508
Vedno poln humorja in vesele nravi je ;bil ljubljen kakor malokdo, a ravno zato so tudi njegovi književni proizvodi polni idealnega naziranja o svetu.
Marin Stepanovič Drinov. Pred kratkim je umrl v Harkovu na Ruskem znani slavist in bolgarski dejatelj M. Step. Drinov, vseučiliški prof. v Harkovu. Drinov se je porodil 1. 1838. v Panagjurištu (v spverni Traciji), kjer je preživel mlada leta. Leta 1858. se je Drinov preselil v Rusijo in je dovršil višje nauke na moskovski univerzi. Drinov se je posvetil proučevanju bolgarske in jugoslovanske zgodovine ; plod teh študij sta temeljita spisa- „Istorija bol-garskoj cerkvi*" in „0 proishoždenji bolgar-skago naroda". Po izdaji teh spisov je Drinov odpotoval v Prago, kjer je občeval s Stojanovom, Žinzafovom in Bončovom, s katerimi je leta 1869. ustanovil v Brajlovu znano »Bolgarsko literarno društvo". Leta 1873. je bil Drinov poklican za profesorja slavistike na harkovsko univerzo. Nekoliko let pozneje je vojska za svobodo Bolgarije poklicala Drinova k državnemu delu. Knez Dundukov - Korsakov je imenoval Drinova izpočetka za sofijskega podgenerala in pozneje za ministra prosvete. Kot učni minister je Drinov ustanovil uekoliko srednjih šol in se je trudil, da stolno mesto bolgarske kneževine postane Sofija, in ne Tirnovo, ki so mu avstrijski diplomatje dajali prednost. L. 1881., ko je Aleksander Battenberg odpravil Bolgarsko konstitucijo, so ponudili Drinovu mesto predsednika državnega sveta, a Drinov je ponudbo odklonil. Ko je bila ruska okupacija končana, se je vrnil Drinov v Harkov, kjer je bil profesor na univerzi do svoje smrti. Iz njegovih znanstvenih spisov razun že omenjenih, imenujemo : »Južnije slavjani i Bizantija v X. veke", »Zaselenje Balkanskago polustrova Slav-janami", „Novyj cerkovno - slavjanskij pa-mjatnik s upominanjem o slavjanskih pervo-učiteljah" in dr. Poleg tega je Drinov pisal v razne ruske časnike, dalje v češki „Časo-*pis  českeho  musea"  in Jagičev „Archiv".
Fr. Št.
Prof. Jožef Mvslbek, novi rektor umetniške akademije v Pragi, je znan češki kipar. Rojen je bil od revnih staršev 1. 1848. v Pragi. Njegova kiparska dela cenijo tudi v tujini, kar pričajo razna inozemska odlikovanja. Krasno delo Mvslbekovo »Umirajoči Kristus" je v cerkvi „Sacre Coeur" na Montmartru v Parizu; tudi več kipov v dunajski državni zbornici je delo njegovega dleta.
Sestdesetletnica dra. Jaromira Čelakov-skega. 21. marca je obhajal dr. Jaromir ČeIakovsky, vseučiliški profesor v Pragi, svojo šestdesetletnico. Porodil se je 21. marca 1846 v Vratislavi, kjer je bil njegov oče, slavni češki buditelj in pesnik, profesor slavistike Jaromir Čelakovsky ima v stroki češke pravne zgodovine najbolj odlično mesto ; Čelakovsky je pa tudi politik in časnikar. Zlasti velike zasluge ima za češko »Osrednjo Matico šolsko" in „Svaz osvetovy". Jaromir Čelakovsky se je prav zgodaj udeležil češkega političnega življenja. Deloval je v uredništvu   »Narodnich   Listu"  in  1. 1878. je   postal
IVAN BILC.                                                           +
deželni poslanec. L 1879. je vstopil v državni zbor obenem z Mladočehi Gregrom, SIadkovskym. Tilšrom, Trojanom in Adamkom. Njegova znanstvena delavnost je zelo velika. Glavna njegova dela spadajo v stroko češke pravne zgodovine. Izdal je spise »Sbirka pramenu prava mestskeho kralovstvi českeho", „0 domacich a cizich registrech češke a jinych zakonskih dvornich kancelafi", „Povšechne dejiny pravni". Dr. Josef Štolba, notar v Pardubicah in češki pisatelj, je 3. majnika dovršil šestdeset let. Štolba je