Prispevek k flori, favni in ekologiji Krke v okolici Dobrave A C o n t r i b u t i o n to t h e F lora , F a u n a a n d Ecology of t h e K r k a R i v e r in t h e S u r r o u n d i n g s of D o b r a v a Dušan DEVETAK, Andrej PODOBNIK, Nada NAPOTNIK, Dušan JURC, Cvetka MASTNAK UDK 577.4(045) : 914.971.2 »Krka« IZVLEČEK Na preiskanem odseku Krke (Dolenj- ska, Jugoslavija) smo obdelali 103 vrste vodnih rastlin in 20 kategorij nevreten- čarjev. Dristavec Potamogeton filiformis je bil doslej znan v Sloveniji le iz Sub- mediterana. Blatnica Stališ nigripes in mrežekrilec Sisyra terminalis sta za favno Jugoslavije novi vrsti. Rečne rast- linske združbe sodijo v asociaciji Pota- meto perfoliati-Ranunculetum fluitantis in Cferatophylletum demersi. Med rast- linami je kvantitativno največ cvetnic iz rodov Ranunculus, Myriophyllum in Potamogeton. Med živalmi prevladujejo polži, amfipodi, dipteri, efemeropteri in trihopteri. Pri tvorbi travertina posredno sodelujejo makrofiti, neposredno pa cianofiti, polži, školjke ter ličinke tri- hopterov in hironomidov. Onesnaženje, določeno na osnovi bioloških indika- torjev, sodi v kategorijo srednjega one- snaženja, tj. v beta mezosaprobno stop- njo. Prispelo 29. mar. 1977 ABSTRACT From the investigated part of the Krka river (Dolenjska, Yugoslavia) there have been treated 103 water plant speci- es and 20 invertebrate categories. Zoste- raceous species Potamogeton filiformis has been known in Slovenia only from the Submediterranean. Megalopteran Sialis nigripes and neuropteran Sisyra terminalis are new for Yugoslavia. River plant communities belong to the associ- ations Potameto perfoliati-Ranunculetum fluitantis and Ceratophylletum demersi. Among plants quantitatively prevail higher-plant genera Ranunculus, Myrio- phyllum and Potamogeton. Among ani- mals dominate Gastropoda, Amphipoda, Diptera, Ephemeroptera and Trichop- tera. Travertine formation is supported indirectly by macrophyta, and directly by Cyanophyta, snails, shells and tricho- pterous and chironomid larvae. Pol- lution, determined by indicator-species, is within the category of middle polluti- on, i .e . beta mesosaprobic class. 1. UVOD V l e t u 1976 j e r epub l i ško g i b a n j e »Znanos t mlad in i« o rgan iz i r a lo m l a d i n s k i r a z i skova ln i t a b o r v D o b r a v i p r i S k o c j a n u n a D o l e n j s k e m . V o k v i r u p r o j e k t a j e d e l a l o več skup in . Na loga b io loške s k u p i n e j e bi la ugotovi t i , v k a k š n e m s t a n j u j e živi sve t r e k e K r k e danes . F i z i k a l n o k e m i č n e r a z m e r e p r e i s k a n e g a dela r e k e p r i k a z u j e k e m i j s k a s k u - p i n a ( G l a ž a r e t all., 1976). V o b d o b j u m e d 5. in 21. 7. 1976 se j e t e m p e r a t u r a v o d e g iba l a m e d 21 in 23^0, od 27. 7. d a l j e p a m e d 13,8 in k o j e oh lad i t ev s p r e m l j a l o obi lno dežev je . V času r a z i s k a v p r e d d e ž e v j e m j e r e k a ime la p H v r e d n o s t i m e d 7,9 in 8,5. V o b d o b j u p r e d d e ž e v j e m j e s k u p n a t r d o t a z n a š a l a 11, 1—12,PN, ka l c i j eva t r d o t a 7,3—8,30N, k a r b o n a t n a t r d o t a pa 9,9—10,80N. K r k a j e n iž inska k r a š k a r eka , k i d a j e u g o d n e pogo je za n a s t a n e k t r a v e r - t i n a ( l ehn jaka) . T r a v e r t i n se v r e k i od laga v obl iki b lokov, k i so p o s t a v l j e n i d r u g ob d r u g e m , t a k o da se l a h k o v m e h k e j š o pod lago m e d n j i m i z a k o r e n i n j a j o vodne rastline. Takšni, tudi po več metrov dolgi bloki se združujejo v večje komplekse — polja. Zanimale so nas združbe s posa^meznih tipov dna, saj vrsta rečnega dna določa vrstno sestavo bentoških združb. Zato smo združbe meh- kega dna (blato, pesek) obdelovali ločeno od združb s trdne podlage (prod, kamenje in travertin). V prispevku podajamo sliko rečnih združb in neposredne okolice reke na odseku med Drago in Mršečo vasjo v juliju in prvi polovici avgusta 1976. Preiskani del reke prikazujeta sliki 1 in 2. Prispevek je namenjen osnovnemu prikazu biološkega stanja dela Krke, ki se bo zaradi vse večje tehnizacije in industrializacije predvidoma spreminjalo. SI. 1 — Lega obravnavanega območja. Preiskani odsek Krke leži med puščicama. Fig. 1 — The situation of the treated area. The investigated part of the Krka river (SE Slovenia) lies between the arrows. 2. SISTEMATSKI DEL 2.1. Flora Del Krke med Drago in Mršečo vasjo leži v osnovnih poljih 0157/2 in 0158/1 kart i ranja srednjeevropske flore. Na preiskanem delu Krke se pojavljajo naslednje vodne rastline: Algophyta Cyanophyta Coccogonophyceae Chroococcales Coelosphaerium kiltzingianum Naeg. Dactylococcopsis acicularis Lemm. Gloeocapsa aeruginosa Kütz. Merismopedia glauca Naeg. M. punctata Mayen Microcystis marginata (Menegh.) Kütz. Synechococcus elongatus Naeg. Chamaesiphonales Chamaesiphon polonicus (Rostaf.) Hansg. SI. 2 — Krka pri mostu pri Dobravi. Pig. 2 — The Krka river near the bridge at Dobrava. Hormogonophyceae f Oscillatoriales Anabaena sp. Lynghya sp. Microcoleus sp. Nostoc paludosum Kütz. N. planctonicum Poretzky & Tschern. Nostoc sp. Oscillatoria irrigua Kütz. O. limosa Agardh O. okenii Agardh Phormidium sp. Plectonema sp. Schizothrix sp. Symploca dubia (Naeg.) Gom. Chrysophyta Xanthophyceae Tri'bonematales Trihonema minus Hazen T. vulgare Pascher Diatomophyceae Achnanthes linearis (W. Sm.) Grun. Amphora ovalis Kütz. Cocconeis placentula Ehrbg. Cymatopleura solea (Breb.) W. Smith Cymbella sp. Diatoma sp. Fragilaria capucina Desm. F. construens (Ehrbg.) Grun. F. crotonensis Kitt. Gomphonema constrictum Ehrbg. G. olivaceum (Lyngb.) Kütz. Gyrosigma acuminatum (Kütz.) Ra- benh. Navicula americana Ehr. N. crucicula (W. Sm.) Donk. N. cryptocephala Kütz. N. cuspidata Kütz. N. hungarica Grunov N. levanderi Hustedt. N. ohlonga Kütz. N. perpusilla Grun. N. placentula (Ehrbg.) Kütz. N. plicata Donk. N. radiosa Kütz. N. scutiformis Grun. Navicula sp. Neidium affine (Ehr.) CI. Peronia sp. Pinnularia sp. Stauroneis alahamae Heid. Surirella delicatissima Lewis Synedra tahulata (Ag.) Kütz. Tahellaria fenestrata (Lyngb.) Kütz. Rhodophyta Bangiophyceae Bangiales Bangia atropurpurea Agardh Chlorophyta Chlorophyceae Volvocales Chlorogonium elongatum Volvox sp. Chlorococcales Ankistrodesmus hraunii (Naeg.) Brunnth. Chlorella vulgaris Beyer. Coelastrum sp. Hydrodictyon reticulatum (L.) Lagerh. Pediastrum integrum Naeg. P. duplex Meyen ' Scenedesmus arcuatus Lemm. S. hijugatus (Turpin) Kütz. S. ecornis (Ralfs) Chod. S. quadricauda (Turp.) Breb. S. spinosus Chod. Tetraedron rhaphidioides (Reinsch) Hansg. Ulotrichales Stichococcus lacustris Chodat Ulothrix tenerrima Kütz. U. tenuissima Kütz. 17. zonata (Web. & Möhr.) Kütz. Oedogoniales Oedogonium sp. Siphonocladales Cladophora fracta Kütz. C. glomerata (L.) Kütz. (v Krkinem pritoku Radulji) Conjugatae Zygnemales Spirogyra sp. Desmidiales Closterium ahruptum W. West C. acutum Breb. C. attenuatum Ehrb. C. calosporum Wittr. C. dianae Ehrbg. C. ehrenhergii Menegh. C. leibleinii Kütz. C. moniliferum (Bory) Ehrbg. C. navicula (Breb.) Lütkem. C. pusillum Hantzsch C. ralfsii Breb. C. setaceum Ehrbg. C. strigosum Breb. Bryophyta Musci Fontinalis antipyretica L. Sperm atophy ta Dicotyledonopsida Ranunculaceae Ranunculus circinatus Sibth. R. trichophyllus Chaix Ceratophyllaceae Ceratophyllum demersum L. Haloragaceae Myriophyllum spicatum L, Callitrichaceae Callitriche verna L. Boraginaceae Myosotis sp. Monocotyledonopsida Hydrocharitaceae Elodea canadensis L. C. Rich. Zosteraceae Potamogeton crispus L. P. filiformis Pers. P. nodosus Poir. P. perfoliatus ,L. Dristavec Potamogeton filiformis je bil v Sloveniji doslej znan le iz okolice Izole ( M a r t i n č i č , S u š n i k 1969). Najdba te vrste v Ki^ki je prva lokali- teta v Sloveniji zunaj Submediterana. Med helofiti smo našli štiri vrste: Alisma plantago-aquatica L. (Alismata- ceae), Schoenoplectus lacustris (L.) Palla (Cyperaceae), Sparganium erectum L. (Sparganiaceae) in Typha latifolia L. (Typhaceae). 2. 2. Oris favne Med bentoskimi, planktonskimi, nevstonskimi in epibiontskimi organizmi najdemo naslednje skupine ne vretenčarjev: Spongiaria Acarina Turbellaria Ephemeroptera Rotatoria Plecoptera Nematoda Odonata Gastropoda Heteroptera Bivalvia Coleoptera Oligochaeta Megaloptera Hirudinea Neuroptera Oopepoda Trichoptera Amphipoda Diptera Spongiaria. Sladkovodne spužve (Spongillidae) smo našli večinoma na tra- vertinu, redkeje pa na drugih substratih (kamenje, rastlinski ostanki). Dajejo ekološko nišo ličinkaim mrežekrilcev spužvarkam (Sisyridae). Te ličinke žive na površju ali v sistemu kanalov, kjer se hranijo s telesnimi sokovi svojega gosti- telja (glej Neuroptera!). Gastropoda. Našli smo naslednje vrste polžev: Theodoxus danuhialis (Pfeiffer) Bithynia tentaculata (Linnaeus) Fagotia esperi (Ferussac) F. acicularis (Ferussac) Amphimelania holandri (Ferussac) Lymnaea ovata (Draparnaud) Planorhis carinatus O. F. Müller Ancylus fluviatilis O. F. Müller. Bivalvia. Preiskani del Krke naseljujejo naslednje školjke: Pseudanodonta complanata (Rossmaessler) Unio crassus Philipsson Sphaerium sp. Pisidium sp. Oligochaeta. K a r a m a n (1968) in H r a b e (1973) navajata za Krko 10 vrst maloščetincev. Oligohete smo dobili v vzorcih z blatnega dna in rastlinja. Ponekod v blatu se množično pojavljajo Tubificidae. Hirudinea. S k e t (1968) omenja za Krko 5 vrst pijavk. Od teh smo dobili ribjo pijavko Piscicola geometra (Linnaeus) in polžjo pijavko Glossiphonia sp. Ostali material ni determiniran. Amphipoda. P r i m o ž i č in G r o s m a n (1971—72) sta našla v Krki 4 vrste postranic, od katerih 3 navajata za neposredno bližino preiskanega odseka (pred Kostanjevico in pri Otočcu). Te vrste so: Gammarus fossarum Koch G. roeselii Gervais Jugogammarus kusceri (Karaman S.). Identiteta G. fossarum ni povsem zanesljiva zaradi nejasnosti pri razmejitvi do taksona G. wautieri. Decapoda. Potočnega raka Astacus astacus Linnaeus je v Krki ob koncu prejšnjega stoletja iztrebila glivična bolezen. Sedaj ga ponovno naseljujejo v Zgornji del Krke in pritoke. V leto 1972 sega po dosedanjih ugotovitvah uspešen poskus naselitve raka v pritoku Radulji (H e r f o r t 1973). Ephemeroptera. P r i m o ž i č in G r o s m a n (1971—72) navajata za spodnji tok reke kot najpogostejši enodnevnici vrsti Baetis sp. in Ephemerella ignita Poda. Plecoptera. Med vrbnicami se množično pojavlja vrsta iz rodu Leuctra. Heteroptera. Nekaj podatkov o stenicah Krke posredujeta G o g a l a in M o d e r (1960). Med epinevstonti smo dobili vodne drsalce Gerridae, med hipo- nevstonti vodne škržate Corixidae, med rastlinje'm in kamni pa stenico Aphelo- cheirus sp. Megaloptera. Na mehkem dnu žive ličinke blatnic. Na ekskurziji v maju 1977 smo dobili vrsti Sialis lutaria Linnaeus in aS. nigripes Pictet. S. nigripes je nova vrsta za jugoslovansko favno. Neuroptera. Med mrežekrilci smo dobili le odrasle stadije dveh vrst: Osmylus fulvicephalus (Scopoli) Sisyra terminalis Curtis. Osmylus fulvicephalus (Osmylidae) ima higrofilne ličinke v obrežnem pasu. Sisyra terminalis (Sisyridae) i'ma prave vodne ličinke, ki parazitirajo v sladko- vodnih spužvah. Doslej je bila za Slovenijo znana le Sisyra fuscata (K la p ä 1 e k 1900; Z e l e n y 1964; A s p ö c k in A s p ö c k 1964, 1969; Aspöck 1972—73). Najdba vrste Sisyra terminalis je nova za Slovenijo in Jugoslavijo. Trichoptera. Manjše ličinke mladoletnic gradijo tulce iz rastlinskih delov (Lepidostoma) ali zrn peska, večje vrste pa delajo lijakaste mreže za lov (Plectrocnemia). Diptera. Najštevilnejši dvokrilci v Krki so Chironomidae, sledijo jim Antho- myidae, le na enem mestu (izliv Sentjernejskega potoka) smo dobili maloštevilne Syrphidae. 3. EKOLOŠKI DEL 3.1. Bentoške hiocenoze 3.1.1. Biocenoze poraščenega blatnega dna Raziskovali smo združbe blatnega dna brez s t ru janja (pelofilne biocenoze) in s s t ru janjem (peloreofilne biocenoze). Kombinacija mehke podlage in majhne hitrosti vodnega toka omogoča uspe van je višjih vodnih rastlin, k i sestavljajo vodno združbo dristavca in vodne zlatice Potameto perfoliati-Ranunculetum fluitantis in združbo rogolista Ceratophylletum demersi. V teh združbah na j - demo naslednje rastline: Ranunculus trichophyllus, R. circinatus, Potamogeton perfoliatus, P. crispus, P. filiformis, Ceratophyllum demersum, Myriophyllum spicatum, Fontinalis antipyretica in včasih Elodea canadensis. V teh združbah se vedno pojavljajo nitaste alge (Cladophora), redkeje pa zelena alga Hydro- dictyon reticulatum. Vodno rastlinje daje življenjski prostor fitoreofilnim ži- valim: pijavkam, stenicam Aphelocheirus sp., vodnim pršicam, amfipodom, ličinkam odonatov, efemeropterov, trihopterov in polžem Fagotia spp. Na ob- močjih, k jer je hitrost vodnega toka minimalna ali miruje, žive epinevstonti, kot npr. Gerridae. V blatu so školjke Pseudanodonta complanata in l/nio- crassus. 3.1. 2. Biocenoze poraščenega dna iz proda in kamenja Zanimale so nas združbe trdnega dna (litoreofilne biocenoze). Tudi tu najdemo prej opisane združbe z značilnimi rastlinami. Ni alge Hydrodictyon reticulatum. Med živalmi najdemo iste skupine kot na blatnem dnu, manjkajo le školjke iz družine Unionidae. 3.1. 3. Biocenoze neporaščenega blatnega dna Na neporaščenem blatnem dnu je favnistična sestava zelo revna. Poleg školjk (Pseudanodonta, Unio) živijo v substratu še tubificidi in ličinke dvo- krilcev sirfidov, hironomidov in antomiidov. Med temi živalmi so najštevilnejši hironomidi in tubificidi. 3.1. 4. Biocenoze neporaščenega dna iz proda in kamenja Te združbe so v primerjavi z združbami blatnega dna kvalitativno mnogo bogatejše. Raziskovali smo območja z vodnim tokom (litoreofilne združbe). Med rastlinami smo našli le alge, ki sestavljajo zelene, r jave ali pa sive prevleke na kamenju. Izmed živali je bilo največ amfipodov, nato polžev, dvokrilcev Chi- ronomidae) in trihopterov. Za te biocenoze je značilno veliko število plekop- terov. Sledili so jim hetei^opteri, efemeropteri, vodni hrošči, pijavke in odonati. Da je ta biotop številčno tako bogat z živalskimi skupinami, si razlagamo s prisotnostjo vodnega toka kot enega najpomembnejših ekoloških dejavnikov tekočih voda. V rekah je namreč več organizmov v lotični coni (območje s tokom), torej reofilnih, kot pa v lenitični coni (območje relativnega mirovanja). 3. 1. 5. Biocenoze s travertina Travertin je na nekaterih mestih gol, na drugih pa ga pokrivajo prevleke alg in mahu Fontinalis antipyretica. Višje rastline se le redko zakoreninijo v sam travertin; navadno se usidrajo v mehko blatno ali peščeno dno med traver- tinskimi bldki ali pa v skledaste vdolbine v njem, napolnjene z blatom ali pe- skom. Cvetnice sestavljajo združbi Potalmeto perfoliati-Ranunculetum fluitantis in Ceratophylletum demersi. Na rastlinah in samem travertinu je ogromno polžev, zlasti Theodoxus danuhialis, Fagotia spp., Amphimelania holandri, Bithynia tentaculata in Lymnaea ovata. Mnogo je amfipodov, dipterov, efeme- ropterov in trihopterov. Manj je hrošče v, stenic, pijavk in vodnih pršic. Sama konfiguracija travertina daje ugodno podlago številnim spužvam. 3. 2. Plankton, nevston in epihionti Plankton. Vzorčevali smo v počasi tekočih ali stoječih delih reke. V na- branem materialu smo dobili mnogo diatomej, modro zelenih in zelenih alg (glej sistematski del!). Planktonska favna je revnejša — poleg protozojev in rotatorijev najdemo številne kopepode. Nevston. Združbe nevstonskih organizmov uspevajo le na mirnih delih reke. Na Krki smo našli v velikih množinah epinevstonte Gerridae. Manj je bilo hiponevstontov Corixidae in ličink obrobljenega kozaka Dytiscus margi- nalis. Epibi'onti. Organizmi, k i žive na naravnih substratih, kot so vodno rastlinje, površinski deli živali in kamenje, t j . epibionti, sestavljajo samostojne združbe. Na rastlinju in kamenju smo našli cianofite (Nostoc, Oscillatoria idr.j, diatomeje in druge alge. Diatomej a Cocconesis placentula tvori na površini kladofore prevleke, ki dajejo videz impregniranosti z apnencem. Med epizoji je bila pogosta Vorticella sp. (na delih rastlinja). 3. 3. Biocenoze obrežnega območja Rastlinske združbe na bregu Krke umetno vzdržuje človek. Z drevesi in grmovjem je porasel le ozek pas, ki ni nikjer širši od nekaj metrov. Kmetje izseku jejo večja drevesa, da jim ne zasenčujejo polj, sadijo pa predvsem bele vrbe, ki jim režejo veje in jih uporabljajo za pletenje košar. — grmovni sloj V združbi, ki jo označujemo kot Saliceto-Populetum, prevladujeta bela vi'ba (SaUx alba) in črni topol (Populus nigra). V združbi se pojavljajo naslednje vrste: — drevesni sloj Salix alba L. Populus nigra L. Acer pseudoplatanus L. A. campestre L. Carpinus hetulus L. Alnus glutinosa (L.) Gaertn. Ulmus laevis Pallas Salix fragilis L. S. triandra L. eleagnos Scop. Tilia platyphyllos Scop. Fraxinus oxycarpa Willd. Quercus rohur L. Corylus avellana L. Rhamnus frangula L. Cornus sanguimea L. Crataegus laevigata (Poir.) DC. C. monogyna Jacq. Samhucus nigra L. Euonymus europaea L. Ruhus sp. Prunus spinosa L. Acer campestre L. Rhamnus cathartica L. Vitis sylvestris Gmel. Urtica dioica L. Hypericum perforatum L. Humulus lupulus L. Cynanchum vincetoxicum (L.) Pers. Aristolochia clematitis L. Solanum dulcamara L. Echinocystvs lobata (Michx.) Torr, et Gray Lythrum salicaria L. Solidago gigantea Ait. Rumex sanguineus L. Carex sp. Cirsium oleraceum (L.) Scop. Scirpus sylvaticus L. Molinia coerulea (L.) Moench. Rastlinje ob Krki ima velik pomen pri u t r jevanju brega. Na izsekanih mestih smo opazili močno erozij'o. Obrežno rastlinstvo na'seljujejo številne živali. To so predvsem žuželke in polži. Polži sodijo v družini Succineidae in Helicidae. Žuželke, ki žive na samem — zeliščni sloj rastl inju ali pa letajo ob njem, so efemeropteri, pldkopteri, odonati, trihopteri, med dipteri zlasti Chironomidae in Culicidae, med nevropteri Sialidae in Sisyridae, ki imajo vsi vodne (akvatilne) ličinke, in med nevropteri Osmylidae, ki imajo pol vodne (semiakvatilne) ličinke. Poleg teh je mnogo žuželk z ekstra- akvatilnimi ličinkami. 3. 4. Flora in favna kvantitativno 3. 4.1. Flora kvantitativno Floristične popise smo delali na nekaterih območjih peščenega dna in na vseh petih travertinskih poljih med Dobravo in Mršečo vasjo (nadmorska vi- šina okrog 150 m). Popisovali smo 7. 8. 1976, ko je bilo stanje vode pri mostu v Dobravi 85 cm, in 9. 8.1976 pri stanju 70 cm. Popise prikazuje naslednja tabela: Tab.l Lokaliteta (Locality) Travertinsko polje št. (Travertine area No.) Peščeno dno* (Sand 5 bottom)* Pokrovnost (Vo) (Cover) 50 70 40 60—70 60 60 Popisno polje (m^) (Area) 300 500 300 400 400 600 Globina vode (cm) (Water depth) 50 80 60 60 50 100 Datum (Date) 7.8.76 7.8. 76 7.8. 76 9.8.76 9.8.76 9. a. 76 Ranunculus trichophyllus Myriophyllum spicatum My o satis sp. Fontinalis antipyretica Potamogeton Jiliformis enokaličnica nedeterminirana Callitriche verna Ceratophyllum demersum Ranunculus circinatus Potamogeton nodosus Schoenoplectus lacustris 3.2 2.2 3.3 2.2 3.3 2.2 3.2 2.3 2.1 2.3 2.3 2.3 1.3 3.3 1.3 + .2 1.2 1.2 + .2 1.3 2.4 1.2 + .2 3.4 2.2 1.2 -f.2 + .2 + .1 + .1 Med travertinskima poljema 3 in 4 (Between travertine areas 3 and 4) Rastlinska združba blatnega dna ob obrežju, v kateri nastopa Ceratophyl- lum demersum, sodi v asociacijo Ceratophylletum demersi (zveza Ceratophyl- lion). Združbe s travertinskih polj in peščenega dna sodijo v zvezo Callitricho- -Batrachion. Višje vodne rastline pomenijo večino biomase v Krki. Izmerili smo volumen rastlin, ki poraščajo dno. Meritve smo delali na Ceratophyllum demersum. Rastline, ki so visoke 60—80 cm, imajo volumen 10,4 dm^ 3. 4. 2. Favna kvantitativno Material in metoda. V delu Krke med Dobravo in Drago nas je zanimalo količinsko razmerje med posameznimi živalskimi skupinami. Pri tem so vklju- čene le bentoške živali in živali z rastlinja. Posebej smo obdelali mehkužce in posebej polimerije. Pogostost osebkov posamezne skupine izražamo z od- stotkom, računanim od celotnega števila vseh osebkov vseh skupin. 1. Mollusca Malakološki material za kvantitativno obdelavo smo nabirali s t raver- tinskih blokov in s peščene podlage med njimi. Veljajo naslednja številčna razmerja (si. 3): 50 40 30 20 - 10 n « J C L 'Ö o [g Ö Ö 1 O s s S K Ö •S Ö 'S s ID el s Ö § p. CO 1 O d) Äj •2 S 1 •S o C3) Ö 1 p. s ti. I ' o Ö t >Až 'Ö o § ^ § 3 I CO ec O Q. I O CO O SI. 3 — Histogram mehkužcev kvantitativno. Travertinska polja. Fig. 3 — Histogram showing molluscs quanti- tatively. Travertine areas. Gastropocia B iva lv i a Theodoxus danuhialis Bithynia tentaculata Fagotia spp. Amphimelania holandrv preos ta l i polži Pseudanodonta eomplanata Unio crassus preos t a l e š k o l j k e Odstotek (O/o) 51,2 5,7 30,1 2.3 8,0 0,4 2.4 0,1 «/o 50 - 40 30 - 20 « 10 - o D nnl g g g & -S 1 g t 1 o g CD O lil o Ö g u & g o ^ o •g u O h § s SI. 4 — Histogram polimeri j ev kvantitativno. Lital: neporaščeno dno. Hitrost vodnega toka 0,3—0,5 m/s. Fig. 4 — Histogram showing Polymeria quan- titatively. Lithal: bottom without vegetation. The water course 0,3—0,5 meters per sec. o Ö S O o g ^ § § ^ o Q. O I I I I £ SI. 5 — Histogram polimerijev kvantita- tivno. Psamopelal in lital: neporaščeno dno. Voda miruje. Fig. 5 — Histogram showing Polymeria quantitatively. Psamopelal and lithal: bottom without vegetation. No water course. 2. Polymeria Zanimali so nas kvantitativni odnosi med polimeriiskimi skupinami z različnih tipov dna. Kamnito oz. prodnato dno (lital): neporaščeno dno (si. 4). Vzorčevali smo s kamnitega dna z močnim vodnim tokom (0,3—0,5 m/s). Tu prevladujejo amfi- podi, ki jim sledijo dipteri (le družina Chironomidae) in trihopteri. Na kamniti podlagi se v primerjavi z drugimi tipi dna pojavlja sorazmerno veliko ple- kopterov in heteropterov (le rod Aphelocheirus). Kamnito oz. prodnato dno, mešano z blatom (psamopelal in lital): ne- poraščeno dno (si. 5). Trdna podlaga prehaja v mehko. V tem delu reke voda miruje. Močno prevladujejo efemeropteri, sledijo pa jim dipteri in trihopteri. Le v blatnem dnu smo dobili megaloptere (ki so maloštevilne), nismo pa dobili amfipodov. Ker smo vzorčevali le s površine substrata, je zelo malo oligohetov. Travertin: neporaščeno in poraščeno dno (si. 6 in 7). Na različnih traver- tinskih površinah smo opazovali velike razlike v kvantitativnem odnosu med posameznimi živalskimi skupinami. Verjetno je eden pomembnih dejavnikov hitrost vodnega toka. Na travertinskih poljih s počasnim vodnim tokom (0,2 m/s) (si. 6) prevladujejo dipteri in amfipodi, mnogo pa je tudi efemeropterov. Na travertinskih poljih s hitrejšim vodnim tokom (0,4—0,5 m/s) (si. 7) pa so na j - številnejši trihopteri, veliko pa je tudi efemeropterov, amfipodov in dipterov. Vendar je amfipodov in dipterov sorazmerno mnogo manj kot na poljih s počasnim vodnim tokom. Odstotno nastopanje posameznih polimeri j skih skupin na posameznem tipu dna prikazujemo tudi v tabeli: Tab. 2 Vrsta dna (Type of the substrate) Lital Psamopelal in lital Travertin Travertin (Lithal) (Psamopelal and lithal) (Travertine) (Travertine) Hitrost vodnega toka (Water course) (m/s) 0,3—0,5 0 0,2 0,4-0,5 Oligochaeta 1,90/0 Himdinea 2,70/0 2,5 o/a 1,00/0 Amphipoda 41,6 o/a 36,90/0 12,50/0 Acarina 1,00/0 Ephemeroptera 6,3 o/a 57,0 0/0 8,90/0 13,50/0 Odonata 0,30/0 2,50/0 0,3 0/0 Plecoptera 8,1 0/0 0,6 o/a 1,20/0 Heteroptera 6,6 0/0 0,6 0/0 1,90/0 Coleoptera 3,6 0/0 1,30/0 1,9 0/0 Megaloptera 0,6 0/0 Trichoptera 15,10/0 15,2 0/0. 3,20/0 58,70/0 Diptera 15,70/0 18,40/0 49,0 0/0 9,6 0/0 Amfipodov in dipterov hironomidov je mnogo manj na travertinskih poljih s hitrejšim vodnim tokom kot pa na poljih s počasnejšim tokom; nasprotno velja za efemeroptere in trihoptere. Takšno vlogo vodnega toka pri določanju k v a n t i t a t i v n e ses t ave zd ružbe p o t r j u j e j o t u d i l i t e r a t u r n i poda tk i . A m b u h I (iz M a c a n a , cit . po M a t o n i č k i n u in P a v l e t i č u , 1972) n a v a j a d a se v e č j e š tevi lo h i r o n o m i d o v p o j a v l j a v o b m o č j u s h i t r o s t j o v o d n e g a t o k a 0,2 m / s k o t p a n a o b m o č j u s h i t r o s t j o 0,4—0,5 m/s . Is to v e l j a za r a k a Gamarus sp., narc^be pa za t r i h o p t e r e in enodnevn ic i iz r o d u Baetis, k i j u t u d i n a j d e m o v p r e i s k o v a n e m de lu K r k e . o/o 50 - 4 0 - 30 20 - 10 n na g Ö Ö s g CD Ö 1 CD U Ö K P. p O