PoSfnieta pSsfana v golovinK Let© WB„ žt, 55. ¥ llublfasti, v četrtek 9„ m&srea 1922, Pmam. it. 75 par. 1 "»-»'.»juuiim-3i.^m« m.—mrn.1-»]um-11 irr~r~nnftmrr~ ‘rarmrrr — i-tt—»—»muftjtmruMMl—Bi-K*r*m m — ■ ■ •'oranai'^.'*' T*TJT8BOIHWWPBIWIWWB—WMWWWWWWWBW—|H— HBPREJ Glasilo Sedalisti&ie stranke Jiiaosiavile. Izhaja razen pondeljka in dneva po praz-uiku vsak dan. Uredništvo m upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 2V: pšeničnih kg. celoletno BO pk. V marcu 1922 računamo pk po 4 din. . Oglasi; prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Letnik -V., Štev. 10. Četrtkova Številka „VtAPRZJA“ izhaja kot tednik LJUDSKI <§LAS bbpbmmhbmhebmi Glasilo Kmatsko-dalavske zveie. Stane letno 72 pk = 2S 80 din, mesečno 0-60 pk = 2*40 din. (V marcu 1922 velja 1 pk 4 din.) Življenje je resno. Kadar se zgodi nesreča, se ljudje vselej vprašujejo, kdo je kriv. Pri tem se mnogokrat lahko zmotijo, tem bolj, ker sc Pred nesrečo ponavadi prav nič ne brigajo za tiste razmere. Če ubije otrok kozarec, ga mati natepe. Predno se ie na ta nesreča zgodila, se mati ni nič brigala za otroka in njegovo gospodarjenje okoli kozarcev. Morebiti ga je opazila, morebiti se je še celo bahala: poglejte, kako je moj otrok pameten in oprezen, sam si zajema vode, pa nikoli ne ubije nobenega kozarca! Dekle, ena najboljših, ki bi bila prihodnje leto že kot učiteljica imela nastopiti vzvišeno službo med narodom — se je ustrelila iz strahu pred šolo. Gotovo ni bila posebno trdna, velikanska strahopetnost se mi zdi, če se kdo boji življenja tako, da si ga sain vzame. Ljudstvo bi reklo še več: zmešalo se ji je! Toda od česa se ji je zmešalo? Kaj je nanjo tako strahovito vplivalo? Stroga šola! Pa učiteljišče mo_ra biti strogo! Kdor ima zrelostni izpit v žepu. postane vodilna oseba v tisti delavnici, ki obdeluje, preobraža in oblikuje našo bodočnost Kajti mladina je res naša bodočnost. Kdor oblikuje našo bodočnost, mora biti zmožen za to! Torej mora biti učiteljišče stroga šola. Mladina, ki ni dovolj resna, naj se Ne bodite preveč občutljivi! (Šola — gledališče — uradi.) gre učit česa drugega, saj je mnogo poklicev! To je jasno. Prav tako jasno m je, da morajo biti zmožni tudi tisti, ki oblikujejo bodočnost naše bodočnosti, ki vzgajajo naše bodoče učitelje. In ti -morajo biti zmožni tako, da znajo — razen drugega — tudi pravilno ločiti zmožne učence od nezmožnih, da znajo zmožne pravilno voditi k napredku, nezmožne pa pravočasno brez tragike odstraniti. Ce si je resna, nadarjena in pridna gojenka vzela svoje mlado življenje, potem si moramo misliti, da na tem zavodu ni tako. V tem nas potriuje še dejstvo da vlada tam večkrat zbeganost, da se je zgradila strahu zopet druga gojenka, da je padel v nezavest celo močan, zrel mladenič — e, nič pretrde niso naše besede, čo trdimo, da vlada tam strah, kar pri vzgoji ne sme in nikakor ne sme biti. Profesorji hočejo dokazati svojo zmožnost vsak v svoji stroki. Takih strok ali predmetov je pa na učiteljišču 15 do 16. Po 36 m* ua teden imajo gojenci pouka, 6 m napete pozornosti na dan, to ni malenkost. Po vrhu pa hoče še vsak profesor, da se pripravljajo za njegov predmet tudi doma, nihče pa ne upošteva, da njegov predmet ni edin! Že šolski ustroj sam torej ni dober, ker zahteva preveč proti staremu reku: non multa, sed raultum! (Ne Umetniških večer v Trbovllah. V nedeljo 5. t. m. se je vršil v Trbovljah pod okriljem »Svobode« v veliki dvorani Delavskega doma umetniški večer »Kluba mladih«, ki je uspel nenavadno dobra Prostorna dvorana je bila nabito Polna tako v parterju kakor tudi na galeriji. Poslušalcev je bilo okoli 800 iti to so bili večinoma sami delavci in delavke. Umteniski večer je otvori! pesnik Podbevšek s svojim govorom o »Raketi iz svetovne norišnice«, v katerem je govoril ° razv.°-*u umetnosti, o današnji dejansko najnižji kulturni stopnji skoro absolutne-ga vladanja nacionalizma, militarizma, kapitalizma in rimsko-katolicizma. V na-daljnem svojem govoru se je spravil nad popolnoma napačno šolsko vzgojo, ki vzgaja same »dobre« državljane, oz. avtomate. »Anarhistov«, kakor jih že imenujejo, ali še boljše močnih osebnosti je malo, ker ne skrbe vlade za resnični napredek. Toda novo stoletje zahteva no-.vega in sicer celega človeka, ki sc bo dvignil preko umetno napravljenih mej visoko proti centralnemu solncu. Gotovi odstotek človeštva že dejansko odkriva novo Azijo, Afriko. Ameriko, Avstralijo in nje otoke. Kali za tega novega človeka žc klijejo in sicer je njegov predhodnik olrča nezadovoljnost. Usmerila sta jo naj-večja ženjja preteklega stoletja, Marks in Engels s svojim socialističnim svetovnim naziranjem, ki že dejansko vsebuje vse duševne težnje sedanjih Tagorejev. Zanimanje je ostalo nezmanjšano, ko je pričel govoriti pesnik Podbevšek o inladi umetniški generaciji, ki se dobro zaveda svojega razmerja do bližnjega, do države in vesoijncsti. Omenil je tudi, da je umetniški večer v Trbovljah velevaž-nega pomena, ker so položili mladi tega dne temelj reorganizacije »Kluba mladih«, ki se je izrekel ne samo za kulturno, temveč tudi za politično in sicer socialistično delovanje. Mladi se nočejo udejstvovati zaradi pozerstva kakor nekateri zastopniki mlade umetnosti, katere so izključili iz svoje srede". Omenil je še revijo »Trije labodje«, ki bo zgubila z drugo številko, t— če bo sploh izšla — svoj namen in pra- mnogo stvari, temveč nekaj, pa tisto temeljito! )Zadnji čas je, da dobi učiteljišče peti letnik, rajši kar še tudi šestega.! Posebno če mislite, da je res potrebno ubi-. jati našo mladino še tudi s srbohrvaščino in cirilico! (Neslovenci imajo v Jugoslaviji za 1 predmet manj, ker se jim slovenščine ni treba učiti!) Non multa, sed multum velja pa posebno šc za posamezne predmete. V staro šaro s profesorji, ki mislijo v par urah vtepsti gojencem v glavo vse, kar sami. znajo, da še več, kajti gojenci se uče 16 predmetov, pa skoro vsakega pri drugent profesorju! V staro šaro posebno s tistimi, ki mislijo, da morajo gojenci izven šole misliti samo na njih predmet, kakor da bi drugih 15 ne bilo! Sploh trdi moderno vzgojeslovje, da se mora doseči učni smoter med poukom in ponavljanjem v šoli, ne z domačimi nalogami. Kdor nalaga mnogo dela za dom, bodisi pismenega ali. spominskega, dokazuje, da ni zmožen vzgojitelj, ali pa da je prekomoden; po domače: prelen. Nikjer ni komodnost tako; škodljiva, učitelj se mora žrtvovati, sicer ni nič vreden! Pa brez zamere! Učiteljišče je naša zadeva, pravico imamo povedati resnico gojencem in gojiteljem, ker ne trpimo, da bi se nam kozarci razbijali! * 1 ; Če bi imeli več časa in prostora, bi napisali podobno dolgoveznost tudi o gledališču, Tudi tam nam razbijajo kozarce, čeprav samo lončene, ker si boljših še nismo mogli preskrbeti. Pa tudi teh je škoda! vico do obstoja, ter zaključil svoj govor z vzklikom, da je mladega umetniškega pokolenja sedanjost in bodočnost. Za njim je nastopil pesnik Tone Seliškar, ki je žel ravnotako kakor pesnik Podbevšek burna odobravanja. Umetniški večer je bil namreč slavnostni večer izrazito proletarskega pesnika Seliškarja, ki je nastopil z 24 pesnitvami iz svoje elementarne zbirke »Trbovlje«. V temni dvorani so bili vsi obrazi zamišljeni in videti je bilo, kako se trudijo poslušalci razumeti vsako misel. Gotovo je, da so delavci bolj razumeli prireditelje kot jih je v ljubljanskem »Mestnem domu« omrtvičena buržoazna publika. Seliškarje ve pesnitve so napravile velik utis, saj je zr- lo delavstvo vse svoje trpljenje prav jasno pred seboj v vsej svoji goloti. * Odbor »Kluba mladih«, ki šteje skoro vse mlade sile, zastopajo sedaj pesnik Anton Podbevšek, romanopisec Angelo Cerkvenik, pesnik Tone Seliškar, režiser Silvester Škerl in pisateljica Štefanija Ravnikar. Pomislite, če spode iz gledališča občinstvo domu: danes ne bo nič, ker je neka igralka bolna! Naše občinstvo, ki še itak ne zna ceniti gledališke umetnosti, pa v največji brozgi zastonj tja in nazaj! Polovica tistih ljudi bo sovražilo gledališče par let, če se nam ne posreči hitro najti kje kakšno kobilo, ki bi bila primerna za nu oder, kakor svoj čas Krpanova. Kaj pa še. ko je zvedelo tisto občinstvo, da v resnici ni bil nihče bolan, temveč so se le ženske kujale, oziroma so hotele pokazati, kdo da so! E, preveč smo negovali svoje izvoljenke! Povsod menda smo se» navadili nositi po rokah vse osebe, ki so nam enkrat v čem ustregle, potem so si pa seveda vteple v glavo, da brez njih ne moremo biti, da smejo torej kar drva sekati na naših glavah. Prijateljica! smo rdeči pod kožo, tako sekanje nam ni všeč, pa čeprav nam zato „Naprej” od-t>aveš! Tudi najboljša igralka nima prašiče oditi iz gledališča, ker ji je garderoba premrzla! Kdor si je znal preskrbeti brez škandala lepo plačo, bo tudi to lahko mimo izbojeval, da rau bodo v garderobi zakurili. In kdor misli, da sme vsled tujega kujanja tudi sam kujati se, je tudi majhen, čeprav misli, da ima velikost v zakupu. Niti podedovane niti priborjene, uiti prave niti neprave prednosti ne dajejo nikomur pravice —- razbijati kozarec, čeprav lončene. Pa brez zamere na vse strani! Proč z občutljivostjo! Življenje je resno!. * ,Vse to velja tudi za urade. Pa ne smemo več pisati, da ne bo predolgo. Ce ne bodo tako razumeli, jim bomo pa drugič posvetili poseben članek. Draginja dol! '' Tako in podobno odmeva danes iz vseh časopisov in celo strogo vladni listi — kakor n. pr. »Jutro« — včasih udarffio na isto struno in se zaletavajo —- o groza — v svojo vlado. Seveda ic to zopet samo špekulacija, kajti, lahko se jim zgodi, da izgubijo kar čez noč vsaj 90% vseh naročnikov, če od časa do časa ne udarijo čez draginjo. Karakteristično je, da vsi kar soglasno udrihajo v prvi vrsti čez trgovec. Ker sem se namenil stvar pojasniti iz strogo trgovskega stališča, prosim, da mi cenjeno uredništvo dovoli nekaj prostora r »Napreju«... Ako se že govori o trgovcu, je v prvi vrsti potreba ugotoviti, kdo da je pravzaprav trgovce ? Imaano tu trgovce iz pred- Prevaljčan številka 1 pred nebesi. (Dalje.) »Kaj nc, sapo sem ti zaprt?« in ne meneč sc za rraju, je že hotel dostojno orestopiti Hanibal nebeški prag. Ampak motil se je! V tem slučaju sv. vratarju ni zaprlo sape. Vidno je bilo. da to m edini slučaj iz Prevalj. Gromko je donela njegova beseda, ko ga je še z močno roko potegnil za škrice pred portal: »Šleva, misliš, da mi ni znano, da se drži tvojih prstov črnilo, s katerim si mazal krivico in zlobo na nedolžen papir? Tam notri ni prostora zate — tja dol greš (smer polnoč). Podnetiti pa dam še poleg običajnega kuriva ves premog, kar si ga odtrgal in zaračunal delavcem, vsega, kar si ga po krivici delil, vsega, vsega, kar si ga pokuril sam (zame uganka, ker ie že zgorel), za žejo pa — tu se je sivolasi starček obrnil v kot. kjer je stal vab- vojne m povojne dpSe. Trgovec iz predvojne dobe, navezan na — večkrat brezvestno — konkurenco, je bil pošten, discipliniran in v približno 95% je živel iz roke v usta. Leta 1914., torej ob začetku svetovne vojne, je bila javna tajnost, da le bilo vsaj 80% vseh avstrijskih trgovin v denarni stiski, ravnotako, kakor je bilo pri malem in srednjem kmetu. Ne glede na manjše število večjih obratov, ki so postali vojni liieranti in začeli kovati milijone, je srednji trgovski stan ostal v bistvu to, kar je bil. Resnici na ljubo moram povedati, da si ie skoraj vsak trgovec prve dneVc vojne nekoliko opomogel in poplačal vsaj večji del perečih dolgov, kajti napočil je čas, ko se ie lahko iznebil stare zaloge, da, prodal je z lahkoto tudi tako blago, katerega bi se ne bil nikdar odkrižal. Toda stare zaloge je bilo kmalu konec in treba je bilo nove naročitve, seveda po novih cenah. Tu se je začela brezvestna spekulacija. Krščeni in nekr-ščeni špekulanti, ki so imeli »dobre informacije«, so pokupili takoj začetkom vojne vse zaloge na debelo in so jih začeli sedaj prodajati s 200 do 500% dobička. Samo en slučaj za ilustracijo: V neko ljubljansko trgovino, ki je imela še meseca oktobra leta 1914. znatno zalogo čevljev, ie stopil podčastnik in za njim dva voja-ka-prost.aka, vsak z veliko vrečo čez ramp. »Koliko čevljev imate še v zalogi, potrebujem jih za prostovoljce.* Trgovec, ki je bil takrat radi čevljev v denarni stiski, vesel, da pride do denarja, ie takoj povedal približno število. »Torej, vzamem vse!« Čevlje so odšteli in se dogovorili za ceno po 18 K. Podčastnik je predložil k izpolnitvi račun z eraričnim žigom, plačal vse v gotovini in začelo se je veselo odnašanje čevljev kam? Bomo takoj videli, čez nekaj časa jc imel trgovec prazno trgovino in jc moral iskati vire, odkod dobiti blago. V tem težkem času mu je bila nekakšna rešitev ponudba, ki jo je dobil jz Budimpešte od neke izvozne tvrdke. Agent tvrdke sc je zavezal tekom 14 dni dostaviti vsaj 100 parov čevljev po 65 K. In res, čevlji so došli — pa glei ga spaka — med temi ie trgovec spreiel 20 parov svojih lastnih čevljev, ki jih je pred kratkim prodal po 18 K vojni upravi. Sedaj je bilo jasno, da je bil podčastnik agent tiste tvrdke. Če ie bila ta pošiljatev samo slučaj ali se je hotela tvrdka iz trgovca tudi norčevati, ni bilo mogoče več ugotoviti.*... Prišlo je pa še drugače. Pojavili so se takozvani verižniki. Ljudje, ki nikdar prej ■aujgM« jiLrjjjan^r tt-ii«lj■" •T|n > n,. ggagaw ljivi sodček —■ »za žejo pa ti postavim ob stran še povrhu vseh 10 sodov mošta letnice 1921, kar g? nisi privošči revežem, a vedj. kakor Tantalos (odkod je vzel prvi upostel ajdovske mučenike?) steguj se — a ne kapljica naj ne kane na tvoj suhi jezik ali na tvojo gobo v grlu!« Strašna sodba je bila izrečena! Stal sem že ukovan, ko mi sv. Peter pomigne, češ: »Greva!« Prijaznega povabila sko-ro da nisem opazil, tako me je zanimal moj rojak, ki je glavo stisnil med ramena in zakričal: »Samo enkrat- sem grešil, ko sem dvomil o jezikovni zmedi babilonskega stolpa, a kriv je bil ta-le.« To je »cikalo« pa name. Ostrmel se.m, a sv. Peter mi namigne, češ: »Jc li res?« Prav prijateljsko mu povem, da vendar nisem tako izobražen, da bi zmogel zmešati nauke katoliške cerkve. Zadostovalo je, kajti odgovor je bil povsem niso biti trgovci — pač pa so imeli oci ene ali druge strani nekaj protekclje. Iti jih je ščitila pred strelskim jarkom — so začeli »trgovati«, to ie — na različne goljufive načine so prišli do blaga, katero so z nesramnim dobičkom razpečavali, in zopet je bil trgovec, ki je moral enkrat enemu, enkrat drugemu nasesti, kajti navadnim potom ni bilo mogoče blago dobiti. Le teni Hudem — pijavkam — se je zahvaliti, da so spodkopali ugled poštene trgovine. Prišel je preobrat in z njim zaželjena »svoboda«. (Hudcmušneži to imenujejo novo zasužnenje). Po zaslugi »strokovnjakov«, ki so -se polastili vlade, pa so prišli časi. ki jih bo zgodovina Jugoslavije imenovala valutno goljufijo. Zaradi brezvestnosti ljudi, ki se trmoglavo drže ministrskih stolčkov in pod nobenim pogojem nočejo priznati svoje nesposobnosti vladanja, smo se pogreznili do vratu v blato. V deželi, kjer sedimo takorekoč na žitu in na živini, ni kruha, ni mesa itd. Kajti — gospodje izvažajo in uvažajo popolnoma brez glave in brez ozira na stalno korist vseh državljanov. Če hočemo torej iskati draginjo, je ne iščimo le pri trgovcu! To vse tiči drugod. »Jutro« in »Slovenski Narod« nam vedno pridigujeta, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci en narod. Zakaj za Boga smo pa morali Hrvatje in Slovenci plačati dinar kar po 5 kron (4 K in 20% so odtrgali)? Ako so nas sprejeli kot brate, so z nami vred dobili tudi naše naravne zaklade! Žalibog, nam gospodari kapitalizem, ki je enako zasužnjil ves SHS in ima tudi srbski narod od tega gospodarstva prav isto škodo, kakor mi in Hrvatje. Ali je morda res, da gospodje Pašič in vsa družba poznajo samo veliko Srbijo, ne pa države SHS? Samo veliki kapital, ne pa vsega državljanstva ? Za danes naj zadostuje. Uravnajte se v noiraniosti države! Ne izvažajte brez glave, česar nam orimnajkuje. ne ovirajte pa tudi uvoza stvari, ki jih sami nc izdelujemo, potem tudi prosta trgovina ne bo nesreča za trpgči narod, kajti potem bodo trgovi sami v prosti konkurenci našli pot do cenejšega blaga. Glavno pa: Omejite delovanje brezvestnih bank! — Trgovec, Op. ured.: Priobčujemo kot zanimivost. Ali ni čudno, da govore že trgovci z našimi besedami? Sicer moramo pa na čast naši trgovini povedati, da se je zadnje dni postavila proti nameravanemu moratoriju. Vsekakor začenjajo nekateri že resničen, a ljubi bralci, v tem trenutku me je zadela strela in padel sem sv. Petru v naročje. Kaj se je zgodilo? Sv. Peter oh je pozneje razodel, da se je moj roiak kakor bivol zaletel vame ter me s svoio trdo glavo podrl skoroda na tla. Večna hvala sv. Petru, ki me je prestregel in ko sem se zavedel, sem opazil, da se je sv. Peter trudil okrog mene dokler se nisem zavedel popolnoma. Neznanska mrzlica me ie tresla in moj rešitelj je koj spoznal, kaj mi je tre-balo. Prijel me je za roko in stopila sva v nebeško kraljestvo. Precej znan se mi je zdel duh po tobaku v tel sobi in tudi soba sama, še bolj se pa čudim, ko je pristopila Rozmanova Urška, naju priiazno ooeledala in še bolj! prijazno vprašala, česa želiva. Sv. Peter me stisne v kot za mizo in mesto mene -naroči pravega angleškega groga, močnega in vročega kakor ga pijo ribiči. Oprostil oa se je za trenotek, a nisem ga več videl. tud; v tem stanu uvidevati poguben vpliv veleverižnikov, ki znajo tako imenitno voditi našo državo. feiesiiki pregled« Ljubljana, dne 7. marca 1922. Indijski princi (!) so sklenili, da po-dare angleškemu prestolonasledniku povodom njegovega potovanja v Indijo tretji največji demant na svet«. Po vesteh, kako sprejema tega prestolonaslednika indijsko ljudstvo, daje to poročilo misliti. Da povemo na kratko: Daj princem pravico. da izkoriščajo ljudstvo, in prestolonaslednik prejme od njih dragulj. Kai bo še iz vsega tega, pa vseeno skrbi angleško diplomacijo . Zadnje čase se je pričel naval Židov iz Poljske Nemčije In drugih' krajev v obljubljeno deželo — Palestino, ki pa zadnje čase ni obljubljena judom. Gotovo ima vsak človek pravico živeti, toda živeti na račun svojega bližnjega, ni upravičeno. Zato so se Arabci, ki sedaj žive no onih pokrajinah postavili na noge in odločno protestirajo zoper naseljevanje Judov v Palestino. Za enkrat je težko izraziti določno mnenje v tem vprašanju, to pa lahko pribijemo, da se je meščansko časopisje s svoio trditvijo, da je večina teh judov boljševiškega mišljenja, urezalo. Strah ima pač velike oči. Z ozirom na bojevito razpoloženje evropskih držav je tudi Japonska odločno m odkrito izjavila, da niti misliti ni na io, da bi znižala svoio armado. Komaj ie prišla Italija do nove vlade, Dreti izbruhniti ministrska kriza v Angliji. Med min. predsednikom in nekaterimi drugimi politiki že dalje časa vlada napeto razmerje. Zato se namerava min. predsednik Llovd George (Lojd Žorž) le Se udeležiti mednarodne gospodarske konference v Genovi, nato pa nastoniti bolniški dopust. Pri prihodnjih volitvah nastopijo socialisti v strnjenih vrstah zoper takozvane liberalce in unioniste, ki zastopajo veliki kapital. Ljudstvo hoče priti do besede, kadar se odloča o njego- vi usodi. Zadnje tedne ie brezposelnost v Angliji nekoliko ponehala. Francoski strokovnjaki so dovršili svoje priprave za gospodarsko konferenco v Genovi in sedaj izdelujejo skupno z angleškimi izvedenci načrt za eksploatacijo Rusije. Z druge, strani se snujejo pod Torej Urška je prinesla grog — cel pisker kot posebnost — zvrhan prima angleške vrste. Odkrito povem, toplo mi ie postalo in ob žarkih pogledih Urškinih sem se začel potiti. Iz nekega iaberna-keljna pa je pogledal moj prijatelj Rozman sam — sočutno, kakor zna samo on. Veselilo me je. da se je preselil z vso svojo hišo v nebeško kraljestvo ter prinesel grog s seboj. A glej ga spaka! Moj prijatelj Hanibal, ki je bil pravi povod temu, da sem se nahajal v nebesih, se prikaže z nekam nabasanimi žepi, stoni k meni — zeblo ga je — in vlači iz žepov premog kos za kosom, ter ga začne postavljati na rnizo krog mojega piskra. Prva misel moja ie bila, da si je pretresel ob zaletu vame možgane. Kmalu pa sem opazil, da temu ni tako, temveč, kakor mi je na moie vprašanje pojasnil, da sta se s svetim Petrom pobotala tako daleč, da mora ves tisti premog, ki bi ga moral kot deputata k običajnemu gorivu greti, kos za kosom proaatl, a izkupiček oddati dan za dnem sv, vratarju. Pozabil okriliem mednarodnega sindikata zasebni sindikati, ki bi Rusijo tudi radi v imenu človečanstva in civilizacije izkoriščali. Upajmo, da jim Rusija v Genovi prekriža račune. • V Rimu zboruje konferenca nasledstvenih držav, ki ie zadnje dni razpravljala o avstrijskih dolgovih in odškodninskih zahtevah. Na Španskem in na Poljskem je izbruhnila vladna kriza. Kabineta v obeh državah sta odstopila. Politično ozračje je po vsej Evropi tako okuženo, da ni mogoče priti do urejenih razmer. In iz tega črpa kapitalizem svojo moč. Medtem ko govoriči Evropa o obno- vi Rusije in se ii v obraz priliznjeno smehlja, skušajo zavezniki zopet zanetiti v Rusiji protirevolucijo. Baje se nahaja v Ukrajini znani hetman Petljura, ki razpolaga s 15.000 vojaki. Ne moremo se uve-rlti o resničnosti te vesti, vendar je jasno, da so črne sile zapadnega kapitala vedno na delu, da zatro sveži demokra.-tizem prebujajočega se ljudstva. Pred konferenca strokovnjakov male entente in Poljske v Beogradu je odgode-na na jutri dopoldne, ker nekateri delegati še niso dospeli. Takoj ko ie bil v narodni skupščini sprejet poslovnik, so izvolili tudi novo predsedstvo. Dosedanji predsednik dr. Ribar ostane. Obenem je bil izvoljen tudi novi zakonodajni odbor. Včerajšnja seja narodne skupščine je bila burna. Bavila se je z dogodki na Reki. Italijanski fašisti so po večtedenskem napadanju na upravne, oblasti v Reki kratkomalo pregnali predsednika reške države in se polastili yse oblasti. Jugoslovanska vlada protestira zoper to kršenje rapalske pogodbe, italijanska vlada sicer odgovarja, da se hoče držati mirovnih in drugih pogodb, poleg tega pa se potuhnjeno smeje. Naši poslanci so v ostrih izrazih napadali ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča, da je nastopal neodločno. Zoper moratorij so se vzdignili vsi trgovski in obrtniški krogi v državi, tako da je to vprašanje za sedaj odgodeno. To bi bilo tudi le pri nas mogoče, da bi država vlekla iz blata propadle Špekulante. Ker različni narlamentarni odseki niso izvršili določenih jim nalog, so morali zasedanje nar. skupščine zopet odgo-diti. Do 20. t. m. ne bo sej in delo bo PO- sem na vse bolečine in še častital sem svojemu rojaku, ter mu svetoval, naj premog kar na vagone proda, pa bo koj gotov. A v tem je ležala zvijača sivolasega 1 ribiča, da ni smel prodajati na debelo, temveč le v posameznih kosih in sedaj sem opazil šele, da so se na vseh kosih poznale številke v kilogramih označene. Moj rojak mi je sedai ponudil kos premoga, označenega s težo 1 kg 10 dkg v odkup, a ko mu povem, da v nebesih ne kupujem premoga, ker je itak toplo in ko ga zavrnem, zakaj mi ni na zemlji prodal toliko in tijliko, ko sem ga. prosil, je začel žalostno pobirati kose ter vtikati v žepe nazaj. Škodoželjno sem zrl za vsakim kosom, ki je šel v že p njegov. Ne vem pa, ali iz nerodnosti ali iz preračunane zvijače mu ie padel najdebelejši kos premoga na tla, da je glasno zaropotalo. — Lepe sanje v nezakurjeni sobi so bilo končane. Oddahnil se bo gotovo tudi moj rojak Hanibal. civalo, država pa drvela bolj i« IjpJž v. propad. ___________ Bistvena razlika. Množica ne more reševati nobenega važnega vprašanja stvarno. Zato ker ima tisoč glav. ki delajo vsaka po svoje. Še več! Za vsako glavo je po en želodec, ki vpliva na glavo pri njenih odločitvah. Želodec, ki ima rad meso, zahteva od svoje glave, naj kriči, da mora biti meso cenejše, drugi, ki ima rajši močnate jedi, zahteva, naj sc pocenijo inlevski izdelki. Mesar potegne z drugim, mlinar .s prvim, oba se pa združita v kričanju, da »nora kmet svojo živino in žito prodajati ceneje. Kmet je jezen na oba, vendar pa potegne tudi z niima, ko udrihata proti trgovcem. Trgovec pa pravi, da so vsi trije oderuhi in da ne mara niti govoriti s temi lopovi, čeprav mešetari takoj nato z vsemi. Tudi kričati zna proti vladi, proti davkom, proti militarizmu — pa ne zato, ker mu je vse to na poti, ampak zato, ker ve, da je ljudstvu tako kri-čanje všeč. Kadar spravite vse te ljudi na kup. bodo vsi kričali proti-vladi. Ptoii davkom in proti militarizmu. Aii bodo pa s svojim kričanjem kaj pomagali? Prav nič! Proti draginji ne smemo kričati, ampak delati! Organizirati in pojasnjevati medsebojne težave, meriti, računati in poravnavati medsebojne dolgove in spore, vse pa po merilu dela in jela. Ker tega komunisti ne znajo, ali ker so preleni, da .ki to delali, ali premalo vztrajni, da bi vzdržali do takrat, ko bo počasi dozorel sad takega dela — zato zbirajo množice iti jih pitajo z radikalnimi gesli in obljubami, čeprav dobro vidijo. vsaj zdaj po bridkih skušnjah, da ta pot ul tirava; Kdor tako dela. izkorišča trenutno razpoloženje množic proti tem množicam samim. Pravimo mu demagog. Tako je bil demagog komunist Makuc na ljubljanskem protidraginjskem'shodu in je s svojo demagogijo dosegel, da mu je množica ploskala, kakor drugim govornikom. Množica pa je s tem dokazala, da se da zapeljati od kričača tudi takrat, kadar se ie zbrala na resno delo. Na istem shodu je pa množica tudi dokazala, da se zna sama zapeljati. Množica namreč ima vselej velik apetit dokazati svojo moč, čeprav moči — nima. Vsi smo proti draginji, kar odpravimo jo. kar s silo! Na desni in levi, spredaj in zadaj, povsod ljudje, ki so tudi proti draginji — kar primimo jo in jo pobijmo, to prokleto draginjo! I seveda! če bi bila draginja kakšna uboga pastarica. bi jo že pobili! Pa draginja je svetovno znana vlačuga, ljubljenka vseh velikih in močnih gospodov. Ta se ne da kar tako, v zvezi s temi gospodi vodi sama za nos vse tiste množice, ki mislijo, da so močne! Na shodu je 2 do 3 tisoč ljudi sklepalo o dobro pripravljeni, resni in premišljeni resoluciji. Vsa ta množica je mirno in resno poslušala razlago vseh točk, poslušala govornike iu se strinjala z vsemi stvarnimi razlagami, sprejela je tudi (soglasno!) zahtevo, »da je treba množice usmeriti k premišljenemu dejanju« — toda kaj se jc zgodilo par minut pozneje? V imenu gospodinj je nastopila tudi govornica in je v lepem in stvarnem govoru razlagala, da je treba luksuzu napovedati odločen boj. Toda ušle sta ji dve besedici: če ne pojde drugače, bomo proti luksuzu nastopili »s silo«. Ko je izgovc- rila 'tl dve besedici, je bila prekinjena s takim navdušenim ploskanjem, kakor tja tisti dan nismo slišali, pa tudi sploh ne pogosto. Ploskali so vsi. tudi resni, starejši uradniki, ki vedo. da je nasilje zelo slabo orožje. Niso ploskali po razumu, ampak po čustvovanju! Spredaj in zadat, na desni in levi, povsod poino ljudi, vsi ploskajo, vsi so proti luksuzu, hajdimo! Boi luksuzu! Pobijmo ga! Močni smo, vse je naše.! Da, če bi tisto čustvovanje ostalo. Pa takoj po obedu so šli ti ljudje v kavarno, pa v gostilno, zvečer zopet na ples. saj ie nedelja, danes si moramo privoščiti! Dragi dan pa za kruli in krompir niso imeli, prav kakor jim je povedala govornica! Množica jih je dopoldne zapeljala, da so Itoteli iti s silo proti luksuzu, množica jih ie popoldne zapeljala, da so živeli v luksuzu. Draginja, gosposka vlačuga, se jim je pa smejala z gospodo vred: »Čakajte, še bolj vas bom!« Taka je množica, zato se ji tudi tako godi! Razum je pri njej veliko manjši nego čustvovanje, nima preudarka, marveč samo nagnenje, zato skače zdaj na levo, zdaj na desno... Zato je tudi tepena zdaj od leve, zdaj od desne. To pa rfiti ni nič čudnega. Otrok se v temi boji, če mu daš luč, je takoj bolje. Ne samo zato. ker vidi, tudi zato, ker ima družbo v tistem, kar vidi. Sam se tudi odrasli človek boji. če ima tovariša, je takoj bolje, čeprav bi strah ali razboinik, aii potres dva prav tako lahko uničil, kakor enega. Čustvo je. ki daje korajžo, ue razum! V politiki pa čustvo nič ne pomaga, samo škoduje. Zato več razuma, manj srca, manj čustvovanja! Lopov je, kdor hoče potom čustva politično vplivati — demagog mu pravimo. Z razumom je treba zbuditi razum pri množici, zato ni-* kar ne hvalite govornikov, ki trm teče jezik posebno navdušeno* ki vam hočejo »aa dušo pihati«, navadite se poslušati govornike, ki govore stvarno in razumljivo, rajši oo domače, nego učeno. Le t$ko jih boste razumeli, kaj hočejo in boste torej lahko sodili, ali greste z njimi, afi ne. : Če pojdete z njimi, si morate pa zapomniti, kar so govorili. Če vas kdai kakšna njih beseda zaboli, ne smete vselej misliti, da so proti vam — vprašajte, pojasniti se mora vse. če si ne pojasnite, boste kmalu z vsemi govorniki navzkriž, ker nima nobeden vaše glave! Za delavca in kmeta, za mesarja in mlinarja, za trgovca in uradnika, za može in žepe. za mlade in stare, za Slovence in Nemce — za vse obenem govoriti, pa vsem vse njih želje izpolniti, to je mogoče lc tam, kjer so vsd popolni z govornikom vred. Popolen pa ni nobeden! In vendar mora socialistični govornik gpvoriti za vse! Zato mora zastopati resnico in pravico. Ta pa v oči kolje! Tistim jemlje, ki imajo preveč, tistim pa ne daje vselej, ki imajo premalo! Zato ie popolnoma napačno, če pravi kdo, da mora govornik govoriti tisto, kar množice upajo in verujejo, nasprotno, mnogokrat se mora postaviti proti tiste-ton. kar množice žele. Tako tudi vsa politika resne stranke 'delavnega ljudstva ne sme biti rezultanta vsega tistega, kar množice žele, marveč mora biti rezultanta tistega, kar žele organizirani člani tiste stranke, Ne samo zato, ker imajo v stranki samo člani pravico odločevati, temveč predvsem zato, ker so samo člani pristali na strankin program in statut teo- s« zavezali po njem sc ravnati ter imajo zato tudi predpogoje za možnost skupnega dela. Ti predpogoji pri drugih manjkajo, zato so si pri križajočih se koristih vsak trenutek v laseh! ■ M,!!— ■A——ir——O—— Stvaren boj proti militarizmu. Prav nič! Proti militarizmu sc ne sme kričati, ampak delati! Kako? V narodni skupščini ie treba glasovati proti milijardam, ki jih daje vlada za militari-zernj Treba ie torej. da izvoli ljudstvo take poslance, ki bodo imeli voljo in korajžo tak-o glasovati. Kako je pa ljudstvo v resnici volilo? Polovico skupščine je napolnilo z radikalci in demokrati, ki pravijo, da militarizem mora biti, ker je v nevarnosti domovina (žepi kapitalistov). dalje so bili izvoljeni zastopniki raznih ver. ki hočejo v skupščini reševati nebeške razmere (ker so posvetne zanje že .dobro rešene!), dalje veliko Ra-dičevcev in komunistov, ki niso v skupščini sploh nič delali- ki so znali in še znajo samo obljubljati: pri glasovanju o militarizmu jih kar manjka! Take Jjudi so volili mesarji in mlinarji, kmetje in 1 trgovci! Pač — kmetje so volili še tudi samostojneže, ki so delali potem kar lepo skupaj z demokrati, skregali so se pa šele zdaj, ko si dokazujejo drug drugemu, kdo je več dobil iz vladnega korita... Edino delavci in tisti kmetje, ki so tudi delavci, ker morajo delati, da se preživi?, edino ti so volili stranko, ki ima boi proti militarizmu v programu! Žalibog so se o volitvah med seboj kregali za žabjo volno: Ali je Scheidemann, ki je v začetku vojne glasoval za vojne kredite, še socialist ali ne? Kaj nas briga Schei-demann?! V programu imamo boj proti militarizmu, kdor bo zanj, ga bomo izvrgli kot garje v o ovco — čc bomo imeli j dobre organizacije, seveda — Kako nepotreben ie tak spor! Posebno pa še če pomislimo, da so kričali o sodbi samo taki, Id sploh nikdar niso bili socialisti, posebno še tudi taki. ki bi v slučaju, da so na Scheidemanovem mestu, tudi sami glasovali za vojno, ker so ravno tako pripravljeni z orožjem v roki . reševati svojo slovensko domovino, kakor je Scheidemann hotel rešiti svojo nemško! Kdor je pa socialist, ve, da se z orožjem ne bo nikdar nič pametno rešilo! Ker to vemo, zato postavljamo povsod organizacije, da dobi ljudstvo moč v roke, trezno in vztrajno moč. ki bo znala kiubovati i Scheidemannom, ki so sc omajali v bistveni točki socialističnega programa, i cesarjcm in kraljem, kadar pripravljajo vojne za zabavo, i kapitalistom, kadar delajo razpore med narodi zaradi svojega dobička! Zato postavljamo organizacije, zato morajo te organizacije živeti, njih člani misliti in citati, da bodo v odločilni uri znali reči: Scheidemann, tvoje glasovanje ni bilo socialistično, umakni se! Ker takrat organizacije niso bile take, tega niso storile in tudi niso mogle storiti, ker je bila še velikanska večina nemškega naroda preveč sebična, ker je hotela dobro živeti na škodo drugih narodov. Ker so bili socialisti vslcd tega vprašanja o Scheiderpannu pri volitvah razdeljeni na več struj in so se medsebojno pobijali, zato ie bilo izvoljenih na socialistični program izmed 419 poslancev samo 10. Ali je bilo potem mogoče čakati, da ti odpravijo militarizem? Proti militarizmu se ne sme kričati, ampak delati. PolItKn« vesti. + Kralj pride zopet v Slovenijo na lov. Včeraj je sprejel kralj Aleksander zastopnika »Slov. lovskega društva«, ki sta mu izročila trofeje in slike z lova v Kamniku. Kralj je obljubil, da bo prišel v Slovenijo še večkrat na lov in sicer spomladi na peteline, jeseni na koze, pozimi pa na kozle. Odposlancema je podaril svojo sliko z lastnoročnim podpisom, ki sta se vsa srečna poslovila in takoj poročala »Jutrovemu« uredništvu o svojem vzpre-jemu in pa o bližnjem kraljevem lovu na peteline v Sloveniji. + Lačnega delavca se ue domislijo. V Belgradu se je vršila na iniciativo z*h stopnikov vladnih strank konferenca, na kateri so sklenili, da bodo organizirali med narodom splošno zbirko za nakup dvorca v Han Pijesku v Bosni, ki ga hočejo pokloniti kralju Aleksandru ob priliki njegove poroke z romunsko kraljičino. Razumljivo je, da ne pade v glavo zastopnikom vladnih strank, da bi organizirali splošne zbirke za bedne delavce, ki ječe vsepovsod pod kapitalističnimi okovi. Zanje delavci sploh ljudje niso, tem-i več orodje. Toda gospoda naj se le potolaži! Prišel bo čas, ko bodo vse drugače plesali! + Avstrija in mala antanta. Z Duna-jo poročajo, da bo najbrž tudi Avstrija pristopila k mali antanti, zakar pa sedaj še ni čas vsled nerodne politične situacije, v kateri je sedanja avstrijska vlada. + Genovska konferenca se bo po 1 zadnjih poročilih sestala 10. aprila — če ne bo poljubna zavezniška velesila zopet uzrla kje kakšen ruski strah. Baje se je mala antanta že junaško pripravila za diplomatski boj proti sovjetski Rusiji na genevski konferenci. -f- Prebrisana laška vlada si že ve pomagati iz zadrege. Italija oficielno ne priznava reške revolucionarne vlade, pač pa je odposlala na Reke poslanika Ca-stellija. ki bo vplival, da bodo takoj izvedli volitve pod pritiskom fašistov. Laško časopisje zahteva poleg tega tudi izvedbo rapalske pogodbe. -f Francozi zagovarjajo Habsburžane. Pariški listi zagovarjajo Habsburžane in pravijo, da morajo sedaj stradati in da težko prehranjujejo svoje otroke. Edino nemški cesar Viljem živi brezskrbno izmed bivših pregnanih vladarjev. Dnevne vesti. Grozne posledice stanovanjske bede. V preteklih tednih se je mnogo govorilo o gostilničarju Jalenu, ki je umoril svojega hišnega gospodarja in bil obsojen na vešala. Zdaj smo prejeli sledečo dopisnico iz krogov naših čitateljev: »Tragedija Zajc-Jalen. Kakor znano je sedaj obsojeni Jalen svoječasno kupil v Šiški hišo, kjer bi nadaljeval svojo obrt. In pri dobri volji naših stanovanjskih uradov bi se to lahko omogočilo. Ne bi bila pri tem uničena dva družinska očeta, eden z nožem, drugi na vešalih. Želeli bi torej našim birokratom malo več gibčnosti.« Gotovo jo veliko resnice v tej misli, kajti vemo, da tirajo človeka velikokrat razmere v pogubo. Boljšajmo razmere. To naj velja za nas vse, če hočemo odpraviti zver iz človeka! Javen železničarski shod! Pokrajinski odbor koaliranih železničarskih organizacij za Slovenijo sklicuje javen železničarski shod v četrtek dne 9. t. m. ob pol 10. uri v veliki dvorani Mestnega doma s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo delegatov vrhovnega vodstva koalicije o Ifonierenci v Beogracfa; 2. Slučajnosti. Železničarji in prijatelji železničarjev, udeležite se shoda polnoštevilno! — Koalicijski odbor. Seznam. prekmurskih občiii z vsemi najvažnejšimi statističnimi podatki, zlasti s popolnim imenikom vseh prekmurskih občin, in vasi v slovenskem, madžarskem in nemškem jeziku ter prekmurskem narečju, je dobiti za ceno 6 dinarjev pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti ČIGAVA ,|E »ZADRUŽNA BANKA«? Prečitajte si odgovor, ki ga objavimo danes teden! Uu&ljana. Pevsko društvo »Slavec« je pričelo zopet z rednim delovanjem in reorganizacijo pevskega zbora pod vodstvom pevovodje g. A. Ravnika. Pevske vaje so: za ženski zbor vsak pondeljelc ob pol 8., za moški zbor pa vsak četrtek ob 8. zvečer. Vabimo vse stare pevce in one, ki žele na novo vstopiti, da se zglase ob zgoraj navedenih dnevih v društvenih prostorih. (»Narodni dom«, I. nadstropje levo). »Jugosl. društvo za proucavanie angleškega jezika« bo imelo 8. marca 1922 ustanovni občni zbor v I. drž. gimnaziji (za Narodnim domom). €eSJ@. Celje. Obveščamo vse one sodruge, ki se kot delegati nameravajo udeležiti okrožne konference strokovnih organizacij, da se ista ne bo vršila kakor je bilo prvotno naznanjeno dne 12. marca, temveč se vrši definitivno ob določeni uri dne 19. marca 1922. Prizadeti sodrugi naj se po tem ravnajo. Stavbinskenm delavstvu v vednost. Pogajanja dne 22. februarja 1922 med stavbeniki na eni strani in z Unijo stavbinskih delavcev, podružnica Celje, na drugi strani, so se razbila, ker niso hoteli Priznati zaupnikov pri podjetjih in da bi se uvedli plačilni zavitki ali listki pri izplačilu mezd. Posebno se je pri tem p roti vil stavbenik Karel Jezernik, kateri ie glavni vzrok te zahteve. Delavcem, katere je imel zaposlene v letu 1921., je odtrgaval od 14dnevne mezde v 12. mezdni stopnji namesto 23.47 K 47.10 K. Gotovo je tukaj, da se je delavcu zaračunalo zavarovanje zoper nezgode,' kar pa sc ne sme zgoditi, ker morajo delodajalci sami plačevati. — Vemo pa, da smo zadeli v sršenovo gnezdo, ker se branijo, češ, to stane mnogo denarja in mnogo časa: mi pa stojimo na stališču, če gospodje stavbinski podjetniki res ne morejo plačilnih zavitkov kupiti navzlic 10 do 20 tisoč letnega dobička, potem jih iim bomo pa mi delavci od svojih žuljavih krajcarjev kupili, ker mi hočemo imeti red pri plačah. To v vednost g. Jezerniku, stavbeniku v Celju; na delavce pa apeliramo, naj bojkotirajo podjetje, katero je proti vam. Vrata so vam odprta proti Zagrebu, kjer se zaupniki pripo-znajo. — Več plačilnih listkov je v tajništvu Unije stavbinskih delavcev v Celju, da si jih tudi g. Jezernik lahko ogleda. Prihodnjič pridejo drugi stavbeniki na vrsto. — Več stavbinskih delavcev v Celju. Ptui. Ptuj. Nazaj v srednji vek! Zdravstveni odsek pokrajinske uprave za Slovenijo je sklenil zatvoriti poleg nekaterih drugih tudi ptujsko javno bolnico. Ta škandalozna vest je seveda v javnosti povzročila velikansko razburjenje in tudi merodajni faktorji v Ptuju so šli takoj na efelo, 3a to namero' preprečijo. 'Čujc- 1 mo, da je uspeh za enkrat ta, da se bo bolnica provizorično vzdrževala? Provizorično? Tc se pravi, da jo lahko zdravstveni odsek čez dva tedna definitivno zapre in da ostane ljudstvo ptujskega okraja brez one inštitucije, v katero se mora v slučaju bolezni zatekati. Nedavno tega smo poročali, da so zdravstvene razmere v našem okraju pod ničlo in da je bila pred nekaj meseci, ko je v okraju griža razsajala, nevarnost, da se ves okraj okuži. Kaj bi nastalo v slučaju epidemij, če ostane ptujski okraj, ki je eden izmed naj večjih, brez bolnice, ni treba še posebe opisovati. Ne gre nam v glavo, kako je zdravstveni odsek prišel do tega katastrofalnega koraka. Pomanjkanje sredstev? Za boga, kam pa se steka denar, ki ga ljudstvo v obliki davkov plačuje? Kaj so merodajni krogi v Ljubljani in Beogradu res slepi, da ne vidijo bližajoče se katastrofe? Odprite vendar enkrat oči in ne tirajte s takimi sklepi ljudstvo v obup! — Naše organizacije so o tem nezaslišanem sklepu zdravstvenega odseka že razpravljale ter sklenile ukreniti potrebne korake, da se ta reakcionarni sklep prepreči. Demokratski shod, ki se je vršil v nedeljo 5. t. rn. v »Narodnem domu:, je bil v vsakem oziru silno zanimiv. Gospod dr. Kramer je poročal o položaju v državi, ki je po njegovem mnenju nevzdržljiv. Med njegovim govorom se je slišalo mnogo medklicev, posebno ko je skušal dokazati, da je demokratska stranka edina, ki je dosegla državnim nameščencem povišanje prejemkov. Dr. Kramer je obširno govoril o pretiranem birokratizmu v državni upravi. Med govorom smo slišali nekaj stavkov, ki so »štenkali« pokrajinsko upravo v Ljubljani in radikalno stranko, kar se nam je zdelo še najbolj zanimivo. Gosp. dr. Kukovec je v svojem govoru plediral za koncentracijo naprednih sil. Privoščil si je samostojneže, posebno ministra Puclja ter poslanca Ureka, ki je kot podpredsedniknarodne skupščine celo leto štrajkal. O naši stranki je povedal, da ne pride pri koncentraciji v poštev, češ, da socialistična stranka stoji na razrednem stališču. To mu prav radi verjamemo. Demokratje so se na tem shodu izkazali prave mojstre v predlaganju resolucij. Vrinili so v resolucijo tudi protest proti zatvoritvi ptujske bolnice in postavili s tem vse navzoče v položaj, da so morali glasovati za resolucijo. Za pristaše naše stranke se je oglasil k besedi so-drug Komavli, ki je izjavil, da so navzoči socialisti za oni del resolucije, ki protestira proti zatvoritvi bolnice, da pa glasujejo proti delom resolucije, ki govorijo o zaupnicah, koncentraciji itd. Na shodu smo dobili utis, da demokratje čutijo prav dobro, da se jim tla majejo in da bodo najbrže v kratkem morali vgrizniti v kislo jabolko — opozicije. •— Nekateri sodrugi so se hudovali, ker nismo na shodu govorili proti demokratom. Sodrugi so lahko prepričani, da so demokratje govorili sami proti sebi še čez mero. Zato je bil naš nastop nepotreben. Hajdina pri Ptuju. ^ V nedeljo 26. februarja se je vršil občni zbor KDZ. Izvoljen je bil sledeči novi odbor: Primožič Izidor, predsednik; Kancler Franc, preds. namestnik; Verlek Peter, tajnik; Orešek Franc, blagajnik; Gerečnik Matej, Meste Jakob in Šošteršič Simon, odborniki. Pred volitviio odbora je sodr. Vogrinec poročal o dosedanjem delovanju in priporočal navzočim vztrajnost pri agitacijskem delu. Za njim je s. Komavli razvijal nekaj misli o pomenu organiza- cije In o agitaciji ter je navzočim članom raztolmačil progresivni strankin davek in plačevanje istega. Novemu odboru priporočamo naj razvije med kmečkim ljudstvom čim večjo agitacijo za naše organizacije in tisk. Breg pri Ptuju. V nedeljo 5. t. m. se je vršil javen shod, ki ga je sklicala podružnica KDZ. Shodu je predsedoval so-drug Hleb, poročala pa sta sodruga poslanec Kisovar in JKomavli. Po njiju poročilih je sodrug Šegula poročal o nameravani zatvoritvi javne bolnice v Ptuju. Sprejeta je bila proti zatvoritvi protestna resolucija. Vršila se je tudi obširna debata o raznih drugih vprašanjih, nakar so je vršil občni zbor podružnice KDZ. Sv. Lovrenc na Dr. polju. V nedeljo 12. t. m. se vrši javen ljudski shod na katerem poroča poslanec sodr. Kisovar. —-Shod se vrši po drugi maši v gostilni Brencelj. Ker se po shodu ustanovi podružnica »Kmečko delavske zveze« pričakujemo obilne udeležbe. Kunigunda pri Ptuju. V nedeljo 12. t. m. se vrši javen shod na katerem poroča poslanec sodrug Kisovar. Shod se vrši ob 2. uri popoldne v gostilni Loben\vein. So-dnigom iz Kimigunde, Skorbe, Gerečje vasi, Hajdoš in drugih bližnjih vasi priporočamo, da razvijejo za ta shod dobro agitacijo. Umetniški večer na Jesenicah pod okriljem »Svobode« bo v soboto 11. t. m. v dvorani Delavskega doma. Spored jc isti kakor je bil v Ljubljani in Trbovljah. Prireditelji so ss. Podbevšek, Seliškar in Ravnikarjeva. Delavci in delavke, pokažite tudi vi, da cenite umetnost veliko bolj kot pa buržoazija! Iz sirarn. Dopisnikom. Ponovno prosimo nujno vse, ki pišejo tajništvu SSJ, ali »Na-preju« ali »Ljudskemu glasu«, naj ne naslavljajo svojih dopisov na posamezne osebe. Osebe pri nas nič ne pomenijo! Pa tudi škoda je, ker se s tem velikokrat važni dopisi zadrže. Sodr. Bemot je mnogokrat odsoten, drugi pa nimajo pravice odpirati njegova pisma, tako čaka včasih kaka PTav važna zadeva po nepotrebnem njegovega prilioda tudi 2 ali 3 dni! Zanesite se, da je tajništvo ter. uredništvo in uprava naših listov v zanesljivih rokah, ki sicer pri tem navalu dela ne morejo delati čudežev, marsikaj se ne da rešiti takoj, toda vpisano je vse, na vrsto pride vse — seveda imajo nujne stvari prednost. — Posameznikom pišite samo takrat, kadar jim pišete o popolnoma zasebnih zadevah. V nedeljo, dne 12. t. m. sc bodo vršili protestni shodi proti draginji v Zagorju in Trbovljah, v Harstnilcu. v Mežici, (v Mežici tudi proti zatvoritvi bolnic) in v Oplotnici. Natančnejše iz plakatov. Spodnja Šiška. Danes, v sredo se vrši diskusija v »Zadružnem domu«. Začetek točno ob 19-Ve. Zaupniki naj prinesejo zbiralne lističe s seboj. Zgornja Šiška. Na občnem zboru krajevne organizacije KDZ v Zgornji Šiški, ki se je vršil dne 5. februarja t. 1. so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Vinko Kogovšek za predsednika, Franc Južna za podpredsednika, Franc Kožuh za tajnika, Matija Zebavec za blagajnika; kot odbornika Ivan Vidmar in Ivan Marjek, v kotrolo pa Ivan Širca in Rok Berlič. Jezica pri Ljublianl. V nedeljo, dne 12. t m, se bo vršil članski sestanek kra- ievne organizacije KDZ na Ježici. Začetek točno ob 15. prLsodrugu Francu Kun-stelju v ŠtoŽicah št. 59. Točna udeležba vseh članov dolžnost. — Odbor. Oplotnica. V nedeljo, dne 12. t. m. ob dopoldne priredi krajevna organizacija KDZ v Oplotnici javen ljudski shod. Natančnejše iz plakatov. Poročevalec iz Ljubljane. Trpini pridite vsi! Krška vas. Občni zbor tukajšnje krajevne organizacije K. D- Z. se je vršil dne 12. 11. t. 1. ob 2. popoldan v gostilni Anton Kuhar, ki je bil obilo obiskan. To veliko zanimanje nam je jasen dokaz, da so se ljudstva odprle oči, da so začeli že sami premišljevati o svojem življenju in svoji usodi, katero mu krivično odločuje le par podlih izkoriščevalcev. So-drugi, ter vsi socialistično misleči delavci in mali kmetje, le vkupaj vsi, pod naš prapor, ki je prapor svobode, da z združenimi močmi vržemo raz sebe muka-poln jarem v katerega so nas vpregli brezvestni kapitalisti. — Tudi naši sosedni občini Cerklje ie neobiiodno potrebno močne krnetsko-deiavske organizacije, če hočejo doseči kaj uspehov, ker naši nasprotniki nas bodo le tedai upoštevali, kadar bodo imeli opraviti z zavedno organizirano četo. Prebudi se občina Cerklje, socializem te kliče! Ne pusti se teptati od današnjega krivičnega družabnega reda, marveč stopi samozavestno v boj za svoje pravice. — Čitajte časopise »Naprej« in »Ljudski (llas«, ker .to je edini naš vir in sredstvo zu dosego naših ciljev. Žreče. Krajevna organizacija KDZ v Zrečah sklicuje svoj redni občni zbor za nedeljo, dne 12. t. in. ob 13. Poročevalec iz Ljubljane. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo. Sprejemali se bodo tudi novi člani. Več rz plakatov! — Odbor.' Marenberg. Krajevna organizacija SSJ in KDZ v Marenbergu sklicuje svoj redni občni zbor za nedeljo, dne 12. t. m. ob 18. v gostilni g. Deutschmann-a v Ma-renbergu. Sprejemali se bodo tudi novi člani. Vsi člani naj prinesejo svojo strankino izkaznico s seboi. Točna udeležba vseh članov dolžnost. — Odbor. Vestnik Centralna knjižnica »Svobode« je odprta vsako sredo od 6. do pol 8. zvečer, v soboto od pol 5. do pol 8. zvečer in v nedeljo od pol 11. do 12. dopoldne. Nahaja se v Židovski ul. 1. 1. nadstropje. Dopisi. Iz Kapel pri Brežicah. Člankarjtj Kmetijskega lista št. 5., ki je poslal temu listu dopis, opozarjamo, naj ne objavlja takih gnusnih laži, kakor so v njegovem članku: 1. Da jc socialistični zaupnik Franc Pšeničnik z župnikom iz Kapel kdaj govoril o volilni politiki, je nesramna laž. G. ..upnik pod prisego potrjuje, da volilni nneniki niso bili nabiti 28. avgusta, ker gre za resnico. 2. Glede napadov na našega 71 letnega sodruga Vinka Zorčiča to-le: Nanj smo lahko ponosni, ker je storil svoje korake vedno iz prepričanja in zvestobe do stranke. Da je veleposestnik, je bosa, kar bi pač moral vedeti slabostojni in slaboumni lažnjivec. .Saj je bil naš sodrug 9 let zelo spoštovan župan in lahko vsak čas dokaže, da spioh ni nobenega veleposestnika v občini. 3. Kar se tiče kroglice, ki je izginila, : pač” jasno, da so krivci samostojneži, er jim ne gre za drugo ko za to. da do- be vodstvo v svoje roke in magari nepravilnim potom. 4. Kar se tiče napredovanja naše stranke v občini Kapeii, naj si samostojneži le vzamejo v zgled 28. november 1920. Še za nadalje bomo poskrbeli za take vzglede, ker le tein potom in združeni v edinstveni organizaciji bomo socialisti nekaj dosegli. 5. Glede izvolitve edine kandidatne liste SKS povemo, da se je moglo le zgoditi, ker ste vodili tajno in zahrbtno občinsko politiko. Ukrenili smo že vse potrebno, da se zadeva preišče. 6. Glede združenja s klerikalci ni niti besedica resnična. Ce pa so hoteli postaviti svojo kandidatno listo, so to pravico imeli, ravnetako kakor vsaka druga stranka Obhod po občini od hiše do hiše pa ie bil le vaše hinavsko delo. polno nepravilnosti, in itak niste ničesar dosegli, ker je kapelsko ljudstvo preveč izkušeno, da bi nasedalo SKS-ovcem. 7. Kar se tiče župana Franca Strgarja pa si povejmo resnico iz obraza v obraz. Prisiljeni smo. spomniti vas na njegovo vodstvo občinske aprovizacije, ki smo mu jo morali kot delavski zaupniki odvzeti, ker je mislil samo na svoj žep in je n. pr. dokazano, da si je pri neki razdelitvi pridržal 1500 K. Ce nc bo politična oblast razveljavila to nepravilno izvolitev občinskega odbora in župana, bomo vsi občani protestirali proti temu. Kar sc tiče na orincipov in idej, lahko dokažemo nepravilno izvoljenemu županu Francu Strgarju, da pripada stranki, ki je proti agrarni reformi in podpira kapitaliste. Da sc je pa zemlja delila, se imamo zahvaliti edino socialističnim^ poslancem in agrarni odbor tudi sestoji iz somišljenikov delavske stranke v občini Kapele. G. župan je prišel pri delitvi prosit za kos zemlje in se ni odrekel, čeravno podpira stranko, ki je največja sovražnica delavnega ljudstva. Krška vas. Občni zbor KDZ 12. februarja t. 1. je izvolil naslednji odbor: Predsednik Franc Gričar, zidarski mojster; podpredsednik Jožef Jazbec, zid. pom., tajnik Ivan Šebilja, zid. pom.: podtajnik Martin Piltauer. pismonoša; blagajnik Anton Tomše. zid. pom.; podbla-gajnik Jožef Piltauer, kovaški mojster: računska preglednika Andrej Muler, čevljarski mojster in Janez Prah, posestnik. Odborniki: Franc Lopatic, kovaški mojster in posestniki Janez Soško, Alojz Zo-kalj in Jožef Glibe. Vršil se je občni zbor y gostilni Anton Kuhar, je bil sijajno obiskan in je pokazal, da so se ljudstvu odprle ^ oči. So-drugi in vsi socialistično misleči delavci in mali kmetje, skupaj pod našo zastavo! V naši občini Cerklje moramo imeti močno socialistično organizacijo, če hočemo, da se nas bodo naši nasprotniki naučili upoštevati! Socialistični odborniki, zavedajte se svojih dolžnosti! Zaspanci v občini Cerklje, prebudite se! Ne prepustite vsega dela za odpravo današnjega družabnega reda posameznikom! Le v skupnosti je naša moč, skupnost pa je pri nas le v KDZ. Ta nas bo povedla do končnega cilja svobode, enakosti in bratstva. Ali se boste odzvali njenemu klicu? VI člani KDZ na ne pozabite na svoje članske dolžnosti! Če količkaj piješ, zapraviš že članarino pol leta. Ali si to razumel? Plačujte prispevke blagajničarju Tomšeku vsaj vsako nedeljo pred 1. v prihodnjem mesecu, da bo lažje obračunal centrali. S točnostjo bomo vzdržali red in pošteno zvezo s centralo v Ljubljani. — Odbor Črna. Dne J9. feb. le imela krajevni* pol. org. S. S. J. svoj redni občni zbor, na katerem je bil soglasno izvoljen novi odbor: Predsednik Stermčnik Rud., podpredsednik Polajner Anion, tajnik Brumen And., nam. Verhunec Franc, blagajnik Jernej Rud. in 9 podblagajnikov za vse okraje; odborniki so: Peruš Štefan, Šek Franc, Coklin Franc, Planinšek Anton in Kozamornik Julči; revizorji: Janše Fric, Lakoše Josip. — Za občnim zborom bi se imel vršiti javen shod in ustanovitev ženske organizacije, kar se je pa — žal — moralo preložiti vsled ovir, ki so zadržale ss. govornike. Oglasi! sc je zato k besedi s, Moderndorfer iz Mežice, kateri je mnogobrojni množici — dvorana ie bila nabito polna — v jedrnatih besedah obrazložil razne točke stališča in položaja organizacije, za kar je, žel burno odobravanje. Sodrug Stermčnik ie nato zborovanje zaključil. — Sodrugi in sodružice! Izvoljeni novi odbor je prevzel odgovornosti, ki ga čakajo v času njegove funkcije. Ne zadostuje pa, da dela samo odbor, delati moramo vsi! Zato nai velja za vse geslo: Zavednost, pomoč vsakega posameznika in red je temelj našemu napredku v vseh ozirih, to-raj vsi pogumno na delo za naše pravice in naš blagor! Zapomnite si, da same besede in rdeče kravate, zahrbtno obrekovanje in babieversko prerokovanje na. bo nikdar rodilo sadov za našo rešitev, temveč nas le oddaljuje od naših ciljev! Ne pozabite, da. srno v vseh slučajih navezani sami na sebe, ter da je od nas samih odvisna naša zmaga. Vsak posameznik bodi zato zaveden član vseh naših organizacij, torej tudi naših strokovnih, kulturnih in gospodarskih, beri njih časo-In ko si enkrat sam tako daleč, pridobivaj tudi drugih in takih, ki čakajo na farska nebesa — v večnosti. S tem pomaga vsak sam sebi in skupnosti, to je naše edino orožje proti nasprotnikom — izkoriščevalcem, nasprotnikom, ki že danes strašno sanjajo o posledicah zmage rdeče zastave«. — Končno sodruge. Jel še nirnaio žepnih koledarjev ali strankinih znakov, opozarjamo, da jih dobe lahko pri s. Brumenu. Majšperska občina v pravi luči. V nedeljo dne 26. t. m. je bil pri cerkvi izklicau odlok okrajnega glavarstva v Ptuju in ukaz pokrajinskega odseka za socialno politiko (Ur. 1. štev. 258 z dne 1. februarja 1922), da naj bi se v občini Majšperk nahajajoča prazna stanovanja naznanila okr. glavarstvu, ker jih zelo nujno potrebujejo begunci iz StmiŠča. Naš župan je sejo otvoril in vprašal vse navzoče obč. odbornike, če bi imel kateri od občanov kako prazno stanovanje. In glejte si naše klerikalne odbornike: naenkrat so začeli preklinjati uboge begunce, rekoč, da kaj še takšno prekleto barabo tukaj v naši občini potrebujemo. Opozoril sem jih, da ti nesrečneži niso sami zakrivili, da se morajo zdaj po svetu potikati in si pri takih neusmiljenih ljudeh, kakor so tukaj, še stanovanja iskati in da so tudi ti reveži naši sorojaki iz Primorske, katera je pa danes večinoma pod Italijo. Ker mi je znanih več praznih stanovanj, sem opozoril gospoda bvaršnika, veleposetnika v Majšperku, kateri ima po mojem prepričanju 4 prazna stanovanja, naj bi on koga vzel. ker rabi poljske delavce. Odgovori! mi je: Kaj potrebujem jaz takšne barabe, da bi mi potem po njivah kradle. Naj raje koča razpade. In kmet Jožef Krosi je zakričal, da raje zapah svojo kočo. Ko sem jim očital, da takšnih surovežev še morda v Afriki med najbolj divjimi narodi ni, so zaceli vsi klerikalni odborniki na vse grlo ? kričati. Ali sc niso pokazali ti ljudje v pra- ' vi luči? Klerikalni vodja Zdravko Saga- j din se ie celo izrazil, da mora vsa po- j sestva kupiti njegova zadruga Kmetske j zveze, katera ho potem dalje prodajala, ' morda zato, ker se boji, da bi se še kak prokleti rdečkar k nam ne pritepel in bi potem znalo odklenkati klerikalcem, ki so danes tako človeški, da bi najraje videii, da bi revno ljudstvo kar od lakote pomrlo. : To se je tudi pri zadnji seji čutilo, ko sem vprašal, kaj je s koruzo, ki jo je v prejš-nih časih, ko še ni bila takšna draginja, okrajno glavarstvo dajalo kot podporo 32tim revežem. Danes se nihče v občini ne briga za take stvari, zvonovi so menda, bolj potrebni. Kadar boš ljudstvo lačno, pa 'greš lahko nove zvonove poslušat, da boš lažje lakoto prenašalo. In z lakoto, če jo voljno prenašaš, si služiš nebesa. Naš klerikalni odbor si jih je z župnikom vred seveda že tukaj na tem svetu ustanovil. Beda revnega ljudstva jim je deveta briga in takšnih klerikalnih surovežev morda ni več v nobeni občini. Na svidenje! Drugič še bolj natančno! — Šturm Jožef, obč. odbornik. Iz Polzele. Dne 26. svečana je priredilo novoustanovljeno dramatično društvo na Polzeli predstavo »Rodoljub iz Ame-rikec. igralci so svoje vloge rešili v popolno zadovoljstvo občinstva. — Da razume in da ima veselje naše polzelansko občinstvo za kulturni napredek, je pokazalo s tem, da je bila dvorana prenapolnjena. Med in po predstavi je zapel pevski zbor sedmih bratov po domače »Škofovi« iz Lokovice nekaj prav lepih narodnih pesmi. Opazili smo, da se je udeležila po večini vsa inteligenca iz Polzele med drugimi tudi dr. Wiidi. tukajšnji tovarnar. Zahvala. Dramatično društvo na Polzeli se- najlepše zahvaljuje tukajšnjemu tovarnarju dr. Wildi-ju za znesek 200 kron, katerega je podaril v prid zgoraj imenovanega društva. — Pričakujemo mnogo' posnemovalcev. Sv. Rok ob Sotli. Imamo pri nas prijaznega g. provizorja. ki iz »ljubezni do bližnjega« vsakomur vse naredi za dobro plačilo. Nisem izmed tistih, ki z lahkim srcem nahrulijo koga. vendar, kar sem videl 24. febr.. presega pa vse. meje. Šel sem no opravilu mimo cerkve, ko so ravno ljudje šli od maše. Pa pride g. provizor. k memu pristopi mož ter ga prosi, tiaj bi šel ž niim prevideti nekega bolnika. Poslušajte: Skrbni in blagi dušni pastir se ie začel Izgovarjati, da nima časa. nazadnje pa pravi, da bi že šel za 50 K, češ. da so oodplati in žreblji sedaj dragi G. provizor, ali je tako delal Kristus? .Ali ste se tako naučili »krščanskega usmiljeniac', ki pravijo med drugim: bolnike obiskovati!? — Popotnik. Mezde v Baranji- ^Ljudski Glas* objavlja inserat, v katerem sporoča državno veleposestvo Belje v Baranji, da mu ie potreba večjega števila delavcev in to nadkravarjev, kravarjev, volarjev, kurjačev pri parnih' plugih itd. Informf- r rali smo se, kake so življenske razmere na posestvu ter nam je direkcija veleposestva poslala sledeča pojasnila: Oni, ki so sprejeti kot stalni delavci na poljedelskih distriktiu, so razdeljeni v 4 razrede. T. razred, to so kočijaži, konjarji, volarji, kravarji, delavci pri parnih plugih, čuvarji živine in polj, se dele po letih službe in sposobnosti v devet oddelkov. Plača je v naravi in v denarju. Plača v naravi je za vse oddelke enaka in sicer: stanovanje (1 soba in kuhinja), 1200 klafter polja, 1200 kg pšenice, 200 kg ječmena, 400 kg koruze, 24 kg soli, 12 m trdili drv in 730 1 mleka na leto. Potem ima pravico da redi eno svinjo z vsem pomladkom ter perutnine do 50 glav. Vsak teden lahko dobi 2 kg mesa po 1.50 Din in na leto 24 1 petroleja za polovično ceno. V denarju dobijo: oddelek 1. 600 Din. 2. 650 Din. 3. 700 Din. 4. 750 Din. 5. 800 Din. 6. 850 Din. 7. 900 Din. 8. 950 Din. 9. 1000 Dni na leto. II. | razred, to so podnadzorniki, čuvarji sldadišč, vodje parnih plugov, kurjači, vinogradniki, kletarji; ti se dele v 4 oddelke. Prejemaj:) v naravi isto kakor I. razred, razen drv. ki jih dobe 20 m3, ker imajo uslužbenci v tem razredu po dve sobi in kuhinjo. V denarju pa dobijo v oddelku 1. 1600 Din. 2. 1800 Din. 3. 2000 Din. 4. 2200 Din na leto. III. razred, to so nadzorniki, strojniki parnih plugov, sldadiščniki itd, se dele v 3 oddelke,. V naravi dobijo isto kakor drugi razred, v denarju pa 1. 3200 Din. 2. 3400 Din. 3. 3600 Din. IV. razred: višji nadzorniki, gospodarji, poslovodje, vinogradniki, kovači mojstri itd,, ti se dele v 3 oddelke, V naravi dobijo isto kakor 11. razred, v denarju pa no oddelkih: 1. 5200 Din. 2. 5600 Djn, 3. 6000 Din letno. Dobro bi bilo. da se oni, ki so sposobni za ta dela in nimajo primernega mesta, javijo za službo. UTRINKI. Čuden je hi človek, ustvarjen po božji podobi, čuden, ker se brani svojih barbarskih prednikov. Sorodstvo z opicami zanikava in govori o civilizaciji ter prisega na biblijske nauke. Toda zakaj je ta človek, ustvarjen po božji podobi, še vedno barbar? In pred nekaj stoletji ie bil še večji in pred tisočletji je bil popo-len barbar. Še danes imamo divjake, ki so tudi ustvarjeni oo božji podobi... Ljudje, katere je ustvaril Bog po svojem modelu, prirejajo orgije in tako-zvani »pobožniaki« se zgražajo vsled moralnega padanja današnje družbe kakor so s s zgražali pred sto leti drugi farizeji. In če bi ti ljudje pogledali v biblijo nove zaveze, hi našli, da se v njej mnogo govori o farizejih, ki niso prizanašali niti Kristu. Farizeji so bili in bodo, kajti farizejstvo je ena izmed številnih človeških slabosti. 'Človeštvo se moralno ne pogreza. Dviga se, toda ne tako, kot žele farizeji. Iz ljudi ne morete napraviti angelov. Nai-nrvo je treba iz njih napraviti res ljudi. To je stvar evolucije. Hinavski apostoli hinavske morale ne verujejo v zakone evolucije; morda niti ne vedo, kaj pomeni razvoj. Oni verujejo le v zakonske prepovedi. Prepovedali so piti, in danes pijančujejo bolj ko kedaj poprej. Reformirati hočejo zakon, toda razporoke se množe. Zato zahtevajo prepoved ’/n zakonske ločitve. Milijon in milijon razpo-ročenih ljudi ie na svetu. In v tisočerih in tisočerih družinah vlada boj med možem in ženo radi nezvestobe enega ali drugega. Vsi zakonski, se namreč ne zatekajo k razporokam. Zakaj itt kdo ruši domove? »Socializem bo razdrl dom«, kriče protisocialistični agitatorji. Kdo jih ruši danes? Tudi zakon ie podvržen razvoju. Danes ie tak; preje je bil drugačen; in v bodočnosti ne bo enak sedanjemn. Niti v vseh kraiih ni enak in ne bo. Kakor se spreminja duševno obzorje Ijndi, kakor se dviga kultura, menjajo gospodarske razmere, tako se menjajo tudi nazori o zakonu. Le nagoni so isti. Ti so enaki kakor so bili in se ne razlikujejo od opičjih. Človek iih kontrolira le v toliko, v kolikor je res človek. Izdajatelj: Zvonimir Bercot (v imena pokr. odh. SSJ). Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani LEPOTA kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote d priporoča obleke za moške in ženske po z m e r n i h cenah in dobre kakovosti. Prea marjfeersise! v nova, debelozrnaia, r Hj zelo mehka za kuho | || se dobi pri Tržaška cesta Š2. 33, Sel, 324, priporoča <£«;.->tar kruh ta žemlje. Na državnem veleposestvu Belje v Baranji je prostih več služb, in sicer mesta nadkravarjev(Oberschweizer) kravarjev, volarjev, kovačev in sploh poljedeljskih delavcev. Gostilna Ljubljana, W®K©va u!5«a št. 1%. Zahtevajte naš cenik vrtnih in poljskih semen. Velika zaloga! Cenik zastonj! Trgovina z pohištvom Karl Preis, Maribor, Stolni trg (Oomplatz) Najboljša in najeenejša priložnost za nakup ca mm “ Marlber ™ Bsiska cesta St. V priporoča izborno feuhsissj© iti pijaše. «■» M. BEUM© MlUfiNSC t o v n r n a kamlitov in slaščičarna najnižje cene ia vsak čas svežo blago. Maribor, Tkuleka ulica 4. Te službe so stalne in dobijo nameščenci poleg primerne denarne plače še prosto stanovanje kakor tudi znatne dodatke v hrani itd. Stalnost službe je zajamčena po pragmatiki, ki velja za vse stalno nastavljene. Direkcija se bo ozirala samo na res sposobne in pridne delavce. Prijave je treba nasloviti na Glavno Direkcijo Državnog Dobra „Belje“, Lak, Baranja. za delavce in železničarje. Solidna postrežba! Nizke eene! KAJO DELIČ Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani proda|a iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov ■ za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la čehoslovaski in angleški koks za livarne ia domačo vporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19, zlatar in draguljar Ljubljana Mmbu priporoča svojo zlalaisto is dmljrto dsiavnita za nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato -vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzorcib in merah, uhane i. t. d. Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvišjih cenah, ali pa izmenjava za novo blago. KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA, Poštni predal št. 1 Poštni ček. rac. št. 10.582. —- Telefon inter. št. 178. — Brzojavni naslov „Kodes Ljubljana TTR A NIT NI O UTIRI RIT sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge 1X1 V-TAIN AXJi.NA (j0 (jjjg dvjga po 4 ®j©, večje vloge proti polletni od- povedi po §*!©. Hranilne vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa podružnice: 6 v Ljubljani, dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Koroška Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kranjska Gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Črna L, Črna II. Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes ==*======-■ -■ - Rad 3 embleme ks*©§?. ================^—t ;—===== Pristopnina K 10’—. Član društva postane lahko vsak! Delež K 200. Pristopati se zamorc v \'seh gori imenovanih podružnicah.