SYDNEY od 5. - 9. februarja 1994 Exhibition & Convention Contre, Darling Harbour 14 - DNEVNIK CENA DVOJNE ŠTEVILKE S 4.00 UDELEŽBA SLOVENIJE NA PRVEM SVETOVNEM TRGOVINSKEM SEJMU V AVSTRALIJI V slovenskem pavilijonu bo sodelovalo preko trideset podjetij iz Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije in urad vlade za informacije. Ljubljanski biro Mednarodnega združenja slovenskih razvojnih partnerjev (MZSRP), ki je ustanovljeno in registrirano v Avstraliji, bo predstavilo dodatnih 17 slovenskh podjetij. Združenje se je na ta način aktivno vključilo v promocijo slovenskega gospodarstva v Avstraliji. V sklopu sejma bo Avstralijo obiskala številna vladna delegacija pod vodstvom dr. Davorina Kračuna, podpredsednika vlade in ministra za ekonomske odnose in razvoj. Dr. Kračun bo na obisku na povabilo avstralske vlade. Vladna delegacija bo sodelovala na poslovnih konferencah v Sydneyu, Melbournu in Novi Zelandiji. Imela bo uradne pogovore s predstavniki zvezne vlade ter vlad NSW, VIC in N. Zelandije. Predvideno je tudi srečanje s slovensko skupnostjo... zb. January HAPPY BIRTHDAY AUSTRALIA LETO 1 / št. 18- 19 26. JANUAR / prosinec 1994 VICTORIA - MATURAN TSKI PLES 11. DECEMBER 1993 POMEMBNI DATUMI - LETO 1994 — mednarodno leto družine — po kitajskem horoskopu leto psa — leto 2000 po Kristusu — leto 850-letnice Ljubljane — 75 let meroslovja na Slovenskem JANUAR *1. /1901 - nastanek Avstralskega Commonvvealtha / 1797 izide v Ljubljani prva številka prvega slov. časnika Ljubljanske novice, urejal in pisal Valentin Vodnik *5. /1921 so Slovensko primorje, Trst in Istra v skladu z rapalsko pogodbo priključeni Italiji *7 /1893 umre na Dunaju pomembni znanstvenik in izumitelj slovenskega rodu Jožef Štefan *8. /občinski praznik Slovenske Bistrice-letos se spomnijo dogodkov 8. januarja 1943 pri Treh žrebljih na Osankarici, ko je v neenakem boiu z okupatorjem izkrvavel do zadnjega moža prvi Pohorski bataljon *16. / 1992 Avstralija kot prva izvenevropska država prizna novo državo K Slovenijo *16. /1868 umre v ZDA znameniti slovenski misiionar in jezikoslovec Friderik Baraga *23 /1872 v Ljubljani rojen največji slovenski arhitekt Jože Plečnik *26. / - dan Avstralije *27. /1991 avstralski Slovenci (Avstralska slovenska konferenca s svojimi regionalnimi Slovenskimi narodnimi sveti)obvestijo avstralsko vlado o kriznih dogajanjih v tedanji Jugoslaviji oz. Sloveniji; prvič se v vsen večjih mestih pridružijo demonstracijam Hrvatov_ Skupna slika maturantov, učencev slovenščine in učiteljev in še maturantov prejšnjih let SIMBOL MEDNARODNIMA LETA DRUŽINE Streha in srce sombolizirata življenje, ljubezen, dom, toplino, skrb, varnost, skupnost, toleranco, odprtost, individualnost... Avtorica: Catherine Litassy-RoUier, švicarska umetnica, živi na Dunaju Melbourne 14. januar Pater Ni ko Žvokelj na privatnem enomesečnem obisku v Avstraliji "Počutim se kot da bi bil doma... | Recycled paper / Tiskano na okolju prijaznem papirju | Drage Slovenke in Slo vene i! Oglašam se vam prvič v novem letu 1994, z dvojno številko delno zaradi dopustniškega časa, delno pa zaradi rahle okvare mojega očesa. Ponovno, smo na poti k odpiranju "slovenskih obzorij" in vsaka nova edieija našega časnika je novo srečanje z vami. Potihoma upam, da boste še naprej eenili naše delo, se oglašali, nas podpirali, kritizirali, postajali novi naročniki, stari našli nove...Pravijo, da stopieanje na mestu v resnici pomeni nazadovanje. Zato razmišljamo o spremembah in o izboljšavah: — Poglejmo prvo stran časnika; logo "Glas Slovenije'\je večji, črni okvir je na notranji strani. To pa zato, ker nas je nekaj Ijucn, (med njimi'tudi moj prijatelj grafik iz Maribora) opozorilo>, da med naslovom časnika in drugim tekstom ni dovolj razlike. Takšno obliko pa smo izbrali prav zato, da ne bi bili stereotipni in sledili obliko večine časnikov (logo zgoraj čez celo stran). — Na zadnji strani časnika boste opazili, da nimamo več uredniškega odbora ampak "občasne sodelavce". Dobrodošli dr. Stanislav Frank (Adelaide). Draga Gelt (Melbourne), Jožica Gerden (Mildura), Lojze Košorok (Sydney) in Vinko Rizmal (Melbourne). Upam, da bo beseda "občasni"pomenila "večkratni"! — Pričeli smo z akcijo zbiranja imen in poklicov univerzitetno izobraženih Slovencev v Avstraliji, tudi potomcev Slovencev, rojenih v Avstraliji. Pomagajte nam! IZmVNIKA UREDNICE Stanke Gregorič Tokratna številka mi osebno pomeni veliko zaradi: časa, v katerem se naši dve domovini, Slovenija in Avstralija prvič srečujeta na tako visoki gospodarski ravni, rada bi izročila lep avstralski slovenski pozdrav vsem gostom iz Slovenije, kar čez 50 jih bo, več na straneh 10 in 11; v tej številki je še pismo predsednika slovenske vlade dr. J. Drnovška, namenjeno avstralskemu prvemu ministru ob katastrofalnih požarih, ki so po novem letu zajeli NSW. upam, da ste vsi Slovenci O.K.; Ljubljana slavi 850. obletnico prve uporabe imena Ljubljana, str. 7; zanimiva je 9. stran - Slovenka leta, Vida Žabot; na j strani 13 zasledite med drugim vest o ustanovitvi Jurčičevega sklada, i ki bo 'nagrajeval in spodbujal resnicoljubnost kot moralno načelo slovenskega novinarstva' Nenavadna čustva so me spreletavala ob pripravi 20. strani, prispevek Marte Skrbiš iz Adelaide "Izgubljene auše", hvala Marti in Zlatku Skrbiš ter Stanku Prosenaku. ki so to nadvse zanimivo zgodbo namenili našim naročnikom; prav tako na 20. strani predstavljamo našega slovenskega umetnika-kiparja Rona Gomboca iz Pertha, ki je bil lani izbran za "Western Australian Citizen of the year for the Arts 1993", še posebej sem navdušena in ponosna, da se je g.Gomboc odzval na moje fax sporočilo po telefonu in nam obljubil poslati več informacij o sebi...in postal je tudi naš naročnik! dobrodošel in z njim tudi vsi drugi - naši dragi, novi naročniki; strani 15, 16 in 17 prinašajo pregled maturantov slovenščine v Viktoriji od leta 1981 do 1993, hvala Aleksandri Ceferin, ki je j poskrbela tudi za vse fotografije, mi jih prinesla celo na dom in mi jih ! pomagala razvrstiti, kako pa občudujemo vas, dragi maturanti in še posebej trud učiteljic in dolgoletno delo Aleksandre Ceferin ni treba posebej poudarjati; ustregli smo prof. Ediju Gobcu, ravnatelju Slovenian Research Center of Amerika, ki še naprej zbira podatke znamenitih Slovencev po vsem svetu, preberite njegov prispevek prosim, navdal vas bo s ponosom in če ste eden od "uspešnikov" oglasite se mu; 7 oni Gržina je poskrbel, da imamo za naš časopis na razpolago več vrst slovenskih računalniških pisav, hvala! hvala tudi vsem, ki ste se oglasili pisno ali po telefonu, še posebej Karlu za knjigo "Pregovori in reki na Slovenskem'\ Poglejte, komaj sem se pričela z vami pogovarjati, že je zmanjkalo prostora...naj vam bo leto 1994 zdravo in varno! Vaša Stanka /1 -r MISEL ZA LETO 1994 Ni treba praznih obljub; le delo, ljubezen, pošteno življenje BREZ SPLETK in brez zmot... Tine Bcnedičič PIŠEJO NAM ZNAN S TVENORAZ1SKO VAL M CEN TE F; SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI iN UMETNOSTI Želimo Vam obilo sreče in zadovoljstva v Novem letu 2: ZNAKSTYENORAZ'SKHVALKI GENTfR SAM iNfrrruT ZA SLO^^NSIO izseljensko JC> Spoštovani.... Najlepše se zahvaljujem za Glas Slovenije. Z veseljem jih prebiram in veseli me. da ste Slovenci v Avstraliji tako aktivni. Jaz sem v Novi Zelandiji že več kot dvanajst let poročena /. Novozehndcem... Uspešno Novo leto in lep pozdrav vsem Slovencem v A vstraliji! Vida Watson Nova Zelandija spoštovano uredništvo "Glas Slovenije"! Želim Vam vesel Božič in srečno, zdra vo in uspešno Novo leto. Še posebno Vam želim veliko uspehov pri izdajanju tako zanimivega časnika. Z možem sva nanj naročena in verjemite mi, da ga komaj čakava. Lep pozdrav vsem Vida Končina Južna A vstralija Prijetne Božične praznike in obilo srečem zdravja, delovnih uspehov in vsega lepega Vam želi Kolektiv Ljudske univerze Ormož * Spoštovana urednica! Upam. da Vas bo najino pismo našlo pri najlepšem zdravju. Prosimo, da objavite moj prispevek, dobro novico iz Queenslanda: Slovenski odbor Planinke Brisbane in Slovenski odbor C/old Coasta sta sedla skupaj za "okroglo mizo". Želiva vsem skupaj vesele Božične praznike in mnogo zdravja in sreče v 1994. letu. Stanko Heric - predsednik Planinke Tončka Heric, Oueensland Naša ljudska pesnica Marcela Bole iz Melbourna se zahvaljuje vsem. ki so ji poslali rože in kartice z željami, da čim prej ozdravi (po operaciji kolka). UREDNIŠTVO G.S.: Najlepše se zahvaljujemo g. Olgi Orel iz Finsbury Press Ltd, Južna A vstralija za prispevek $ 100.00 za naš tiskovni sklad. (JI.AS SWVENIJE stran 2 IZ DIPLOMATSKO KONZULARNA PREDSTAVNIŠTEV RS January 1994 AUSTRALIAN TRAGEDY - FIRES... EMBASSY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA The Embassy of the Republic of Slovenia presents its compliments to the Ministry for Foreign Affairs and Trade of Australia and has the honour to request to transmit the following message of dr. Janez Drnovšek, Prime minister of the Republic of Slovenia to the Honourable Paul Keating, Prime Minister of Australia, which reads a follows: The Honourable Prime Minister, We are deeply moved by the news of the disaster that your country is suffering these days and that has taken away human lives and caused enormous material damage. May I convey to you and to the people of Australia the expressions of our most sincere sympathies on behalf of the people of Slovenia and in my own name. Dr. Janez Drnovšek OBVESTILO Ministrstvo za zunanje zadeve Slovenije nas je informiralo, da je Smučarska zveza Slovenije letos začela z akcijo, s katero želi priljubljenost smučanja, tega že kar slovenskega narodnega športa , razširiti med rojake v izseljenstvu, zamejstvu in zdomstvu. Pred desetimi leti je pričela Smučarska Zveza Slovenije z akcijo za napredek in razvoj slovenskega vrhunskega smučanja "Podarim—dobim". V devetih letih so Slovenci pokupili preko 15 milijonov darilnih razglednic. Slovenski smučarji Križaj, Petrovič, Strel. Benedik. Kuralt, smučarke Svet, Sarec, Horvat, Bokal in skakalci Petek, Ulaga in mnogi drugi so se jim obdolžili z osvojitvijo dvajset zlatih, srebrnih in bronastih medalj na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih in vrsto najvišjih uvrstitev na tekmah svetovnega pokala. Prav v letošnji sezoni slovensko smučanje doživlja ponovni vzpon in razcvet z zmagami Jureta Košiija in Katje Koren in vrsto najvišjih uvrstitev Grilca, Kunca in Horvatove v tekmah svetovnega pokala. Njihove uspehe so zabeležili tudi avstralski novinarji. Zdaj prihaja akciia Smučarske zveze Slovenije tudi na daljno pot med Slovence v Avstraliji, ZDA, Kanadi in Argentini pod geslom "Za slovenske zmage, s Slovenci po svetu". Vsak. kdor kupi darilno kartico dobi mimo srečke (žreb bo razdelil 104 nagrade - največja je sedemdnevno potovanje v Slovenijo z letalskima vozovnicama) tudi reliefno bonasto značko bloškega smučarja. Cena kartice je 15 avstralskih dolarjev. Prodajo razglednic ie prevzel Ivo Leber iz Melbourna. Telefon: 03 589 6094. Prosimo za vašo podporo, saj je čas za njo skopo odmerjen. Aljaž Gosnar SLOVENCEM V SYDNEYU IN OKOLICI Ob katastrofalnem požaru, ki je prizadel in še vedno grozi Sydneyu in okolici, prejmite naše iskrene izraze zaskrbljenosti in sožalja ob izgubi življenj in veliki materialni škodi. Upamo, daje ta velika nesreča prizanesla Slovencem, njihovim družinam, sorodnikom in prijateljem živečim na tem področju. Slovensko Veleposlaništvo in Konzulata so pripravljeni po svoiih najboljših močeh nuditi Slovencem, ki jin je kakorkoli prizadel požar, ustrezno pomoč in stike s Slovenijo. Aliaž Gosnar Oapravnik poslov Alfred Brežnik Častni konzul RS za NSW in VIC ušan Lajovic astni konzul za Novo Zelandijo The Hon. John Fahev Premier of New South Wales Dear Premier On behalf of the Government of Slovenia; the Slovenian Consulate in Sydney and myself, I wish to express deepest sympathy to the Government and the people of New South Wales for the loss of life, property and enormous material damage as a result of the recent fires that ravaged the state. It is heartening to see that due to the quick action of your Government and the determination of so many c9urageous groups and individuals, a much greater disaster has been avoided. Yours sincerely Alfred Breinik Honorary Consul of the Republic of Slovenia VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OF SLOVENIA Advance Bonk Centre-Level 6,60 Marcus Clarke street, Canberra City, tel.:(06) 243 4830 fax:(06) 243 4827. Pisma in drugo pošto pošljite na naslov: Embassy of Slovenia, P.O.Box 284, Civic Square, Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 ure; uradne ure pa so od 10.00-14.00 ure. Odpravnik poslov: A\jaž Gosnar; upravno konzularni referent: Tina Omahen. KONZULAT REPUBLIKE SLOVKNUK NOVA ZRI ANDUA Rastem Hutt Road, Pomare, Lower Hutt (Wellington), častni konzul Dufian Lajovic tel.: (04) 587 0027, fax: (04) 567 0024 PoAtni naslov: P.O.Box 80247, Lower Hut, New Zealand Naslov v Avstraliji: 78 Victoria Street, Smith field, Sydney, NSW 2164, tel.: (02) 604 5183; fax: (02) 604 009 Pofttni naslov: P.O.Box 5, Smithfield, NSW 2164 KONZULAT REPUBLIKE SLOVEN UK AVSTRALIJA (NSW in VIC) 21 Judge Street, Randwick, Sydney, NSW Častni konzul Alfred Brežnik Obiak urada ickljuEno po dogovoru (Byappointmentonly) Tel.: (02) 314 5116; Fax: (02) 3996246 PoStni naslov: P.O.Box 188, Ooogee, NSW 2034 TO IN ONO IZ SLOVENIJE PREDLOG ŠE ZA POSEBNO KOMISIJO ZA IZSELJENCE Na občnem zboru Slovenske izseljenske matice: V Sloveniji nujno potrebujemo posebno delovno skupino za Slovence po svetu, ki bo dejavna v okviru državnega zbora. SIM bo še naprej brezpogojno nestrankarska, odprta za vse, in do še poglobila sodelovanje s Slovenci po svetu m v državah nekdanje Jugoslavije. Krepila bo enoten slovenski Kulturni prostor, gojila sodelovanje z mlajšimi generacijami slovenskih izseljencev, obojestranska sodelovanja bogatila z novimi oblikami duhovnega ustvaijanja Slovencev, izseljence bo se dejavnejše vključevala v organe matice, načrtneje skrbela za zbiranje dokumentarnega in arhivskega gradiva in tudi za ustrezno znanstveno in rziskovalno delo (aktivno bo sodelovala s SAZU-Slovenska akademija znanosti in umetnosti). SREČANJE ZDOMCEV V RADENCIH Na božičnem srečanju zdomcev, ki gaje pod pokroviteljstvom državnega sekretarja za Slovence po svetu dr. Petra Venclja in z gostoljubnostjo Radenske že tretjič organiziralo uredništvo revije Naša Slovenija, seje zbralo blizu 300 Slovencev, zaposlenih v drugih evropskih državah. Srečanja se je udeležil tudi predsednik države Milan Kučan. PRIČEVANJA EMIGRANTOV O ZVESTOBI Ekipa umetniškega programa TV Slovenije je lani poieti obiskala slovenske rojake v Argentini. Snemanje so zaokrožili v devetdelno tv nadaljevanko pod skupnim naslovom Pričevanja o zvestobi. Nadaljevanko so začeli predvajati 4. ianuaija letos na prvem programu TvS. SLOVENSKI ALI HERCEGOVSKI RABLJI? Komisija skupščine RS za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravnodvomljivih procesov in drugih nepravilnosti seje doslej sešla na enajstih seiah. Za novega predsednika je bil 15. julija lani izvoljen dr. Jože Pučnik. Komisija je že zaslišala nekaj prič, med njimi Zdenka Zavadlava, Antona Zgonca in Zorana Poliča, še prej pa tudi Alberta Svetino in Bojana Polaka, Mitja Ribičič pa se zasliševanjem izmika z zdravniškimi spričevali. Seveda je bilo veliko sprenevedanja že nekaj let nazaj ... Še posebej potem, ko je Simo Dubajič (hrvaški Srb), vodja takoimenovane ubijalske čete prostovoljcev in izbrancev iz XI. dalmatinske brigade, spregovoril za slovenska občila, da so na Rogu pobijali "Hercegovci" oziroma "Srbi". Za to četo se ve, da je 25. in 26. maja 1945 ubijala pri Brezaijevem breznu nad Podutikom, v Kočevju je ubijala osem dni. Od 3. junija naprej so na Rogu pobijali Slovenci. SPOMINSKE PLOŠČE Med najpomembnejšimi dogodki, ki so v letu 1993 zaznamovali Slovenijo, je bilo postavljanje župnmkih spominskih plošč žrtvam komunistične revolucye. Na njih je napisanih 1.890 imen. Večinoma so postavljene na Dolenjskem in Notranjskem, deloma pa tudi na Gorenjskem. O teh dogodkih sta največ poročala Družina in Slovenec. ZDRAVLJENJE DRAŽJE Od 1. januaria 1994 krije zavarovalnica v obveznem zdravstvenem zavarovanju v Sloveniji naslednje odstotke: 97 odstotkov pri najzahtevnejših storitvah, presaditvan organov in zdravljenju v tujini, 93 odstotkov pri specialističnoambulantnih in bolnišničnih storitvah ter zdraviliškem zdravljenju (če gre za nadaljevanje bolnišničnega), 90 odstotkov pri nemedicinskem delu oskrbe zdraviliškega zdravljenja, 85 odstotkov pri storitvah osnovne zdravstvene dejavnosti, zdravljenju zob in ustnih boleznih, ortopedskih in tenničnih pripomočkih, 77 odstotkov za storitve v zvezi z zdravljenjem poškodb zunaj dela, 75 odstotkov za zdravila na recept, ki so na pozitivni listi, 55 odstotkov za zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega, ter za prevoze, ki niso nujni itd. Delež posameznika se je s tem v pnmeijavi z letom 1993 povečal. NAJPOMEMBNEJŠI OBISK IZ ZDA PO OSAMOSVOJITVI Prihod Madeleine Albright, kot posebne odposlanke Billa Clintona so v Sloveniji označili kot najpomembnejši obisk iz ZDA po osamosvojitvi. Srečala se je s predsednikom Milanom Kučanom, ministrskim predsednikom dr. Janezom Drnovškom in zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom. Diplomatski krojgi so oili mnenja, da se bo s tem Slovenija ZDA predstavila kot čvrsta država in Kot država, ki jo zahodna Evropa sprejema. Po obisku v Sloveniji je AlDrigntova sodelovala na zasedanju NATA v Bruslju. PRIBLIŽEVANJE SLOVENIJE NATU Slovenija izpolnjuje vse pogoje za pristop k Partnerstvu za mir in v obrambnem in zunanjem minisrtstvu že potekajo priprave za vključitev v ta projekt, tako je na tiskovni konferenci 18. januaija poročal Janez Janša, slovenski obrambni minister. Slovenija pa mora po Janševem mnenju izpolniti še dva formalna pogoja: najprej mora pisno pristopiti k projektu, potem pa izdelati preastavitveni aokument, v katerem bo opredelila svoje interese in opisala svoje vojaške zmogjivosti (ta papir pripravlja Janšev resor). Posebej pomembna so naslednja merila: preglednost obrambne politike, podrejenost oboroženih sil civilni oblasti, sposobnost skupnega nastopa v mednarodnih vojasKih akcijah (n.pr. da ustava takega sodelovanja ne omejuje) in številčna in vsebinska prilagoditev oboroženih sil zahtevam skupnega načrtovanja v okviru NATA. Po Janševem mnenju bi Slovenija utegnila imeti težave pri n.pr. znanju tujih jezikov, pri komunikacijslcem sistemu in oborožitvi. Vendar pravi Janša, da Slovenija dobro sodeluje z ameriškimi silami in prav Američani bi Sloveniji pomagali ob pristopu k Partnerstvu za mir. JANEZ JANŠA OSEBNOST LETA V ANKETI VALA 202 Po telefonu in pisnoje radio valu 202 oddalo svoj glas 3610 poslušalcev. Janši sledijo Milan Kučan, Lojze Peterle, dr. Janez ¡Drnovšek in drugi. MNOŽICA NA SLOVESNOSTI V DRAZGOSAH Ob zaključku tradicionalne prireditve Po stezah partizanske Jelovice v spomin na znano aražgoško bitko se je zbralo v Dražgošah veliko ljudi. Večinoma starejše generacije. Slovesnosti seje med drugimi udležil tudi Milan Kučan, predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar in strankarski prvak Zmago Jelinčič. Zbranim je govoril predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, ki je dražgoški bitki pripisal velik pomen za zgoaovino slovenskega narod. MATURA SE VRAČA V SLOVENSKO ŠOLSTVO V zadnjem času se o maturi veliko sliši in piše. Po skoraj petnajstih letih se ta znova vrača na slovenske šole. Prvič bodo opravljali "pravo maturo" leta 1995 dijaki sedanjih tretjih letnikov, že v tem letu pa bo približno 600 dijakinj in dijakov na 23 srednjih šolah opravljalo poskusno maturo. Ob koncu drugega letnika se bo dijak lahko odločil, za kaj se bo pripravljal prihodnji dve leti: za maturo ali za zaključni izpit. DRŽAVLJANSTVO ŠE BURI DUHOVE Zakon o državljanstvu skupine poslancev Slovenske ljudske stranke(SLS) po odložilnem vetu državnega sveta ni bil sprejet. Večina predlaganih sprememb, ki so uvajala stroga merila za pridobitev slovenskega državljanstva, za poslance ni bila sporna, močno pa se je zapletlo pri obravnavi dopolnila, ki je urejalo pridobitev državljanstva s tako imenovano naturalizacijo. Rečeno je bilo, da državljanstvo ni pravica temveč status. O zakonu o državljanstvu bomo v prihodnje prav gotovo slišali in pisali še več. IGRALNICO PARADISO V TOLMINU SO ZAPRLI Pravijo, da je Paradiso posloval z izgubo, za zaprtje igralnice pa ie še nekaj drugih razlogov. Nekaj zaposlenih bo dobilo službo pri HTT-u v Novi Gorici. Gre namreč za 44 Tolmincev. Preostali pa so na HIT vezani pogodbeno oziroma prek študentskih servisov. PREDSEDNIK SLOVENSKE VLADE PRI PAPEŽU Ob obisku Vatikana je predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek dejal, da sta se s papežem Janezom Pavlom H pogovarjala med drugim tudi o obisku v Sloveniji, ki jo sveti oče sicer želi obiskati. Drnovšek je obvestil papeža, da v slovenske šole uvajajo nov predmet o religijah. Govorila sta tudi o krizi v Bosni. DRŽAVNI ZBOR JE SPREJEL zakon o lokalnih volitvah, ki je izvedbeni akt zakona o lokalni samoupravi, ureja pa volitve v občinske svete, volitve županov in volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. IN ŠE O OROŽARSKI AFERI... Nastala jc polemika med mariborskim tožilcem Dušanom Požarjem in obrambnim ministrstvom oziroma Janezom Janšo. Požar je deial. da obstoja sum. da je Janša trgoval s Hasanom Cengičem z orožjem, kar je naravnost smesno, saj je sam Janša javnosti odkril orožje na mariborskem letališču. Janez Janša je potom svojega ministrstva Požarju odgovoril z odprtim pismom v slovenskih medijih. Povzetki:...Višje javno tožilstvo v Mariboru v svojem sporočilu na vse mogoče načine poskuša opravičevati ravnanje naših in tujih državljanov pri manipulaciji z ogromnimi količinami orožja, streliva m minsko-eksplozivnih sredstev na mariborskem letališču...ponavlja obtožbe na račun tistih, ki so kriminal odkrili...Brez kakršnekoli podlage je trditev v 6. točki izjave Višjega javnega tožilstva, češ. da je ?brambni minister Janez Janša Hasana 'engiča priznal v svojstvu pooblaščenca BIH in z njim celo trgoval .Se bolj absurdna ie trditev, da naj bi Ministrstvo za obramoo spomladi leta 1992 Hasanu Cengiču prodalo 5560 avtomatskih pušk.„preveijeno in znano je. da se takrat ni nihče iz tega ministrstva srečal s Čengičem...ta je takrat obiskal predsednika predsedstva RS Milana Kučana, ki mu je zagotovil pomoč. Tako je Cengič s posebnim letalom podjetja Smelt odletel v Libijo ter se čez nekaj dni vrnil vmil v Slovenijo s posebno pošiljko. Ministrstvo za obrambo takrat še ni bilo seznanjeno s tovrstno povezavo s Kučanom, ampak kasneje...mariborsko Višje tožilstvo smeši načela pravne države pred domačo in še posebej mednarodno javnostjo..;Ministrstvo za obrambo je javnega tožilca Požarja že prej ovadilo Javnemu tožilstvu RS zaradi nesprejemljivih in neresničnih obtožb, usmegenih na obrambno ministrstvo in na samega Janeza Janšo. Požar po vsako ceno ščiti neposredni krive in odgovorne za ilegalno manipulacijo z velikanskimi količinami orožja, ki so bile nevarne tudi za samo Slovenijo. RAZREŠITEV ANDREJA LOVŠINA Možnost dodatnih špekulacij in namigov dopušča, daje samo nekaj dni pred intervencijo tožilca Požaija slovenska vlada na lastno željo razrešila podsekretarja v obrambnem ministrstvu, direktoija VOMA Andreja Lovšina, ki naj bi bil leta 1992 vpleten v afero s trgovanjem orožja v Celovcu in je takrat ministrstvo izgubilo milijon DEM. Lovšin si je pridobil naziv "Mister 6 procentov". PADEC JANEZA JANŠE? Pred dnevi piše Vinko Vasle v članku, ki ga prinaša DELO sledeče: In ker so nekatere tuje tajne službe že pred dobrimi desetimi dnevi obvestile svoje centrale, da je padec obrambnega ministra Janeza Janše tako rekoč samo še vprašanje časa in ker združevale i na sredini razmišljajo o novi kadrovski rešitvi, je primer Janša treba ocenjevati tudi s te, torej povsem strankarsko-politične plati. In z oceno, da ima Janša v slovenskem političnem establišmentu več sovražnikov kot zaveznikov in da ie za zgodovinsko koalicijo in njene oblastvene apetite že dolgo zelo moteč in več kot neprijeten sogovornik. V vladi pa edini minister, ki dela veter in ki si koalicijske simbioze ne predstavlja kot poskusa odprave politične opozicije na Slovenskem." ŽIRINOVSKI V SLOVENIJI? Nacional-socialna zveza Slovenije je v javnem pismu zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu sporočila, daje na obisk v Slovenijo povabila vodjo ruske Liberalno-demokratske stranke Vladimiija Žirinovskega, Umberta Bosssija iz italijanske Severne lige in Ljupčeta Georgijevskega iz makedonske stranke VMRO-DPMNE. OBVEZNE ZELENE KARTICE ZA AVSTRIJO Od I. januaija letos morajo vozniki ob prestopanju slovensko-avstrijske meje obvezno pokazati takoimenovano zeleno karto kot dokaz, da je vozilo zavarovano tudi v tujini. DRAŽJE CIGARETE Z novim letom je začel veljati poseben prometni davek na cigarete. Proizvajalci oziroma uvozniki cigaret morajo plačevati državi poseben davek in sicer 30 tolaijev na zavojček dvajsetih cigaret. Tako naj bi se v državno blagajno steklo letno okrog sedem milijard tolarjev. PROSTI TRGOVINI S 1. januaijem sta začeli veljati prosti traovini med Slovenijo in Češko ter med Slovenijo in Slovaško. ZA POSLEDICAMI POŠKODB IN ZASTRUPITEV vsako leto umre v Sloveniji 1800 ljudi, od teh okrog 50 otrok. Poškodbe in zastrupitve so v Sloveniji na tretjem mestu med vzroki umrljivosti, pri populaciji do44-ega leta pa celo na prvem mestu. BREZPOSELNOST V Sloveniji je bilo novembra 1993 136.051 brezposelnih, ugotavlja republiški Zavod za zaposlovanje. Največ brezposelnih je na območju ljubljanskih in mariborskih občin. ROPARJI IN TATOVT Število oboroženih ropov na menjalnice, banke, pošte ali posameznike zadnje Čase narašča. Storilci so čedalje bolj predrzni (v zadnjem času je bilo zlasti veliko drznih ropov na starejše občane), dejanja hujša, žrtev vedno več. SVET BANKE SLOVENIJE je sprejel sklepa o izročitvi v obtok spremenjenega bankovca za 1000 tolaijev in novega bankovca za 5000 tolarjev. Bankovca sta v obtoku od 13. decembra 1993. DEJALI SO... OB VSTOPU V NOVO LETO SLOVENSKI PREDSEDNIK MILAN KUČAN Slovenski predsednik Milan Kučan je zaželel Slovenkam in Slovencem, državljankam in državljanom Slovenije, da bi bilo leto, ki prihaja mirno, varno, zdravo, dobro in uspešno in da si bomo čez leto lahko nazdravili in si rekli: Dobro smo delah, dobro nam je bilo...Odhajajoče leto je močno j spreminjalo naše življenje. Utrdili smo svojo državo in poskrbeli za njen ugled v mednarodnih razsežjih...Dosegli bi še več, če bi bilo med nami več potrpljenja in iskrenega prizadevanja za iskanje skupnih poti. Nestrpnost do drugačnih je zapeljala prenekatero misel in ravnanje..." PREDSEDNIK VLADE | Pit JANEZ DRNOVŠEK j V novoletni poslanici je med : drugim zapisal, daje za Slovenci | težko leto, kije od večine zah tevalo precejšnja materialna odrekanja. i saj brez omejevanja in postopnega j zniževanja javne porabe ter i prilagajanja plač potrebam ! konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na tujih trgih ni mogoče zagotoviti trdnega temelja j i za gospodarsko rast v prihodnjih j ZUNANJI MINISTER LOJZE prraot ! Lojze Peterle je delovanje slovenske diplomacije v letu 1993 označil kot 'živahno in uspešno". Država Slovenija je sklenila sporazume s 34 državami in 4 mednarodnimi organizacijami. Peterle se je tudi zavzel za to, da bi zunanje ministrstvo prevzelo celotno promocijo države Slovenije v tujini. OBRAMBNI MINISTER JANEZ JANŠA Obrambno ministrstvo se je v letu 1993 trudilo predvsem za izboljšanje varnostnega položaja Slovenije. Ključna dokumenta: resolucija o nacionalni varnosti ter zakon o obrambi, kije v parlamentarni proceduri: V prihodnjem obdobju bo po ministrovi oceni ključna izpolnitev pogojev za podpis pogodbe o partnerskem sodelovanju z zvezo NATO. Na vprašanje kaj mu pomeni naziv "osebnost leta "je dejal: "Počaščen sem z zaupanjem večine tistih, ki so sodelovali v glasovanju. Jaz sam bi ostal pri svojih principih, četudi bi dobil polovico glasov, kot sem jih dobil, ali pa polovico več...Mis!im. da se Slovenci premikamo k jasnejšim artikulacijam in da počasi iz naroda hlapcev postajamo narod gospodarjev, ki se zaveda svoje moči kot svoje odgovornosti..." Slovenija turume LETO TURIZMA PODALJŠANO - Kampanjo za boljše spoznavanje Slovenije pod naslovom LETO TURIZMA so zato. ker še ni bilo postorjeno vse kar so imeli v načrtu podaljšali do konca juni ja 1994. $I«li 1-jubljani, da čuje se daleč okrocj; nikče mu ie ppsml ne brani, ne CjCife., ne pol ¡a, nt» Iocf. Zapajmci veselo in glasno; odmp.va noj preko aora, da »wšp obliij« je jrtsno/' da poje.n\i> pesem seco. /S)«j vsak veseli se pozdrava ¡sr mesta/ lT Generalni sekretar Severnoatlantske zveze lord Lionel Ismay je svojčas dejal, da je Natova naloga obdržati Američane v Evropi, Ruse zunaj nje in Nemce pod nadzorom (»to keep the Americans in, the Russians out and the Germans down«). S ponujenim partnerstvom za mir naj bi bila ta ! svojevrstna opredelitev dokončno ovržena vsaj v drugi ' točki. Nato je roko sodelovanja ponudil tudi Rusiji. s, A dvom, ali bo jaltska ločnica ob svoji petdesetletnici | prihodnje leto zares le zgodovinski ali pa morda spet aktu-3 alni geopolitični pojem, ostaja. Kajti politika je, kot je te P dni dejal Klaus Kinkel. zemljepis. In nemški zunanji mini-1 ster s tem ni mislil na nič drugega kot na vsem očitno J dejstvo, da je Amerika daleč za oceanom, Nemčija pa kot ^ najbolj vzhodna država zahodnega sveta meji na ozko f »nikogaršnje ozemlje«, onstran katerega se po kratkem i dremežu prebuja ruski medved. Ne glede na to, kaj so i prejšnje dni v srednjeevropskih prestolnicah izjavljali Clintonova odposlanca češkega in poljsko-gruzinskega rodu in ameriški predsednik (»vaša varnost je tudi naša«), Varšava, t Praga, Bratislava in Budimpešta tudi tokrat niso dobile .5 varnostnih jamstev. Ta bi bila veter v hrbet ruskim naciona-| listom in veter v prša predsedniku Borisu Jelcinu. Toda kaj ; lahko ta sploh še stori, da bi pomiril nacionalsocialiste, ki vpijejo, da Zahod ponižuje Rusijo? Če sprejme partnerstvo za mir, bo Žirinovski dejal, ruski generali pa mislili, da je drugo svetovno jedrsko silo pdslušno »degradiral« na raven .i Slovaške, Romunije ali Litve. Če Jelcin zavrne Clintonovo y, ponudbo, pa bo Rusija v hipu spet »tam, na drugi strani I Jalte,« in partnerstvo za mir mrtvo. VOJKO FLEGAR + T'.-.. XY-vs^smwr-•=-—*-«"■ — ■-•*• -^ - -p- '"—y'l^JJ ----- Clinton: "Kaj še hočete, IjulK-ki moji? Vr.—f primeru napada 7. zahoda vas /x> hr.mil y _ J vzhod. V primeru napada /. v/hoda pa ^fofcy^J Glavna urednica slovenske revije JANA Bernarda Jeklin na vprašanje novinarja Mladine:"Menda so vas ob zapletih z Vido Žabot označili za komunistični časopis (ta vzdevek so Bernardi in JANI pripisovali že prej op. u.)?" odgovarja: "...Kaj je komunizem? Ce so to bivši člani partije, smo katastrofalno nekomunistične. Molimo več kot vsi drugi. Naša odgovorna urednica Jožica Grgič je prva v zgodovini, še pred Mladino, napisala reportažo o božiču. Seveda zato ne bi šla v arest, da se razumemo, v 80.letih je bilo zelo lahko biti hraber. Naredile smo intervjuje z župniki, pisale s spoštovanjem o verskih praznikih. Bile smo benigne, dobrohotno naklonjene vsakemu drugačnemu mišljenju. Zame je komunizem zadrtost, stanje duha. Ni leva oznaka, temveč skrajnostna oznaka..." SLGUENEC "SAO Bela krajina? Bela krajina je bila in bo slovenska, je dejal Milan Kučan. Belokranjci so zavedni Slovenci. Res je, da žive v treh vaseh belokranjski potomci Srbov, prve srbske družine so prišle sem leta 1592. V Bojancih je pravoslavna cerkev. Vendar je mentaliteta teh ljudi daleč od Srbov na Balkanu.Ne verjamem v SAO Bela krajina, vendar bi se lahko v kaki vroči srbski glavi porodila ta ideja..."je zapisal v Slovencu Franc Štular. VIDA ZABOT -SLOVENKA LETA Siovenska revija Jana je /biraia glasove /a Slovenko leta 1993, bralei so ¡/.brali razkriško sele/ijanko Vido ŽaboL ki uči na gimnaziji v Torinu pedagogiko in psihologijo. Dceembraji je vrhovna predstojnica prepovedala odhod na načrtovani pra/nični dopust v Ra/kri/je. Potem pa je le prišlo dovoljenje i/ Rima. da lahko obišče Slovenijo. Sele/.ijanska sestra Vida Zabot ima revolucionarne, pravijo "nevvagerske" ideje, ki so po anali/i slovenske cerkve, ki jih je naredila pred nekaj leti Cerkvi bolj nevarne kot komunizem. Toda poglejmo kdo je sestra Vida Zabot. Maja Meda pravi o njej sledeče: Dolgo je ni bilo v Sloveniji. Po študiju v Itaiiji. kjer je diplomirala in se specializirala v mednarodnem studijskem centru v Torinu in nato v Rimu. sojo \ključili v njihov \zgojiii proces, tako, da je na katoliški osnovni, srednji in visoki šoli poučevala pedagogiko, didaktiko, filozofijo, razvojno psihologijo in versko vzgojo. Pred slabim letom se je vrnila na počitnice in se že po nekaj mesecih v slovensko stvarnost zapletla zaradi rodnega Razkrižja, ki ima bogoslužje v slovenskem jeziku le ob nedeljah in praznikih. Ko se je med domače Razkrižane vrnila Vida, še tega niso imeli. Prevzela je poučevanje verouka v slovenščini in bila zato poklicana na zagovor v Rim. Javnost se je tiho razdelila na njene nasprotnike in zagovornike, na tiste, za katere je postala upornica, ki kljubu je samim cerkvenim avtoritetam, ter na tiste, ki so občudovali njen pogum in njeno dosledno izvajanje koncilskih dokumentov. po katerih je pravilno, da se meje škofij ujemajo z državnimi mejami. Širša javnost, verna in inalo manj verna se je začela zanimati za karizmatično redovnico. Sledili so prvi intervjuji in predavanje na temo Strah in ljubezen \ Cankarjevem domu - zaradi izjemnega zanimanja so ga morali prestaviti v srednjo dvorano - kjer je občinstvo z bučnim ploskanjem in z glasnimi komentarji pospremilo njene natančne in jasne odgovore. Avgusta so se cerkvene avtoritete v Rimu ¡11 v SlovenijCodločalc. ali naj ostane v Sloveniji ali naj se vrne. Če bi jo v Sloveniji res hoteli, bi ostala. Žal so odločili drugače in septembra seje morala vmiti v Torino. ODLOMKI IZ INTERVJUJA MAJE MEGLA /MLADINA/3.8.1993 VidaŽabot: ...Krščanska demokracija pravi, da ji gre za krščanski etos, ne za Boga. Boga claie v oklepaj. Po mojem pa kristjan, ki daje Boga v oklepaj, m pravi kristjan... ...V Cerkvi še velja prepričanje, da je Kristus moškim dodelil oblast, ženskam pa služenje... ...Velikoje vrenja in pritiska iz periferije Cerkve, naj bi se kaj le spremenilo, so pa težave v samem centru zaradi skrbi za zavarovanje zvestobe Resnici in temu, kar mislijo, daje resnica... ...Čutim in vem, da so okoli mene še vedno dejavni ljudje, ki jih moja navzočnost moti, ker nastopam v javnosti in drugače razmišljam, kot bi jim bilo všeč. ..ena najhujših obtožb je, da razmišljam newageovsko. Se pravi, da nisem več ortodoksna, temveč nosim v sebi novo duhovnost... ...Kot osebnost čutim, da sem pogosto problem. Iščejo vzroke, zakaj jim nekako uhajam, zakaj me ne morejo nadzorovati, zakaj nisem v kalupu, in ne morejo najti pravega vzroka. Vendar ga iščejo...Zakaj se moje učenke tako odzivajo name? Zakaj mi še vedno pišejo in me iščejo? Zakaj jaz in ne kdo drug? saj nas je 18.000 po vsem svetu/Poleg mene delujejo še mnogi, ki ne doživljajo takšnih odzivov dijakov. To jih vznemirja in iščejo odgovore... ...Cerkev naj bi odpirala pota, je lahko tudi privilegirana, ne pa edina pot do Boga in do popolnosti. To pa se človeški strukturi Cerkve ne zdi najbolj prijazno in prijetno... ...Ce so družbene in politične organizacije naših civilnih družb tako maskulinistične, čeprav nimajo nobenega teoretičnega ali ideološkega opravičila, kaj bi potem rekli za Cerkev, ki ima vso argumentacijo izpeljano iz Svetega pisma in iz debelih plasti zgodovinskega razvoja, ko je bila ženska doc! rej ena moškemu. Model organiziranja prve celice Cerkve je bil Kristus s svojimi dvanajstimi apostoli. Mati in druge ženske okoli njega so ga poslušale in mja pomagale na potovanjih. Toda kdo je to pripovedoval? Štirje evangelisti, moški. Kakšen pa je bil res Jezusov odnos do žensk, lahko izluščimo iz nekaterih razlag, iz eksegetičnih in jezikoslovnih iterpretacij samih Jezusovih besed. Na splošno se ie uveljavilo ne samo v katoliški teologiji, temveč tudi v literaturi zunaj krščanske razsežnosti, da je "bi! Jezus pravi osvoboditelj žensk. On pogumno in široko spreminjal družbene sheme. Ženske v javnosti niso smele nastopati, on pa se ie z njimi javno pogovarjal celo v templju...v vseh ključnin delin njegovega nauka so vedno navzoče ženske., in to kot vzor pristnega življenja po verskem prepričanju... ...Nekaj je mislecev ki zagovarjajo rehabilitacijo ženske in pravno, po opravljeni analizi, da v vseh svetih besedilih ni niti enega vzroka zaradi katerega ženska ne bi mogla biti posvečena duhovnica. Je tradicija in domneva, da bi Kristus najprej posvetil svojo mater, če bi hotel ženske za duhovnice. To pa je že razmišljanje, ni Sveto pismo. Torej ovir teoretično ni. Sta le praksa in tradicija. Ali bo katoliška Cerkev prerasla to tradicijo in tudi nekatere druge, kot je celibat, ali ne, je odvisno od zvestobe in poguma za vračanje k virom, k Evangeliju samem..._* _1_ GOSPODRRSTUO SODELOVANJESLOVENSKIH POSLOVNEŽEV NA WTF REZULTAT NEKAJLETNEGA TRDEGA DE I .A... Na iniciativo Alfreda Brežnika častnega konzula Slovenije za NSW in VIC bo Slovenija sodelovala na World Trade Fairu v Sydneyu od 5. do 9. februarja. Glavne priprave in delo, ki so zdaj delno že za Alfredom Brežnikom in Aljažem Gosnarjem, odpravnikom poslov v slovenskem veleposlaništvu v Canberri pa tudi Dušanom Lajovicem, častnim konzulom Slovenije za Novo Zelandijo, so zahtevale ogromno časa in vztrajnega dela in prav zato upamo, da bo to prvo pomembnejše srečanje gospodarstvenikov dveh držav, Slovenije in Avstralije, vpeljalo nove, obojestransko koristne ekonomske odnose, učvrstil pa tudi druge stike, predvsem prijateljske. Na sejmu se s 17 podjetji predstavlja tudi MZSRP-Mednarodno združenje razvojnih partnerjev. Spomniti se moramo ustanovitve tega Združenja v okviru Avstralske slovenske konference in referata na Slovenskem svetovnem kongresu v Ljubljani 27. junija 1991, kjer je slovenska delegacija nastopila v imenu Avstralske slovenske konference in referat je bil eden najpozitivnejših konkretnih predlogov oz. projektov tega kongresnega srečanja. Boris Cizelj, Alfred Brežnik, Dušan Lajovic, Maijan Kovač...ti naši rojaki so postavljali temelje takratnemu Združenju in njegovi rezultati so danes vidni: v Ljubljani ima svoj Biro. na sejmu v Sydneyu pa se pojavi kot močna organizacija z lepim številom sodelujočih podjetij. Poglejmo torej rezultate njihove-a dela. 'p. urednica/ *ORLd Trade Fair, Sydney A 99 a OBVESTILO O OBISKU SLOVENSKE GOSPODARSKE DELEGACIJE V AVSTRALIJI Slovenska gospodarska delegacija bo obiskala Avstralijo med 1. in 9. februarjem 1994. Glavni namen obiska je trgovinska promociji kot varne in gospodarsko uspešne države. Slovenija je imela podobne predstavitve Japonskem, v Koreji, Maleziji in Tajski. promocija Slovenije lansko leto v Indiji, na Vladno delegacijo bo v Melbournu vodila Vojka Ravbar, državna sekretarka v Ministrstvu za ekonomske odnose; v njej pa so še dr. Ivo Banič. državni sekretar za industrijo in Josip Skoberne. podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije. Gospodarski del delegacije bo sestavljalo 23 gospodarstvenikov, ki bodo predstavljali 12 slovenskih podjetij. Celotna delegacija bo odšla zatem v Sydney, kamor prispe 3. februarja dr. Davorin Kračun, podpredsednik vlade in minister za ekonomske odnose in razvoj ter dr. Rado Genorio, državni sekretar za tehnologijo in znanost. Isti dan zvečer prispe v Sydney še 22 gospodarstvenikov, ki se bodo priključili celotni gospodarski delegaciji. GLAVNI DOGODKI OB OBISKU GOSPODARSKE DELEGACIJE SO: 1. Poslovna konferenca v Melbournu 1. februarja 1994 2. Poslovna konferenca v Sydneyu 4. februarja 1994 3. Trgovinska razstava v Svdnevu 5.-9. februarja 1994 4. Uradni razgovori v Canberri 8. februar 1994 MELBOURNE, 31. januar ia do 2. februarja Delegacijajjrispe v Melbourne 31. januarja ob 10.15h zjutraj iz Singapurja z SQ 227. Stanovala bo v hotelu Novotel na Collins Streetu. ' V Melbournu bo v prostorih ACM t Australian Chamber of Manufacturers) 1. februarja ob 10n poslovna konferenca, na kateri bodo Vojka Ravbar in člani delegacije predstavili povabljenim avstralskim poslovnežem gospodarsko situacijo v Sloveniji in možnosti gospodarskegA sodelovanja. Po konferenci bodo slovenski in avstralski gospodarstveniki individualno nadaljevali s poslovnimi kontakti. Ob 12n bo v istih prostorih organizirana manjša konferenca za tisk. V Melbournu bo imela delegacija razgovore z ministrom za trgovino zvezne države Viktorije in drugimi visokimi uradniki. Delegacija bo imela tudi razgovore s člani avtsralskega sveta za Evropo in direktorji nekaterih večjih kompanij v Melbournu. V torek 1. februarja ob 19h se bo delegacija srečala s člani slovensko avstralskega gospodarskega združenja v prostorih Novotela. Predstavniki slovenske skupnosti iz Viktorije so povabljeni na srečanje z delegacijo v torek, 1. februarja ob 20h v prostorih Novotela. Delegacija bo nadaljevala pot v Sydney v sredo 2. februarja ob 16h. GOSPODHRSTUO SYDNEY od 2. do 9. februarja 1994 V četrtek zjutraj ob 6.45 se z letom SQ 221 iz Singapurja delegaciji priključi dr. Davorin Kračun, podpredsednik slovenske vlade in minister za ekonomske odnose in razvoj. V četrtek zvečer ob 19.40h prispe z letom NG 001 iz Dunaja še 28 poslovnežev iz Slovenije, ki se bodo udeležili World Trade Faira. Celotna delegacija bo stanovala v Novotelu v Darling Harbour. V Sydneyu bo v petek, 4. februarja poslovna konferenca v prostorih CC (Chamber of Commerce) NSW na 83 Clarence Street. Avstralskim poslovnežem bo govoril dr. Davorin Kračun in ostali člani delegacije. Po konferenci bo kosilo za poslovneže, na katerem bo govoril Josip Škoberne, podpredsednik GZS. Qb 12h bo v istih prostorih organizirana konferenca za tisk. Člani delegacije se bodo srečali še z namestnikom premiera in predstavniki vlade NSW, predsednikom Austrade-a in nekaterih drugih institucij. V petek zvečer, 4. februarja bo tudi gala otvoritev trgovinske razstave WORLD TRADE FAIR v sydneyski operni hiši. V soboto, 5. februarja pa bo formalna otvoritev sejma. Slovenija bo v okviru sejma imela svoj paviljon, kjer bo rzstavljalo skoraj 40 podjetij. Slovence vabimo na razstavo v nedeljo, 6. februarja, ki je edini dan, ko je sejem odprt za javnost. V nedeljo, 6. februarja bo minister s predstavniki delegacije obiskal ob 9.30h prostore Eurofurniture, ob 10.15h Gorenje, ob ll.OOh Versko središče sv. Rafaela Merrvlands, ob 11.45h Impact International (podjetje Dušana Laiovica), ob 12.30h Slovensko društvo Sydney in ob 14.00h Slovenski klub Triglav. V ponedeljek. 7. februarja popoldne imajo člani delegacije delovno kosilo z nekaterimi člani upravnega odbora Mednarodnega zruženja slovenskih razvojnih partnerjev (MZSKP). CANBERRA. 8. februarja 1994 Dr. Kračuna ie avstralska vlada uradno povabila na razgovore v Canberro v torek, 8. februarja, kjer bo imel razgovore s senatorjem Cookom, senatorjem Evansom, ministrom Griffithom in govoril v parlamentu. V sredo, 9. februarja ob 14.50h bo del delegacije z letalom QF 363 nadaljeval pot iz Sydneya v Auckland v Novo Zelandijo, kjer bo naslednji dan poslovna konferenca. Dr. Kračun pa se bo srečal tudi s predstavniki novozelandske vlade. 12.februaija se del iegacija vrača v Slovenijo. Aliaž Gosnar Aljaž Lrosnar Odpravnik poslov Veleposlaništvo Canberra VELEPOSLANIŠTVO VABI VSE SLOVENCE, KI BI ŽELELI SLIŠATI IN POVPRAŠATI O GOSPODARSKI SITUACIJI V SLOVENIJI, NA SREČANJA Z DELEGACIJO: V MELBOURNU V TOREK, 1. FEBRUARJA OB 20h V PROSTORIH NOVOTELA, 270 Collins street, City; V SYDNEYU V NEDELJO, 6. FEBRUARJA OB 15h V PROSTORIH SLOVENSKEGA KLUBA TRIGLAV; SLOVENCI IZ OSTALIH DELOV AVSTRALIJE, KI BI ŽELELI PRITI V STIK Z DELEGACIJO LAHKO TO STORE PREKO VELEPOSLANIŠTVA VABIMO VAS TUDI NA OGLED SLOVENSKEGA PAVILJONA NA WORLD TRADE FAIR 94 V SYDNEYU, EXHIBITION CENTER, DARLING HARBOUR, V NEDELJO, 6. FEBRUARJA. IASDP - stand (MEDNARODNO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH RAZVOJNIH PARTNERJEV MZSRP) represents at the World Trade Fair "94 Svdney following member companies: Centre Marketing Int. - publishing business information, Shipyard Izola - building yachts and vessels, TAM Maribor - production of trucks and buses, Litostroj - equipment for hydro electricity plants, Litostroj - forming equipment factory, Litostroj - processing industry &lifting equipment, SKB Bank - international operations and services. Crystal glass school - high quality design and production. Slovene Entrepreneur - business monthly magazine, ECC-COM - electronic components for measurements, LEA - computer software and hardware. Sinerga - electronic displays. Small Business Development Fund&Consultancy, IBE - expert electro engineenng& consulting. T & R - transfer of technology&information. IASDP - International businesss service Ms Tadeja Bogataj. LIST OF COMPANIES ALSO PARTICIPATING AT THE WORLD TRADE FAIR '94 IN SYDNEY Adria Airways - National air carrier. (Peter Grasek); BTC - free trade zone activities (Joze Mermal); DANA - production of alcoholic and non-alcoholic drinks (Božidar Pernarcic): ELAN - manufacturer sports equipment: El -EKTR A - electronics&telecornunicntions products (Silvo Povse): FINMEDIA -management, financing and investment (Ivan Hozjan); FRUCTAL - producer of fruit juices (Goran Kodelja); GORENJE - manufacturer of domestic appliances (Martin Puh); GOSPODARSKI VESTNIK - publication business weekly (Dušan Snoj): INEX - tracie and marketing (Amalija 7-alav); TMPOl. -production or aluminium semi and final products (Janko Žerjav); ISKRA AET -electronics; ISKRA - manufacturer of laser sytems; ELEKTROOPTIKA (Tomaž Frelih); ISKRA ŠTEVCI - production of electrical multirate meters (Herman Suchy): ISKRA VARISTOR - production of varistors ( Miriam Cergolj); JIJTEKS - chemical industrv. KOMPAS HOLIDAYS - tourism ancf trade (Janko Štebej); LEK - production of pharmaceutical products (Anton Prosen): LIV - transport wheels&castor. cranes, water pumps (Mirko Kaluza): LJUBLJANA FAIR Congress and fair organisation (Borut Jerse); POLIDENT - dental products industrv: PROCOMF.RCF. - trading activities cotton (Podgoršek); SAVA -ruber and chemical products i iiuustry. SLOVENIJALES -international tradina&furniture production (Janez Markovic); CJNIOR - Production of hand tools (Jozica Modernic); WORLD TRADE CENTRE LJUBLJANA (Gregor Simoniti); MTD trading company (Dusan Ciajic), represents the following companies:PIVOVARNA LASKO - brewerx TOMOS - Stamo, gas pumps, outboard motors, ISKRA VEGA - production of overhead projectors; MEHANIKA TRBOVLJE -lightning arresters; ISKRA MERILNA ELEKTRONIKA - electronic measures. LIST OF COMPANIES PARTICIPATING AT THE SEMINAR DOING BUSINESS IN SLOVENIA - MELBOURNE BTC - free trade zone activities (Jose Mermal); DANA - production of alcoholic and non-aicohoiic drinks (Bozidar Pernarcic); ELEKTROTEHNA EI.EX -international trade and consulting (Leon Petrac); FINMEDIA - management, financing and investment (1 van Hozj an); GOSPODARSKI VESTNIK -publication business weekly (Dusan Snoj); IMPOL -production of aluminium semi and final products (Janko Zeijav); ISKRA VARISTOR - production of varistors (Miijam Cergolj); LEK - production of pharmaceutical products (Anton Prosen): LIV - transport wheels & castors, cranes, water pumps (Mirko Kaluza); SLOVENIJALES - international trading & furniture production (Viktor Raraga); TOMOS-STAMO - gas pumps, outboard motors (Ivan Bagatelj); WORLD TRADE CENTRE LJUBLJANA - Gregor Simoniti) GOSPODHRSTUO SLOVENIAN BUSINESS ASSOCIATION OF AUSTRALIA MELBOURNE INC (SBA) Slovenian Business Association of Australia (SBA) has been formed on 21. September 1991, to facilitate the development of bilateral trade between Australia and Slovenia. The major objectives of the SBA are to provide a forum on an organised, continuing basis for Australian and Slovenian Companies so as to exchange and discuss common interests regarding economic industrial and commercial objectives. Also to assist in promoting trade, investment, finance and industry between Australia and Slovenia, as well as to assist Australian Companies already established or interested in establishing in Slovenia or vice versa. Whilst in its infancy, the SBA is proud to be also involved in the development of furthering Australian involvement in the region. Attending at the PRODUCTIVE DIVERSITY Conferences in MELBOURNE and SYDNEY, on OM A recommendation I participate at - for Australia very successful and important NATIONAL TRADE AND INVESTMENT OUTLOOK CONFERENCE in Melbourne, as the guest of The Department of Prime Minister and Cabinet, which was the honour for me and for our §oung and ambitious association, mall and medium size businesses are the back bone to employment recovery in Australia. SBA" did throu involvement with VECCI ACM and other government services, organise promotional evenings with guest speakers on government sponsored programs like "Export Acces Program". To promote sociability among the members and in the same time to keeep them informed about business improvement possibilities, are evenings like that a huge time and money saving information services to small and medium size businesses. However, we trust in future of Australia and we are also convinced, that country of our origin "Slovenia The entry point into the Central and Eastern Europe", has a potential, which will be of great benefit to Australia and Slovenia. As our involvement grows, we are confident that SBA, as the only active Slovenian-Australian business organisation in Australia, will play an ever increasing role in the growth of business between Australia and Slovenia. Vinko Rizmal President IZ SLOVARJA TUJK KONJUNKTURA - ugodna priložnost, ugodne razmere, ugodne okoliščine, ugoden trenutek; konjunkturna politika -gospodarski vzpon TEČAJNA LISTA - slov. tolaijcv (SIT) Januar 1994 DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI Avstralija Nemčija ZDA 1 Al'D 1 DEM 1 IIS 91. 8455 76.5443 133.1259 92.39X3 77.0049 133.9271 OBVESTILO O LASTNINSKIH CERTIFIKATIH - OPERATIVNO NAVODILO Da bi slovenskim državljanom, ki žive v Avstraliji lahko omogočili, da odprejo račun v Sloveniji in' dobijo certifikat, je veleposlaništvo pripravilo poseben formular, ki ga lahko dobite v prostorih slovenskih klubov, verskih središč ali narodnih svetov in izpolnjenega pošljete na naslov našega veleposlaništva vCanberri. Veleposlaništvo bo podatke poslalo v Slovenijo in odgovore razposlalo slovenskim državljanom v Avstraliji. Državljani lahko odprejo svoje račune v Službi društvenega knjigovodstva (SKD > do I. aprila 1995 leta, zatorej je dovolj časa. Slovenski državljani lahko pooblaste sorodnike v Sloveniji, da v njihovem imenu odpro račun, za kar je zgoraj navedenim organizacijam prav tako priložen formular. Aljaž Gosnar Odpravnik poslov EKONOMSKI JNSTITUT PRAVNE FAKULTETE VLJUBUANI RAZCLrTENJUJE GOSPODARSKA GIBANJA NADALJEVANJE KONJUNKTURE Industrijska proizvodnja je novembra lani rastla po 1,84 odstotka mesečno in če bi oilo tako vse leto, bi to pomenilo kar 24-odstotno letno rast. Od lanskega julija do novembra seje povečevala po skoraj 11-odstotni letni stopnji. S tem je že v celoti nadomestila upadanje v prvi polovici leta, tako, da je v prvih enajstih mesecih naraščala povprečno po 0.11 odstotka mesečno ali po dober odstotek letno. Upadanje zalog neprodanega blaga pri industrijskih proizvajalcih, sorazmerno visoka novembrska raven prodaje v trgovini na drobno in postopno izboljšanje naročil kažejo, da se konjinktura nadaljuje tudi na začetku letošnje zime. Trgovina seje v tem mesecu razmahnila, število zaposlenih se zmanjšuje vse počasneje, prostih delovnih mest je čedalje več. Primanjkljaj v trgovinski bilanci izravnava presežek v neblagovni menjavi. Devizne rezerve in zunanji dolg stagnirata. Močnejši dolarje zmanjšal medletno rast v tekočih dolaijih izraženih blagovnih tokov za 5 odstotkov. Ob umirjanju rast proizvodnih cen dohiteva rast drobnoprodajnih cen. .. v Celotna poraba realno raste, pri čemer je nekdanje Jugoslavije) le se 39 odstotkov očitna večja nagnjenost k porabi pri vprašanih podjetij (maja jih je bilo skoraj „hn, moniča rlr-invi MpH polovico). Na domačem trguje imelo VEČJA PRODAJA Novembra je bila trgovina na drobno realno kar desetino nad primerljivo ravnijo 1992 in 1991 ter le še za 3 odstotke manjša od obsega v ustreznem mesecu leta 1990. V lanskih prvih enajstih mesecih je bila za 6 odstotkov nad primerljivo ravnijo iz leta 1992 in za več kot desetino pod ustrezno ravnijo iz let 1991 in 1990. Odgovori industrijskih podjetij na anketo Zavoda Slovenije za statistiko kažejo, da se postopoma zmanjšuje delež gospodarskih organizacij, ki imajo premalo naročil. Novembra so se najbolj izboljšala naročila za izvoz, saj je imelo v tem meseccu težave z naročili iz tujine (brez nekdanje Jugoslavije) le še 39 odstotkov prebivalstvu, manjša pri državi. Med prihodki javnega sektorja prednjačijo novembra premalo naročil 58 odstotkov prometni davek in pokojninski prispevki, anketiranih podjetij(maja 1993 pa 62 Omejevalna denarna politika je odstotkov). Tako na domačem kot na pripomogla k stagnaciji denarne mase in svetovnem tržišču je imelo novembra lani ustavitvi rasti posojil. Relativna nevarno velike težave zaradi premalo likvidnost gospodarstva seje poslabšala. ^g^izL^j gospodarskih Iz podrobnejše razčlembe industrijske Slovenska podjetja so vse manj prizadeta proizvodnje je razvidna hitra rast v zaradi razpada tržišča nekdanje zadnjih mesecih lanskega leta tudi v Jugoslavije. medletnih primerjavah. Marjan Lekše, Dnevnik, 19. 1. 1994 XULTUJUt NOVE KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE Goriška Mohorjeva družba je v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa KS v Ljubljani predstavila svoj redni letni knjižni dar za leto 1994. Ob koledarju ponujajo bralcem še zbirko poetičnih črtic Brune Marije Pertot z naslovom Ko se vračajo delfini, dokumentarni roman Ivana Kobala Možje s Snowyia (naš rojak iz Svdneva), dokumentarno razpravo Dorice Makuc o goriških "Aleksandrinkah" ter 19. snopič Primorskega biografskega leksikona. NOVE KNJIGE CELOVŠKE MOHORJEVE DRUŽBE Pri Mohorjevi Založbi v Celovcu je izšel Knjižni dar za leto 1994. Tokrat sa sestavljajo naslednje štiri knjige: družinske večernice Dofores Vieser z naslovom Podkrnoški gospod. mladinska knjiga Dese Muck Pod milim nebom, slavna knjiga Roberta G. Jacksona Vedno čili in zdravi ter Koledar Mohorjeve družbe za leto 1994. V Podkrnoškem gospodu gre za domačo koroško zgodbo iz časov turških vpadov, ki opisuje ljubezen slovenskega dekleta in nemškega plemiča. SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR SIM Na 208 straneh je izšel tudi SLovenski izseljenski koledar Slovenske izseljenske matice. Vsebina koledarja je razdlejena na splošni del s koledarjem in drugimi prispevki, na literarni almanah, na poglavje o Slovencih po svetu in na angleški del. Na enajsti strani je objavljena pesnitev naše rojakinje iz Svdneva, soproge Lojzeta. Marije Košorok Drevo. HUMANOST NAMESTO NEVOŠČUIVOSTI Knjigo Humanost namesto nevoščljivosti je napisal prof. dr. Leon Jerovec, rojen 1908 in je z njo želel nakazati Slovencem smer v zdravo in uspešno družbo. Dr. Jerovec je priznan gospodarski strokovnjak, pedagog in svetovalec, vse življenje pa se zavzema za negovanje splošnih človeških vrednot. Odlomek iz njegove knjige objavlja SIM v svojem zgoraj omenjenem koledarju. Misel iz odlomka: "...Zopet je začela zmagovati nevoščljivost, ta naš najhujši sovražnik, ki ga moramo na poti razvoja čim prej izločiti, onemogočiti, sicer bo on nas..." PREZRETI LEON FUNTEK (J 885 - 1965) Na koncertu Slovenske filharmonije v Ljubljani so pred kratkim prvič slišali priredbo znamenitih Slik z razstave Modesta Musorskega, kot jo je napisal slovenski glasbenik Leo Funtek, ki je znan le v najožjih glasbenih krogih. Prva objava njegovega imena je šele v tretji knjigi Enciklopedije Slovenije. Rodil se je v Ljubljani v družini pesnika, dramatika in prevajalca Antona Funtka, urednika Ljubljanskega zvona in tednika Laibacher Zeitung. Zanimanje za njega je zmanjšala kritika, ki jo je napisal Ivan Cankar. SEDEMDESET LET KAMNIŠKEGA SLIKARJA POLDETA MIHELIČA V Kamniku o pripravili razstavo slik Kamničana P. Miheliča. Ob tem je bila tudi kulturna prireditev. Na ogled je bilo štirideset slik v tehniki olje na les. Njegova posebnost so ozke zelo visoke slike. Mnogi ga že vrsto let prištevajo med naivce, vendar drugi poudarjajo, da je ta razred presegel. Znan je kot odličen upodabljalec vasi. vaškega življenja, navad in drobnih vsakdanjih predmetov, ki počasi izginjajo iz uporabe.Ob jubileju so natisnili barvni katalog Miheličevih del. Polde Mihelič prikazuje vaško živlienie. SKLAD JOSIPA JURČIČA Sklad bo nagrajeval in spodbujal resnicoljubnost kot moralno načelo slovenskega novinarstva. Ustanovitelji sklada so dr. France Bernik (akademik in predsednik SAZU), mag. ¡ur. Drago Demšar (predsednik upravnega odbora Sklada Josipa Jurčiča), Niko Grafenauer (pesnik, glavni urednik Nove revije). Drago Jančar (pisatelj in urenik), prof. dr. Janko Kos (akademik SAZU), Lojze Lebič (skladatelj, dopisni član SAZU). magister teologije Janez Pogačnik (župnik), prof. dr. Primož Simoniti (predsednik Slovenske matice), Jože Snoj (pesnik in pisatelj). Barbara Subert (tajnica Društva slovenskih pisateljev), Dane Zaje (pesnik, dopisni član SAZU in predsednik Društva slovenskih pisateljev), Aleksander Zorn (kritik in urednik; tajnik upravnega odbora Sklada Josipa Jurčiča). DEŽELE METE KUŠARJEVE Pesniška zbirka Mete Kušarjeve z naslovom Madeira je najbrž med prvimi pesniškimi zbirkami, ki so izšle na začetku novega leta. Izdala jo je založba Ganeš. Zanimivost zbirke je njena dvojezičnost, ob slovenskem izvirniku so objavljeni še italijanski oziroma angleški prevodi. KOLIKO BONTONA POTREBUJE SLOVENEC Knjiga Os i pa šesta Kar po domače je vse od leta 1936, ko jo je Sest napisal, doživela veliko uspeha. Slovenci kaj radi berejo knjige o lepem vedenju in tudi ta je ena izmed takih. Knjiga nas uči kako naj se ponašamo v različnih položajih, govori o kulturnem in nekulturnem vedenju itd.itd. Leta 1062 so v Argentini knjigo ponatisnili. Za Slovence po svetu jo je namreč priredil in dopolnil pisatelj Zorko Simčič. Dodal je še poglavje na štiridesetih straneh s pomenljivim naslovom "Med nami in med njimi". Knjižica je napisana preprosto in prirejena za dobro voljo. Mohorjeva družba že pripravlja Sestov ponatis, knjiga, ki bi jo moral imeti vsakdor izmed nas! KNJIGA IN GRAFIČNA MAPA O SLOVENSKIH NOŠAH Založba Arterika je predstavila knjigo dr. Ivana Stoparja Kranjslie noše-Goldensteinove upodobitve in grafično mapo z 12 faksimiliranimi Goldensteinovimi koloriranimi bakrorezi kranjskih narodnih noš iz leta 1844. Posvečeno 150. obletnici izdaje Goldensteinovih kranjskih(slovenskih) noš ter 850. obletnici prve uporabe imena mesta Ljubljane. PO OBLIKI KOLEDAR PO VSEBINI KAJ VEČ Zasebna založba Žbrinca iz Sežane je tik pred iztekom leta 1993 pogumno izdala svojo prvo knjigo. Gre za zbornik Kraški koledar 1994. Ukvarja se z lokalno tematiko, v njem so zbrani prispevki, ki pripovedujejo o najrazličnejših obdobjih. Knjiga ima 208 strani. 300 irr op USTANOVITVE ACAPEMIE OPEROSORUM PRVE VRHUNSKO ZNANSTVENE UMETNOSTNE USTANOVE Na božični dan pred tristo leti sta se sestala odlična razumnika slovenskega rodu. Eden je bil Janez Gregor Delničar (Thalnitscher, 1655 - 1719), doktor posvetnega ter cerkvenega prava in kot kronist ljubljanskih dogodkov pionir našega zgodovinopisja. Drugi je bil doktor teologije in obojega prava, diplomat in strokovni pisatelj ter prvi pesnik v rodbini Prešeren, Janez Krstnik (1655 - 1704). Tega dne sta po zgledu predvsem italijanskih ustanov, /lasti rimske in bolonjske zasnovala elitistično razumniško /druženje z imenom Academia Operosorum Labacensium - ljubljansko Akademijo delavnih, prednico sedanje Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 'ii Janez Gregor Dolničar, začetnik akademijskega delovanja na Slovenskem. ; - . Levo: grb prve znanstveno- • umetnostneakademije na Slovenskem, .i-vi! Kot večino drugih bakrorezov v APES .¿ii 3w8aJe ¡zdelal Andrej Trost Spoštovane Slovenke In Slovenci! Glas Slovenije bo pričel z zbiranjem Imen univerzitetno Izobraženih Slovencev v AvstralUi oziroma v Avstraliji rojenih slovenskih potomcev. Prosimo vas za sodelovanje. Sporočite nam Ime In poklic oseb, ki Jih poznate, seveda tudi svojega. Ce želite, nam lahko o njih (o sebi) napišete tudi kaj več. Urednica NOVA KNJIGA KDO JE KDO ZA SLOVENCE WHO'S WHO FOR SLOVENIA Založba Fago je izdala zanimivo in praktično knjigo Kdo je kdo za Slovence, obsežno 289 strani. To je praktičen biografski leksikon. V delu prevladujejo podatki o še živečih zanimivejših Slovencih, med njimi tudi o mladincih, ki so dosegli pomembnejše športne in druge dosežke. V poslovnem delu je v knjigo vključenih 400 najbolj zanimivih podjetij s polnim naslovom, nekatere pa še s številkami telefona in faksa, imeni direktorjev in proizvodnih programov. Navodilo za uporabo leksikona je napisano v angleškem, francoskem in nemškem jeziku, kar omogoča uporabo knjige tudi tistim, ki ne znaio slovenščine. Tako je zaloznik prispeval k seznaniu sveta s Slovenijo. Tudi seznam najpomembnejših kratic in ključnih besed ie naveden v omenjenih tujih jzikih'. Razlika med Enciklopedijo in omenjeno knjigo? Enciklopedija zajema slovensko zgodovino, zemljepis, znanost in umetnost ter številne podatke o živih in že pokojnih pomembnih Slovencih. Knjiga Kdo je kdo za Slovence pa predstavlja v glavnem še živeče Slovence. ZA VAREN "VAZDUH" NAD SLOVENIJO - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je na lastno pest spremenil naziv in naslov Republiške uprave za zračno plovbo. V dopisu, ki ga je poslal kontroli letenja, se ta uprava po novem imenuje Direkcija za civilno vazdušno plovbo, njen sedež pa je z Aerodroma Brnik prestavljen v Letališki center Kranj. Kontrolorji letenja so že odpisali zavodu in mu sporočili, da bodo skušali poskrbeti tudi za "vazduh". /DELO/ V AVSTRALIJI POGREŠANI Prosim rojake^da mi pomagajo pri iskanju pogrešanega bratranca: JOŽEF PERIC, po domače Pepi, sin Davida in Štefanije Ciglič, rojen 6. avgusta 1992 na hribu pri Vrtojbi-Nova Gorica. Oče in mati sta pokojna, prav tako tudi Pepijev brat Rudolf, kije umrl v Pertnu, 3D. decembra 1992. Tudi Rudolf je iskal brata Jožefa brez uspeha. Jožef je bil lep mladenič, šolal seje v Ljubljani za elektro inženeija. Bil je dobrega srca saj je materi vedno pošiljal denar iz Avstralije, kamor je prišel 1954. leta in oil najprej poslan v Novo Gvinejo. Kasneje je živel v Sydneyu, na lOl Forbes str, Woolloo'moolloo. S tega naslova so ga leta 1974 odpeljali v bolnico, na psihiatrični oddelek, odkoder je bil odpuščen naslednje leto. Od tedaj naprej ga pogrešamo. Ko je zapustil bolnico je še pisal materi v Slovenijo, da ie avstralski državljan in daje prejel pokojnino toda da bi želel živeti v Sloveniji. Prosim rojake, ki bi karkoli vedeli o pogrešanem, da to sporočijo na moj naslov ali telefonsko številko: Maura Vodopivec, (upokojena računovodkinja) 27 Coombe Rd., Allenby, South Australia 5009, telefon: (08)3463504 GLAS SLOVENIJE JE NE- DOBIČKONOSEN ČASNIK, NAMENJEN SLOVENSKI SKUPNOSTI V AVSTRALIJI *»* nil- VOICE OF SLOVENIA IS A NON - PROFIT NEWSPAPER IN THI SERVICE OF THE SLOVENIAN COMMUNITY IN AUSTRALIA MNENJA IZRAŽENA VTEM ČASNIKU NE PREDSTAVLJAJO VEDNO MNENJA SODELAVCEV ALI UPRAVNEGA ODBORA V CELOTI. AVTORJI SAMI ODGOVARJAJO ZA SVOJE PRISPEVKE. VSA PISMA PRISPEVKI NAJ BODO KRATKI -OMEJITEV JE IX) 230 BESED GLAS SLOVENIJE strmi 14 V\X/YOV.V} A - DVANAJST LET SLOVENSKE TUnuHE SEDEttN^ST LET &OLSKEGUA VOUKJl PLES SLOVENSKIH TtAJUftATiJOV LOVENSKX PM,TTO:kSKX SOCXALNX KLUB JMUM* 11 .DECEnBEit 1993 Ples je organiziralo novoustanovljeno Združenje Prijatelji slovenske besede. Namen prireditve je bil proslaviti slovenski jezik v Viktoriji in združiti naše mlade ljudi, ki so se preko let posvetili učenju materinščine, ter dokončali študij z maturo. Povabilu na obletnico se je odzvalo lepo število maturantov, pa tudi več učiteljev prejšnjih let. Povabljeni so bili tudi voditelji slovenskih organizacij v Viktoriji in so se udeležili plesa sami ali poslali svoje predstavnike. V polnem številu so se odzvali predvsem slovenski starši, ki so tako še enkrat pokazali koliko so doprinesli oni, da slovenski jezik danes še živi med mlajšim rodom. ^ JfI-Ä--5P ^ / - Tat H S J.8.C JADMH time*: Uvkt: PLAVENOČI prw£s: muht 1& mi & Maturantke 1993 - od leve; Nataša Martinčič, Tanja Grilj, Natalie Ramuta, Veronika Smrdel, Evelyn Koje, Tania Kutin, Anita Krenos Sledil je nagovor Aleksandri Ceferin, v katerem je povedala nekaj o pomenu in namenu obletnice. Govorila je o ustanovitvi Združenja Crijateljev slovenske besede. i naj bi služilo za osnovo in pobudo za učenje slovenskega jezika med novo doraščajocim slovenskim rodom. Kontinuiteta sedemnajst let pouka v šolskem sistemu je bil velik uspeh za tako majhno skupino kot so Slovenci, vendar sedaj je čas. da se spet napne moči in da novo pobudo. Združenje naj bi pritegnilo mlade Avstralce slovenskega rodu. da se priključijo in postanejo aktivni v vzpodbujanju zanimanja za slovenski jezik in kulturo med mlajšim rodom. bila obdaritev sedmih Med povabljenci, ki se niso mogli udeležiti pa so nam poslali čestitke in želje k uspehu, je bil Aljaž Gosnar odpravnik roslov na slovenskem veleposlaništvu v Canberri. častni onzul Alfred Brežnik iz Sydneya, Phil Honeywood parlamentarni sekretar za etnične zadeve, Paul Jenkins poslanec za Ballarat, Gil Freeman predstojnik Victoria School of Languages, Francka Deželak in Štefka Matkovič. Razstava slik slovenskih razredov od leta 1977 naprej je povzročila veliko zanimanja med starši in nekdanjimi učenci m so si jo ogledovali cel večer. Prav tako so publiko zanimale najnovejše slovenske knjige, ki sta jih imela na pogled pa tudi prodajala Helena in Ivo Leber. Dvorana je bila lepo okrašena s trakovi in baltjnčki v slovenskih barvah. Nad odrom je bil napis SLOVENŠČINA V VIKTORIJI 1977 - 1993 SLOVENSKA MATURA 1981 -1993. Ob strani odra je bilo obešeno platno z imeni vseh maturantov po letnicah. Oba je pripravil Viktor Lampe. Vsi udeleženci so ob vstopu v dvorano dobili knjižico, ki je vsebovala program, imena vseh maturantov od leta 1981 do 1993, besedilo tradicionalne maturantske pesmi in imena vseh, ki so prispevali k pripravi plesa. Program večera seje začel z nastopom plesne folklorne skupine Lipov cvet. Kljub težavam z električnim tokom, je bil ples krasno izveden in ga je publika pozdravila z navdušenim ploskanjem. Naslednja točka na programu je maturantk in letošnjih učiteljev slovenščine v državni šoli in v šolah slovenske skupnosti. Ivo Leber član izvršnega odbora Slovenske izseljenske matice in delegat za Avstralijo je podelil krasne knjižne darove, ki jih je tako velikodušno darovala Matica. Aleksandra Ceferin je čestitala maturantom in jim podelila Victorian School of Languages diplomo za uspešno dokončani študij slovenščine. Maturanti in učitelji so potem zapeli eno kitico maturantske himne Gaudeamus Igitur. Ta del programa se je zaključil s spominsko sliko maturantov in učiteljev, katerim so se pridružili tudi mlajši učenci. Nataša Martinčič in Veseli Cankarji iz Geelonga so zapeli dve pesmi, potem pa so Simon Grilj. David Hvalica in Erik Mrak predvajali veseloigro Kaplan. Program so zaključili slovenski razredi z zbirko pesmi. Petju so se pridružili vsi udeleženci. Napovedovalca sta bila Veronika Smrdel (maturantka 1993) in Roland Mrak (maturant 1988). Sledila je večerja, potem pa se je začel ples. Igral je zabavni ansambel Plave noči in sicer tako, da se je mlado in staro vrtelo skoraj brez presledka do pol enih ponoči. In kdo bo še kdaj rekel, aa naša mladina ne zna plesati. Fantje in dekleta, ki smo jih vprašali kako jim je bil večer všeč so rekli, da so se odlično imeli. To je nilo tudi videti. Starši, ki so videli te naše mlade ljudi skupaj na slovenski prireditvi, ki je bila namenjena njim, so bili nadvse zadovoljni. Maree Dellora. Are a Manager za Victorian School of Languages je bila navdušena. To bi moral biti model za druge etnične skupine, je rekla. In od vseh strani je bilo slišati: drugo leto pa spet! . . , , _ r , Aleksandru Letenn __ ^Se' m^r VX1GT0JU/J** - TUiTURENT! 1981 - 1995 1981 - Robert Lotrič Andrej Potočnik Sigrid Vrtačič Andrea Vučko ¡982- Darko Burger Sonia Gee Elizabeth Koec Nick Kure Ivo Pcršič Vera Seijak Bernard Zupan 1983 - Michelle Lenarčič Sylvia Fcrfolja Suzy Saksida Jenny Vran Peter Kure Srečko Bogvc 1985- Anita Sankovič 1 iclcn Toplak David Persie 1986- Tan i a Butkeraitis Zdravko Remce Margaret Rozman Diana Vcrko 1987 - Ivanka Kropie Darinka Marn 1988 - Tony Bogovič Sylvia Kuhar Julie Kure Natalie Melnyk Da m i an Ramuta Tanya Surlan Roland Mrak Mary Petelin 1991 - Frank Petelin Barbara Smrdel 1992- AnneBirsa Barbara Brožič Simon Grilj David Hvalica Belinda Mam Erik Mrak 1993- Tanya Grilj Evelyn Kojc Anita Krenos Natasha Martinčič Natalie Ramuta Veronika Smrdel Tania Kutin VCE Slovenian Course Design, A.L.Ccfcrin State Chairperson for Slovenian, A.L. Ceferin VCE učiteljice, V.Mrak, J. Paddle -Ledinck ŠESTMESEČNE NAROČNINE (do decembra. 93) SO POTEKLE. PROSIMO OBNOVITE NAROČNINO ZA NASLEDNJIH SEST 030.00) ALI DVANAJST MESECEV 050.00). NAROČNINE ZA PRETEKLO LETO SIL VEDNO NI PLAČALO 18 NAROČNIKOV. VLJUDNO VAS PROSIMO, DA NAKAŽETE CEK ZA * 50.00 NA UPRAVO NASE&A ČASNIKA. HVALA ZA RAZUMEVANJE- Uprava Bogovic sta ^ednokPo za UÉXTEL]ICE 1977 - 1993 Pauline Bencan (matura 1988» Marija Bosnič Drago Ceferin Sand i Ceferin Lidija Cusin Draga Gelt Magda Hribcrnik Vesna Iskra v Štefka Matkovič Anne Melnyk Viki Mrak (matura 1991 - 1993) Jožica Paddle-Led i nek (matura 1981- 1988) Lilijana Ritonja Lucija Srnec Natasha Vincent Aleksandra Ceferin, 1977 - i 994. VCE course-writer, reviewer in manager slovenskih šolskih programov. PRVA MATURA 1981 Z leve: Andrea Vučko, Andrej Potočnik, učiteljica Jožica Paddle-Ledinek, predsednica za slovensko maturo Aleksandra Ceferin, Sigrid Vrtočič in Robert I-ot.rič rUTRINKI iz slouenske skupnosti Prav prijetno in toplo mi postane pri srcu, ko se spomnim na prijatelje, ki so mi stali ob strani v času moje operacije in okrevanja na domu. Posebna hvala za lepe in vzpodbudne besede v časopisu Glas Slovenije. Kamica Satler SLOVENSKI ŠOLSKI ODBOR ZA NSW ČESTITA IVANKI DEBEVEC ZA 100 ODSTOTNO OCENO IZ SLOVENŠČINE NA MATURITETNEM IZPITU 1993 VPISI K PQUKU SLOVENSCINE SYDNEY Vpisovanje v državno Šolo bo v soboto, 5. februarja 1994 od 9n do lih dopoldan. Naslov: Girls High School. Mona str.. Bankstovvn Dijaki 12. razreda bodo imeli reden pouk že istega dne. Za podrobnejša pojasnila pokličite Marizo Ličan na (02) 728 3387 Mariza Ličan *** MELBOURNE Vpisovanje k pouku slovenščine bo v soboto, 5. februarja 1994, na University High School, Story str. Parkville, od 9h do 12h dopoldne. Lahko se vpišejo učenci od četrtega letnika osnovne šole do dvanajstega letnika VCE. Za vpis v enajsti letnik VCE se pričakuje nekaj let formalnega učenja. Sprejemamo tudi oarasle. Šolnina za učence do desetega letnika je $ 35.00, za VCE študente pa $ 45.00 letno. Za podrobnejša pojasnila pokličite Aleksandro Ceferin na (03) 802 4326 Aleksandra Ceferin *** ADELAIDE Etnična šola v slovenskem jeziku iz Adelaide vljudno vabi vse, ki vas zanima in veseli učenje slovenskega jezika, da se čimprej vpišete k pouku. Po dvanajstih letih obstoja in enem letu prekinitve, bo šola v slovenskem jeziku znova poučevala vse starostne skupine. Pouk bo kot doslej, v prostorih Slovenskega verskega središča, enkrat tedensko. Vse potrebne informacije dobite pri dr. Frank Stanislavu, tel. 3560161 ali pri Marti Š. Skrbiš, tel. 2979159. Pri njiju se lahko tudi vpišete. Pridite in se vpišite! Marta Skrbiš Pater Valerijan Jenko slavi 3. februarja svoj 68. rojstni dan. Vse naj bolj še! Vsi, ki ga imamo radi PATER NIKO MED NAMI... ZVOKELJ Pater Niko Žvokelj nas je zapustil pred letom in pol, ko je bil premeščen nazaj v Slovenijo. Med nas je sicer prišel 7. februarja 1990. leta. Na patra Nika so se nekateri navezali predvsem zaradi njegove življenskosti in smisla za humor. Posebno so ga imeli radi mladi. Zbral je skupinico v Melbournu rojenih, gotomcev Slovencev in ustanovil lovenian Youth Group (SYG). Njegovo delo med mladimi zdaj nadaljuje pater Tone Goijup. Pater Niko ni bil pozabljen niti v času eno in pol letne odsotnosti. Ko je pred dnevi prispel v Avstralijo na privaten obisk, ga je na letališču dočakala številna skupina starih in mladih. Želimo mu prijetno bivanje v Avstraliji, kjer se počuti prav tako doma kot v Sloveniji ! In srečno vrnitev v domovino! Člani Planinke in skupnosti Gold Coasta za "okroglo mizo' OGLAŠUJTE V GLASU SLOVENIJE SPRAVA PO QUEENSLANDSKO... Slovenski odbor Planinke Brisbane in slovenski odbor Gold Coasta sta sedla za okroglo mizo na Planinki 4. decembra 1993. Takoj , ko sem postal predsednik Planinke sem dejal:"Mir s Slovenci na Gold Coastu in vsepovsod!" Z mojo idejo, da jih povabimo za okroglo mizo se je strinjal tudi odbor Planinke. Nekaj telefonskih pogovorov s predsednikom Maijanom Polakom in vse je bilo dogovorjeno. Strinjal se je z mojim predlogom. In, zbrali smo se. Osem odbornikov iz slovensko avstralske skupnosti Gold Coast in šest odbornikov Planinke. Pogovori so bili prijateljski in dogovorili smo se za sodelovanje med obema kluboma. Tokrat sem občutil med nami tisto bratovsko ljubezen, ki bo ostala za zmeraj. Prijatelji z Gold Coasta so nas na koncu presenetili, s seboj so prinesli dolenjski cviček in Radensko vodo. Vse naravnost iz Slovenije. Upam, da bomo Queenslandcani za primer drugim klubom v Avstraliji. Zdaj bomo praznovali božične in druge praznike z mirom v srcih! Srečen božič in novo leto 1994 vsem Slovencem dobre vo;je! Stanko Heric Predsednik Planinke □ RUSTRHLUn Message to the New South Wales Community Once again, in the face of severe adversity in the form of the worst bushfieres in living memory, Australians are pulling together in a way in which we can all take pride. The contribution in particular of the volunteer bush fire fighters and personnel of the Police. Ambulance and Fire Brigades can never be repaid by the community. We owe them an enormous debt, together with their families who have shared the risks inherent in their dangerous and exhausting work. It is only due to their tireless, unselfish and heroic efforts that cost in life and property has not been greater. It has had little to do with luck. It has had everything to du with complete and unstinting personal sacrifice and commitment. On behalf of the community, I extend sincere sympathy to those families who have lost members in this tragedy. In particular, our sympathy, support and eternal debt to the families of the volunteer bush fire service members who have lost their lives in the service of our community. Their sacrifice will not be forgotten. To those have lost their homes the State Government in cooperation with the Commonwealth Government will be doing its utmost to provide maximum assistance to those affected b'y the bush fires and to do so as speedily as possible. As Premier, I am enormously proud of the men and women of the various services within the Government who have coordinated their efforts so well in recent days. They have combined with the general community, welfare and service organisations to demonstrate the bonding of our community at a time of crisis. While we would all hope that the worst of these horrendous bush fires is over, risk will remain high until the rain comes. We must all be alert and prepared over the coming days, weeks and months to ensure that the risk of renewed or further outbreaks is minimised. A great majority of us have been spared any direct impact of the bush fires themselves. Australians have alreddv shown their pre paredness to offer assistance to those in deep personal andfinancial crisis. For those many in our community who have felt so powerless, wanting to help but not knowing how, that time has now come. I would urge all your readers to consider giving as generously as possible to the Community Disaster Relief Fund which is established to assist those families and individuals whose lives have been so dramat ically affected. Donations, which are tax deductible, can be made at any of the major banks. I congratualte and thank the media for the way in which they have handled this difficult situation and the positive role that they continue to play in ensuring that the best possible information is available to the public. It is essential that we continue to unite as a community and support the victims of this tragic and traumatic experience in the rebuilding of their devastated lives in the months and years ahead. John Fahey Premier SBS RADÍO NATIONAL NETWORK SBS - Speeial Broadcasling ' Servicc, etnična radijska postaja bo razširila ^oje omrežje po vsej Avstraliji. 26. januarja letos, na dan Avstralije, bo svečana otvoritev te nove radijske mreže, ki bo svoje doslej dolgoletno oddajanje \ Svdnevu in Melbournu razširila na: BRISBANE DARWIN PERTH ADELAIDE FM FM FM FM 93.3 MHz 100.9 Mhz 96.9 MHz 106.3 MHz POŽARI - AVSTRALSKI HOLOKAUST —— Prvi dnevi leta 1994... Grmičasta stepa, gozdovi smolovccv z evkaiipti, druga flora in fauna...vse toje opustošil najhujši požar v avstralski zgodovini, ki se je razbohotil na okrog 700.000 hektarov zemeljske površine v NSW in grozil skoraj štiri milijonskemu mestu Sydney. Royal National park na jugu mesta, najstarejši park, ki so ga odprli leta 1879, priljubljena izletiščna točka šyaneyčanov, je skoraj povsem zoglenel. Vse je podobno pusti površini Meseca. Zgorelo je cez 200 hiš, največ v samem Sydneyu, štiije ljudje so izgubili življenje. Ogenj je izbruhnil tudi v pokrajini Blue Mountains, 80 km od Sydneya in dolini Lane Cove ter v mestu Gosford.Olcrog 130 požarov je z nadčloveškimi napori gasilo na J tisoče poklicnih gasilcev in prostovoljcev, na pomoč pa so priskočili tudi gasilci tz drugih i avstralskih zveznih držav. Predvidevajo, da je bilo 75 odstotkov požarov namerno zanetenih. ' Nesreča je spletla številne žalostne in tudi lepe zgodbe, ki bodo ostale zapisane v t zgodovini avstralskega človeka......Avstralski prebivalci so ponovno pokazali veliko srce ■ in pripravljenost pomagati svojemu bližnjemu. ~ ! TURISTIČNA SKUPINA IZ SLOVENIJE V AVSTRALIJI . Turistična skupina 27-tih Slovencev se te dni mudi v Avstraliji. Ekipa TV Slovenije ujema ' v objektiv naravne lepote Melbourna. Cairnsa. Brisbana, Gold Coasta. Sydneya ter drugih turistično pomembnih krajev - za turiste iz Slovenije. Ekipo vodita Janko Stebej. direktor inozemskega turizma Kompas in novinar za področje turizma na TVS Drago Bule. Oddaje bodo ob torkih ob 9h dopoldan. Adelaide pol ure Prej- V CANBERRI bo SBS oddajal šele od septembra/oktobra letos naprej in prav tako v HOBARTU šele v začetku leta 1995. Radio National Network ne bo mogoče slišati v Sydncyu in Melbournu. Ti dve mesti bosta nadaljevali s svojimi programi kot doslej: V SYDNEtU na AM 1386 KHz, ob sobotah od 7h do 7.45h zjutraj in v MELBOURNU na AM 1224 KHz, ob sobotah od 7h do 7.45h zjutraj in v sredo od 16.45h 'do l7.3()h. SBS lahko slišite tudi v WOLLONGONGU na AM 1425 KHz in v NEWCASTLU na AM 1584 KHz. V drugi polovici leta bosta dobili SBS radijski postaji v Sydney in Melbournu vsaka se po eno frekvenco (najverjetneje na valovni dolžini FM) tako. da bosta v Sydneyu in Melbournu oddajali za svoje poslušalce na dveh postajah. /Vin: Nlariza Ličan. Eli Rizmal/ Marta Spes Skrbiš ADELAIDE 'IZGUBLJENE DUŠE' Sredi lanskega decembra sva se z gospodom Stanetom Prosenak odpravila na eno najbolj nenavadnih srečanj v Sydney - srečati daljnega sorodnika, ki dotlej sploh ni vedel, da je slovenskega porekla, da ima kje v Sloveniji sorodnike, niti ni slutil, aa jih ima celo tu, v Avstraliji. V Sydney u se nama je pridružil še moj moz Zlatko, ki je na nek način "kriv", da smo našli stike z gospodom Johnom M. Drolzem, potomcem enega prvih slovenskih emigrantov v Avstralijo. Zaradi svojega raziskovalnega dela je Zlatko poskušal najti kakšnega potomca slovenskega emigranta, ki bi prišel v Avstralijo v začetku stoletja. V telefonskih imenikih je poiskal ime Drolc (Drolz); vedela sva, da je iz moje rodbine nekdo davno šel v Avstralijo. Poslal je pismo in že naslednji dan dobil vznemirjeni telefonski klic: John Metthew Drolz ni niti slutil svoje družinske zgodovine! Prav zato smo se zbrali, da raziščemo kdo je kdo in kam spada. Srečanje je bilo polno vznemirljivosti, ugibanj, dopolnjevanja, vprašanj... Po dvodnevnem pogovarjanju smo sestavili zgodbo. Družina Drolc, katere potomci smo, izhaja nekie iz okolice Petrove v Savinjski dolini. V sredini prejšnjega stoletja seje v tej družini rodilo petero otrok, od katerih so štirje ostali živi. Zgodbi sledimo leta kasneje: hči Ana se je poročila na Koroško, sin Franc Drolc se je poročil in živel v okolici Ormoža, sin Jožef Drolc se je s svojo družino preselil v Slovensko Bistrico, sin Matevž Drolc pa je postal kovač in se v svojem rokodelstvu preizkušal marsikje. Znano je bilo, aa je Matevž kasneje stopil v avstrijsko mornarico, daje popotoval in se naselil v Avstraliji. Leta 1914 je Jožef Drolc dobil razglednico brata Matevža iz Melbourna. Sorodniki se spominjajo, daje leta 1914 bil stric na obisku na Slovenskem. Iz tega leta je tudi fotografija vseh tren bratov z družino Jožefa Drolca, ki je gotovo nastala ob tem obisku Matevža Drolca v Evropi. Matevž Drolc je prišel v Avstralijo 1885. Bilje namenjen v San Francisco, vendar se ie odločil izstopiti z ladje kar v Melbournu. Pred tem je veliko potoval po Evropi, severni Afriki in Bližnjem Vzhodu. V Avstraliji seje poročil s Skotinjo in imela sta tri otroke. Eden se ni nikoli poročil in je podedoval očetovega avanturističnega duha, hčer se je ( prav nespodobno) poročila z delavcem v njegovi lastni delavnici, PERTH Mr. Matthew Drolz. Fotografija Matevža Drolca, enega prvih slovenskih izseljencev v Avstralijo. Je iz "The Cyclopedia..." sin Frank (oče Johna M. Drolza) pa je po očetu podedoval nagnjenost k inženerstvu in se tudi sam posvetil temu delu. Matevž Drolc (Matthew Drolz) seje tudi v Avstraliji hitro znašel: kaj kmalu je imel tri velike delavnice za popravilo tramvajev, strojev in orodja, ogromno zemljišče ob eni glavnih melbournških ulic (Bell Street) in veliko lepo hišo. Očitno je, da je bil izredno sposoben mož, kajti njegovo ime in delo sta zapisana tudi v The Cyclopedia of Victoria (izšla 1903) kot eden najsposobnejših inzenerjev v državi. John Matthew Drolz je bil do pred dnevi vse življenje prepričan, da je avstrijskega porekla, kajti njegov stari oče (Matevž Drolc) je bil "Avstrijec" (živel je v času Avstro-Ogrske, zato takšna identiteta ni bila vprašljiva). Gospod Drolz je torej doživel pravi pravcati šok, ko smo mu razkrili, daje v njem tudi slovenska kri. Pri več kot šestdesetih letih je na nek način spremenil identiteto. Vesel je bil, da končno ve kdo so bili njeejovi predniki. Se bolj pa je bil presenečen, aa ima v Melbournu kar dva sorodnika: brata Stanka in Valterja Prosenak. Sama se niti več ne štejem med "žlahto", pa vendar sem vesela, da smo se spoznali in da je moja stara mama v Sloveniji končno zvedela kako seje godilo njenemu stricu Matevžu po svetu. Le kaj bi porekla brata Jožef in Matevž Drolc, če bi lahko videla svoje potomce pri prijaznem družinskem pomenku leta 1993. __Mari Š. Skrbiš se še enkrat zahvaljujemo za tako zanimivo zgodbo, ki jo je namenila našim bralcem. Hvala tudi Stanku Prosenaku. SLOVENIJA NA REKI SWAN Slovenec. Umetnik. Kipar. Ron Gomboc Kakšnih trideset minut izven Pertha, v Middle Swanu stoji na 4.5 hektarih zemlje največja privatna galerija v Zahodni Avstraliji - Gombocov park skulptur. V tej galeriji so pred kratkim odprli "Upstairs Gallery" in na otvoritveno svečanost je prišlo več kot 1000 ljudi. Ogledali so si otvoritveno razstavo 62-tih razstavljalcev, v štirih prostornih dvoranah. Toliko umetnikov je dalo podporo človeku, ki je bil lani proglašen za "western Australian Citizen of the year for the Arts 1993 (za kiparsko delo). '...toliko umetnikov jc dalo podporo človeku, ki je bil lani proglašen za "Western Australian Citizen of the Year for the Arts 1993../_ Gombocova privatna galerija je bila zgrajena leta 1982 in od takrat naprej se tu vrstijo razstave slikarskih del, razstave raznih kipov; pripravljajo pa tudi družabna srečanja, potom takoimenovanih "barbecues". Skratka Gombocov kotiček je prava meka za obiskovalce, ki si želijo ogledati ali kupiti kakšno umetniško delo. Posebni projekt Rona Gomboca se je razvil po letu 1978, ko je umetnik obiskal rodno Slovenijo, ki jo je zapustil še kot najstnik. Gomboc in njegova žena Terrie sta prodala družinsko stavbo-biznis v Perthu in kupila ta del zemlje z željo, da bi pomagala drugim umetnikom. V enajstih letih sta Gombočeva nudila svoj prostor umetnikom iz Kanade, Italije, južno vzhodne Azije in drugim. Umetniki-obiskovalci so tu upodabljali kipe iz cementa in bronze in ti so tu tudi ostali. Zakonca Gomboc sta leta 1984 uvedla letno nagrado za skulpture v Zahodni Avstraliji, za zunanja in notranja umetniška dela. Gomboc je priredil že tudi več svojih lastnih razstav po Avstraliji, v Nemčiji, v Singapuru in celo v Bolgariji. Pravijo, da "workaholic" Gomboc trenutno gradi apartma v galeriji, kamor se bodo lahko zatekli umetniki-popotniki, predvsem pa mladi. POROČILA -- NEWSLETTER Slovenskega ameriškega raziskovalnega centra Slovenian Research Center of America, Inc. 29227 Eddy Road, WiUoughby Hills, Ohio 44092 USA Tel. (216) 944-7237 December, 1993 Fax (216) 289-3724 Uredil Edi Gobec - Edited by Edward Gobetz Prof. Edi Gobec, ravnatelj Slovenian Research Center of America, Inc. 29227 Eddy Road Willoughby Hills, Ohio 44092 USA. Lepo prosimo urednike slovenskih listov in revij, da po možnosti objavijo naS članek, "S ponosom reči smem: Slovenec sem!" (v stiski za prostor od treh zvezdic dalje), skupaj z naSim naslovom. Letos sem stopil v pokoj, da bi posvetil ostanek življenja skoraj izključno slovenskemu delu. Medtem, ko upamo v kratkem izdati še kako vmesno, osnovno publikacijo predvsem za tiste ameriške knjižnice in šole, ki še vedno nimajo najosnovnejših angleških knjig o Sloveniji in ameriških Slovencih, želimo v tem vmesnem času zamašiti čim več vrzeli o slovenskem doprinosu, da bo potem mogoče izdati čim bolj popolne, močno dokumentirane razprave in knjige o slovenskem uveljavljanju po vsem širnem svetu. Važno je, da dosežemo čim več Slovencev in rešimo izgube ali pozabe kar največ močnega gradiva. Prisrčna hvala za sodelovanje! Po uporabi gradiva ga bomo darovali primerni ustanovi v Sloveniji (verjetno SAZU in/ali NUKu), duplikate pa primernim ustanovam v svetu._______ S ponosom reči smem: Slovenec sem! Skozi stoletja so nas tujci ~ in celo nekateri Slovenci -- skušali prepričati, da smo narod pastiijev in hlapcev, narod brez zgodovine. Spet drugi so se spraševali, kje sploh je Slovenija ~ morda v Rusiji, na Čehoslovaškem, ali nekje na jugu Balkana? Kot pokažejo številne študije, so ljudje s predsodki navadno prepričani, da to, kar jim ni znano, mora biti zelo brezpomembno ~ gre pač za ljudstvo, ki ni nikdar doseglo kaj . omembe vrednega. "Pokaži nam enega samega Slovenca, ki je kdaj kaj posebnega dosegel," so me pozivali ameriški delavci leta 1951, ko sem v poletnih počitnicah delal kot zidarski strežnik, da sem si prihranil denar za nadaljevanje študija v jeseni. Utrujen od težaškega dela sem po večerih zahajal v knjižnice, da bi v knjigah in učbenikih odkril kak podatek o Slovencih, ki bi ga bil vesel sam in bi ga lahko pokazal še drugim. Končno odkrijem nekaj vrstic o Slovencih v G.H. Duncanovi knjigi, Immigration and Assimilation (1933). Takoj sem videl, da je avtor (ali morda kak njegov asistent) uporabljal zelo stare statistike in vse postavil na glavo. Bosna in Hercegovina sta bili baje v vsej Jugoslaviji najbolj pismeni, najmanj pa uboga Slovenija, saj je bilo — tako pravi Duncan - 86 odstotkov Slovencev nepismenih in sploh nismo nikdar imeli svojega pismenega jezika in so se morali tudi naši redki izobraženci vsega učiti le v tujih jezikih. Zgrozil sem se. Kako smo mogli svojo podobo v svetu tako žalostno zanemariti? Kaj storiti? Zanašati se še naprej na druge, na najbolj poklicane? Lahko bi čakali še desetletja, mnogo dragocenega gradiva pa bi se medtem za vedno izgubilo ali pozabilo. Takrat, v juniju 1951, sem se odločil, da začnem takoj sistematično zbirati podatke in prepričljivo dokumentacijo o slovenskih uspehih v Ameriki in drugod po svetu. Ob vsaki priliki sem spraševal rojake, če poznajo morda kake slovenske uspehe ali podvige v Ameriki ali kjer koli izven Slovenije in ob sobotah in nedeljah sem tipkal in razpošiljal pisma na vse konce in kraje sveta. Tako se je rodil in z leti preko omrežja neplačanih idealistov prostovoljcev v Ameriki in številnih drugih deželah-sveta razvil Slovenski ameriški raziskovalni center, ali Slovenian Research Center of America, Inc. Naš cilj je bil zbrati in ohraniti zanamcem gradivo, ki bi v največ slučajih sicer nikdar ne vedeli zanj ali bi utonilo v pozabo ~ in pripraviti primerne publikacije, razstave in predavanja o Slovencih in njihovem doprinosu Ameriki in svetu, predvsem še v angleščini kot najvažnejšem svetovnem jeziku. Danes, po več kot 40 letih nedeljskega in nočnega garanja in stalnega doplačevanja iz svojega žepa nam kartoteke in računalniki v vodilnih knjižnicah že pokažejo vrsto angleških knjig, ki v njih prepričljivo blesti slovenski doprinos Ameriki in ostalim državam sveta. Kot sta poleg večjega števila tujih strokovnjakov ugotovila v svojih komentarjih o naši knjigi Slovenian Heritage tudi dva zelo ugledna Slovenca, največji slovenski psiholog dr. Anton Trstenjak in pisatelj in takratni predsednik slovenskega Pen kluba g. Drago Jančar, že samo ta knjiga (ki uporabi le drobec že zbranega gradiva) izpričuje nad vsa pričakovanja visoko stopnjo slovenske ustvarjalnosti in podvigov na domala vseh področjih konstruktivne človeške dejavnosti. * * * Ponosni smo na svojo prelepo slovensko domovino in ponosni na dejstvo, da smo vkljub tujim in nekaj domačim zatiralcem in izkoriščevalcem vendar-le "eden najbolj naprednih narodov na svetu" (Markham, 1947) in "narod, ki je sicer majhen po številu, a velik po duhu" (R.G.A. DeBray, 1976). Upravičeno smemo biti tudi ponosni, da je naš sicer številčno majhni narod skozi stoletja prinašal bogate darove domala vsem deželam sveta. Oglejmo si samo nekaj primerov iz izobilja že zbranega gradiva! Naš narod je skozi stoletja poklanjal duhovnike, misijonarje in misijonarke Številnim drugim deželam. Dali smo prvega rednega škofa Dunaju in velikane Afriki in Aziji, med drugimi apostole ljubezni med gobavci in vzgojiteljico tajske kraljevske družine. Samo Združenim državam Amerike smo poklonili vsaj devet škofov, med njimi Friderika Barago, ki je po izjavi Vatikanske enciklopedije (1949) "eden največjih misijonarjev v Severni Ameriki". Dali smo voditelje ameriški in evropski škofovski konferenci, vatikanske diplomate Rimu, Švici, Avstriji, Skandinaviji in Aziji, pa tudi vrsto katoliških rektorjev Evropi, Ameriki in Aziji in svojega dr. Alberta Schweitzerja (ali več) Taiwanu in sedanjega nadškofa največji katoliški nadškofiji v Kanadi. Dokazana potomca slovenskega rodu, ki sta se po dokumentih v naših arhivih zavedala svojih slovenskih korenin, sta postala državna kanclerja Nemčije, ko je bila najmočnejša država v Evropi in Avstrije, ko ji je pretila ena najhujših nevarnosti v zgodovini. Ameriški predsednik Dwight Eisenhower je govoril o sinu slovenskih priseljencev, guvernerju, predsedniku ameriške guvemerske konference in zveznem senatorju Francetu Lauschetu kot "rojenem za predsednika Združenih držav", ameriška občila in predsednik Reagan (v svojem prispevku za našo knjigo o tem velikem slovenskem državniku) pa so ga poimenovali kar "Ohio's Lincoln" — ohijski Lincoln. Slovenci smo dali Ameriki vsaj tri državne guvernerje in dva zvezna senatorja ~ Tom Harkin, čigar mati je bila rojena v Škofji Loki, kot je ljubeznivo preveril tamkajšnji g. župnik Alfonz Grojzdek, je postal celo predsedniški kandidat. Dodajmo še več uglednih sodnikov in sedem zveznih poslancev (kongresnikov) in župane dolge vrste ameriških mest, med njimi Clevelanda, Euclida, Indianapolisa in Portlanda in predsednika Narodne lige ameriških mest, v katero je včlanjenih 15,000 občin, da tu ne govorimo o Jeffersonovem spoštovanju do staroslavne slovenske karantanske demokracije in obreda ustoličenja koroških vojvod ter dejstvu, da je Slovenec postal tudi prvi in doslej edini priseljenski in prvi neanglosaški zvezni senator Avstralije. Čeprav so nas skušali oropati slovenske obale, je majhni slovenski narod vendar-le dal admirale Avstriji, Nemčiji, Angliji in Švedski ter vsaj šest admiralov Ameriki. Slovenec je poveljeval največji ameriški bojni ladji, pa tudi eni najbolj modemih jedrskih podmornic in sloviti plavajoči bolnišnici v Vietnamu. Prav tako je Slovenec zaslovel kot eden prvih evropskih proizvajalcev modernih koles in motornih koles in je — dve leti pred ustanovitvijo Fordove tvrdke! ~ že izdelal tudi svoj prvi avtomobil. Slovenski izseljenec je bil med pionirskimi graditelji zgodnjih ameriških letal in po izjavi tujih virov "oče masovne proizvodnje v letalstvu" in proti koncu svojega plodnega življenja eden štirih glavnih graditeljev letečih trdnjav B-29, ki so odločilno pripomogle k zavezniški zmagi v drugi svetovni vojni. Dva druga rojaka pa sta načrtovala najmodernejša sodobna letala. Dodajmo še dejstvo, da je Slovenec direktor največjega ameriškega oddelka za gradnjo avtobusov in da sta kar dva Slovenca postala podpredsednika vodilne ameriške družbe za proizvodnjo tovornjakov. Tudi avtomobil bodočnosti, ki je bil ponos Amerike na svetovni razstavi v New Yorku, je plod slovenskega ustvarjalnega genija. In gotovo ne smemo pozabiti računalnika, ki ga je soizumil Slovenec in ga je ameriški predsednik Richard Nixon vzel s sabo na Kitajsko kot "prvenstveni primer visoko razvite ameriške tehnologije". Slovenci so gradili veličastne cerkve, nebotičnike, ali palače v Avstriji, Franciji, Belgiji, na Češkem in Poljskem, v Etiopiji, Argentini, Braziliji, Avstraliji, Združenih državah Amerike, Kanadi in drugod. Daleč po svetu so gradili tudi šole, bolnišnice, sirotišnice, železnice, letališča, mostove, jezove, tovarne in elektrarne in dobivali nagrade za najlepše cvetlične nasade. Slovenec je bil najpomembnejši arhitekt stadionov v Ameriki in je med drugim zgradil sloviti Kennedyjev stadion v ameriški prestolnici Washingtons drugi rojak pa enega največjih razvedrilnih in vzgojnih parkov v Kanadi. V središču Washingtona je v Sloveniji rojen arhitekt zgradil tudi vrsto palač kompleksa L'Enfant Plaza, ki ga je ameriški tisk označil kot "zmagoslavje modeme arhitekture". Poleg slovitih redovnic, vzgojiteljic, umetnic, znanstvenic, atletinj in filmskih zvezd so naše vrle Slovenke postale Miss Ohio, Minnesota, Illinois in California, pa tudi International Surf Queen, Hawaii, Miss Evropa in Miss Avstralija. Dodajmo, da se slovenska kri preteka po žilah svoječasnega najboljšega gimnasta Evrope, kot tudi sedanjega najboljšega gimnasta Amerike, poleg dobitnika pet zlatih olimpijskih medalj (čigar stara mama je iz Ljubna v Savinjski dolini) in najhitrejše mlade avstralske tekačice. Slovenec je po tujih strokovnih virih najbolj priznan strokovnjak za prehrano na svetu in sin slovenskih priseljencev je postal predsednik Združenja ameriških klinik. Slovenec je ujel in prvi zaslišal Hitlerjevega šoferja in slovenski psihiater in poznejši predsednik združenja psihiatrov in nevrologov v Clevelandu je na nuerenberškem procesu zasliševal nemške vojne zločince, med njimi maršala Goeringa. Naša rojaka sta poveljevala ameriški letalski akademiji in najznamenitejši vojaški bolnici, kamor hodijo na preglede in zdravljenje tudi ameriški predsedniki. Naj podčrtamo še dejstvo, da smo dali samo Ameriki vsaj sedem generalov in da so Finci pisali o Slovencu kot "po Sibeliusu največjem mojstru finske glasbe". In kako bi mogli pozabiti vodilne učenjake slovenske krvi na evropskih, ameriških in drugih univerzah, ali slovenske korenine slovitega dunajskega deškega zbora, slovenske dobitnike Mozartove nagrade na Dunaju in v Argentini in srebrne medalje za razvoj kulture v Parizu, največji spomenik v Tasmaniji, ki ga je zgradil Slovenec in dva vodilna slovenska astronoma, katerih eden je že zapisal svoje ime v vesolje in trenutno poučuje na znani ameriški univerzi, drugi pa raziskuje vesoljstvo iz Antarktike. Res je: "S ponosom reči smem: Slovenec sem!" Vendar če bi sedeli na lavorikah, bi jih imeli na napačnem koncu svoje anatomije. Slovenska ustvarjalnost se še uveljavlja in razvija po vsem širnem svetu in tudi delo našega centra se z nezmanjšanim elanom nadaljuje. Zato lepo prosimo vse zavedne Slovence, da nam pošiljate gradivo o slovenskih uspehih kjer koli po svetu: izrezke (čitljive xerox kopije, z navedbo vira in datuma, zadoščajo), kratke življenjepise (vitae), bibliografije, kopije patentov, vsakovrstnih priznanj, itd., drugo razpoložljivo dokumentacijo, slike uspešnikov in njih stvaritev in zlasti še naslove in napotke. Po svojih najboljših močeh bomo nadaljevali z zbiranjem in s publikacijami -- kolikor bo dopuščal čas pa tudi s predavanji in razstavami ~ o slovenskih dosežkih in o naši kulturni dediščini, da nas bo svet bolj poznal in spoštoval in bo tudi naša mladina vedno bolj dojemala in cenila bogastvo slovenske dediščine in veličino poslanstva sinov in hčera ustvarjalnega slovenskega naroda, ki ni zakopal in tudi v bodoče ne sme zakopati svojih talentov v Sloveniji in ki jc vkljub svoji številčni majhnosti skozi stoletja prinašal in še danes prinaša presenetljivo bogate darove domala vsem deželam sveta. Če je Vaše gradivo že v naših arhivih, prosimo, da ga dopolnite in obogatite z najnovejšimi podatki in slikami in nam s tem prihranite ogromno dragocenega časa, da ne bo treba pisati na več tisoč naslovov vsakemu posebej. (Za razliko od večkrat mnogo manj uspešnih, a odlično financiranih izseljenskih ustanov drugih narodov, pri Centru nismo nikdar imeli in tudi zdaj nimamo kakršne koli pisarniške pomoči in vsako pismo moram natipkati sam!) Po svetu jc gotovo še mnogo več uspešnikov slovenskega ali delno slovenskega rodu, ki se lepo uveljavljajo v znanosti, umetnosti, industriji, vzgoji, glasbi, športu, ali kjer koli drugod in doslej niso vedeli za nas in vkljub najbogatejši zbirki te vrste tudi mi ne zanje. Oglasite se nam -- gre za ugled in lepšo podobo in bogatejšo zgodovino slovenskega naroda! * * * Dr. Edi Gobec jc študiral v slovenskih, nemških, italijanskih in ameriških šolah — jezike na univerzi v Neaplju in filozofijo, sociologijo in antropologijo na petih ameriških univerzah. Služboval je kot poklicni raziskovalec in kot pomožni, izredni in od 1972 redni profesor sociologije in antropologije na Ohio State University, University of Maryland in Kent State University, kjer je od januarja letos "professor emeritus" ali zaslužni profesor sociologije. Poleg socialne psihologije, socialne teorije in kriminologije je njegova glavna Specializacija področje izseljenskih in manjšinjskih študij. Je glavni avtor ali glavni urednik petnajst knjig v angleščini in avtor ali glavni avtor več sto angeških in slovenskih člankov, razprav in recenzij in član več uredniških odborov znanstvenih časopisov ter sourednik znanstvenega časopisa International Journal of Contemporary Sociology. Širom Amerike, a tudi po Kanadi in drugod je imel dolgo vrsto predavanj in razstav na slovenskih — in na radio in TV — programih in na ameriških in mednarodnih znanstvenih simpozijih in konferencah, vključno osrednje predavanje o "Evropskih naseljencih kot graditeljih Amerike" na Mednarodni konferenci za evropske študije. Slednjega je Ameriška agencija za informacije (U.S. Information Agency) predvajala kot prvi — otvoritveni — program svoje "Mosaics Series" vsem evropskim deželam pod okriljem svojega radijskega omrežja. Med drugimi poklicnimi dosežki je postal Odličen vzgojitelj Amerike (Outstanding Educator of America, 1971), podpredsednik Mednarodne častne organizacije socialnih znanstvenikov, član Newyorške akademije znanosti in umetnosti in Slovenske bogoslovne akademije v Rimu, eden direktorjev Spominske ustanove Tesla, prejemnik nagrade "Achievement Award" Združenja izumiteljev in znanstvenikov Amerike in Slomškove nagrade od Mohorjeve družbe v Celovcu, podpredsednik Narodne konfederacije ameriških izseljenskih skupin in predsednik njenega vzgojnega odbora. Vključen je v vrsto referenčnih del v Ameriki in Angliji, med njimi v Who's Who in Behavioral Sciences, Community Leaders of America, Dictionary of International Biography, Outstanding Educators of America in National Register of Prominent Americans. V Sloveniji ga jc v zvezi z opisom njegovega rojstnega mesta Celja vključil v Krajevni leksikon Slovenije njegov urednik prof. Roman Savnik, eden najplodnejših slovenskih znanstvenikov, ki je bil skupaj s svojim prijateljem ing. Lado Khamom in prof. dr. Vladimirjem Murkom do svoje smrti tudi zvest in navdušen ljubljanski sodelavec Slovenskega ameriškega raziskovalnega centra. 028S/LITTLE & ASSOC nil AUSTRALIA Mil euro international ptyitd. EURO FURNITURE Wide range oi colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bentwood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products SHOWROOM AnnPESS 3 Dalmore Drive Scoresbv VIC 3152 Ph: (03)764-1900 Fax: (03) 764-1461 SYDNEY BRANCH 2A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02)671-5999 Fax: (02)621-3213 A KONCU SE NASMEJTE... Po desetih letih se srečata prijatelja iz študentskih časov. "Celo večnost se nisva videla," pravi prvi. "Povej, si se poročil z deklico, s katero si hodil takrat ali pa si Se vedno sam kuhaš in pereš?" "V obeh primerih je odgovor ja," odgovori drugi. "Česa se vendar tako veselite?" je neka gospa vprašala 98-letnega moža, vsega iz sebe od sreče. "Bil sem nepreviden in sem razbil ogledalo."^ "Ampak to vendar pomeni sedem let nesreče!" "Vem," je z žarečimi očmi odgovoril^mož."Ali ni to čudovito." Neki mož ie v restavraciji naročil jastoga. . - manjka polovica klešč," seje pritožil, ko so mu prinesli kosilo 'Ampak temule jastogu vendar .-------—r----------_ .o mu prinesli kosilo. . "Oprostite gospod, je odvrnil natakar. "Včasih se jastogiv kontu bojujejo med seboj. "Potem mi pa prosim prinesite zmagovalca!" ILUSTRACIJA Valentin iWDovmxi -AU AN A PRIMOŽIČ. PAVL Blaž . PAVLIHOVA PRATIKA Šimen USS NAJBOLJŠE GIAS SLOVENIJE Založnik-Založba GLAS Ustanovitelji in upravni odbor-Dušan Lajovic, Alfred Brežnik. Štefan Merzel in Stanka Gregorič Upravnik-Štefan Merzel. 265 Xicholson Str. FtxXscray, Vic 3011: telefon (03) 6R75176 Glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje, umetniška izdelava in priprava strani: Stanka Gtvgorič, 2/15 Allandale rd. Boronia, Vic 3155: telefon fax: (03) 762 6830 Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank, Draga Gelt, Jožica Gerden, Lojze KoSorok, Vinko Rizmal: Računalniška osnova za prvo stran: Draga Gelt: Logo - Frances Gelt; Distribucija - S. Z. Gregorič informacije: STA - ha* poročilu Slovenske tiskovne agencije. OBVESTILA SLOVENSKEGA VELEPOSLANtŠT\A u Cmberte m SLOVENSKEGA KONZtfl.ATA u Sydney*. SLOVENIAN BUSINES. SLOVENEC. DELO. DRUŽINA, VEČER. BROŠURE O SLOVENIJI. MLADINA. NAŠA SIX>VENUA. RODNA GRUDA. MLADIKA. REVIJA SLOVENIJA v aagtcUini. Radio SBS. 3 777. » Samo naročilnice in čeke pošiljati na naslov uprave. Vse ostale prispevke pa na naslov ureoiiistvsi GLAS SLOVENIJE 2/15 Allandale Rd. Boronia 3155 Victoria, Australia Telefon-fax: (03) 762 6830 ♦ Naročam GLAS SLOVENIJE , PRILOŽEN ČEK ZA: I Idao MmMaorS 90D0 ■ abpcUetaoS 30A0 UPRAVA: GLAS SLOVENIJE 265 Nicholson Street Footscray. Victoria 3011 I Podpisani(a) i I Ulica in kraj Driava.................. Poštna St. M»odpi$................... Ditum............ .....^ TISK. Bounty Print, 65 Heatherdale Road, Ringwood, Vic. 3134