Štev. 65 TRST, v soboto 6. marca !909 IZHAJA VSAKI DAN ob nedeljah In praznikih ob 5., ch ponedeljkih ob 9. zjutraj. Pcsatnicne štcr. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) y mno^tk vabakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, dostojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-Afcini, Dombergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.). ®3LASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v fiirokosti 1 fcoione. CE.NE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, «*mrtaice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstn iista do 5 vrst 20 K, vsaka a »daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-ataaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačnje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za v je mod-s Tečaj XXXIV NAROČNINA ZNAŠA aa vse leto 24 K, pol leta <2 K, 3 mesece « K; na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. V*roenina. na nedsljsko Izdajaj* „EDINOSTI" atano : oolo-' letno K 5-20, pol leta 2 60 — — . Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraake- vana pisma so ne sprejemajo in rokopisi se ■■ vračaj«. Haročnino, oglase-ia reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: ollca Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) fedajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik ko&sorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcija Ksta „Edinost" ▼ Trstu. ul. Giorgio Galatti št. 18. PoStno-hranllrritnl raiun It 841652. TEL'EFOM it 11-57. ¥o!itve v ceniino komisijo za personalni davek okraja TRST-OKOLICA Podpisani priporoča za današnje volitve v ceniino komisijo vh tretje volilno telo te-le gospode : 1.) kakor člana: Josip Pertot, nadučitelj v Rojanu Jakob Štoka, posestnik v Kolonji 2.) kakor namestnika : Josip Negode, posestnik pri sv. Ivanu Josip Urbančič, posestnik v Bazovici Volitev se vrši v telovadnici mestne ljudske sole, ulica Nuova št. 25., DANES od 8. zjut. do 2. popoludne. Glasovnice, pravilno izpolnjene z imenom, priimkom m poklicem kandidatov je treba podpisati ter jih oddati osebno (legitimacijo je treba imeti pri sebi) na volišču do 2. ure popoludne. Narodni volilni odbor. (Glej dnevne vesti.) Brzojavne vesti. Deželnozborake volitve &a Štajerskem GRADEC 4. Namestništvo je razpisalo nove volitve za štajerski deželni zbor. Volitve se bodo vršile od 7. do 29. maja. Splošna kurija bo volila 7. maja, kmetske občine 17.; mesta, trgi in trgovinske zbornice 24. in ve-leposestvo 29. maja. Abrahamowicz položil mandat. DUNAJ 5. „Fremdenblatt« poroča: Dosedanji miniBter za Galicijo vit. Abrahamo-wicz je položil svoj državeozborski mandat. Oviran promet na progi Jesenice — Bohinjska Bistrica. TRST 5. Tukajšne ravnatelj sto državnih železnic poroča: Ker so ee pri čuvajnici št. 35 usuli novi snežni plazi in ker je nevarnost, da se usujejo še drugi, je bil na progi Jese-nice-Bobinjska Bistrica ustavljen ves promet. Na pregi Bohinjaka-Bistrica-Trst bodo vozili osebni vlaki, ustavljeni so pa brzovlaki. Beljak 5. Ravnateljstvo državnih že-leznic v Beljaku poroča: Vsled plazov je bil 4. t. m. zvečer med postajami Eisenerz-Erz-berg ustavlien ves promet. Wafhington 5. Povodom nastopa na vlado predsednika Tafca je bilo sinoči mesto krasno razsvetljeno. London 5. Kralj Edvard je predpo-ludne odpotoval v Pariz. London 5, Na južnovztočni železnici sta danes predpoludne pri Cambridge trčila skupaj dva vlaka. Dve osebi sta bili U9mrteni. Posebni vlak kraljev, ki je odšel s postaje Victoria se je moral radi te nesreče ustaviti pri Bickky-u. Kralj se je odpeljal v Dover preko Chathama. „Veleizttajniški" proces v Zagrebu. Pravica kje si T Iščem te in ne morem te najt'. Kam si pravzaprav ila, ako si sploh bila kedaj v — Avstriji ? ! Naši klici po tebi se neprestano razlegajo po teb nearečn.h pokrajinah, a ti se ne oglašaš ! Pridi in uvrsti se med poslušalce v galeriji zagrebške sodnije in poslušaj, kaj se tam govori in glej, kako se oskrunjajo hrami, v katerih bi imela vladati Ti! Poglej, kako te spoštujejo tvoji lastni svečeniki, kako ti verno služijo ! Pravica, zakrij si obraz. Take tožne misli obhajajo vsakogar — bil naš sodržavljan ali pa sploh zemljan — ki je le količkaj pošten in pravičen, — ko čita poročila o začetku senzacij o nelnega procesa „ve1eizdajalcev".AIi je možna drugje taka „obravnava* ? Ne, kajti tu vlada sovraštvo, nečloveška maščevalnost, tu gre za uničenje svojega sodržavljana, ki je tudi postavljen na mater zemijo, da — živi ! Tako ravnajo ž njim samo zato, ker ljubi grudo, ki ga je redila in ker noče dopustni, da,bi mu narod zadušili, uničili in pokončali. Žalostna nam majka ! Toda k stvari. Te dni se je začela v Zagrebu „obravnava" — če jo smemo tako imenovati — proti 53 „veleizdajnikom"'. Izvestni nasilniki so brez vsake konkretne podlage, obdolžili kar celo trumo ljudi, ne oziraje se na revščino in trpljenje, na neizmerno nesrečo, v katero so pahnili toliko rodbin! In sedaj imamo proces, kakršnih gotovo malo pozna PODLISTEK. Z 1 za vaa Europa. Kakšen pa je začetek te „obravnave ?" Tak, da ovaj a tudi slepcu, kako in čemu je insceniran ta proces! Menimo, da bi bilo jednostavneje če bi Rauch dal postaviti na kak trg vešala in obesil kar „sam" vse obtožence. Čemu tako dolga preiskava, čemu toliko trpljenja ? Stvar bi bila lahko krajša ! Če je začetek tak, si lahko mislimo, kakšen bo konec. Vse priče, kijih predlagajo branitelji so odklonjene. Gotovo so bili to sami „veieizdajalci" ! Oj ti sveta objektivnost ! Če hočeš ti kot zatoženec podati svoje priče, ti jih kar odklanjajo, ker obtožnica govori, da si ti to storil in — mirna Bosna in ječe se odpirajo! Verjame se samo pričam, ki jih je predlagal gospod državni pravdnik, — oziroma, ki jih je preskrbdl Raucbov režim — da govore proti tebi. Toda še več! Kaj ti pomaga branitelj ? Ta je še v ne-varnosti, da ga zapro in obtožijo kakor tebe. Tako se je vsaj zgodilo v začetku te „obravnave". Tudi par branitaljev je obdolžil državni pravdnik „veleizdaje". Čudno, da ju niso kar pograbili in postavili na zatožno klop. Ko pa kdo protestira proti takemu obrekovanju, mu predsednik vzame besedo in stvar je rešena. Ne sicer za humano in prosvetljeno Evropo, in ne za-te o večna Pravica — pač pa za R&ucha in njegove gospodarje v Budimpešti! — Povest iz makedonskega življenja. — Piše Niko Nlnić. Nedeije in prazniki, s svojimi goslarji, rakijo in rajanjem svoiega kola so bili sploh edini svetli trenotki v žalostnem življenju tega ljudstva. One noč pa se je kar naenkrat raznesel cd selišča do selišča, od koče do koče glas, da so Arnavti zažgali Črnopolje. In dvignili so so ljudje iz svojih koč ; kdor je imel orožje z orožjtm, kdor ga ci imel, brez n;ega, ter se zbirali v Črnempolju. Bili so tu eni bosi, drugi z raztrganimi ©pankami, tretji zakrpani, razcepaiai, vsi pa bledi, z upadlimi obrazi in globoko udrtimi očmi, lačni in sestradani. In ko se je belila zora na nebu, je bilo na mestu preko tristo oboroženih mož. One, ki so dospeli brez orožja, je oborožil Jovo Petrovič s puškami, ki so jih bili pripravili zvečer Trajkovii, Lazo in pop. Polagoma pa so pričeli prihajati na pogorišče tudi oni, ki so bili po noči pobegnili iz svojih gerečih hiš. Opazili so kili, da se To vam je bil začetek ! Kakšen bo konec, sam Bog ga vedi! To pa vemo že sedaj da je gospod Rauch ljubitelj dram in še krvavih dram. Toda vedeti mora, da tudi za nasilnike prihaja črni petek. In tedaj spoznajo tudi izvestni „krogi", da ljudstvo treba vladati z ljubeznijo in ne s trdo, železno in krivično roko. Mi pa gledamo vzlic vsem takim obravnavam z zaupanjem v Tvoj svetli obraz o sveta Pravica, uverjeni smo, da Tvoji svetli žarki prodro končno črne oblake Rauchove — justice in padejo tudi pred naš prag. In tedaj se bomo še le prav zavedali, da oni ki sede danes v sodni dvorani zagrebški na zatožni klopi, obtoženi radi zločina, za katerega zahteva kazenski zakon človeško življenje — niso zastonj trpeli !! # * * Praški „Union" prinaša o tem procesu, uvoden članek, ki se ga spominjamo tu zato, ker se njega izvajanja popolnoma pokrivajo s tem, kar smo rekli mi včeraj na tem mestu. Pred vsem konstatuje praški list, da je „veleizdajniški" proces v Hrvatski, ki ima svoj pendant v situvaciji nasproti kraljevim Srbiji! Potem izvaja članek na podlagi nepobitnih notoričnih dejstev, da so bili ravno isti Madjari, ki uprizarjajo Bedaj to „veleizdaj-niško" gonjo proti avstr. Srbom, ki so (Madjari namreč) še nedolgo temu spletka-rilivBelemgradu, da bi zastrašili „Dunaj"! Isti Madjari so se nekaj časa laskali tudi Hrvatom in so celo sklenili tisti znani reški pakt. Ali kmalu so Madjari prelomili vse obljube nasproti Hrvatom ia so postavili na bansko stolico glasovitoga Raucha z izrečno nalogo, da zlomi odpor Hrvatov! Ko pa je Rauch na volitvah doživel po-polen poraz, je zapri sabor in etabliral pravo grozovlado, ki je dospela do viška se sedanjim „veleizdajniškim" procesom proti Srbom. Podlagoza ta tendencij ozni procesjedal tista propalica — N a s t i ć, ki mu je dokazano, da je kakor sgent provccateur sodeloval na „zaroti" 1 Tega človeka se je poslužila vlada, da je „razkril" načrt zarote....! Na taki podlagi se je porodila obtožba, ki jo karakterizuje že dejstvo, da doiži „zarotnike", da so hoteli Bosno in Hercegovino iztrgati iz zveze monarhije, dočim li deželi tedaj niti nista bili v zvezi z monarhijo, ampak sta bili zakonito še vedno del turške države. Objava take obtožbe, ki je v nasprotju z zakonom, je morala napraviti ogromen utis — tolik, da se je jel sramovati celo We-kerle v Budimpešti in je zato v parlamentu izjavil, da ogrska vlada ni v ni kaki zvezi s tem procesom ter da ne goji nikakega sovraštva proti Srbom. Vse utemeljevanje obtožbe je zelo revno: nikjer se ne povspenja niti do poskusa kakega pravega dokaza! Tega, da Srbi izdajajo knjige in koledarje v cirilici, vendar ne bo noben pameten človek priznaval kakor veljaven dokaz za „veleizdajnilko" agitacijo. Procesu je namen, da zopet razdvoji Hrvate in Srbe, ker le ta medsebojni spor omogoča gospo d s t v o M a d j a r o v v Hrvatski!! (Vsa sestava obtožnice očitno kaže tendencijo hujskanja Hrvatov proti Srbom!) Ali ta namen ne bo dosežen. zbira na licu mesta raja, da torej ni nikake nevarnosti več. In vračali so se. Tam je prihajala mati. sama, polugola in opečena, v naročju z detetom, ki je imelo po vsem životu polno opeklin. Tam je prihajal starec, ki mu je ogenj ožgal roko, tam mož, ki je bil ožgan na rokah in nogah, tam mladenič, ki mu je ogenj ožgal kožo do kosti. Prihajali so ti ljudje, plašni, prestrašeni; eden se je vlekel po malem po nogab, drugi je prihajal na dveh rokah in eni nogi, tretji se je tako-rekoč le valil. Trpeli so vsi neznosne bolečine. — In da bi pozabili te bolečine, so popevali one turobne narodne pesmi. Zdelo se je ob jutranjem polusvitu, da so ustali iz grobov že davno umrli mrliči, in z i njih turobnimi glasovi prednašano petje je i donelo skozi jutranjo zoro, kaker da bi ti živi mrtveci pevali sami sebi svoj miserere. Ali nikdo se ni menil za njih bolečine, . ki bo si jih preganjali z obupnim in turobnim ; pevanjem. Vsi ti ljudje, ki so bili zdravi tu, se bili vsled vednih lastnih muk popolnomaj otopeli in brez čustva. Niso občutili lastnih j muk, a niso mogli pojmiti niti muk dragih. ; Niso imeli solza za lastno nesrečo in lastne j muke, a niso imeli niti solza da bi jokali nad j nesrečo svojih bratov in sester. Zato ni bilo • nikogar, ki bi bil govoril onim ponesrečencem tolaži Ine besede, nikogar ni bilo, da bi ob-, vezal skeleče rane, nikogar, da bi položil na! ista hladilnega olja. Bili so prepuščeni sami■ sebi, svoji nesreči in svojim mukam, ki so si jih preganjali z onim obupnim petjem, ki je odmevalo v jutranjem svitu kakor mrtvaška pesem. Preje nego je poslalo jutranje solnce svoje prve žarke iz-za visokih brd na zemljo, se je izgubilo v godzih preko tristo oboroženih mož. Na pozorišču so ostali le samo pop, njegova žena, četica oboroženih mož za stražo in ponesrečeni pogorelci s svojinu mukami. VIL Poglejmo Bedaj, kaj se je med tem godilo z Danico ! Spala je v isti sobi s svojimi stariži. Zibala se je ravno v najslajših sanjah. Sanjala je, da se sprehaja s svojim dragim po krasnem vrtu, med samimi cvetkami. Prijetno so žvrgoleli ptički svoje pesmice, vmes je šumljal mal potoček, a iz daljave je odmevalo kakor angeljsko petje. Tu jo je nekdo pograbil, in preje, nego se je zavedla, je bila posajena na konja in odvedena dalje. Sam Husejn-beg jo je držal pred seboj na konju, ki ga je podil v divjem begu dalje. Sledilo mu je nekaj njegovih ljudi, mej tem ko so drugi ostali na mestu, zvezali popa in njegovo ženo ter potem zažgali hišo. Ti krviieljni ljudje bi bili najraje amorili oba; ali Husejn-beg jim je to strogo zabičal, da se istima ne sme skriviti niti en Istotako kakor mi, naglaša tudi praški list, da je obtožnica drastično osvetljena že po dejstvu, da je baron Rauch v d.ru Franku našel svojega pomagača. Namen procesa ne bo dosežen, pač pa odpre razvoj razprave upogled v razmere med Dravo in Savo ter bo vedno bolj vekšal zanimanje v s e E v r o p e ter bo nudil sliko koruptnega vladanja, za katero bodo morali nositi odgovornost ogrski vladni roožje, kajti baron Rauch — tako smo naglaša ti tudi v „Edinosti" — je le njihovo orodje. P o njihovem nalogu je Rauch napravil poskus, da ugrabi Hrvatski zakonito zajamčene jej pravice! * * * ZAGREB 5. (Ogr. biro). Na današnji razpravi je pričelo zaslišanje obtožencev. Preden je bil zaslišan obtoženec Pribičević, se je branitelj dr. Hinkovič pritožil, da je bila obtožnica, v protislovju z zakonitimi določbami, priobčena pred glavno razpravo in razširjena v tisočih izvodih, o čemer je moral državni pravdnik znati, tembolj, ker je istočasno zaplenil brošuro, ki so jo obelodanili branitelji. Zahteval je, da se to kršenje za-kono zabeleži v zapisniku. Državni pravdnik Accurti se je temu predlogu protivil, ker se ne more vsprejeti v zapisnik razprave, kar se je dogodilo pred razpravo. Vrhutega ni niti dal dovoljenja za razširjenje obtožnice, niti to storil sam. Sodni stol je sklenil predlog odkloniti, ker sploh ne spada pred sodišče. — Sodni stol je sklenil, da ne upotrebi svoje pravice, da spremeni vspored zasliševanja prič. Branitelji so morali prej za to prositi. Branitelji so proti temu sklepu prijavili ničnostno pritožbo. Nato je sodni stol pričel s zašli savan i e m obtoženca Pribičevica. Isti je vse tajil. Rekel je, da ni prisostvoval nikakim zaupnim ali tajnim razgovorom, marveč da se je jednostavno udeleževal prireditev v bralnih in sokolskih društvih. O tajnih razpravah in sejah srbske stranke sploh nič ne ve. Prirejeni so bili le taki zaupni sestanki, kakor jih vsaka stranka povsod brez ovire prireja. Ob njegovem prihodu v okraj Vrginmost so srbske gospedarske in politične organizacije že ob-stoj al e in on ni uvedel tam prav nobene nove organizacije. Tudi cirilica ni bila zp časa njegovega uradovanja v Vrginmostu uvedena niti v občine niti v šole okraja. Razprava se bo nadaljevala jutri. K položaju v Avstriji. Od neke strani — po čegavi inspiraciji, tega ni treba menda mnogo ugibati — se zatrja, da eventuvalna obstrukcija proti predlogi o kontingentu rorincev ne le da ne zruši Bienertha, marveč mu še utrdi pozicijo. Drugače bi stala stvar, ako bi bil baron Bienerth poražen v redni parlamentarni bitki. Potem bi Be imela krona odločiti : ali odslovi Bienertha, ali pa razpusti državni zbor. V tem slučaju ne bi bilo izključeco, da ostane — parlament. V slučaju obdukcije pa bo sledio razpuščenje zbornice. Še-le, ko bo ta državna potreba prve vrste rešena — če ne drugače, s pomočjo § 14 — pride ča3 za preosnovo ministerstva. HRVATSKA. Spopolnjenje djakovske in senjske škofije. „Hrv. Pravo" poroča iz Rima, da ie nek visoki madjarski cerkveni dostojanstvenik iz- las. Imel je svoje posebne namene z Danico, pa si ni hotel omadeževati svojih rok s krvjo njenih starišev. A čim so Arnavti zvezali popa in njegovo ženo ter zažgali vas, so odšli za svojim vodjo. Prihod Husejn-bega in njegovih Arnavtov, odvedenje Danice, zažig popove hiše, cerkve in bližnjih hiš, ni trajalo niti četrt ure. Husejn-beg je bil doznal, da se nahaja v bližini vojvoda Trajkovič s svojo četo, pa se mu je zato tako mudilo. Da ni bilo tega, ne bi bil odrekel svojim ljudem veselja, da se zopet enkrat nasitijo krščanske krvi. Ker, če je imel svoje razloge, da varuje popa iu njegovo ženo, ni pa imel nekakega povoda, da bi branil svojim Ijuiem more nje druge raje. Okoli cerkve je bilo kakih deset hiš. Prebivalci teh so se zbudili, ko so bile iste že v polnem plamenu. Prestrašeni so bežali na vse strani. Bali so se za svoje življenje in se skrivali v bližnjem gozdu, od keder se niio upali ganiti. Zato je dobil Trajkovič na mestu samo popa in njegovo ženo. A on ni imel časa misliti na te ljudi. Glavno je bilo, da dohiti Husejn-bega, se maščuje in reši Danico. Husejn-beg je med tem bežal na konju s Danico, v naročju neprestano dalje. Jahali so vso noč in naslednji dan do večera. Se tu pa tam so se malo odpočili, a potem je šlo zopet dalje v divjem begu. Proti večeru šele so dospeli do neke zgradbe, ki je bila ob- Stran TT » EDINOST < štev. 65 V Trstu, dne S. marca 1909 javil, da ste Škofa zi Djakovo in Senj že imenovana. To vest je treba seveda vsprejeti z vso res^rvo. Y Simon Vincenc Frank. Umrl ie v gredo v Zagrebu glavni ured-Bik „Agramsr Tagblatta" Simon Vincenc Frank. Pokojnik je bii rojen leta 1846 v o »ješki okolici. Ko ie bil leta 1885 ustanovljen „A^ramfr Tagblafct", je Frank prevzel glavno uredništvo in je obdržal do smrti. Rusija. Novi pristaniščni poveljnik v Kronstadtu. Kontreadmiral Vire^ius je imenovan generalnim poveljnikom kronstadake luke in vojaškim guvernerjem Kronstadta. DOGODKI IMA BALKANU. Ali smo na predvečeru vojne ? na nikako podporo Evrope, je jaano, da ni mogla srbska vlada več dvomiti, da bi tudi formeloa predložitev srbskih zahtev ničesar ne mogla spremeniti na teh sklepih veie3il. Potemtekem je upravičeno mirno presojanje sedanjega položaja. V poslanskih krogih pa ostsjajo odločno pri tem, da se srbska vlada absolutno ne mere odpovedati zaacim srbskim zahtevam. Vlada bi s takim postopanjem zakrivila vele-izdajstvo in spravila v nevarnost nje osebno varnost. Vse vesti o namišljeni definitivni odpovedi na teritorijalne zahteve je smatrati potemtakem kakor neosnovana domnevanja. Zamena teritorijalnih kompenzacij z gospodarskimi krris'mi, ki iih ponuja Avstro-Ogrska. ne bi vfiprejela ni sedanja niti kaka bodoča srbska skupščina. S tem dejstvom je treba računati ne le v Srbiji, marveč tudi v Erropi. Povod za nnPVHP VAefi Ea3toPcm Pr°ti Vžakema žalierju našega UIICTIIC j narodnega čuta. In žali se nes, na vseh kon- Volitve v cenilno komisijo za personalni. cih ia krajih ! Mnogokrat res nastopa reak- davek (tretje volilno telo) se vrše danes, j c:.ja. To delajo vsi zavedni Slovenci. Še kakor je razvidno iz proglasa na čelu lista.! večkrat pa reakcija izostaja ali pa se omeja Vse one, ki niso še odposlali glasovnice, i le na par praznih fraz. Dejanj manjka. In le opozarjamo, naj jih nesejo na volišče do 2.s ra nam pome rej o. ure popoludne. Če bi kdo želel kakega po- j Tako se je zgodilo tudi zadn ič med jssnila, nai se obrne do odvetnika d.ra1 gosti kavarne „Fabris". Mnogi so res, po Slavika, „Narodni dom". j žaljivrm nastopu direktorja, reagiral: in so Za volitve v predstojništvo delavske za-jnehali obiskovati kavarno. Toda mnogi so ___t_•____i m a . -t ___nrfiv !onn m ril Aq1i i r\ mi ••nn »aI^mia varovalnice zoper nezgoda v Trstu sta se obe stranki na Kranjskem dogovorili ca Glede odgovora Srbiie Rusiji vlada še j napačna mnenja, češ, da se Srbija odpove-vedno popolna — negotovost. Iz vladnih kro- j duje svojim zahtevam oziroma, da jih je gov se ne more doznati doslej ničesar pozi- ! umaknila, utegne biti v okolnosti, da go v tivnega in so torej vsi tisti glasovi, da Srbija;tem odgovoru naznačene raziične najskrsjneje in da pomeri svojo meje popustljivosti, ki se jih ob površnem — pogledu vsega odgovora smatra kakor for-melco in definitivno odpoved. Vest „Reuterjevega biro* o oficijelnem poročilu, da je srbska vlada umaknila oziroma da umakne srbske zahteve, je smatrati, da se ni umelo pravo smisel srbskega cdgo-j vora. Težišče je v sklepu ministerskega sklepa in ta se je glasil, da bo Srbija tudi naprej vstrajala in da mora vstrajati pri teritorijalnih kompenzacijah in pri zahtevi po avtonomiji Bosne in Hercegovine. PARIZ 5. Indet piše v listu „Eclair" o vsprejemije nasvete Rusije stvar pravičnosti vlasti, vsaj prenagljeni. Kar prihaja vesti iz srbskih vladnih krogov, je vse stilizirano z vso diplc matično previdnostjo. Zagotavlja se. da Rusija želi ohraniti mir in dobre ednošaje do Avstrije, ali tistega zagotovila, ki ga hočejo imeti na Dunaju, to je, da se Srbija odreka zahtevi po teritorijalni odškodnini — tega noče biti. To pa je ravnotista točka, ob kateri visi ohranitev miru. Mej tem pa, ko je srbska diplomacija tako diplomatično rezervirana, je vse srbsko časopisje slej ko prej skrajno vojevito. Ne- prav lepo molčali in mirno ^ožrli žaljenje, ki nam je je zadal direktor. Ia ta človek nas skupno postopanje, da se volitve izvrše za- Je že 7 *em *etu dvakrat r&zžalil. Ali ni to dovoljivo in koristno za naše gospodarske! žalostno ? interese. I Trfka potrpežljivost in ponižnost ni za Slovenska kandidata sta kakor je že!nas kaj častna. Sramovati bi se je mo-objavljeno: ibomo tako postopali, ne pridemo Anton Jeriha, delavec pri Devici I nikjer ia nikdar do ugleda. Le pošten ener-Mariji v Pulju kakor člen, ia Fran G- o-j ?ičea nastop nam pripomore k temu. Oh ti mišček, delovodja v Solkanu, kakor na- j slovenska potrpežljivost! Ti si res velika! mestnik. j Ko sem nekega dae govoril vsš to ne- Treba napeti vse sile, da prodremo zopet i kemu takih-le mlačnežev, mi je odgovoril, da v tej skupini in da pokažemo še bolj jasno j eni morajo deiati na to, da postane ta ka-nego prvikrat, da je veČina odločno na naši i varna slovenska. Vsakdo vidi, da ;mamo tu strani. i večno atsko brez upa do zmage. Će ni ks- S tem najlepše ovržemo obrekovanje j varna v toliko letih po3tala vt;aj toliko elo-socijalnih demokratov. j venska, da bi se smelo v n*ei »loven ske Opozarjamo še enkrat, da mora glasov-1 oglase obešati, ne postane za naprej gotovo nico podpisati delodajalec in en delavec ali j nikdar. Pričakovati moramo, da nam kmaiu srbskem odgovoru: Srbi končajo, kjer bi imeli začeti. Ker ne priznavajo, da ne ob-ker nimajo ničesar proti bili mogli prihraniti £et *-arncst preti še radi nekega drugega, bolj formalnega vprašanja. Dočim je namreč Av- j stoja srbski spor. etrija na stališču, da se mora Srbija poga-; aneksiji, bi nam jati direktno z Avstrijo brez vsacega posre- i mesecev praznih demonstracij in brezkoristnih dovanja druzih vlasti, pa z:\vzemljejo srbski j vznemirjanj. Neprijetno je biti slab, toda no-časopiai ravno nasprotno stališče, ki je bra- j benemu, tudi kakemu narodu ne prinaša nijo z vso srditostjo. Trdijo namreč, da Sr- koristi, da razsaja ia ttavlja nemožne zahteve, bija nima zahtevati ničesar od Avstrije, — Diplomatičnemu kričanju se je pridružilo ampsk apeluje na Evropo. Sedanje razpoio- vojaško. Nerazmerje pomožnih virov Srbije jna]e v Srbiji, v kolikor nahaja izraza v j in Avstro Ogrske je tako strašansko očevidno, novinah, ie kaj drastično izraženo že v ca- j đa ne bo mogel pozneje enkrat nihče umeti, slovu nekega članka, ki ga je priobčil list! zakaj so se ljudje v Belemgradu tako raz- Pravda". Ta naslov ee glasi „Med ' smrtjo in sramoto". Srbija se je — pravi — prevarila v svojem zaupanju v pravičnost vlasti in ima izbirati med smrtjo ia sramoto. Zanjo ni več druzega gesla, nego : Naprej ! Potem pa zajame plamen vso Evropo, a potem ee bo videlo, kaj more storiti tudi mala država v Bvojem obupu. Istotako obupno pišejo „Beogradske novine", ki smatrajo vojno kakor neizogibno, ako ne bo ustreženo zahtevam Srbije in Črnogore. Mej tem pa prihaja iz Pariza vest o nenavadnem koraku, ki ga hoče storiti Francija. da prepreči vojno. Francoska vlada hoče baie poprijeti inicijativo, da bi poslanik Francije, Anglije, Rusije in Italije šii v av-dijenco pred cesarja Frana Josipa, ako bi burjali. Srbi danes popuščajo, ker so egoistični prijatelji, ki so jih potisnili v gnječo, umikajo in si več ne upajo nadalje zasledovati svojih načrtov. Spoznalo se bo, da bo stsnovitost Avstro-Ogrske, ki se ni pustila seboj šaliti, mnogo doprinesla k temu poznemu dogodljaju. BELIGRAD 5. Srbska vlada je posebnemu dopisniku berolieskega lista „Lokal-Anzeiger" prepovedala vstopiri v Beligrad. Ruski načrt za pomirjenje. PARIZ 5. Govori se tukaj o načrtu Rusije, ki bi imel namen mirsim potom poravnati avsteogrski spor s sodelovanjem Turčije. Po tem načrtu bi Turčija dovolila Srbiji in Črnogori, da zgradite preko novipazarakega sandžaka železnico, ki bi zvezala Srbijo z baron Aehrenthal vztrajal pri zahtevi, da se morjem. Rusija bi pomagala graditi to žamora Srbija pogajati direktno z Avstro- i leznico. Odrsko. I ___ * To bi bil znak, da vlasti vecdar nekoliko uvažujejo stališča Srbije in da ne odobravajo popolnima onega barona Aehrenthala. Oitajajo torej mučni dvomi: smo-li ali nismo na predvečeru vojne ?! SRBIJA. BELIGRAD 5. Ker ni bilo izdano nikako uradno poročilo o pravem predmetu koraka, ki ga je stavil ruaki poslanik, iu o vsebini srbskega odgovora, so mnenja o tem poslednjem razdeljena. Zdi r.e, da so v di-plomatičGih krogih prepričani, da vsebuje odgovor brhske vlade d-finitivao in popolno odpoved Srbije«, znane zahteve po kompenzacijah. Prepustitev istih evropskim velesilam je Io izhod, ki si ga je izvolila srbska vlada, da prepreči nevaren izbruh razburjenega ljudskega razpoloženja v Srbiji. Potem ko je bila srbska vlada od zastopnikov velesil obveščena, da ne morejo nje zahteve računati dana z mogočnim zidom, kakor kaka trdnjava. Na dvorišču jo vrgel Husejn-beg vajeti nasproti doaiemu slugi, položil Danico na tla ter stopil potem tudi sam s konja. Zatem je odvel Danico v neko sobo, ki je bila urejena na turški način in preprežena z dragocenimi preprogami, ter jo izro&l neki stari ženski. Potem je odšel. (Dalje.) Strahovi. (Veleizdajska komedija iz dvajsetega stoletja.) II. Ravnatelj: Kakor sem rekel, g. Weissgelb, dam Vam, ako zahtevate, pismeno satisfakcijo, samo usmilite se me in pripovedujte dalje, Neljuba pomota..... W e i s s g e 1 b: Neljuba pomota gori ali doli. Škandal je pa le, da Vaši dedektivi še poštenega obraza ne vedo razlikovati od nepoštenega. Ravnatelj: Takoj, dovršiva, napravim vsem trem mastne pike v službenih tabelah; bodite uveijeni o tem, g. Weissgelb! W e i s s g e 1 b : Oproščam za sedaj, a upam, da se mi kaj tako nečuvenega več ne zgodi v tej palači. — Kakor tem torej omenil, vodovodne cevi, ki jih vidite ležati po TURČIJA. CARIGRAD 5. Zasedanje zbornice bo počenši s 14. marcem podaljšano za 3 mesece. Tozadevni dekret bi razglašen te dni, CARIGRAD 5. Pravosodni minister Refik paša umira. BOLGARIJA. Bolgarsko carstvo priznano od Rusije. SOFIJA 5. Iz Petrograda poročajo, da nosi tamošnja bolgarska diplomatička agencija od 1. marca naslov „carsko bolgarsko odposlanstvo". ČRNOGORA. Opomini Rusije in Italije na Cetinjah. „Frankf, Zeitung" poroča iz Rima: Iz dobrega vira se čuje, da sta Italija iu Rusija v zadr jih dneh dala Črnogori sličen opomin kakor v Belemg., namreč naj se vede mirno in naj odstopi od teritorijalne zahteve. ulicah, Eploh niso nobene cevi, temveč — topovi brez lafet. Morda Vam ni neznano, da je neki francoski inženir iznašei napravo, s pomočjo katere se popolnoma ugluša vsak pok puške ali grom topa. Po tem sistemu so uliti topovi, ki leže sedaj po praških ulicah. Zakaj imajo podobo vodovodnih cevij, je jaano. O, Vaši rojaki so zviti ptiči. Seveda ni ulila topove francoska tovarna za vodovodne cevi. Ta je posodila samo ime, druzega nič Izdala je topove v resnici firma Schneider Se Comp. na francoskem. Morda se Vam bodo zdeli komični ti topovi brez lafet. Toda, tudi to Vam pojasnim. Lafete imajo zarotniki deloma že pripravljene v deželni orožarnici; par atotiu jih pa imajo praški kolarji v delu. Ravnatelj (vzame požirek vode): Za Boga svetega! Meni se že zopet začenja v glavi vrteti. Kedo in kje pa 10, za božjo voljo zarotniki?! Weissgelb: Pred vsem vsi členi sokolskih društev, vsi narodni socijalisti in ra-dikalci. Če bi dali zapreti vse svoje rojake t Pragi (razum prečaatite duhovščine), ne verjamem, da bi dva nedolžna dobili vmea. (Ravnatelj si a kisom moči čelo). Vrhovni poveljnik je Klofač. — Njegovo oficijelno za-rotniško ime ]e «Obermufti». Kakor vidite g. ravnatelj, je že ime ob aebi značilno. Nehote apominja na Bosno, radi katere upajo, da ae užge vojna v vaej Evropi. A najlepše ie uradnik podjetja, kakor zaupnik delavcev. Ob zadnjih volitvah smo izgubili dosti glasovnic radi tega, ker niso bile glasovnice pravilno podpisane. Pravilno podpisane glasovnice naj se nemudoma odpošljejo molilnemu odboru in sicer a Kranjskega g. Jcsipu Lenarčiču, predsedniku trgovsko-obrtne zbornice v Ljubljani, iz Primorske in Dalmacije pa g. dr. Edvardu Sla viku, odvetniku v Trstu. Naši udeleženci naj se podvizajo, da bo možno eventuvelne napake še pravočasno popraviti. Dr. Josip Čerin, kapelnik c. ia kr. peš-polka št. 91 v Pragi, je bil od odbora praške jubilejne razstave za posebno znamenito in vspešno delovanje kakor dirigent koncertov na razstavišču odlikovan s častno spominsko diplomo in plaketo, ter s častaim darom, stokronskim jubilejnim tolarjem v zlatu. Prepozno! Avstrijski in v prvi vrsti tržaški Italijani vstvarjajo dan na d*n nova imena, s katerimi hočejo obdariti našo slovensko zemljo. Stvar pa jim ne gre nič kaj preveč od rok, kajti — prišli so malce prepozno ! Pred 50 leti in tudi še pozneje se je še dalo italijančiti, ko je naš narod še spal spanje — recimo : nezavedneža. Dane3 pa ta (•tvar ni več tako lnbka. Danes je v zadnji naši vasi zavednih mož, ki pazijo na to, da jim kak tuji prite-penec ne kvari lepih slovenskih imen. Ker jim, tem hudim Italijanom ne gre ti njihovo peklensko delo preveč od rok, bi hoteli prisiliti celo c. kr. oblastva, da jim pomorejo ! Morda bi kak c. kr. uradnik rad pomagal — ko bi ne bilo nas na krovu! Ker pa uradni-štvo ve, da mi dobro pazimo na njih delovanje, si ne upajo kar tako lahko širiti novih l&honskih izkovank! Minili so časi, ko se je dalo širiti med Slovenci vsako in tudi še tako smrdljivo šaro! Kar ste ugrabili, dokler smo mi — a:i neši prednamci — spali, obdržite do ko-nečnega obračuna! — Novih ropov na naši narodni posesti pa ne dopuščamo več 1 Zastonj so vaše krokodilove solze ia zastonj vsa vaša zaletavanja! Giave si morda razbijete, ali slovenskega zidu — ne razbijete več 1 Potrpljenja bodi konec! Prejeli smo: Stara l&stno&t našega mil* ga slovenskega naroda je, da je veelej in povsod do skraino-sti ponižen in skroman. Toda ta skromnost mora imeti tudi s roje meje, če hočemo priti kje do veljave in spoštovanja. Ne dopuščajmo, da delajo z nami kakor mačka z mišjo 1 Ohraniti ai moramo s^oj in svojega naroda ponos! To pa lahko dosežemo le z energič- pride. Zarotniki imajo cel vojni štab, ki sestoji iz 30 podčastnikov 11. in 57. pešpolka. Shajajo se v neki privatni hiši v — ulici št. 32 in aicer v suterenu, kjer imajo svoja posvetovanja in kjer kujejo bojne načrte. Zvezani so po podzemeljskem rovu z neko ogromno, d 3 sedaj še na odkrito jamo, kjer nadzorujejo streine vaje z brezslišnimi topovi in puškami. Sedaj kopljejo poseben rev do Prikonov, katere kanijo popolnoma podmini-rati. Vaša policija, gospod ravnatelj, je sicer neizrečeno bistroumna — to sem iikuBil ravnokar na lastni osebi — (ravnatelj ai grize brke), a tega pa vendar ni opazila, da zarotniki na Pfikopih popolnoma brez atrahu kopljejo pri belem dnevu protirove in polagajo vaepovaod dinemitne mine. Policija je aeveda trdno prepričana, da polagajo le — nedolžne vodovodne cevi. — Kar se tiče nakan zarotnikov, naj navedem v kratkih potezah le aledeče. Da je zarota v zvezi a srb-akimi dogodki, tega mi pač ni treba povdar-jati. Zarotniki pa niso v zvezi samo a srbskim dvorom, ampak deloma posredno« deloma pa neposredno z vsemi evropskimi velesilami, razun Nemčije. Pred vsem so v tesni zvezi a praškim francoskim konzulom..... Nikari me ne glejte tako debelo g. ravnatelj. Kaj ne, Francija, ta odkrita prijateljica naše države ia sedaj huda nasprotnica arbskih rovarjev, pa bi bila v zvezi z zarotniki?! To se Vam zdi čadno? Potem pač prepovejo še slovenski govoriti. Obrnimo se k svojim kavarnam ! To je dolžnost vsakega zavednega Slovenca ! Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov ima svoj ustanovni občni zbor dne 7. sušča ob 2. uri popoiudue v Sokolovi telovadnici (Narodni dom) v Tr3tu. Z7ečer istega dne se priredi na čast kolegom iz Češkega in Galicije družaben 3estanek s petjem in svobodno zabavo, katerega se udeleže tudi dame. Zanimanje za prvi občni zb^r tega za jugoslovanske železniške uradnike prepotreb-nega društva je iako živahno in je upati velike udeležbe. Zborovanja se udeleži ve^ slovanskih poslancev in pa čeških in poljskih železniških uradnikov, da pokažejo jugoslovanskim tovarišem svojo s*jlHarno->t in pa da »e ž njimi dogovor« o zvezi vseh slovanskih (avstrijskih seveda) žel. organizacij. Ta zveza bo štela krog 40.000 organiziranih železniških uradnikov :n nižjih železniških uslužbencev. Društvo jugoslovanskih žel. uradnikov, ki bo štelo skra a krog 500 Členov, ie potrebno tembolj, ker se skoraj rsa uradni*]:* društva nacionalizirajo in ker bo vsekakor močna falanga proti nadaljni germanizaciji železnic na slovanskih tleh. Zaupni shod, katerega je sklica! odbor našega polit, društva za sinoči v prostore N. D. O., je bil zelo obilno obiskan. Po diskusiji, v kateri so 30 razglabala temeljna ERČela za našo volilno organizacijo v mestu, so se storili tudi primerni sklepi. Eksekutiva, izvožena izsred odbora polit, društva, stopi v teh dneh v ožje stike z onimi, ki so se pokazali ali se še pokažejo voljni sodelovati v organizacij na način, kakor ^e je to določilo na zaupnem shodu. — Podrobnejše o tem ne kaže povedati na tem mesti. Pač pa nsj se tudi tu ponovi apel, s katerim je sklenil predsednik shoda. g. drž. poslanec dr. Eybir, da naj bi se namreč vsi, kateri so poklicani na sodelovanje v naši volilni organizaciji, odzvali odborovemu klicu ne samo z navdušenjem pr?ega vzleta, ampak tudi z vetrajno delavnostjo, ki pelje do realnih vipehov. — Naj se torej vsi oni, katere zapade kakoršnje-sibodi opravilo v volilnih naših pripravah, lotijo dela z vso vncrno ; vsi naj se zavedalo, da je v prcdstoječih volitvah v mestu zastavljena čast tržaškega Slovenstva in Slovanstva. — Samo o sebi je umevno in je b:lo na za u me a shodu glasno povaarjano, da je vspnčo srRajnega uklepa o samostojnem nastopu pri /olitvah častna dolžnnost tudi vsakega pojedinca izmed nas, da ae pridruži jediuo-le naši o r g a- niste rojen diplomat, g, ra/natelj. Vsa ta 3l&dka priliznjeno3t, ki jo kaže zdaj Francija napram naši državi, je ?golj humbug. Pretveza, da tem lagje Bkrivaj rovari zoj>er nas. In pa sedaj to potovanje angleške kraljeva dvojice v Berolin. Kaj ne, g. diplomat, to je pa zopet dokaz — angleške miroljubnosti * O saneta simplicitas ! (Wei*9gelb ae je tako zagovorančil, di je popolnoma pozabil na ves rešpekt, ki bi ga moral imeti pred c. kr. uradnikom V. činovnega razreda). Tudi to je humbug. Nič druzega, n^go humbug. Pretveza, pranim, da zaziba N ;mčijo in posredno tudi Avstrijo v sladko spanje. In Italija ? Kaj ne da, tej je potres za par let onemogočil vsako akcijo ? Baš nasprotno. Rešeno je v»aj par ti»cč lenih beračev. Za denar, ki ao ga joj znesli od vseh vetrov milosrčni ljudje, pa ravno sedaj zida skrivoma šest bojnih ladii tipa Dreadnought, s katerim hoče napasti Avstrijo. V par tednih se ima začeti sodnii dan za nas. Prvi strel poči v — Pragi. (Ravnatelj pomoči V40 glavo v kis. Weissgefb nadaljuje patetično) : Da, v Pragi ima pasti prvi strel. Baš, ko ae bodo sprehajali krotki nemški burši po zasutih Prikopih, eksplodirale bodo mine in par sto mladih bitij, raztrganih na drobne kosce, bo frčalo v zrak. Ravnatelj : Moj Bog. Sadai ume je m, zakaj Cehi niso raibli zadnjega bumia. (Zvršetek v jutršnji prilogi). V Trstu, dne 5. marca 1909 >EDINOST« štev. 64 Stran HI .n i z a c i j i, ne pa uvrsti liki b r e z- d-la aretirati težaka: Viktorija Penco. 3t°,-barvni, breadomovinski plača-: rega 35 let, is Trsta, kateri je bil že večkrat nec katerisibodi drugi tuji;izgnan iz Trsta. stranki. Večkraten gost hotela Tigar. Na pustno Ker ne zna laški _ v vodo žnjim ! ' nedaljo popoludne sta med kraLico odsotnostjo Včeraj ziutraj ob 4. uri in pol Betn šei j go»P« Karoline Guazzoli, stanujoče v ul. Pe-mimo rNarodnega doma". Ob strani, v ulici |tromo št. 7, vdrla dva lopova v njeno stano-Gaatti je č&k&Ia vrsta izvcščekov — najmanje potem ponarejenih ključe* in u^omivši gaste, ki so bili v kavami „Balkan". emero vkradla dragulje za 70 K iq loO K V istem času je neki mladič odoiral 7 denarju. Ali nista bila še zadovoljna a tem kavarniške roieje. pri čemer mu je eden fo- plenom, marveč sta začela pleniti tudi perilo, voščekov pcmagal, govoreč žnjim slovenski. Ravno sta pripravljam veliao culico iz vkra-Na enkrat sem začu! izmed izvoščeko* j den^ rooe, ko ;e gospa vstopila v hišo in besede : .One! norcho no sa neanehe italian! zasačila oba kumoana. Korajžaa gospa je No saria di butarloinacqua!" (Tisti enega kar prijela za ramo, ah ta se je otrese; n.....ne zna niti italijanski ! Bi g£.-li člo- n3eDlh Pesti 111 zbežal za Pr"'im> 1° ie v*k ne vrgel v vodo !). 1 že Pre< odkunl- Včeraj je poltena aretiral* Tu i:h ima^e zogriz-ne Ia*ke paiace! eneS* ^ d/ojice. Imenuje se Hermenegnd Prihajajo k „Narodnemu domu", da bi si Folia, star 22 let, iz Trsta, človek, k: ie do-zadnžili za kruh. Govoriti ne znaio, nego le e-daj takorekoč več soal r hotelu Tigor, slabo tržaško laščino in ko bi pozabili to — lastao streho. Gospa ga je ns- bi morali lajati. Ker pa je v „Narodnem«tančno spcznaia._ domu" vslužben mladenič, ki zraven sloven-j . Koledar tn vreme. — Danee : Fn-=»kega govori gotovo še druge jezike, amcrda - ^olm op. (Kvat. sobeta.) — Jutri: postna ne zo* lomiti il dolce del'si — v vodo i (kvarerna) nedelja. — Temperatura včeraj žnjim!! Mikalo me je, da bi napravil kravah on 2 un ^ popoi. -f- 9 0 Ceis. — Vreme ( ter poučil zagrizeDca v dostojnem vedenju, i včerai : oblačno, deževno. &ii neke vrste ljudi sa ne prepričava z be- i — Vremenska napoved za Primorsko :; sedo — treba gorjače, za kar pa jaz nisem; Oblačno s padavinami. Zmerm vetrovi, —i bil razpoložen. Moglo pa bi sa dogoditi, da ;Temperatura malo spremenjena. Počasno bolj-; laški srditeži nalete tudi na to — osobito, j Sanje. _ ako bodo tako neumni, da bodo hodili izzi- i Na$6 gSedSlHŠČ3 Jutri v nedeljo ob 7. uri zvečer — prvič na našem cdcu velika drama iz ruskega življenia „MOČ TEME*. Spisa1 nai&iavnejSi zdaj žireč:h slovanskih j in morda vseh pisateijev — grot L. N. fTolstoj. Dejanje se vrši ca kmetih in je S neumni, vi.t k „Narodnemu domu". Prej se vi naučite vsaj obeh deželsih jezikov, kar bi kakor javni uslužbenci morali za zDHti — potem zabav-liajts! A vedite, da sleherni Slovenec zna mnogo, mnogo več, kaj je dostojnost, cego pa vi sinovi dedne — kulture ! Nekdo, ki zgodaj vstaja. Občni zhor osrednjega društva c. kr. PoflriiHjljassleteiieliilefMi izza della Borsa ste^. 90 sprejema zgiasila na subskripcyo avstrijskih poštarjev ini poštnih odpravnikov. Dne 21. jrazd3ljeno v pet dejanj< pfv0 se godi v zna-tebruvarja 1909 se je moral vsled piMe voe-j čilai leseQi izbi do?oll preraožoega, a bc-tezbe članov preložiti na /. marca 19U9 00:]„hnptrn uPtfl Pint™ _ tt«,^™. , . , , . n- - « r - v .lehnega kmeta Piotra. — Uvodoma pojeta 3. ure popoludne v hotelu ,Ilirija v Ljub- ! ospodinja Anisiia (Danilova) io hči Akulina Lam z istim vsporedom. (Mekiodova) lepo rmfco pesen: Sarafaa, Pjofcr To je žalostno, da.ne rečemo sramotno \ krpa komst fn se jezi Had lenimi posli za ves poštar?ki stan, da se tovariši ne za-jt(L Drugo deiaaje se vrši na dvorišču pred davka prostih nih po subskripcijskern kurzu d o 0H JJ da se tovariši ne za vtdajo sivoje stanovsko dolžnosti. Zakaj tako poatopsjo z nami ? Zato, ker ni se o edini. Mi se moramo tesno združiti in tako Pjotrovo hišo ; minilo je nekai časa, gospD- dariu se je bolezen obrnila na hujša in to je provzrcčiia tudi žena Anisiia, ki mu je s , , , , .... .... ^ «čajem dala nekih - pomirjevalnih praškov", or-aaizovati kakor zeiezniški uradniki, potein ^ od 8tare M 0Qe Nikitove raatere. dosežemo, da se nas b> vpošte.alo ir» tako Veledramatično i e to dejanje, polno življen-plačevalo kakor zaslužimo. Gakati, da se. ke r69rjic6) zlaati , am kjer skušste imenovani Samo nekaten tovariši bonjo za zboljšanje Ž9nski od umiraiočega Piotra dobiti - denar, neznosnih in žalostnih rasmer poštarjev — to lker brez ^ bi bil yej rjadep ^^ šKr .tuje vsem. j zastonj. Nazidoie se jima to ros z zv ijačo in Ne pomaga mč samo zabavljaj da se Aq ^ č|> tretje dejanje se vrši zopet n:c ne stori m na doseže V.aki tovariš naj Jv ^ rQski kmetaki lzb:. Jmi2ib je par ,et- izpoini svojo stanovsko doiznost, pa pojde. 2^gnji blaoec Nakita je gospodar, am^k Dokler se ce zecunimo, ne moremo pn- i ki mu prestara, ne raara več ; č ako vati, da se nam zboljša. Ako vsak ^ goi j bezni s psstorko Akulino. Natančneja določila m pD§:oji za eobskripcijo ss dobe v b menjalnici v o bi čaj ni li uradnih u;aL. tovariš išče le svoje osebne koristi in ne sianovskib, potem lahko doživimo, da se nam bo še hujše godilo k&kor doslej. To7ari%i! Združimo se tesneje in vži skupno brez raziike ca delo. Oa smo enkrat »si edini, petem lahko zahtevamo, da dobimo poitg dolžnosti in odgovornosti tadi iste pravice m pl&čo. ki jo pošteno zaBlužimo. 7. marca t. 1. vsi tovariši na občni zbor! Tam se p'jmeniruo, kako si izvojuiemo bjljšo bodočnost. Na Svidtn'6 ! Poštar. mma T*žaš k Ekscentrična ženska. Na ovadbo hišnih sosedov -\e bila včeraj zjutraj aretirana Jo*i-pina Sasch:era vdo?A po E?geniju, stara 49 let, stanujoča v ui. Pozzacchera St. 2, ker sa jo večkrat naš'i, ko je spala ua tlth v zutta-n;ih hodnikih hiše št. 25 v ul, Barriera veccliia. Degeneriranost. Pod ničevnimi pretvezair; je fotograf D rnsuik Engert, star 24 let iz Trsta, stanuječ v nI. Solitario št. 2, zvabil včeraj popoludne v svojo sobo dva fantiča, Vergiiija Cioppi, starega 13 let, in G?ida Zampa starega 15 let, in zahteval od njih razne obscenosti, Fantiia sta srečno ušla iz rok perverznega človeka. Čim je policija izvedela o stvari, ga je aretirala. Hottl je ubiti ves svet! Predsinočnjem je ivan M:liž, 35 leten sodar iz Trata, stanujoč v ul. Montecchi št. 557, stsl v ul. Arcata in vihteč v roki než žngsl vsem pasantom. Policija ga je sprav la prd ključ. Misli se, da se gre za abnormalnega človeka. Nenadna smrt. Marija Zaghet, Btara 71 let. stanujoča v ul. Ruorta št. 4, je predsinočnjem po hipni slabosti nenadno umrla. — Zdravnik rešilne postaja je konstatiral smrt. Nezgoda na lad ji. Mornar Anton Josipo-vic, etar 20 let, vkrcan na Llojdovem parniku „Nadvojvoda Ferdinand" je včeraj ziutrai, ko je nosil kosilo nekemu tovarišu, zdrknil' in padel z visočine nekoliko metrov. Dobil je težko bunko na giavi io pretresenje možga* nov. Po lečenju se straui zdravniške postaje je ostal na parniku pod oskrbo ladijskega zdravnika. Prebrisana tatinska dvojica. Včeraj po-poladne je prišla gospa Angela Picciniaco v Trst z južno železnico. Na poitajije še izročila svoj kovčeg nekemu težaku, ki se je tam nahajal, in mu naročila, naj gre z njo do tt^novanja v ul. Bosco 37. Ko sta prišla na trg Birriera Vecchia ju je zalotila strašna ploha in poiskala sta si začasno zavetja v žganjariji pri h. št 7 na istem trgu. Tu notri je težak našel nekega svojega prijatelja in se z njim takoj za hrbtom gospe Pjcci-niaco zmenil, kako bi okradla gospo. Eo paie go.^pa opazila, da nima več torbice s 95 kronami, je bil „prijatelj" že izginil, zato je Zimski večer ?e in go»poaiuja pričakuje gospodarja, ki je Stl po denar v mesto ; pa ne sttm, ž njim je — Akulina. Naposled pride — precej vinjen in kaže tiranstvo, s katerim vi?da nad ženo. ki mu je suženjsko pokoma. Pride v izbo tadi Akuiina — tudi ne povsem trezna in rnsd ženikama ae vname prepir s strašnimi očitki od obeh straoi in v-e to rodi — ijuboaumna nev* ščljivo«t! Pii sina ie baš tudi Nikitov oče, stari Akits, ki je priča tega grdega prizora. Jn nasprotje, ki se izraža med očetovim in sinovim naziranjem morft delovati na gledalca z očaraječu sile. Četrto dejanje se vrši zopet na dvorišču, deloma pa v oreišoji sobi, kairi igrala se bo IIIIJHEtUIIHIIB!IBIIHIN||IBIIBllUIIIIIIBIIIUlJU! UHRIETE - GLEDALIŠČE erst, ulica j?cquedotio št. 35 (ex gledal. Filodramnatico) Danes, sobota PREDSTAVA :: ob 8 30 zvečer. Vspored: 1.) Koračnica 2.) Valček 3.) Ouverlura. (Orkester) 4.i Saffira Pradyack. s •odeloTanjem indijskega pevc* SEGON NEVILLE. 5.) Adelina Orrail, i tal. fao?nHf*ik». P.) Orlay 4 Claira. ekaceotrićoa, koniii-- tia sceca. 7.) Tha Bottons, atserikanskl ples. S. I Ida Oareier, pevka r»mane it.) Baooarty. ekactntrićai skakalec. 10.) iointairt Trie, iiborni strelci, ndliki» rani od ruskega carja. 15 minut odmora. 11.) OKKESTER. 1*0 Collin«, S« olike. 13.) Barietta Harras, diseust velikega duoajstega zaroda »Bie Hohlei. 11.) „Las Florantias", italijanski duet. l.Vi The Maroooo, konićoi rokobiten i 16.) ZAKLJUČKA KORAČNICA. RAVNATELJSTVO »i pridržuj« pravico menjati kake tečee. Jutri v DedeJjo: ilye predstavi. ob 3 30 in ob 8-39 popoludne. Režiser :~Č7iiAURlCE. Veliki mestni orkester pod. vodet. na po lit. kajteln. G. MULLER-ja. Gospe naj pridejo ▼ pritličje brez klobuka. LSI S-ledališona dvorca®. „APOILO" TRST, ulica Domenico Rossetti 4 MRRIOMETISTICnp DRCJŽBR - Vaak čfLTi predstava ob 5.ll- ari popoluJne. Slovenci in Slovani v Trstu Dolžnost je vaSa, da se poslužujete le v §tovsi5@ki bri^ics t Ul:! s?;erio lercacails štev. l (liin s 3»eEsre micarae) — V. GJUE^ji, tnvfco ' AIBDLATOHU Trst, ulica San Giousnni 1, l. nads. 9-1 3-6 Črst, via piazza piccola (za magistralno palačo, ,rsr bo danes in naslednje dni: 1.) Slapi Ni&gare, po resnici. 2.) Ljubezen in občatki. 3.) Iz usmiljenja v ljubezen, drama. 4.) Dober nauk o hipnot., komično. V soboto 6. in nedeljo 7. t. m. Matlnee od TO. do 12. opoludne. Gostilna „Al buon ritro^o" TRRT — Uiica Stadion št. 19 z lepim hladnim vrtom. Toči u istrsko, dalmatinsko, vipavsko pristao vino; PIVO DBEHEE prve vrste. DOMAČA KUEIHJA. KRAŠKI TESAH. AISB2J FUHLAB, Lvtnlk. 19 1» O "C v o < m A cn n v HO n E N o H = < ra o M M vt d i« H > -C Stran IV »EDINOSTc štev. 5 V Trstu. 6. marca 1909 varijanta, epitana od avtorja samega, ka'ti umor novorojenega deteta takorekoč pred očmi gledalcev bi deloval preuničuioče; ToUtoj je to pač sam dobro čutil. Sicer je pa prizor med starim hlapcem Mitričem ia malo Anjutko v sobi pri peči tudi izredne dramatične lepote ; na ta ncSin le posredno čujemo, kaj se godi zunaj groznega. Peto dejanje se zaključi na dvorišču, oziroma na var,i. V hiši se praznuje svatba, zunaj pa obupava Nikita in se hoče, mučen cd vesti, obesiti. Nazadnje pa zm&ga svetlo spoznanje v njem, potrtost zgine in neko mučeniško junaštvo ga prevzame: v pričo svatov, ki piivro iz hiše, se na kolenih javno izpove svojih grehov in je pripravljen sam prevzeti vso kazen za to. Opozorjamo, da bo kot gost v vlogi stare Matrjone nastopila gospa Oragutinovič, ćlenlea ljubljanskega gledališča, Anjutko pa bo igrala gospica Danilova iz Ljubljane. * * * Popravek: V včerajšnjem članku z naslovom „Naše gledališče" je treba popraviti, da je začetek jutr&nje predstave ob 7. ari zvečer (ne pa ob 8.), to že zavoljo tega, ker je igra daljša in je v četrtem dejanju ena sprememba. Trialka gledališča: FENICE. Cirkus Besini uprizori nocoj ob 8. uri raznovrstno predstavo. EDEN. Danes zvečer ob 8. uri 30 m. je tu interesantna predstava. — Posebno važni sta točki 4. in 10. vaporeda. (Glej oglas). VERDI. Danes zvečer ae tu uprizori „Rheingold", poLg Wagnerjeve trilogije, edini de!, ki ni bil še v Trstu uprizorjen. Z*to se pričaku;e prvo predstavo z velikanskim zanimanjem. — Vodi opero maestro Ferrari; ensemble obstoja iz aamih imenitnih umetnikov : gospa Benincori, Bertolucci, Gia-•onia, Ivanisi in Zscconi in gg. Vaccari. S ardini, Nicoletti - Kormand itd. Orkester je aestavljen od 87 profesorjev. GLEDALIŠČNA DVORANA,APOLLO' ulica Domenico Roasetti 4. Marij onetistična dražba. — Danes (sobota) predstava ob 5. in pol. Društvene vesti. Danes zvečer v „Narodni dom !* Opozarjamo še enkrat na današnji „družabni večer" našega Sokola, ki se vzši v veliki dvorani „Narodnega doma"*, Komur je na tem, da se par uric prijetno zabava, in komur dopušča čas, naj ne zamudi te prilike. — Začetek ob 8. in pel uri. Tržaške podr. „Sloven. plan. društva" občni zbor se bode vršil v soboto dne 13. marca t. i. v zgornji dvorani restavracije „Balkan". Vspored: 1) nagovor načelnika, 2) poročilo tajnika, 3) poročilo upravitelja „Sliv-ske jame", 4) poročilo upravitelja „Divaške jame*, 5) porcčilo blagajnika, 6) eventualni predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor. Čitalnica pri Sv. Jakobu opozarja gg. odbornike, da ae vrši danes (sobota) ob S. uri in pol zvečer odborova seja v društvenih prostorih. TELOVADNO DRUŠTVO „TRŽ. SOKOL" uljudno vabi na svoj „IV. družabni večer", ki se bo vršil danea ob 8. kuri in pol zvečer v veliki dvorani ,Nar. Doma". Na tem večeru iz prijaznosti ao-deluje : režiser slov. gledališča brat Verovšek, gled. igralec g09p. Veble, društreni pevski zbor in godba pedpolka št. 97. Vstopnina za člene: 60 at.. za nečlene : 1 krono, lože se dobivajo po 5 K. V dvorani bodo postavljene pogrnjene mize. Promenadua toaleta. Na zdar ! Veselični odsek. Glasbeno društvo „Trst" vabi vse gg. odbornike, podporne člene, pevce, g.ce pevke ter gg. tamburaše in tamburafiice, da pridejo jutri (nedelja) 7. t. m. ob 3. uri popoludne v društvene prostore ul. Coroneo št. 5, II. naditropje. Vabljeni ao tudi vsi prijatelji in aomišljeniki tega prepotrebnega društva na ta važen sestanek. Ob enem ae naznanja elav, društvom, da ima geri omenjeno društvo na razpolago krasno sobo za kako bIov, društvo po jako nizki ceni. Pripravljalni odbor. Delavsko konsumnt društvo pri Sv. Jakobu v Trstu naznanja svojim členom, da bo imele 28. t. m. svoj redni občni zbor ter da bo letni računi vsak večer razloženi v društveni pisarni na vpogled. Kraj in vapored občnega zbora se naznani pravočasno. Odbor, Vesti iz Kranjske. Odložil je mandat občinski svetovalec podžupan ljubljanski dr. Karol vit. Bleiweis.! Bil je 34 let člen občinskega sveta, še takrat, ko je b>! po veČini v nemških rekah. V Zagorju na Krasn je valeči kopnenja snega m deževja voda vse poplavila, razdrla zidovje ter razdejala njive in polja. Ljudje so moraii bežati iz hi§. Skoda je velikanska. Dopolnilne volitve v ljubljanski občinski svet se bodo vršile 19. t. m. za tretji, 21. t. m. za drugi in 23. t. m. za prvi razred. Sneg na Kranjskem. Od leta 1895 še ni padlo na Gorenjskem naeakrat toliko snega kakor v noči od 1. na 2. t. m. Leta 18»i je bila najvifia mera snežene plasti 1 m 30 cm, te dni ga je zapadlo na nekaterih krajih nad 2 metra na visoke. — Na Dovjem je sneg za3ul tri osebe družine delavca Jsne-žič-a v drvarski koči ped hribom na desnem bregu Save. Mož Janežič se je čez več ur z velikim trudom sam izkopal iz snega in poklical na pomoč. Ljudje došli na pomoč uo ženo izkopali mrtvo, sin je bil pa še živ. — Visok sneg imajo tudi na Notranjskem. Radi tega je promet povsod oviran, izlasti imajo železnice velike zamude. Slovenski pouk nagimnazijah. Ljub. uradni list poroča, da je naučno miniateratvo odredilo, da Ee sukcesivno uvede na utrakvističnih gimnazijah na Kranjskem slovenski u!m jezik, kakor je to mogoče z czirom na učne knjige. — Z začetkom prihodnjega šolskega leta se bo v slovenščini poučevalo veronauk in grščino. Nemščino Be bo pa učilo v prvih dveh razredih na teden pet ur (sedaj štiri) in v tretjem razredu štiri ure (sedaj tri). Vesti iz Istre. 0 smrtni nesreči v Klancu, o kateri smo sporočili že včeraj, nam še pišejo iz Klanca: Ponesrečeni Josip Memon je bil v 40. letu svoje dobe. Na vožnji domov ga je zgrabil zavorni vijak in vlekel 200 metrov daleč po tleh. Ko so prihiteli ljudje, je bil nesrečnež že mrtev. f Ivan Kraljić. Umrl je v nedeljo vsled kapi župnik v Kozljaku pri Oepiču g. Ivan Kraljić. Star je bil 70 let. Vesti iz Štajerske. Volitve v celjski občinski odbor se bodo vršile dne 16. 17. in 18. marca. Občina Slatina se bo odslej po do o-ljeniu nunisterstva za cotranje stvari imenovala „Kopališče Rogcška aiatina". Dionici kolonijalne stroke ItMS let star, se I Idola L takrj sprejme ; p.'aČa po dogovoru. — Naslov pove Edinost. 392 amm lullo Mtem 4 TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 r. n TELEFON štev. 813 :: :: KIrurarično orodje, ortopedlčui aparati, Moderei, umetne roke in noge,' berglje, tilni pasi, elastični pasi in nogovlcc. eiektroterapevtlčne priprave, aparati za ■MBesaBSMOK« Inhalacijo. -ssjrs-ssss SKLADIŠČE potrebščin za kirarglona zdravljenja. »o tre bi o ine lz gnmija ln neprodlraega :;.*::::: blaga. 1 \ \ *. 1 Osnove vodnih napeljav : za vzvišena, malovodna mesta, vasi. dvorce, posestva. trdDjave, gradove, tovarne, parke in vrte, za dovajanje vede na polja obdelana zemljišča itd. izgotovljam pod garancijo na \sako višino in oddaljenost brez stroškov in sa-modelavne napeljave za hiše, kopališča, stranišča, vodnjake, sa-model. napajališča in gasilnei yinton Kunz ces. kr. dvorni zalagatel Največja slovan, trdka monarhije. Hranice (Momsfco) Prospekti brezplačno in poštnine prosto. Poskusite Fi- Q«sf anf*®«** ki je na]-GOVO KAVO finejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. ======== Umetni fotograf ični atelje pri sv. Jakobu ulica, Rivo št. 4a (pritličje) TEST. Izvrlnje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke; nocranjoat|loka]oT,porcelanaste, plo&če za spomenike, itd. itd. Povećanje VsKre8 fotografije. Radi udobnost! P. N. ntrsčolksv spra-Jasa aarečbe Ia Jih Izvriuja aa da« ali zasaj auta. TVRDE A Ceres-ova potica. Stepe ee 8 beiinjakov, katerim se doda polagoma 16 dkg. slakorja, ter pomeša zraven 10 rumenjakov in 16 dkg, moke št. 0; naposled se doda &e 6 dkg. stopljene zabele „Cerea". Ta zmes se razdeli potem ▼ 6 delov, kateri naj se pečejo pri srednji gorkoti na plošči, namazani s zabelo „Ceres". Ko se potem shlade. napolnijo se s sledečo zroeBjo: stepe se 26 ckg. zabele „Ceres", 28 dkg. drobnega sladkorja, 7 dkg. kakao in 2 rumenjaka. S tem se napoloi t otica, ter potrese zgoraj in ob straneh z debelo oskob-ljanimi rumeno pečenimi kokosovimi orebi. Adolf Kostoris skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S, Giovanni 16, I. n. (araven Kestavraelje Cooperativa ex Hacker) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleko vrsnike za moške, perilo i- ta d. Jlajdogovornejše V krojacnici počgornik in IpHfpk Trst' uiica Farneto št. 40 JCIdSIi odlikovani z diplomom na razstavi malih obrti izvršujejo se obleke za gospe i. s. po zadnjih uzorcih in parižkem kroju. Paietois, Bloueses in plesne obleke. Cene zmerne. Sprejmejo se gospice v poduk proti mali odškodnini. Ji Veliki obrtnijski zavod rvvvxvx' Ctnlfl mizarski mojster, Trst, ulica JUSI P OlUlTd Belvedere štev. 8, izvršuje vsakovrstna mizarska delai 38 Vino vipavsko domači pridelek se toči v ulici dei Bacchi *te v. 1 (vogal Corso Stadion). .Liter * prostorih 64. stot., na dom od 5 litrov naprej gg stot._SJJ9 Url H O ca mebliraoa soba in tudi mala sobica UUUd v ulici Gsspare Goni it. 3,11. nad. 405 Išče za pisarno gospodična praktikantinja. Su Naslov pri Ins. odd. Edinosti. 409 Q_mn za 10 kron se proda lepa velika psica Ocltllll Naslov pove Edinost._ 393 Pi*nrlo e O tramovje vsake mere. Ulica Olmo rroud oP 3, pri -frgu Barriera. 369 Prflfio Co zemljišče za zidanje hiš na Greti. rrUUd OO Več pove krčmar v Rojanskem Konsnmnem društvu (pri ce