloigri «Prv. april« in «Burka o jezičnem dohtarju«, balet ter slovenske in dalmatinske narodne pesmi, ki jih zapojeta kvartet in duet. Na prireditvi nastopi tudi domski mladinski pevski zbor. Vabljeni !
BOŽIČNA in NOVOLETNA VOŠČILA akad. slikarja Lojzeta SPACALA dobite v
TRŽAŠKI KNJIGARNI
Trst, Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 37338
( OtEDALlSČA )
GLEDALIŠČE VERDI
Jutri ob 20.30 tretja predstava Manuel De Fallovega «Kratke*a živlienja«. tudi za abonente reda B.
TEATRO NUOVO Danes, 21. t. m. ob 31. uri: C. Bertolazzi: »Lulu«.
PEVSKI ZBOR kPRIMORECd iz TREfiC
priredi v nedeljo 23. t.m. ob 18. uri
pevski koncert
ki bo v domačem ljudskem domu
IZPRED KAZENSKEGA SODlSČA
«Zobozdravniki» brez diplome na zagovoru pred sodiščem
Govori se, da je na našem področju kakih 400 zoboteh-nikov, ki neupravičeno izvršujejo dela poklicnih zobozdravnikov in da e tem ne le ekonomsko škodujejo specialistom, temveč s svojim nepopolnim znanjem škodujejo tudi onim bolnikom, ki se zatekajo k njim.
Seveda je Zdravniška zbornica večkrat opozorila policijske organe o tem stanju in ti to uvedli preiskavo med katero so nekatere zasačili pri nedovoljenem delu. Jasno je, da je sledila razprava pred sodiščem, kot se je zgodilo s 45-letnim Arrigom Fondo iz Ul. Paduina. 47-letnim Fer-rucciom Loevventhalom s Trga Oepedale, z 48-letnim Mar-cellom Minguttijem s Trga Ponterosso, s 45-letnim Stel-liom Irmijem iz Ul. Rapicio, z 52-letnim Humbertom Slamo iz Ul. Foscolo in z 32-let-nim Mariom Bertijem iz Ul Slataper,
Vse te so «zajeli» s pomočjo policijskih agentov in policistk, ki so se javili pri njih s pritožbami o hudih bolečinah, Večji del teh »zdravnikov« je »bolnikom« samo pogledal v usta. pri čemer niso naredili niti najmanjšega zdravniškega dela. Vendar je
bilo to za preiskovalne organe dovolj. Med obtoženci pa je tudi Giovanni Pitani iz Ul. sv. Frančiška, ki je v nasprotju z ostalimi priznal, dd je izvrševal zobozdravniška dela, in sicer na podlagi dovoljenja, ki ga je dobil od zdravniške komisije bivše ZVU. Ista komisija je tudi predlagala vpis Pioanija v Zdravniško zbornico- Ce je do tega prišlo, Pisani ne ve, pač pa je dejstvo, da mu dovoljenja ZVU do sedaj ni nihče preklical, zaradi česar Je bil prepričan, da v pričakovanju rešitve svojega položaja. lahko nadaljuje z delom.
Vsi ostali zobotehniki, ki to obtoženi nedovoljenega zdravniškega delovanja in posesti zobozdravniškega ambu-latorija, pa so tako pred policijskimi kakor tudi pred sodnimi organi zavrgli obtožbe, sklicujoč se. da so pač kot bolničarji delali, kar jim je bilo dovoljeno in nič več.
Da javnih dokazov o njihovem ilegalnem delovanju ni, je priznal sam tožilec, ko je govoril o indicijah, vendar je predlagal, da sodišče spozna vse za krive obtoženih dejanj in jih obsodi na 3 mesece zapora, na 20.000 lir globe in na lO.OOz lir denarne kazni. Proces se nadaljuje.
( ŠOLSKE VtSTI )
Slovenska osnovna šola na Opčinah priredi v nedeljo 23. t. m. ob 16. uri božičnico za otroke v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
Razna obvestila
* SLIKE z mikiavževanja, ki je bilo S. t. m. v Ul. Monteccbi 6, so na ogled pri vratarju.
• • •
SLIKE z mikiavževanja, ki Je bilo S. t. m. v dvorani na stadionu »Prvi maj*, so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 26.
Sporočilo Kmečke zveze
Kmečka zveza sporoča članom. da je s 15 decembrom prerelila svoje urade iz Ulice F. Filzi 10-1 v Ulico Geppa št. 9, pritličje.
Številka telefona ostane nespremenjena (35-458).
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE
Dne 20. decembra se le v Trstu rodilo 6 otrok, poroke so bile 4, umrlo pa le 13 oseb
POROČILI SO SE: agent CP Danilo Pertot ln uradnica Llcia Santini, uradnik Pietro Colorvna in gospodinja Fulvia Soriiri. doktor v agroiuoiniji Lutgi Casalini in učiteljica Mirella Floretto, mehanik Roman Ban in delavka Maria Mollo.
UMRLI SO: 74-letni Giovanni Vecchiet, 84-letna Maria Del Conte, 70-letnl Giuseppe Michell, 77-letni Giuseppe Rizzottl, 63-1 et-ni Pietro Cesario Dossi. Luciana Lautizac stara 21 mesecev, 50-letni Fram Černigoj, 70-letna Anna Lussa por. Fortuna. 69-letni Mario Gomol, 92-letna Ida Vernik vd. Maritit, 85-tetna Ca-terlna Cerolcl vd Tuti. 58-letnl Alberto Bordon. 66-letnl Gugllel-mo Rossi.
PETEK, 21. decembra 1956 TRST POSTAJA A
13.30 Glasba po željah: 18.30 Z začarane police:	18.40 Poje Moški vokalni kvintet iz Trsta:
21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Iz svetovne umetnosti; 22.15 Odlomki iz Verdijeve opere »Ernam«.
TRST 1.
12.10 Igra orkester Pino Calvi; 18.20 Poje Fedora Lombardi;
21.00 Simfonični koncert radijskega orkestra iz Turina.
KOPER
Poročila v slovenščini:	6.00,
7.00. 7.15 13.30 14.15 15.00. 19.00.
22.00.
Poročila v italijanščini: 6.30.
12.30. 19.45 23.00.
5.00-6.15 Spored iz Ljubljane;
6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubliane: 7.25 Deset minut ritma: 7.35 Tri jutranje popevke: 7.45 Koledar; 8.00-12.00 Spored	iz	Ljubljane:	13.45	Pester glasbeni spored:	14.15	Do-
mače vesti: 14.20 Naša ljudska vojska	—	reportaža:	14.30	Zabavna glasba:	14.40 Parada
ritmov m popevk:	15.00-17.00
Spored iz Ljubljane: 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Dalmatinske in srbske narodne pesmi; 18.00-19.30 Spored	iz	Ljubljane:	19.30	Me-
lodije iz revij; 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled1:	20.00-
23.00 Spored iz Ljubljane.
SLOVENIJA 327,1 m. 202,1 m, 212,4 m Poročila OD 5.00.	6.00	7.00,
13.00. 15.00. 17.00	19.00. 22.00.
8.00 Vsakomur nekaj... za ljubitelje narodnih in domačih viž; 8.30 Radijski roman — Branko Cepič: Doživljali Nikoletine Bur-sača - IX.; 8.50 Dopoldanski koncert: 10.15 Od melodije do melodije; 11.00 Za dom in žene; 11.10 Dopoldanski operni SP°" red; 12.00 Zimske pesmi: 12.3® Minca Hribovšek: Poučno in le: poslovno čtivo: 12.40 Dve operni uverturi F. Auber.ja: 15.40 Utrinki iz literature — J. R. Jimcnez: Pesmi: 16.00 Popoldanski simfonični koncert:	17.10 Športniki,
pozori; 17.30 Zabavna in plesna glasba; 18.00 Ljudie med seboj;
18.15 Slovenske narodne pesnit poie Planinski oktet: 18.45 Igrajo Kranjski drvarji:	20.00 Tedenski zunanje-politični pregled:
20.15 Ciklus Beethovnovih godalnih kvartetov:	Godalni kvartet op. 74 v E-duru (igvaia Dunai-skj godalni kvartet); 20.52 Ver dre melodije: 22.15 Igra Plesni orkester radia Ljubljana: 22.30 Glasbena medigra.
TELEVIZIJA
17.30 Spored za otroke: 20.45 Vesti: 21.00 J. Rcmans: «Knock »H triumf medicine«.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru
Codermatz. Ul, Tor San Plero 2: De Colle. Ul. Revolte! la 42: Depangher. Ui. S. Glusto I: Alla Madonna del Mare. Largo Plave 2; Zanettl - Testa d’oro. Ul Mazzini 43: Harabaglia v Barkov-Mah in Nicoh v Skednju.
Excelslor. 13.30: «Vojna in mtr»' A, Hepburn. H. Fonda.
Femce. 15.30: «Trapez», G. Lollo-brig/da. B. Lancaster. Nazionale. 15.00:	»Mobv	Dick*
(Beli k< t). G. Peck. R. Base-hart.	.
Filcdrammatico. 16.00: «Z»d n)1 lov«, R. Tavlor. S. Graoger. Supercinema. 16.00: «Dvorski »°* rec«. D. Kave.
Arcobaleno. 15.00: «Moby Di** (Beli kit). G. Peck. R. Base-hart.
Astra Rojan. 16.00: «Hči Mate Hari«, L. Tcherina Capi tol. 15.30: »Jokala bom Jutri«, S. Hayward.
Cristalto. 16.00: «Zadnja karavana«, R. VVidmark. F. Farr. Grattacielo. 16.00:	«Dvorski norec«. D. Kave.	_
Alabarda. 16.00:	»Revizor*. D'
Kave.
Aristou. 1600: «Kraljica Far We-sta«. B. Stanwyck, R. Reagam Armonia. 15.00:	»Pečat nasilne-
ža«. R Calhoup, Y. De Carla Aurora. 16.00: «Fiknik». VV. Hol-den. K. Novak.
Garibaldi. 16.00: »Kriminalni °d' delek, primer 24». M. Wind£°r' J. Arsher.
Ideale. 16.00: »Pustolovščine Davila Crocketta*. F. Parker. B-Ebsen.
Impero. 16.00: «PiknIk». W. H«»' den. K. Novak.	,,
Italia. 16.00: «Moje življenje 11 pripada«. A. Arnova. P1 ROG S Marco. 16.00: »Na pol Junak*.
R. Skelton.	.
Kino ob morju. 16.00: »Rumena vrtnica iz Teksasa«. J Erlc®0'1' M. Blanchard.
Moderno. 16.00:	«Veliko Izziv*"
n|e». R. Hvan, V Mavo. Savona. 16.00: »Prismuknjeni r>e-čak«. D. Martin, J. Lewis. Viale. 16.00: »Gangsterji na ringu«, A. Murphv. B Rush.
Vitt. Veoeto. 1600: «Zadnji llu' himer«, A. Nazzarl. M. Britt. Beivedere. 15.30: «Zadn.ta PUŠG' ca*. T. Povver.
Marconi. 16.00: «Mož z zlato roko«. F. Sinatra. K. Novak. Massimo. 16.00: »Rumena vrtnic* iz Texasa», J. Ericson. M. Bian-chard	,
Novo cine, 16.00- «Jetniki moO' virla«. J. Peters, J. Huoter. Odeon. 16.00: «Padel z neba«. "■ Rascel. C. Aubrv.	_
Radio. 15.30:	«Neizprosn«žl». “•
Gable. J. Russell.
Skedenj. 18.00: »Poslednji mon*
Mali oglasi
Pri MOTO GUZZI - RAZSTAVA-Cardellino 73 kub., Zigoll Galletto 192, tioltovorniki na*11' nost 356, tovorniki z naprav za avtomatiko razkladanje 15- ’ brušenje Avtomotodiesel, urtd, tev glav, bati, nadomestni <•*!, pritikline. Delavnica Cremascot1' Fabio Severo 11.	,
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
NAROČNIKI, pozori
ludi letos bomo razdelili bogate nagrade tistim izžrebanim naročnihom, ki bodo po ravnali celoletno naročnino do 10. februarja 1957.
NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI!
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Kongres avstrijskih socialistov
XII. kongres socialistične stranke Avstrije se je vršil v senci dogodkov na Madžarskem in na Bližnjem vzhodu. Ti dogodki so dali pečat diskusiji, v kateri so še močneje prišla do izraza znana protikomunistična stališča SPA in so odvrnili temeljno orian-tacijo kongresa z notranjih vprašanj, ker le-ta, po mnenju uradnega glasila SPA «Ar-beiter Zeitung«, «pomenijo malo v primeri z usodnimi vprašanji, pred katerimi se svet ponovno nahajaš. Diskusija o notranjem položaju, ne-le da ni bila razširjena na Vrsto vprašanj notranje-poli-tičnega in strankinega značaja, ampak je bila celo prekinjena.
Osnovne naloge in zahteve, ki so jo vzpostavili na lanskem kongresu, namreč sprejetje novega delovnega programa, niso izvršili. Preko tega so prešli z ugotovitvijo, da je bila komisija za program obremenjena z izdelavo volilnega programa za parlamentarne volitve 13. maja letos. Izostala je tudi podrobna analiza volilnih rezultatov in vzrokov relativnega neuspeha SPA. Tudi to dejstvo so obšli s precej nepopolnim m površnim zaključkom, da je do okrepitve ljudske stranke prišlo zaradi njene predvolilne demagogije, potvarjanja duha in volilnega programe SPA, ki so jo obtoževali, da želi nadaljnja podržav-Ijenja (pred čemer se socialisti sedaj branijo), kakor tudi zaradi polarizacije meščanskih sil okrog ljudske stranke. Niso se dotaknili resnega vpiašanja, zakaj se delavci oddaljujejo od SPA.
Glavni naglas v notranji politični debati, v okviru katere so predložili dve poročili, so postavili na obtožbe proti koalicijskemu partnerju — ljudski stranki, pri čemer se je govorilo o neizpolnitvi koalicijskega dogovora, kar onemogoča reševanje tekočih vprašanj, zlasti onih s področja socialne in gospodarske politike. Sedanje stanje v koaliciji so ocenili kot »podaljšanje provizorijas. Razpravljalo se je o namenu ljudske stranke, da predloži zakon, na temelju katerega bi se dovolila razprodaja državnih delnic nacionaliziranih bank in kreditnih zavadov z «ljudskimi delnicami«, kar bi predstavljalo denacionalizacijo bančnega in kreditnega sistema. Ljudska stranka celo grozi, da bo s pomočjo liberalne stranke preglasovala SPA, kar bi pomenilo konec koalicije. Kongres ni povedal, kako misli SPA preprečiti nevarnost, da pridejo podržavljene banke in industrija zopet v privatne roke. Iz poročila, v katerem se ponovno poudarja, da ima SPA pravico soodločanja pri upravljanju države — z drugimi besedami, pravico, da ostane v koaliciji — se dobi vtis, da se ta stranka nahaja v popolni defenzivi na notranjem političnem terenu. Izvzemši splošnih ugotovitev, da SPA namerava braniti državni sektor v gospodarstvu in preprečiti razprodajo nafte tujemu kapitalu (ker se za-padne družbe in zapadnonem-ški finančni krogi celo zanimajo za izkoriščanje a,vstrij-ske nafte), niso povedali nič določnejšega o tem najvažnejšem vprašanju avstrijskega notranjega razvoja.
Pokazali so tudi izjemno poni. rljivost do katoliške cerkve. Kot je znano, je bila Cerkev pred vojno eden od odločujočih činiteljev v političnem življenju Avstrije. V povojni dobi pa se je bila delno u-maknila jz neposrednega aktivnega sodelovanja v političnem življenju. Sele na vztrajanje Vatikana, da bi prišle do obnovitve konkordata ■z leta 1934 in čemur se SPA lipira, se je Cerkev aktivizi-fala. V tem poslednjem času pa kaže SPA ne-le precejšnjo strpnost, ampak tudi težnjo, da bi prišlo do neke vrste zveze s Cerkvijo, vsaj kar se tiče socialne politike. Tako se ždi, da bo SPA pristala tudi na konkordat.
V poročilu o zunanjepolitič-n h vprašanjih je državni sekretar dr. Kreisky poudaril zna'no stališče SPA, da je avstrijska nevtralnost izključno Vojaškega značaja. Kot dva najvažnejša dogodka je navedel pristop Avstrije k OZN in Evropskemu svetu. Glede canošajev z Italijo je podčrtal, da je Italija pokazala jemalo dobre volje« v vprašanju Južnega Tirola. Da bi videli koliko se SPA trudi za integracijo Evrope, se v resoluciji poudarja, da «SPA vidi v po-
litičnem in gospodarskem po-I di splošni ideološki orientaciji vezovanju vseh dežel v nad- j vodstva in njegovi praktični
državne skupnosti najboljše jamstvo za ohranitev .miru iri ljudske svobode«.
O «drugl industrijski revoluciji« — v zvezi z izkoriščanjem atomske energije v gospodarske namene — se v posebnem poročilu poudarja, da bo le-ta zahtevala reformo celotne družbe v socialistični smeri, v kolikor hočemo, da bodo družbi prihranjene posledice brezposelnosti in družbenih kriz.
Iz poročila dr. Schaerfa, predsednika stranke o socializmu v svetu — poleg pravilne ocene o krepitvi socializma v svetu, o značaju socialističnih gibanj v Aziji, o protikolonialističnem gibanju — izvemo, da je bila njegova glavna naloga kot delegata socialistične internacionale na konferenci azijskih socialistov ((razkrinkanje komunizma«, o-ziroma poskus, da se s pomočjo madžarskih dogodkov ((komunizem prikaže Azijcem v njegovi pravi luči«.
Kot najvažnejšo značilnost kongresa je treba poudariti, da so se ogibali perečih vprašanj avstrijskega notranjega položaja, kakor tudi nesposobnost, da se zaradi ozkih in izključnih ideoloških koncepcij zajame ibstvo sedanjih družbenih in mednarodnih dogodkov in procesov.
Na tem kongresu so vendarle prišle do izraza radikalnejše težnje, ki nasprotujejo tu-
pclitiki. Proti pojmovanju stranke kot ((politične borbe-np skupnosti«, ideološko strpne in odprte za vernike vseh religij in vseh filozofskih mnenj (kar pomeni nov korak na poti oddaljevanja stranke od izključne opore na delavski razred), so nekateri delegati namignili, da bi stranka izgubila svoje najver-nejše pristaše, če bi jim rekli, «da med nami in drugimi obstaja le razlika v stopnji«. Ti delegati so zahtevali, da se poudari kot ideološki značaj SPA, kakor tudi njen končni cilj — zgraditev socialistične družbe.
Zanimiv je bil tudi nastop proti »koaliciji za vsako cene«. Zahtevali so odločnejšo borbo proti namenom ljudske stianke, da razbije državni sektor v gospodarstvu, in poudarili, da so socialisti ((zadosti močni, da preprečijo ljudski stranki to nakano«. Morebitno popuščanje na tem področju bi pomenilo opustitev enega od socialističnih načel Delegat mladine se je pritoževal, da povsod «naleti le na kompromis«, pri čemer se ((pozablja na glavni cilj«. Isti delegat je zahteval, da se mladini nudi več možnosti ra politično dejavnost.
Vse to pa so za sedaj samo težnje in dokaz, da se mlade sile ne strinjajo s kompromisarsko politiko vodstva stranke.
Pozitivni zaključek razgovorov med EisenhowerJem in Nehrujem se je mogel naslutiti tudi po prisrčnem sprejemu, ki ga Je prvi izkazal drugemu, ob prihodu drugega na
obisk v Združene države Amerike
NA DALJNEM VZHODU SE JE ZAČEL LED TAJATI
Izredno povečanje trgovine
med Kitajsko in azijskimi deželami
Zunanja trgovina Ljudske republike Kitajske z azijskimi in afriškimi državami ponovno močno narašča. Po statističnih podatkih, ki so bili pred kratkim objavljeni, se je obseg trgovinske izmenjave v letih 1955 in 1956 v primerjavi z obsegom trgovinske izmenjave v preteklih letih za večkrat povečal. Celotni obseg trgovinske izmenjave Kitajske z afriškimi in azijskimi deželami se je v letu 1955 v primerjavi z letom 1954 povečal za okoli 70 odstotkov. V letošnjem letu pa je blagovna izmenjava med Kitajsko in Indijo dosegla vrednost, ki je za petkrat večja od vrednosti v letu 1954. Blagovna izmenjava med Kitajsko in Burmo je bila leta 1955 za 31 krat večja kot v letu 1954, Indoneziji pa je Kitajska prodala leta 1955 dvakrat, Egiptu pa trikrat več blaga kot prejšnje leto.
Tako povečanje zunanje trgovine med LR Kitajsko in afriškimi ter azijskimi državami je neposreden rezultat iiboljšanja političnih odnosov med temi deželami. Do tega pa je prišlo posebno po ban-dunški konferenci, ko so se začele postopno odstranjevati ekonomske posledice, ki so iz-
IDEALNA LITINA
Z uvedbo avtomobilskih motorjev s pilnskimi turbinami so se iznova pojavila vprašanja specialnih litin, odpornih proti visokim temperaturam. Najprej so skušali uporabiti posebne litine s kobaltom, vendar pa je ta kovina nenavadno dragu. Zdaj je prof. Flinn z univerze v Michiganu našel novo litino z nikljem, ki je dvakrat cenejša od kobaltove, hkrati pa še bolj odporna in jo je tudi laže obdelovati. Vsa skrivnost te nove litine je v načinu njene proizvodnje, v brezzračnem prostoru raztaljeno kovino pošljejo skozi posebno celico, ki je napolnjena z jahtnim plinom argonom. Pri tem pridobi litina idealne last. nosti, ki ae ne apremenijo več.
VESELE IN ŽALOSTNE PRIGODE, KO JE AVTOMOBIL DOSEGEL »BRZINO 15 KM NA URO
te v samem začetku zgodovine avtomobilizma
zasledimo imena Benz, Mithelin in Daimler
 _   ......................................................
Prva avtomobilska dirka se je razvila iz navadne «revije avtomobilov», s katero so organizatorji hoteli ljudem dokazati, da «vozilo brez konj» ni nevarno - Prva žrtev avtomobilskega prometa je bil Francoz Levassor, ki je zaradi psa treščil v drevo
Avtomobil je danes tako vsakdanje prometno sredstvo, da bi si normalnega življenja brez njega ne mogli niti zamisliti. Njegova brzina pa je lelativpp nepomembna zadeva, ker so vsi normalni avtomobili zelo — hitri. Sto kilometrov na uro je povprečje r.ajboij navadnih potniških avtomobilov, dočim se od vsakega boljšega vozila zahteva že 140, 150 km na uro. Posamezni dirkalni avtomobili pa so se približali že brzini 3C0 km na uro. In vendar še žive sicer redki ljudje, ki so
se čudili prvemu »vozilu brez
konj«, kot so imenovali prve avtomobile. Bilo je to proti
uporabiti rokavic, ker je bil
ves motor in z njim tudi ročica precej na debelo nama-
koncu preteklega stoletja, oko- zan z oljem. Pri desetih poli 1885. Pomaknimo se v du- izkusih mu je kvečjemu en-
hu v to dobo in si oglejmo, kako je bilo tedaj.
krat uspelo, če* delovati.
da je motor za-V kolikor • pV ni ga je moral
svečo in jo
Bencinski motor tudi danes j motorja vžgal, včasih ponagaja. Vse kaj dru- odkriti, odviti gega pa je bilo ob rojstvu i pregledati, če ni pokvarjena, avtomobila. 2e samo vžiganje • rato je moral še izmeriti na-motorja je nekoč predstavlja- I pttost baterije, in se, končno,
lo veliko težkočo. Ko je hotel šofer okoli leta 1890 pognati motor, je moral krepko zavrteti ročico in to dokaj krepko. Pri tem celo ni mogel
American Bernie Schmidt si je omislil kolnike na motorni pogon. Zamisel utegne imeti posnemalce, če bo petrolejska kriza trajala še dolgo
ponovno lotiti ročice. Prej ali slej se je motor vendarle vžgal in avtomobil je začel »brzeti«. Toda že po nekaj kilometrih se je avtomobil u-r.lavi). Usnjeni jermeni, ki so prenašali vrtenje motorja na kolesa, so na svojih ležajih začeli drseti. Vzrok za to smo morali poiskati v motorju, iz katerega so neprestano pršele kapljice olja, ki so se ustavljale tudi na omenjenih jermenih. Zato je moral šofer ugasniti in s posebnim prahom posuti jermene, dc so spet »prijemali«. Pri tem se je seveda motor tudi ohladil. Zato je moral šofer vbrizgati malo etra in se ponovno lotiti naporne telovadbe — z ročico
Ko je motor začel ponovno delovati, se je vožnja vendarle relativno mirno nadaljevala, vendar pa spet le nekaj kilometrov, ko se je omenjeni proces začel znova-
Kadar pa je šlo za večji vzpon in se je šofer hotel s svojim vozilom povzpeti na kak višji grič, se ni mogel vedno zanesti na motor. Mnogokrat je moral izstopiti iz avtomobila in ga s tal voditi do vrha. ker motor ni zdržal tudi teže voznika.
Kaj čudnega torej, če so bil' tedanji avtomobili le za domačo rabo, to se pravi, ti najbliijo okolico mesta. Leta 1888 pa so se ((hrabri pristaši avtomobilizma« lotili tudi prvega motoriziranega potovanja. Ta podvig so napravili v Južni Nemčiji med Mannheimom in Pforzheimom, in to po cestah, ki so bile tedaj sicer dobre, ki pa so bile vendarle polne lukenj. To vozilo je vodila ženska. Bila ie to Berta Benz, ki je hotela preizkusiti avtomobil, ki ji ga je bil zgradil njen mož (Sedanji avtomobili znamke »Mercedes Benz« imajo povprečno brzino 150 km na uro, posamezna vozila pa tudi 250 km na uro).
Tudi v Franciji je med najzaslužnejšimi ljudmi za razvoj avtomobilizma bila neka ženska. Bila je to gospa Sar-razin. ki je odkupila patent nemškega izumitelja Gottlieba Daimlerja za njegov «motor m plin«.
Prva dirka v zgodovini avtomobilskega športa je bila leta 1891 na cesti med Parizom m Brestom. Pravzaprav to ni tula prava avtomobilska dirka, ampak dirka med avtomobilom in kolesarji, Meha-mk-izumitelj Armand Peugeot je »potratil« na stotine dni in noči, da bi izpopolnil svoj avtomobil in končno dobil od organizatorjev dovoljenje, da trne v dirki sodelovati.
Peugeot je s svojim vozilom dosegel nesluten uspeh — brzino 15 km na uro in brez nesreče opravil 1200 km dolgo pot. Kako velik je bil ta uspeh, se vidi iz tega, tla- šo tedaj vsi rekli, da bi na tej relaciji vsako vozilo razpadlo na kose.
Po velikanskem uspehu, ki g« je bil dosegel Peugeot, se je kmalu pozneje pod pokro-v teljstvom nekega francoskega časopisa organizirala druga dirka na relaciji Pariz-Rouen po 126 km dolgi izredno slabi cesti. To je dejansko prva dirka, na kateri so sodelovala le ((vozila brez konj«, ne glede, ali jih poganja para, plin, petrolej ali električna sila«.
Ta svoboda v izbiri motorjev se je odražala pri tem, da je pri dirki sodelovalo 35 vozil na paro, 38 na bencin,
5 na električni tok, 5 na kom-promiran zrak, 25 vozil, ki so se premikali «na razne načine« ter celo eno vozilo po «sistemu vzmeti in zobčani-ka». Največja atrakcija te dir-ke je bil velikanski avtomobil na paro, na katerem se j* poleg šoferja vozilo še devet oseb, ki so bili hkrati i potniki i strežno osebje.
Ta prva dirka pa ni bila zamišljena kot dirka. Organizatorji so hoteli le dokazati, d? morejo s temi vozili napraviti določeno pot, ne da bi to bilo nevarno za življenje potnikov in ljudi po in ob cestah. Organizatorji se tedaj verjetno še niso zavedali dejstva, da mnogi šoferji ne morejo dopustiti, da tii neko vozilo moglo biti pred njimi. In to se je pri tel «reviji» kmalu pokazalo. »Revija« avtomobilov se je kmalu spremenila v dirko. Vljudnost pa je bila tedaj mnogo bolj živa kot danes In ko je neko vozilo prehitevalo drugo, so vozači svoje tekmece vljudno pozdravljali.
Na isti «reviji» avtomobilov se je pojavil tudi avtomobil, ra katerem so sedeli bratje Michelin in trije mehaniki. Avtomobil je bil opremljen z najrazličnejšim orodjem. Občinstvo pa je obstalo kot pribito, ko je opazilo izredno novost: kolesa tega avtomobila so bila obložena z »gumastimi cevmi, ki so bile napolnjene z zrakom«.
Bratje Michelin so sodeloval’ pri dirki, da bi dokaza-1 prednost svojega izuma. Njihov dokaz pa ni imel prevelikega uspeha. Med dirko so imeli 22 defektov, ker so se gume na tedanjih slabih cestah zelo naglo izrabile. Defekt avtomobilske gume pa je tedaj predstavljal pravo dramo, ker je moral vozač odviti na kolesu kar 20 vijakov, k' so leseno kolo priklepali na ogrodje in nato novo kolo priviti spet z 20 vijaki. In to se je nadaljevalo, dokler so na avtomobilu imeli rezervnih koles. Ko pa je zmanjkalo rezervnih koles, so bratje Michelin ob pomoči svojih mehanikov krpali luknje na gu- 1
mah po starem sistemu in, če so bile luknje prevelike, tlačili .v gume seno ali slamo, kar je pač bilo prej pri roki. Popravilo takega defekta je zato trajalo včasih tudi po eno uro. Komaj 40 let pozneje pa je neki mehanik uporabil za zamenjavo obeh zadnjih koles na avtomobilu komaj 28 sekund.
Leta i891 je bila na relaciji Pariz-Brest dosežena povprečna brzina 15 km na uro, leta 1901 pa so v Nizzi dosegli že brzino 86 km na uro.
Prometne nesreče so se zato začele množiti in javnost, ki se je do tedaj že začela nad avtomobilom navduševati, se je začela proti njemu upirati. Leta 1898 je že pred začetkom dirke med Amsterda-
mom in Parizom v zadevo
vmešala policija, ki je dirko prepovedala. Ker pa s (j vozači na policijsko zahtevo niso ozirali, je postavila na cesto — topove.
Leta 1903 so organizirali dirko celo med Parizom in Madridom. Namesto dirke pa je prišlo do katastrofe. Navdušene občinstvo se je zgrnilo ob cestah in oviralo	dirkače,	ki
so že dosezali brzino 100 km na uro. Tedanje	zavore	pa
s i bile zelo slabe in marsikatero vozilo je treščilo v množico. Na koncu prve etape je bilo že toliko mrtvih :r ranjenih, da je dirko prekinila — vlada.
Dolgo let so bile vse dirke prepovedane,	dokler	jih
niso začeli ponovno uvajati v Italiji.
hajale iz korejskega spora in] vsem industrijskih naprav iz
Kitajske. V naročila se pogosto vključujejo tudi kompletne naprave za opremo tekstilnih tovarn, za tovarne papirja, za čistilnice sladkorja, mline, tovarne šibic in podobno.
Novi razvoj gospodarskih od nosov med Kitajsko in Kambodžo je povezan z ekonomsko pomočjo, ki jo je Kitajska dala Kambodži zato, da bi ta mogla dvigniti svoje gospodarstvo in tudi življenjsko raven svojega ljudstva. Ta gospodarska pomoč vključuje tudi dobavo naprav in opreme za vrsto industrijskih podjetij.
V teku 1956. leta se je še posebno pokazalo naglo povečanje blagovne izmenjave med Kitajsko in Indonezijo. Po statističnih podatkih, ki veljajo za prvo polovico letošnjega leta, je nad 90 odstotkov izvoza iz Kitajske v Indonezijo predstavljalo industrijsko blago. Znatno pa se je povečal tudi izvoz iz Indonezije na Kitajsko. V prvih 9 mesecih letošnjega leta se je kitajski, uvoz iz Indonezije, v primerjavi z blagovno izmenjavo med tema deželama v istem obdobju preteklega leta, pove-
iz «embarga» OZN.
V času korejske vojne in ob uvedbi embarga Združenih narodov na izvoz strateškega blaga na Kitajsko, je zunanja trgovina Kitajske pretrpela velikanske spremembe. Situacijo je zapletla in poslabšala dejavnost kuomintanških sil na Formozi, ki so skušale izvajati čimbolj popolno ekonomsko blokado celinske Kitajske.
Največji del zunanje trgovinske izmenjave LR Kitajske v preteklosti je odpadel na dežele tako imenovanega šterlinškega področja. To pa se je v času korejske vojne drastično spremenilo. Dočim je leta 1950 odpadlo na izmenjavo blaga Kitajske s Sovjetsko zvezo in deželami Vzhodne Evrope le okoli 25 odstotkov celotne njene vrednosti, se je leta 1953 ta vrednost povzpela na 75 odst. celotne kitajske zunanjetrgovinske izmenjave.
Do ponovne preorientacije v kitajskem izvozu je prišlo šele leta* 1954 in to pretežno v smeri povečanja izvoza v dežele jugovzhodne Azije. Tega leta se je posebno povečal izvoz v Indijo. Ze tedaj so se pokazale izredno velike mož-|£al kar za trikrat.
nosti za razširitev izmenjave tudi z ostalimi deželami in predvsem z Burmo in Indonezijo. Ob obisku U Nuja Pekingu se je Kitajska obvezala, da bo nakupila v Burmi v j obdobju od leta 1955 do 1957 | okoli 150 do 200.000 ton riža.1 V Burmi in še posebej v Indoneziji pa se je hkrati pojavilo izredno veliko zanimanje za nakup kapitalnih naprav na Kitajskem.
To, kar danes posebno označuje ponovno pojavljanje Kitajske na tržiščih jugovzhodne Azije, je, da se je ta dežela prvič v svoji zgodovini pojavila tudi kot izvoznik industrijskih izdelkov in celo industrijskih naprav in strojev Vse do pred nekaj leti so ves izvoz Kitajske sestavljali predvsem poljedelski pridelki in surovine. Na tujih tržiščih so se. poleg omenjenih poljedel
Kljub tako velikemu povečanju blagovne izmenjave med Kitajsko in afriško-azijskimi državami se na Kitajskem zelo pogosto poudarja, da je ta blagovna izmenjava še vedno znatno izpod obstoječih diskriminatorskih ukrepih, ki jih še vedno izvajajo nekatere tuje azijske in neazijske dežele. Zaradi teh ukrepov blagovna izmenjava med Kitajsko in Japonsko ter nekaterimi drugimi azijskimi in afriškimi deželami še vedno ni normalizrana. Vendar pa obstaja poztivno dejstvo, da se splošni odpor proti tem diskriminacijskim ukrepom čedalje bolj veča in da se zunanje-trgovinska izmenjava teh dežel z Ljudsko republiko Kitajsko veča ne-le iz leta v leto, ampak celo iz meseca v mesec. Kot vse kaže, bo glede tega moralo prej ali slej priti do večjih spre-
skih izdelkov in surovin, cenili imemb tudi glede trgovinskih
onosov med LR Kitajsko in Japonsko, to se pravi z deželo,
tudi znani izdelki kitajske brti in domača ročna dela. V
zadnjih letih pa izvozni spisek	je industrijsko zelo moč-
Kitajske vključuje, poleg orne- na, ki pa je bila vedno v njenih tradicionalnih artiklov, svoji trgovini močno navezana tudi različno industrijsko bla-j na kitajsko tržišče, kjer se
go kot na primer valjano J je tudi jeklo, cement, tekstilni stroji, ; nami. gradbeni material, bombažne tkanine in ielezobetonsko jeklo. V začetku leta 1955 so predstavniki Burme sklenili s kitajskimi podjetji sporazum o nakupu različne industrijske opreme in večjih količin žele-zobetonskega jekla. Burmi so pred kratkim bile izročene tudi celotne naprave in opreme za tekstilno tovarno z zmogljivostjo 20.000 vreten. V raznih azijskih in afriških deželah in predvsem v Indoneziji,
Burmi, Indiji, Kambodži, Pakistanu, Saudovi Arabiji in Egiptu se kaže čedalje večje zanimanje za možnosti nakupa industrijskega blaga in pred-
oskrbovala s surovi-
DVE LIKOVNI RAZS1AVI V KOPRU
V soboto so v Kopru odprli razstavo slikarja Lea Vilharji iz Postojne. Odprta bo v mali dvorani Gledališča Slovenskega Primorja v Kopru do 25. decembra Vilhar razstavlja 46 oljnatih slik novejšega datuma, razen tega pa še 14 motivov iz Severne A-frike, ki so nastali med vojne ali po njej, neposredno pred slikarjevo vrnitvijo v domovino.
Na Dan JLA pa bo razstavil svoja dela v hali hdtela Triglav v Kopru indijski umetnik Ritendra Mozsumdar.
ZA BOŽIC IN NOVO LETO
Vam je TRŽAŠKA KNJIGARNA pripravila vrsto knjižnih zbirk
po izredno znižanih cenah
ZBIRKA štev. 1: PET knjig samo	za . .	L	800
A. Kovačič: V registraturi ....	....	L	360
A- Kovačič: Poljske novele ....	• • • •	»	150
A. Kovačič: Narod se je uprl . . .	• • • .	»	600
Morton; Hudobčeva dota ....	• • • •	»	250
Cipico; Pajki		. • • •	»	120
SKUPNA NORMALNA PRODAJNA	CENA .	L	1.480
ZBIRKA štev. 2: PET knjig samo	za • .	L	1.100
Stendhal: Rdeče in črno		• • • •	L	620
Stefan 2eromski: Pred pomladjo	• • * »	»	840
M. Krleža; Hrvatskt bo g Mars . .	• . •	X	250
Karel Capek: Prva izmena , . . .	« • • •	»	250
Bratko Kreft: Povesti iz nekdanjih dni . . .		»	300
SKUPNA NORMALNA PRODAJNA	CENA .	L	2.260
ZBIRKA štev. t: PET knjig za	• • •	L	1.200
Avgust Senoa: Varuj se senjske roke	• • •	L	900
Tinjanov: Dekabrist liohelbeker . .	• • • •	»	340
France Bevk: Obračun ......	• • •	»	300
Mimi Malenšek: Kovinarji . .	• . . .	»	270
Anton Ingolič: Stavka			»	200
SKUPNA NORMALNA PRODAJNA	CENA .	L	2.010
ZBIRKA štev. 4: Študentovska zbirka . . .		L	1.150
Homer: Odiseja			. • •	L	400
Igo Gruden: PeSmi		 .	• • •	»	420
Mile Klopčič: Preproste pesmi . .	• • « «	»	260
Jože Pahor: Pot desetega brala		»	400
Marja Boršnik; Fran Celestin , .	. . . .	»	500
SKUPNA NORMALNA PRODAJNA	CENA .	L	1.980
ZBIRKA štev. 5: PET knjig za .	• • . .	I,	1.250
Kenneth Roberts: Severovzhodni prehod . .		L	500
Tone Seliškar: Hiša brez oken . .	• • .	»	140
Moricz Szigmond: Sandor Roža . .	• •	#	950
Anatole France: Spomini in zgodbe	. .	»	250
Darvvin: Potovanje na ladji Beagle	. . . .	»	400
SKUPNA NORMALNA PRODAJNA	CENA .	L	2.240
ZBIRK 4 štev. 6: PET knjig za .	. . . .	L	1.600
Gudmundsson: Jutro življenja1 . .	• • • •	L	700
Juš Kozak; Stezice		• • • >	»	820
Jože Pahor: Hodil sem po zemlji naši . . .		»	250
Avgust Cesarec: Novele		• • . •	»	200
Korolenko: Gozd šumi ......	. . . .	»	900
SKUPNA NORMALNA PRODAJNA	CENA .	L	2.870
ZBIRKA štev. 7: PET knjig za .		L	1.700
Flaubert: Vzpoja srca		....	L	280
Le Grand Canon; V objemu gora	....	»	1.040
Milan Sega: Balada o lastovki . .		»	190
Ignac Koprivec: Sestanki ....	....	»	350
Lalič: Pomlad nad breznom ....	....	»	880
SKUPNA NORMALNA PRODAJNA	CENA .	L	2.740
ZBIRKA štev. 8: PET knjig za		L	1.800
Gončarov: Obrov		....	L	1.420
Jean Cassou; Pariški pokol ....	, m	»	450
Janez Gradišnik: Pot iz noči ....	....	»	250
Bogomir Magajna: Odmev korakov	....	»	400
Trollope: Pod zvoniki Barchestra .	.....	»	500
SKUPNA NORMALNA PRODAJNA	CENA .	L	3.020
ZBIRKA štev. 9: PET knjig za .		L	1.900
Theun de "Vries: Mačeha zemlja .		L	980
Priestley: Poje'naj ljudje . ...	....	»	500
Miško Kranjec: Imel tem jih rad .	• . * .	»	520
C. Levi: Kristus se je ustavil v Eboliju .		»	350
Hawthorne; Hiša s sedmimi pročelji	....	»	860
SKUPNA NORMALNA PRODAJNA	CENA .	L	3.210
ZBIRKA štev. 18: PFT knjig za .		L	2.000
Thomas Hardy: Temno srce ....	...	L	1.040
Olav Dunn; Olsogski fantje ....	....	»	720
Oto Bihalji: Oktobra na svidenje		»	400
Karel Grabeljšek: V novi svet . .	• ■ . .	»	220
Karel Grabeljšek: Pisma mračnjakov	. , . .	»	840
SKUPNA NORMALNA PRODAJNA	CENA .	L	3.220
ZBIRKA štev. 11: PET knjig za .		L	2.200
Riviera: Vrtinec . . .		L	950
Janez Vipotnik; Iz zanke			»	180
Morgan Forster: Popotovanje v Indijo	....	»	500
Upton Sinclair; Petrolej		....	»	1.690
Giovanni Verga: Malavoglievi . . .			»	290
SKUPNA NORMALNA PRODAJNA	CENA .	L	3.610
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trst - Ul. Sv. Frančiška 20
in
volitev v goriški pokrajini
Objavljamo razpredelnico z rezultati posameznih stranic s pokrajinskih volitev leta 1951 in 1956 ter političnih volitev
leta 1953. Glasovi na letošnjih pokrajinskih volitvah v Ron-kah so glasovi Italijanske KP in PSI.
						
	Po kr.	1951 odst.	Pol.	1953 odst.	Pokr	1956 odst.
KPI	21.916	(28,6)	19.989	(24,4)	13653	(17,2)
Ronk*					2.127	( 2,6)
PSI			6.921	( 8,4)	4825	( 8,6)
LN®	2827	( 3,6)			2 239	( 2,8)
Skupno	24.743	(32,2)	26.910	(32,8)	22.258	(28,0)
PSDJ	6.563	( 8,5)	5.094	( 6,2)	7.409	( 9,4)
PRI			997			
Levica skupno	31.306	(40,7)	32.981	(40,1)	30.263	(38,0)
KD	35.744	(46,8)	39 668	(48,4)	38.185	(47,8)
Lipa	2.477	( 3,2)			3.048	( S,8)
PLI			1100		2.526	
PNM			1.948		907	
PMP					115	
MSI	7013		6443		4.831	
Desnica skupno	7.013	( 9,3)	9.491	(11,5)	8.379	(10,4)
Skup, štev. glasov 76.540			82140		79.875	
Razdelitev božičnih paketov brezposelnim in starčkom
Danes dopoldne ob 9. uri
bodo v prisotnosti oblasti na sedežu ECA v Ul. Baiamonti razdelili 1.117 paketov brezposelnim iz Gorice. V posameznem darilnem paketu so predvsem živila. Popoldne ob 16. uri pa bodo na istem sedežu razdelili še 525 darilnih paketov med starčke in onemogle v ECA.
Predvčerajšnjim pa je bila na prefekturi seja, kateri je predsedoval prefekt de Zerbi in na kateri so razpravljali o zimski pomoči v letošnjem letu. Prefekt je obvestil udeležence sestanka, da je bilo podpornim ustanovam v go-riški pokrajini, ki so pri vseh občinskih upravah do sedaj dodeljenih 11 milijonov lir za zimsko pomoč revežev in brezposelnih v .posameznih občinah. Tako je dobila števerjan. ska občina 55.000 lir, dober-dobska občina 230.000 lir, so-vodenjska občina 200.000 lir, goriška občina 2.900.000 lir
Naša svetovalca
V skladu z volilnimi izidi r pokrajinski svet je bil v volilnem okrožju Foljan . Re-dipuglia izvoljen za pokrajinskega svetovalca tovariš Mi-ladin Černe.
V goriški občinski svet pa je bil izvoljen s 156 preferenčnimi glasovi neodvisni kandidat na Listi naprednih Slovencev g- Rudi Bratuš.
Pokrajinski svetovalec Mladin Černe
SESTANEK MEŠANE KOMISIJE PRI RDEČI HIŠI
Z marcem za dvolastnike odprta
le bloka na Rafutu in pri Šempetru
Blok pri Rdeči hiši bo s tem razbremenjen, toda tako bo prizadeto tudi veliko število kmetov, ki bodo morati izbrati daljšo pot
Svetovalec mestnega občinskega sveta, neodvisni Rudi Bratuš
Kopališče za praznike
Mestno kopališče v Ul. Ba-gni bo za praznike imelo sle-ceč urnik: v ponedeljek bo cdprto kopališče od 8. do 19 30 ure nepretrgoma, v torek bo zaprto ves dan, v sredo prav tako. V ponedeljek 31. decembra bo kopališče odprto od 8. do 19.30 prav tako nepretrgoma. Na Novega lete dan bo kopališče zaprto.
Darovi
Dijaškemu domu so darovali. Frandolič Valerij iz Do-berdoba 40 kg krompirja; Klanjšček Ciril iz Steverjana 25 kg kakija; N. N. iz Gorice 200 lir.
Opozorilo koristnikom vode
Zaradi bližajoče se zime občinska podjetja opozarjajo vse tiste, ki imajo vodovodne šievce, da jih pravočasno obložijo s slamo ali toplim blagom, ali pa da pustijo vso noč teči malo vode, da ne zmrzne.
V sredo »e je kot napovedano sešla na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši mešana jugoslovansko - italijanska komisija, prvo delegacijo je vodil dr. Lenarčič iz Nove Gorice, drugi pa dr. de Zulia-nis, vodja goriškega policijskega sektorja.
Komisija je razpravljala o preusmeritvi dvolastniškega prometa z glavnega mednarodnega bloka pri Rdeči hiši, ki je že preobremenjen, na ostale bloke. Člani komisije ter predstavnik pokrajinska federacije neposrednih obdelovalcev Ballaben so sklenili da se bodo dvolastniki z vprežno živino lahko posluže-' vali bloka pri Rdeči hiši le do marca meseca prihodnjega leta; s 1. marcem pa se bodo morali posiužiti bloka na Rcfutu ali pri Šempetru. Ker pa je cesta, ki veže na primer Rožno dolino s Šempetrom zelo težavna za prevoz kme-t.jskih pridelkov je komisija sklenila, da se bodo dvolastniki lahko pri vhodu v sh-sednjo državo poslužili enega bloka, pri izhodu pa drugega ali obratno.
S tem sklepom mešane komisije se bo znatno zmanjšal promet na bloku pri Rdeči hiši, vendar so posebno so-vodenjski in štandreški kmetje s to odločitvijo nezadovoljni, v kolikor jih ima večina gozdove v Rožni dolini in na Ajševici in jim je torej najprikladnejša pot skozi blok pri Rdeči hiši, kajti skozi Rafut je pot daljša, skozi Šempeter pa toliko bolj nerodna.
Morda se bo po preureditvi mednarodnega bloka pri Rdeči hiši, če ne drugo leto pa pozneje lahko dalo kaj koristnega napraviti tudi za te dvolastnike, ki bodo z novo odločitvijo najbolj prizadeti
Po sredinem sestanku, se predvideva, da zgradbe, v kateri so sedaj policijski in finančni uradi pri Rdeči hiši ne bodo začeli podirati, marveč bodo to storili šele po 1. marcu, sicer pa je treba voditi računa tudi o ljudeh ki so v tej stavbi kot najemniki pa si novega stanovanja še niso našli.
V mestu se širijo tudi vest;, po katerih naj bi v dob' dveh ali treh mesecev ponov-no vzpostavili železniško zvezo med severno in južno postajo v Gorici. 2e poleti s« delavci popravili oba železniška tira, ki vežeta severni
Jugoslavijo z južnim, ki je pod Italijo. Na tej progi, ki bo začela delovati naj bi po istih vesteh tudi začasno zgradili majhno poslopje, ki m delovalo kot mednarodna postaja,
S povezavo železniškega prometa med severno in južne postajo bi bil olajšan tudi dohod mnogih prebivalcev t jugoslovanskega področja, ki imajo propustnico v Gorico, obenem pa bi tudi mnogi goriški trgovci prišli prej in z manjšimi stroški do blaga, k: ga kupujejo v Jugoslaviji.
Trgovine in pošlni uradi ob bližnjih praznikih
Trgovine goriške pokrajine bodo v prihodnjih dneh odprte po sledečem urniku;
Ponedeljek 24. decembra: odprte ves dan tudi opoldne zvečer pa do poljubne ure. Pekarne in mlekarne bodo poskrbele da bodo imele dovolj kruha in mleka na zalogi, ker bodo drugi dan zaprte.
Torek 25. decembra na dan božiča: vse trgovine bodo zaprte ves dan razen cvetličarn, ki bodo odprte do 13. ure.
Sreda 26. decembra; odprte do 13. ure mlekarne, pekarne prodajalne zelenjave in cvetličarne Vse ostale trgovine, tudi mesnice bodo zaprte ves dan
Goriški kvestor je odredil, da bodo vsi javni lokal: ra-zen krčem, gostiln brez kuhinje in vinskih točilnic odprti do poljubne ure 24., 25. in 31. decembra ter L, 5., in 6. januarja.
25. decembra bodo zaprti vsi poštni uradi, 26. decembra pa bo glavna pošta odprta dopoldne in pošta razdeljena sa. mo enkrat, zaprta pa bosta tudi ta dan poštna urada št. 1 in 2 v Gorici.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani. Ulica Carducci štev. 12, tel. 22-68.
— KINO —
CORSO. 16.30: «Polefna doba* V. De Sica, A. Lane. VERDI. 17 00: «Velikari iž gline«, H. Bogart.
CENTRALE. 17.00:	«Dekle
podeželja«, G. Kelly. VITTOHIA. 17.00:	«Ognjene
cevi«, Y. De Carlo, del mesta, ki je sedaj pod MODERNO. 17.00: «Velikani»
J ‘ i c '!V J nilil
lil": ••	_______
.
■F
i ***** *
_u u3i • “
ZADOVOLJIVA BILANCA JUGOSLOVANSKE LAHKE ATLETIKE
desetorTca najboljših
jugoslovanskih lahkoatletov
Najboljši jugoslovanski atlet v letošnji sezoni je bil Franjo Mihalič
BEOGRAD, 20. — Beograjski dnevnik «Politika» je objavil lestvico najboljših jugoslovanskih lahikoatletov za leto 1956, nekaj podatkov o prvi desetorici poleg ‘ega pa še zaključne misli o letošnjih uspehih jugoslovanske atletike v me inarodnem merilu.
Lestvica prve desetorice lahkoatletov je naslednja:
1. Franjo Mihalič
2. Stanko Lorger
3. Vehsa Mugoša
4. Krešimir Račič
5. Dako Radoševič
6. Smnjka Kaluševič
7. Zvonko Bezjak
8. Milena Usenik
9. Veljko Petrovič
10. Vlado Marjanovič
Franjo Mihalič je že 10 let
med najboljšimi jugoslovanskimi tekači na dolge proge. Osvojil je mnogo nagrad in večkrat -zmagal na velikih tekmovanjih doma in v tujini. Največji uspeh pa je Mihalič dosegel z osvojitvijo srebrne kolajne v maratonskemu teku na letošnji olimpiadi v Melbournu. Mihalič je danes star 36 let in lahko je reči. da je njegov uspeh v Melbournu prišel na koncu njegove kariere kot krona vseh njegovih dosedanjih uspehov in naporov. Mihaličevo drugo mesto v Melbournu je istočasno največji letošnji uspeh jugoslovanske atletike v mednarodnem merilu in je zato njegovo prvo mesto na lestvici povsem upravičeno.
Stanko Lorger na evropskem prvenstvu 1. 1954 ni imel sreče, čeprav je bil dobro pripravljen. Toda njegova športna resnost je bila poplačana v Melbournu, kjer je v finalu na 110 m z zaprekami osvojil 5. mesto, čeprav so mnogi menili, da se ne bo uvrstil niti v finale. Bil je odlično razpoložen in je v odločilnem trenutlku premagal nekatere, ki so sicer boljši od njega. Lorger je letos izenačil tri državne rekorde: 100 m —- 10,5, 200 m — 21,7, 110 m zapreke
— 14.3.
Veliša Mugoša je bil do o-limpijskih iger prav gotovo najboljši letošnji jugoslovanski lahkoatlet. Dosegel je tri nove državne rekorde: 1500 m
—	3’44”0, 3000 m —	8’05”4.
5000 m — 13’58”8. Toda v finalnem teku na 5000 m v Melbournu ni izpolnil pričakovanj in je zaradi hitrega tempa, ki so ga diktirali boljši od njega, sredi proge odstopil. Pred tekom samim se ni dobro počutil, ker pa je mislil, da gre le za prehodno slabost je le nastopil in pri tem izbral slabo taktiko. S tem je zamudil izredno priložnost in sedaj mu ne preostane drugega kot da se skrbno pripravlja za rehabilitacijo, ki mu jo
nudi evropsko prvenstvo leta 1958 v Stockholmu.
Krešimir Račič je s svojim državnim rekordom v metu kladiva (62.80), ki ga je dosegel pred odhodom v Melbourne in s sestim mestom, ki ga je dosegel na olimpiadi v družbi najboljših metalcev na svetu, dosegel doslej v svoji kratki športni karieri največji uspeh.
Dako Radoševič je za več kot 1 m izboljšal državni rekord v metu diska (53.04), v Melbournu pa je zavzel 8. mesto. To je za začetek njegove atletske kariere več kot odlično, ima pa velike izglede, da postane eden najboljših metalcev diska na sve*u.
Smiljka Kaluševič je kar trikrat v sezoni izboljšala državni rekord v metu kopja. Njen rezultat 48.81 je bil boljši od olimpijske norme.
Zvonko Bezjak sodi s svojim metom 61.39 med najboljše metalce kladiva na svetu, vendar zaradi omejenega šte-
vila ni mogel v Melbourne, kjer bi se gotovo uvrstil med prvo desetorico.
Milena Usenik je dvakrat izboljšala državni rekord v metu krogle. Odhod v Melbourne ji je zagotovil met 14.85. Z devetim mestom v finalu je izpolnila pričakovanja.
Veljko Petrovič je v tekočem letu dosegel naslednje rezultate: 100 m — 10.6. 200 m — 21.7, 400 m — 48.9. V mednarodnem srečanju s poljskimi atleti je zmagal v teku na 200 m, v finalu moštvenega prvenstva pa se je trikrat povzpel na podstavek zmagovalca.
Vlado Marjanovič letos ni bil v takšni formi kot preteklo leto a je kljub temu z zmago na balkanskih igrah ter z zmago nad najboljšim romunskim skakalcem Seterom z rezultatom 197 za*'užil 10. mesto.
Zmaga jugoslovanske reprezentance na balkanskih igrah, časten rezultat z močno ekipo
Poljske, številne zmage najboljših atletov doma in v tujini, srebrna kolajna Mihaliča, peto mesto Lorgerja, šesto Račiča, osmo in deveto Rado-ševiča in Usenikove na olimpiadi. zmaga juniorske reprezentance nad mladimi atleti Grčije, zredn) državni rekordi Mugoše, 24 novih in 5 izenačenih državnih rekordov, to so bili največji uspehi jugoslovanskih atletov v pretekli sezoni. Doseženi splošni nivo rezultatov je zelo visok in lahko rečemo, da je doba krize v jugoslovanski lahki atletiki minila.
Prvenstvo Evrope v lahki atletiki bo 1. 1958 v Stockholmu in Jugoslovanska lahkoatletska zveza vrši že obsežne priprave za to tekmovanje, ki bo obenem tudi prva etapa v pripravah za olimpijske i-gre. ki bodo 1. 1960 v Rimu.
PRED DVOJNIM GOSTOVANJEM NOGOMETAŠEV
TRIESTINA NA POT V RIM IN FLORENCO
Skoraj golov povratek Ferraria, Brighenti na 10 dnevnem dopustu
NOGOMET
Dinamo - Ujpest 5:1
ZAGREB 20. — Prijateljska nogometna tekma med Dinamom iz Zagreba in Ujpestom iz Budimpešte se je zaključila z visoko zmago Dinama 5:1. Madžari so upravičili svoj sloves samo v prvem polčasu. Za visoko zmago domačih je zaslužna predvsem krilska vrsta, v kateri je Režek odlično zamenjal Horvata. Izvrstno je igral tudi Conč.
ZA POKAL EVROPSKIH PRVAKOV
Včeraj 3 stopinje nad ničlo
Po dveh mrzlih in meglenih dneh je včeraj v Gorici nastopilo lepo sončno vreme in toplomer je kazal tri stopinje C nad ničlo■ Upajmo, da bo tako prijetno vreme trajalo tudi za praznike m nam omogočilo daljše izlete in obiske sorodnikov in prijateljev.
Nesreča delavca
Včeraj popoldne je avtomo-ail Zelenega križa odpeljal na delavsko ambulanto 53-letnega Silvia Zoruttija iz Ul. Colom-lo 23, ki mu je na delu v livarni padel na nogo težak predmet. Najbrž ima zlom. ljeno leyo golenico.
HONVED - BILBAO 3:3
Ker je Honved prvo tekmo izgubil je izločen iz nadaljnjega tekmovanja
Nogometna enajstorica Honveda
BRUSELJ, 20. — V drugi tekmi za pokal evropskih prvakov sta danes igra la ,v Bruslju španski prvak Atletic iz Bilbaa in Honved iz Budimpešte neodločeno 3:3 (1:1). S tem rezudatom se je kvalificiral v četrtfinale Atletic, ker je v prvi tekmi, ki je bila v Španiji premagal Honved s 3:2:
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Honved:	Farago; Rakoczi,
Dudas; Boszik, Ba-nvai, Kptasz; Budai. Kocsfo. Machos. Puskas, Czibor.
Bilbao: Carmelo; Orte, Tra-pro; Igartemendia, Garay, Ma-guregui; Arteche. Maroaida. Arieta, Merodio, Gajnza.
Gole so dosegli:	v prvem
polčasu v 2; Merodio, v 6' Budai; v diugem polčasu v 24' Arieta, v 25’ Merodio, v 30’ Kocsis, v 39’ Puskas.
Spanci so začeli bliskovito in že po dveh minutah prešli v vodstvo z ostrim strelom Me-rodia na predložek Gsinze. Toda madžarski napadalni trio je takoj pokazal svojo sposobnost in ze 4’ kasneje dbsegel izenačenje. Puskas je ostro streljal v teku in Carmelo je žogo odbil toda prešibko, tako da je prišla do Budaia, ki jo je brez težave porini) v mrežo. Do konca prvega polčasa so bili Spanci v lahni premoči, ki pa je niso mogli izraziti v golih. Odlični so bili v obrambi, kjer je bil njihov najboljši moz vratar Carmelo.
Drugi polčas se je pričel s popolno premočjo Spancev, lei so ponovno prešli v vodstvo
v 14’ z oetrim strelom srednjega napadalca Arieta, ki je odlično izkoristil Gainzov predložek. Le minuto kasneje je dosegel trt ji gol za Bilbao Merodio, ki je najprej preigral Ban>aia in nato se vratarja Faraga in šel z zogo vred v mrežo. Ob tej priložnosti se je Farago poškodoval, tako da je moral zapustiti igrišče. V gol je sel Csibor dokler se Farago ni vrnil z obvezano glavo.
Madžari niso popustili. V 30’ je-Kocsis s točnim udarcem z glavo spremenil v gol lep Pu-skasov predložek, v 39’ pa je dosegel izenačenje Puskas, ki je usmeril v mrežo zogo, ka-tfero je iz kornerja streljal Csibor.
Po tekmi je madžarski športni funkcionar Sebes izjavil, da so Hcr.vedu podaljšali dovoljenje za nastopanje v tujini do 30. marca.
Po tej tekmi so znani že vsi četrtfinalisti razen enega, ki bo po vsej verjetnosti CDNA iz Sofije, ki je v prvi tekmi premagal bukareštaoski Dinamo z 8:1.
Nasprotniki v četrtfinalu bobo naslednji:
Manchester - Bilbao, Real Madrid Nizza, Fiorentina Grasshoppers, Crvena zvezda (Beograd) - Dinamo ali CDNA.
Po vesteh iz Bruslja, ki so prišle v London, naj bi madžarski nogometaš Puška* izrazil željo, da bi igral pri kakšni angleški enajst.orici. Ta vest je vzbudila pri Angležih veliko zaoovoljstvo, saj srna trajo Pu,kasa za najboljšega nogometaša na svetu. Puskas
na} bi nekemu angleškemu
novinarju dejal, da bi najraje igral pri Manchester Unitedu West Bromwichu ali pa pri Wolverhamptonu. Angleži upajo, da si bodo pridobili (udi druge najboljše madžarske nogometaše. Med drugimi je ze prispel v Anglijo krilec MTK Istvan Kovacš. ki bo igral za Wolves.
* * *
BUDIMPEŠTA. 20. — Po dvomesečni prekinitvi bo 23. dec. začela ponovno delovati na madžarskem nogometna stava, Stavni stolpec vključuje 9 tekem italijanskega in 6 tekem francoskega prvenstva ter mednarodno tekmo Nemčija - Belgija.
HOKEJ NA LEDU
MILAN, 20.	— Milansko
moštvo Milan-Inter je v povratni tekmi premagalo švicarsko moštvo Ambri Piotta s 6:2. V prvi tekmi, ki je bila v Švici, so Milančani izgubili s 5:3.
BEOGRAD, 20. — Večkratna prvaka Poljske in Madžarske v hokeju na ledu,, varšar-ski CWKS in budimpeštanski »Ferencvaros«, sta prispela včeraj v Beograd, kjer se bosta udeležila tradicionalnega hokejskega turnirja ob proslavi JLA.
CATCH
ROKOBORBA
BOLOGNA, 20. — Jutri bo v športni palači v Bologni dvoboj v ameriški rokoborbi Kcatch« med reprezentancama Italije im Grčije.
Triestina se pripravlja na dva zaporedna nastopa na tujih igriščih, najprej v Rimu proti Laziu in nato v Florenci proti Fiorentini. Nedvomno gre za dve težki srečanji, ki vsaj na papirju le malo obetata za tržaško enajsterico, toda Triestina kljub temu ne povezuje potovalne cule brez vsakih upov. Dejstvo je namreč, da so «muleti» doslej skoraj redno igrali bolje zunaj kot doma, čemur bo v prvi vrsti na.iorz vzrok bolj previdna. če hočete defenzivna taktika, v drugi vrsti pa občutek, da jih ne spremlja direktno kritična tržaška publika, ki jim je letos pripravila ze marsikatero grenko urico. Čeprav je Triestina trenutno na 4. mestu v družbi se štirih spremljevalcev donečih imen kot so Juventus. Roma, Napoli in Sampdoria, tržaško nogometno občinstvo s svojim moštvom oz. z njegovo igro kMub temu ni zadovoljno, kar dokazujejo žvižgi na skoraj vseh domačih tekmah. Predvsem o-čita trenerju Pasimatiju. da se pretirano poslužuje previdnostnih taktik na škodo lepe igre. Ta očitek nedvomno drži, toda vprašanje je. kaj bi ista nogometna publika očitala Pasinatiju, če bi na primer njegovo moštvo igralo lepo za oko, a bi istočasno bilo na dnu lestvice namesto r.3 četrtem mestu, kjer jg sedaj?
Toda pustimo ob strani to polemiko, čeprav gre za pomembno načelno vprašanje, ki je še posebno akutno v Italiji, kjer se ie nogomet cprevrgel v neke viste trgovino. Poglejmo raje kako je s pripravami Triestme. Zadnjega treninga so se udeležili vsi izbrani nogometaši Triestine. ki prihajajo v poštev za sestavo e-najstorice razen Rrighentija. kateremu so po nasvetu zdravnika dovobli 10-dnevm dopust. Prisoten je bil tudi Ferrario. ki je prestal kazen in ki se je medtem tudi popolnoma pozdravil, tako da je njegov povratek v moštvo skoraj gotov, «Titularci» so odigrali skrajšano trening tekmo proti moštvu m.adincev in rezerv, za katere je branil Bandim. medtem ko je vrata 1. moštva čuval Rumich.
Titularci so nastopili v naslednji postavi: Rumich; Bel-Ioni, Brunazzi; Petagna, Claut Tulissi: Szoke, Mazzero Cazza-niga, Petris, Renosto.
Ferrario in Olivieri sta trenirala posebej, prav tako tud rezervni vratar Nuciari, ki ie že toliko okreval, da lahko igra z žogo.
Titularci so dosegM 6 golov proti trem- Uspešni so bili Szoke in Fetris po dvakrat ter Cazzamga in Renosto po enkrat. Vsi člani 1. moštva igrali zelo prizadevno in so očitno v dobri formi. Nekoliko skrbi dela le zdravstveno stanje Olivierija. kateremu so se povrnile bolečine v nog
Včeraj* so bili «titularci» na običajnem četrtkovem sprehodu na Krasu in sicer v Re-pentabru, danes pa bodo imeli zadnji trening pred odhodom v Rim.
NOGOMET
LIEGE, 20. — Nemška mladinska reprezentanca je premagala belgijsko s 3:2 (0:1).
FRANKFURT, 20.	—	Ma-
džarska enajstorica MTK (bivši Voeroes Lobogo) je igrala neodločeno 3:3 z reprezentanco Frankfurta.
BOKS
Pefillijeva zmaga v Marseillu
MARSEILLE, 20. — Italijanski boksar peresne kategori-
je Letterio Petilli je premagal po točkah v 10 dramatičnih rundah Francoza Lamper-tija iz Marseilla. Na kraju dvoboja sta bila oba boksarja zelo zdelana. V 4. rundi j* sodnik opozoril Lampertija zaradi nekorektnega, boksanja. Petilli, ki je majhne rasti, je Lampertiju vsilil boks na bližino, s čimer je onemogočil, da bi ta razvil svoj stegnjeni udarec, ki predstavlja njegovo največjo moč.
V okviru iste prireditve je Italijan Marotto (lahka kategorija) prisilil k predaji v 5. rundi Francoza Duboisa.
BERLIN, 20. — Nemec Ger-hard Hecht. bo branil naslov evropskega prvaka srednjetez-ke kategorije 25. januarja v berlinski športni palači proti rojaku Hans Stretzu.
LONDON, 20. — Angleški
boksar welter kategorije Peter Waterman je obdržal svoj naslov v borbi z Johnsonom, ki je bila 17. t. m. v Birmingh-manu. Angleška boksarska zveza je Watermaia določila za Marconijevega izzivalca, vendar je le malo verjetno, da bi Marconi tak dvoboj sprejel ker mu je ponudbe za dvoboj za evropsko prvenstvo stavilo pred Watermanom ze 6 drugih evropskih boksarjev.
ROKOMET
BEOGRAD. 20. — Reprezentanca Beograda v malem ro-kometu pojde danes v Bukarešto, kjer se bo 23. decembra pomerila z izbranim moštvom Bukarešte v okviru tekmovanja evropskih mest, ki ga je organiziral športni dnevnik «L’.equipe» Zmagovalec se bo v četrtfinalu pomeril z reprezentanco Prage. Na turnirju bodo razen jugoslovanskih rokometašev sodr'ovali tudi reprezentanti M * rske, Avstrije in Švdske.
LAHKA ATLETIKA
'haros 'šče delo v Bruslju
BRUSELJ, 20. — Madžarski tekač na srednje proge Sandor Iharos je skupno s svojo zaročenko madžarsko rekorderko v metu kopja, ki je bila tudi v Melbournu, prišel v Bruselj. Ibaros je izjavil, da še ne more reči kakšna bo njegova končna odločitev, da pa se mis1; v najkrajšem času poročiti in si poiskati delo, da se bo lahke preživljal. Skušal bo priti v stik s svojim trenerjem Igloijem in s svojim prijateljem Taborijem. ki s*3 ostala v Melbournu. Na vprašanje, če bi pristopil h kakšnemu belgijskemu moštvu ie izjavil, da bi bil zadovoljen, če bi giogel nastopati za «BrU-xelles 'Racing«.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 21., 22. in 23. t. m. ob 18. uri film:
«P0SL£DNJI
MOST
Ne zamudite prilike ter oglejte si ga že prve dni in ne čakajte na nedeljo.
OOGCOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOaPC.^.,.,noor000000000000000000000000000000000000000000000000006000000000000000000000000000000000000000000j0000c0000000000cj000000000000(300č300000000000000000
DOBRIČA ČOSIČ
Drnec le sonce
♦Tole tu zdaj ni več zate. Sedaj je težaven položaj. Pojdi domov pa če si boš res zelo želel, pridi na pomlad.«
♦Meni to praviš, tovariš Pavle. Jaz naj bi bil dezerter .N me strah za življenje, da veš! Nisem strahopetec, tovariš
pavie >
♦Domov moraš iti. Ukazujem ti! Nikakršen dezerter nisi,« je dejal Pavle trdno odločen, da bo poslal dečka domov; čutil se je odgovoren za njegovo življenje.
«Ne grem... čemu z menoj tako?...» Je zahropel Malisa in
ni «Ma°^CaprUateUa moj, rad te imam! Ti si odličen partizan. Poslušaj me pa pridi spet, ko bo minila ofenziva.«
♦Nočem zbežati! Kaj, da mi bodo rekli na vasi, da sem
strahopetec!«	.	*
Mališa se- je komaj obvladoval, da m zajokal. Pavletu mu ga je postalo žal. Tudi mu ni bilo prav, da je začel z njim razgovor
♦Dobro, Mališa, pojdiva! Dovolj sva govorila,« Je na koncu strogo dodal in odšel z njim k odredu.
10.
Najprej je Munja zalajal: hripavo, razjarjeno, Njegov lajež se je razlegel v ledeni temačnosti planine in utihnil v globokih soteskah.
Nato pa je začel cviliti in z nogami kopati v sneg ter ga metati v obraz Pavletu in Nikolu, ki sta čepela v zaklonu za bukvijo na koncu desnega krila zasede. Vsi partizani z Učom in Pavletom vred so čutili, da je zaseda usodna: zaceliti mora rane včerajšnjega poraza, preskrbeti odredu strelivo in pomagati uresničiti dvoje nasprotnih si smotrov, ki sta se zanju borila Pavle in Uča. Pavle je hotel s to zasedo pripraviti odred na dolg pohod, Uča pa opravičiti včerajšnji poraz in dokazati, da je mogoče na domačem terenu, v planini, najuspešneje tolči Nemce.
Pes je znova zalajal v mrak.
♦Gredo!« je šepnil Nikola.
»Nič ni slišati. Ne dovčli mu, da bi lajal, odvedi ga nekam,« je odgovoril Pavle.
♦Zanesljivo gredo! Munja Nemce vedno začuti...«
Pavleta je spreletela groza, polna vsakovrstnih slutenj. Prezebli prsti so otipavali orožje. Za orožje sta zgrabila tudi Nikola in Mališa, ki sta čepela poleg njega. Stanko je odklopil puškomitraljez in še trdneje namestil njegove noge v sneg.
Nekaj trenutkov Je vladala tišina, nato pa je pes znova, še bolj besno in otožno zalajal. Nikola je stegnil roko in ga pobožal po hrbtu.	...	,,	.
♦Izdaja nas... Nikola, primi ga, zaboga!« je šepnil Pavle. ♦Če so nas odkrili, je vse propadlo,« je hotel reči, pa se je vzdržal.
Mališa je nežno šepetal psu:
♦Tiho, tiho, Munja!«
Več psov je zalajalo, nato pa sta se med laježem utrgala naprej dva psa. Munja je umolknil.
♦Nemška!»	*
♦Gotovo!«
«Kaj bomo!«
♦če bosta pridrla k nam, bomo streljali. Vsega tega je kriva tvoja mrcina! No, daj, povej, kaj naj zdaj storimo?« se je jezil Pavle in niti sam ni vedel, kaj naj stori, če bosta psa, ki sta prav gotovo za to izučena, pridrvela nanje. Omahoval je: naj streljajo ali molče. Psa jih bosta napadla, ne bodo mogli molčati, če bodo streljali, bodo razkrili zasedo.
Nikola sam ni vedel, kaj naj stori. «Mar naj pes prinese nesrečo?« je drhtel.
Nemška psa sta se naglo bližala. Njun lajež je drvel kakor veter.
♦No, zdaj imaš! Drugič pa spet vleci s seboj to mrcino! Ubil bom najprej njega, da veš!« je jezno govoril Stanko.
Ko sta se nemška psa približala, ju je bilo v mraku videti kakor dvoje dirjajočih črnih škratov in Munja je zarenčal, zacvilil kakor pred ujedo, skočil iz zaklona in jima zdrvel naproti.
♦Zdaj je konec!« je zašepetal Pavle.
♦Munja-a-a!« je stisnil zobe Nikola.
Psi so se spopadli in začeli boj.
Vsi so se oddahnili. Tudi Pavle je vztrepetal za usodo Munja, ker se mu je ta hip zazdelo, da je vse odvisno od njega.
Psi so se pobesnelo grizli, davili, cvilili, gonili v krogu, naglo menjali prostore, se približevali in oddaljevali od partizanov. Iz vsega tega pa je bilo jasno slišati hripavo tuljenje Munja.
♦Drži se, nesrečnik! Ne	daj se	Nemcem!« je šepetal Nikola;
bil je ponosen in žalosten	zaradi	svojega	psa, ki so se v nje-
govem glasu čutile bolečine zaradi ugrizov nemških policijskih psov, Izučenih za napadanje ljudi.
♦Kaj naj storimo, če bo pobegnil k nam?« je vprašal Mališa.
Nihče mu ni odgovoril.
♦Munja a a! Ovčine mu bom dal, če bo zmagal,« je trepetajoče šepetal Nikola.
Pavle ga je potegnil za rokav, naj	molči. Pridvignil se
je	in gledal klobčič psov,	ki so	se med	seboj borili za živ-
Uenje in smrt.
♦Munja se izmika k nam!«
♦Razkril nas bo! Prav gotovo!.«
♦Uh, vraga...«
♦Streljal bom!«
♦Ne! Ti si nor!«
Pavle, Nikola in Mališa so si razburjeno prišepetavali.
Nenadoma so psi umolknili, kakor da so mrtvi. V tišini
se je Culo povelje v nemškem jeziku, škripanje snega P<k* čevlji in žvenketanje orožja.
♦Blizu so! Bodite pripravljeni!« je strogo zašepetal Pavle-
Psi so ponovno zarenčali, zahropli; eden med njimi je očitno težko ranjen cvileč zastokal. Med bojem so se ps* približevali zasedi. Čedalje bolj jasno je bilo videti njihove gibe. Nikola se je trudil, da bi prepoznal Munja: kakor hitro pa je mislil, da ga je prepoznal, so se psi pomešali in ga je izgubil izpred oči. Videti je bilo, da se Munja umika pred premočnima nasprotnikoma.
Nihče več ni mislil nase. Ljudje so strastno sodelovali v boju živali; ta hip jih je mučil samo izid njihovega boja-Nikola je ponovno prijela skušnjava, da bi ustrelil v psa. za katerega se mu je zazdelo, da je nemški. Tedaj pa, ko se je boj približal le na nekaj metrov proč od zasede, ko so partizani začeli vstajati, ne da bi sami vedeli, kaj naj store, je Munja zavil v stran in zdrvel v sotesko. Za njim sta se divje pognala nemška psa ter srdito tulila in cvilila.
♦Niso nas opazili...« je z olajšanjem vzdihnil Pavle.
♦Munja nas je rešil! Samo da ne bi poplačal z glavo!« Je zadovoljno in žalostno dejal Nikola.
Čedalje bolj se je oddaljeval živi, srditi klobčič psov, dokler se ni končno slišal le še zaripel odmev njihovega davljenji1 v soteski.
Boj je trajal dalje, se oddaljeval, toda ri ponehaval.
Na rebri je zavladala tišina. Daleč v gozdu so se slišale veverice. Takšna tišina je trajala kakšnih deset minut. Obe vojski sta spremljali boj psov in molčali, napeto pričakujoč, kakšen bo njen izid. Kakor kaže, Je to Nemce presenetilo! niso vedeli, da je Munja partizanski pes, ki je s tem, da ,ie navalil na njihova policijska psa, rešil partizansko zasedo, da ni bila razkrita. Ko so najbrž že izgubili upanje, da se bosta njihova psa vrnila, ker se je lajež čedalje bolj oddaljeval in postajal čedalje bolj nerazločen, je nemško strelsko vrsto spreletelo nekakšno povelje. Začulo se je žvenketanje orožja in takoj nato težki koraki kolone po globokem čelen? snegu, ki je pričel zmrzovati. Nemci so šli naravnost proti partizanski zasedi.	(Nadaljevanje	sledi).