P- KRIZOSTOM:
Simeonova pesem.
Videle so moje oči najbolj jasen dan vseh jasnih dni.
Videle so moje oči Njega, ki s svojo roko ves svet drži.
Videle so moje oči Kralja zborov nebeških,
Najlepšega izmed otrok človeških.
Posvečene so zdaj moje oči.
Koga naj še čakam ?
Moja pot vsa koprni v zarjino večerno kri.
Ob zlatih rajskih vratih bom slonel,
dokler ne prideš pome Ti — Najlepši izmed vseh otrok, Deček drobni — všliki moj Bog.
P. MODEST:
LUČ V RAZSVETLJENJE.
~1 'v vigni se misleči duh in pohiti za dobo dveh tisočletij nazaj v
I preteklost! Ustavi se in razmišljaj in primerjaj dogodke, ki so M J se odigravali na pozorišču življenja neposredno pred prihodom Jezusa Kristusa. Žalostno je bilo — boš moral sklepati — žalostno, ker so cel6 tisti, ki so se ponašali z na j večjo omiko, kakor Grki in Rim-ljani, imeli glede nravnosti zelo temne ali popolnoma napačne pojme. Priznati boš tudi moral, da je tem globlje padala nravnost, čimbolj je ginila vera.
Družabne pravičnosti, prelepe hčerke božje, ni bilo nikjer. Bogataši so se šopirili in razsipali svoje premoženje v razkošnih in razuzdanih veselicah, siromaki pa so hirali vsled pomanjkanja najpotrebnejših reči. Beda jim je utisnila svoj pečat; z zavestjo bede so pa izgubil vsako misel na pošteno čednostno življenje. Razkošja si niso mogli privoščiti, zato so se pogrezali tem niže v pohotnost. Bogatini niso marali poznati nikakega sočutja niti z najbednejšimi izmed bednih-Hladnokrvno so jih prezirali, ker jih niso smatrali za nič več kakor za živali. Za krepostne so imeli sami sebe, ker jih ni obvladalo usmiljenje do siromakov. Dajati miloščino jim je bila potrata. Njihovo mnenje je pisatelj Plavt jako dobro izrazil z besedami: „Zakaj dajati siromaku; kar mu daš, je izgubljeno, siromaku se pa podaljšuje njegovo bedno življenje.1* Še ostreje se je o njih izrazil modrijan Platon: „Ubožca ne sme biti v državi nobenega; take ljudi treba pregnati iz mest, s trga in dežele, da ne bo nobene take živali v vsej državi **
Siromakom podobne osode so bili deležni tudi sužnji. Na tisoče in tisoče jih je živelo v rimski državi; bili so popolnoma brezpravni* njihovi lastniki so postopali ž njimi kakor z živino. Na sejmih so jih kupovali in prodajali, z bičem v roki so jih priganjači silili k napornenu' delu. Starih in onemoglih, ki so vse svoje moči žrtvovali za gospodarjeve koristi, niso hoteli preživljati, ampak so jih neusmiljeno pomorili; Nekaj navadnega je bilo v Rimu, da so se z gospodarjem vred morali preseliti s tega sveta tudi njegovi sužnji; gospodar seveda po naravni smrti, sužnji pa po nasilni.
Sad nravnega propada so bile tudi družinske razmere. V prejšnjih starih časih, ko je paganska vera imela še moč na življenje narodov* so vladali strogi ženitveni običaji in predpisi. Dobro urejena družin® je bila najboljša podlaga naroda in države. Kakor hitro se je pa ver® zrahljala, so tudi zakonski predpisi in običaji ponehali. Mož in žen® nista sklepala zakonske vezi v trajno, dosmrtno skupnost, marveč s® je ta pogodba lahko razveljavila, kadar se je komu zljubilo. Plemenih Rimljani so odpuščali svoje žene in si jemali druge z isto brezbrižnostjo kakor se sleče stara obleka in se obleče nova. Žene se tega ne samb niso več sramovale, marveč celo ponosne so bile na to; saj so se p?' ročale, da so se ločile, ločile pa so se, da so se zopet poročale. Prišlo j® tako daleč, da bogate Rimljanke niso več štele let po konzulih, amp®h po svojih možeh.
Temu primerna je bila tudi skrb za otroke. Stariši so imeli neomejeno oblast nad njimi; lahko so slabotno bitje ali prodali ali z®' vrgli ali tudi umorili, kakor so hoteli. Če je pa otrok našel milost y njihovih očeh, so se odločili, da ga vzgojijo. Vzgajali pa niso stari#1* ki so prvi za to poklicani, marveč sužnji. Seveda so ti pomehkužili i11
razvadil svoje varovance, zakaj gledali so v njih svoje bodoče gospodarje in da bi se jim prikupili, so jim vse, tudi nedovoljene reči, dovoljevali. Slabi vzgoji je sledil slab rod.
Največji duhovi tedanjega časa so spoznali, da je nravnost propadla in se umeknila razbrzdanosti. Z grozo v srcu so opažali, da ni Poteptana samo paganska vera, marveč da se ves rod, vsa država nahaja na robu propada. Skušali so pretečo nevarnost odvrniti, pa niso fttogli; zato se jih je polotila žalost, nemir, dolgčas, gnus nad življenjem nezadovoljnost s samim seboj. Dostojno, človeka vredno življenje vrveti niso znali, zato so učili dostojanstveno umirati. Pisatelj Plinij le napisal slavospev samomoru.
Tedaj se je dopolnilo, kar je napovedal prerok Izaija: Ponižana le visokost narodov na svetu. Okužena je zemlja po svojih prebivavcih: Prelamljali so postave, spreminjali so pravo, uničil so večno zavezo, 2aradi tega prekletstvo razjeda zemljo.
Neskončni Bog, ali boš pripustil, da se človeštvo konča v svoji hudobiji? Ne. — V večni Previdnosti je bilo odločeno, da zemljanom ?asije Luč Resnice in Pravice, Luč v razsvetljenje narodov, takrat ko 1° bodo najbolj potrebovali. V popisanih žalostnih razmerah je napočil ,a čas in iz Betlehema je zasijala božja Luč — Jezus Kristus, čigar veselo oznanilo se je razglasilo vsemu svetu.
Nauk božjega Odrešenika je bil namenjen vsem ljudem, vendar J.e pa v prvi vrsti bednim in stiskanim prinesel tolažbo, ki je blagodejno vplivala na njihove razrvane duše. — Vam siromakom, vam Ponižanim in poteptanim veljajo besede Zveličarjeve: „Blagor ubogim, zakaj vaše je kraljestvo božje- Blagor vam, ki ste sedaj lačni, zakaj naučeni boste. — — — Raduite se, zakaj glejte, veliko je vaše plačilo v nebesih" (Luk. 6, 20-23).
Vas mogočnjake tega sveta, vas bogatine, ki ste trdosrčni do ubogih trpinov, ki jim ne privoščite niti tega, kar jim po pravici gre, Pa zadene grožnja Gospodova: „Gorjč vam bogatinom, zakaj dobili /te svojo tolažbo. Gorjč vam, ki ste sedaj nasičeni, zakaj stradali boste" IGuk. 6, 24. 25). Še je čas, da spoznate svojo zmoto, popravite svoje življenje; „Bodite usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen" (Lk. 6, 36).
Sveta mora biti tudi tista postava, ki je bila dana od začetka. Ko Je Bog ustvaril prva dva človeka kot moža in ženo, ju je zvezal - v berazdružno celoto. Kar pa je Bog zvezal, naj človek ne loči. Kdor to Pb Bogu ustvarjeno celoto ruši, omadežuje svojo dušo s hudobijo greha. "Kdorkoli se od svoje žene loči in oženi z drugo, prešuštvuje proti Prvi; in ako se žena, ki se je ločila od svojega moža, omoži z drugim,
Prešuštvuje" (Mr. 10, 11, 12).
Te in podobne besede božjega Učenika so kakor dvorezen meč ^ekale v človeška srca. Mnogi so prihajali in poslušali njegov glas; toda "fca nekaterih so bila trša nego kamen, odhajali so proč od njega govoreči: „Trda je ta beseda, kdo jo more poslušati" (Jan. 6, 60). Drugi Pa so občudovali veličino njegovega nauka ter ga sprejeli rekoč: „Go-sPod! Besede večnega življenja imaš" (Jan. 6, 68). Tem je bil Jezus v vstajenje, onim pa v padec, kakor je prerokoval starček Simeon.
Tudi danes sta dva tabora na svetu. Kje stojiš ti? Ali ti je Jezus Vstajenje ali v padec? Vstajenje, vstajenje je naše hrepenenje!
Buč v razsvetljenje — — — Razsvetli nas!
(26. Februar.)
r I 'V prečudežno lepi cvet iz kraljevega vrta. Tvoj oče Ludovik Vili-
in Tvoja mati Blanka Kastiljska sta dala svetu dvoje src tako glo-I bokih, kot človeška srca običajno niso, tako plemenitih, da nas še danes njih življenje gane, tako svetih, da nas njihov sijaj boli kot očitek našim slabostim, kot očitek našemu tako vsakdanjemu življenju.
Eno srce — Ludovik IX. kralj francoski s kraljevo krono kronan in s svetniško gloriolo obdan.
Drugo srce — ti nekronana kraljica Izabela, sestra njegova, ti nežni, beli cvet iz kraljeve ograde, ti devica nedotaknjena, ti sladka, vonj iva pesem iz seraf inskih livad.
Rojena v marcu 1252 si v najnežnejši mladosti, še malone dete, vstajala v zgodnjih jutranjih urah in hitela k zornicam, da si tam pela s svojim otroškim glaskom slavo svojemu Ženinu, po katerem je hrepenelo drobno dekliško srce.
Ko si prihajala v zorna leta in ko začne srce peti nikoli izpeto pesem in prično lica ponevedoma zardevati in ko zrcalo postane oltai' brsteče ženske samodopadljivosti — si ti, Izabela, vzela v roke Pismo in modrih mož tehtne besede ter preudarjala v svojem srcu dan za dnem, kaj je človekov cilj na zemlji.
Silili so te in ti svetovali, da se okleneš roke moža, ki naj bi fflP bila kakor roža in kakor solnce za življenje. Pa si v misli na svoje deviške ograde odklonila in zastrmela v videnje sv. Janeza, ki prepeva slavo tistim, ki za Jagnjetom gredo.
Ko si zatisnila trudne oči svoji mamici Blanki, si hotela tudi sebi najti zavetja v samoti. Živela si na dvoru in med dvorjanicami, tvoje srce je hrepenelo v samoto, odevati si se morala na zunaj v svilo in brokat in umetno vezene čipke, v resnici si svoje nedotaknjeno telo 'r strogosti krotila, da je bilo duhu pokorno.
Tam za blestečim, kraljevim Parizom je samevala tedaj dolinic® Dolgo polje (Longchainp), danes pariško predmestje in tam si dala zidati samostan ubogih sester Frančiškovih, kamor si se tudi sama podal® v tihoto in mir.
V celici si preživela leta mlade žene. V pokorščini, uboštvu in pre' prostosti si darovala vsak dan iznova čisto žrtev neomadeževaneea svetega življenja.
Legenda ve povedati, da so tvoje sestre čule pred tvojo smrtj0 peti angele svatovski spev, ko te je vabil Jezus Ženin na kraljevo večn® svatbo.
In tako je Roža iz kraljevega vrta sklonila svoj beli cvet 23. fe' bruarja 1270 in odšla v večne vrtove.
Odlično po rodu, še bolj odlično po čednostih — so te potem nC' štete roke kot v življenju, tudi po smrti prosile milosti. Nisi odrekl®: pisma pričajo in davne priče govore o tvoji priprošnji in tvoji moči prl Bogu.
Leon X. te je proglasil 1520 za blaženo, Inocencij XII. pa je n®' ročil naj te slavi na tvoj praznik ves frančiškanski red!
Izabela — devica roža, nekronana kraljica, da tvoje življenje doumemo, tvojo odpoved posnemamo, da v večnosti tvojo pesem zap0' jemo, to izprosi nam, ki se še bojujemo.
0
p- ANGELIK:
CILJI IN POTA.
Obzirnost.
T~T ar nočeš, da bi kdo drugi tebi storil, glej, da ti nikdar drugemu 14 ne storiš. (Tob. 4. 16). Kako suhoparno pravilo! In kako suho-parna je čednost, kateri naj bi to pravilo dajalo smer, čednost obzirnosti! Je to vsakdanja in na videz malenkostna čednost. Ker obzirni človek ve, kako neprijetno je, če ga kdo moti v udobnosti, če mu kdo po nepotrebnem jemlje dragoceni čas, če ga kdo sprašuje o kočlji-v>h, ponižujočih stvareh, zato hodi tiho, če kdo blizu njega spi, se va-ruje vsakega šuma v bližini bolniške sobe, skriva lastno slabo voljo, zase ohrani bojazen, ki bi znala drugega potreti, je previden v govorjenju, se varuje šal, ki jih drugi ne more prenesti, z eno besedo se °§iblje kolikor mu je mogoče vsega, kar bi moglo drugim povzročiti več %la, skrbi, izdatkov in težav, kakor je to neizogibno potrebno. V resici suhoparna čednost in vendar prava čednost — kajti to je prava ljubezen. Ljubiti se pravi, lastno osebo zamenjati z osebo bližnjega, in °bzirni človek to stori. Kakor sebični misli le nase, tako obzirni člo-Vek misli na bližnjega. Česar želi, da bi se drugi ogibali, tega se varuje tudi sam. Na najbolj suhoparen in na najbolj priprost način je tu postala resnična beseda: Ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe.
In ta čednost ni ena med najmanjšimi čednostmi, ampak Melika in vsega spoštovanja vredna krepost. Gotovo, ona se kaže skoro *e v malenkostih in opuščanju — ona ne celi ran, ne daje velikih svot za dobrodelne namene, tudi ne postavlja svojega življenja v nevarnost ~~ toda pogosto so malenkosti človeku težje kakor junaštva, in opu-sčanja težavnejša, kakor velika dela. In tudi, če bi te malenkosti bile v resnici nekaj malega in lahkega, bi že zato pomenile nekaj velikega, ker je treba biti obziren ne samo od časa do časa, ampak skoro vsako uro. In če bi Le navidezne malenkosti bile v resnici le železne pare, bi ?kupno vzete te pare ljubezni, v dolgem življenju, tako številne, vendar llpele vrednost velike množine zlata. Od te svoje velikosti čednost okornosti v naših očeh gotovo ničesar ne izgubi zaraditega, ker deluje luko priprosto in neopaženo; nasprotno, to še le poveča njeno vrednost m lepoto.
Kraljica ljubezen v svoji najponižnejši in najpriprostejši °bleki, — v tako neopozorljivem oblačilu, da jo v njem le redkokdo *Pozna — to je čednost obzirnosti. Kdor daje bližnjemu milo-dino ali mu skazuje uslužnosti ali mu odpušča razžalitve, bo žel zato hvaležnost, ljubezen in občudovanje, nasprotno, kdor je obziren le red-kokedaj postane deležen hvale in priznanja, ker obzirni ljudje, zlasti če postali enkrat mojstri v obzirnosti, to svojo čednost tako izvršujejo, jo sicer mnogi občutijo, pa le malokomu pade v oči. Obzirnost ni vednost, ki bi kaj „noter“ nesla. Seveda končno eden jo vendar vidi in ■diši in poplača, vse te neizgovorjene besede, te zamolčane opazke in •'amigavanja, te opuščene želje in te pritajene korake, in on bo en-kl'at obzirno gledal na naše slabosti in želje. Ko bo naša duša v zadnji /p s psalmistom prosila: „Oziraj se name in bodi usmiljen z menoj“ s- 24. 16), tedaj bo njegova sodba ena sama velika obzirnost. In če na zemlji nismo bili navajeni biti obzirni? — že slutimo, da obzir-n°d ni samo prava in velika čednost, ampak naravnost potrebna kre-
post. Brezobzirna sodba čaka brezobzirnega človeka. Nasproti tistemu, .	^.ak° redko kako besedo v sebi zatrl, tudi Bog ne bo zatrl besede,
ki jo ima na srcu — in tudi ne namigavanja na preteklost takega človeka, in tudi ne bo pozabil omeniti njegovih slabosti in napak in osramotiti njegove revščine pred celim svetom. V oni uri bi bilo marsikateremu takemu človeku ljubše, če bi bil opustil vso svojo v oči padajočo dobrodelnost in bi se bil bolj vadil v priprosti obzirnosti.
Potrebna je ta obzirnost za nas same, pa tudi za našega bližnjega, in za človeštvo sploh. Največ gorja in bolesti morda človeštvu ne prihaja od takozvanih slepih sil, bolezni, povodnji itd. ampak od medsebojne brezobzirnosti med ljudmi. Na njen račun je treba vsekakor pripisati neizmerno veliko obubožanja, žaiitev, prepirov, pravd in vojska. Kaj pomaga človeštvu, če morda enega napravimo srečnega, pa drugemu s svojo nepazljivo nogo njegovo srečo pohodimo — če enkrat na teden komu napravimo veselo uro, pa drugim zopet stokrat vsako veselo minuto pokvarimo; kaj koristi, če gospodinja na sveti večer bogato obdaruje svoje posle, potem ko jim je v svoji brezobzirni slabi volji in trdobi skozi leto toliko večerov zagrenila; kaj koristi, če je stari, greh, skopi Pierre Girard, eden velikih srečnih ljudi v Ameriki, svet presenetil s testamentom polnim dobrodelnih ustanov in volil, potem ko je skozi celo življenje s svojo neusmiljeno in brezobzirno trgovsko metodo neštete ljudi spravil na beraško palico?
Ljubezen ima le tisti in blagoslov širi le tisti, ki se drži načela: Vsaki stvari bom kolikor le mogoče malo zlega storil. WohrmuUer.
O	p o k 1 e k o v a n j u.
Kaj pač stori človek, če postane ošaben? Pretegne se tedaj, dvigne glavo in ramena in celo postavo. Vse na njem govori: »Večji sem kakor ti! Več sem kakor ti!“ Če je pa kdo ponižnega srca, če se čuti majhnega, tedaj nagne glavo, tedaj se povesi cela njegova postava- On »se. poniža". In sicer toliko globokeje kolikor večji je tisti, ki stoji pred njim; kolikor manj velja v svojih lastnih očeh.
Kje pa čutimo tako jasno, kako majhni smo, kakor če stojimo pred Bogom? Veliki Bog, ki je bil včeraj isti, kakor danes, in bo isti čez sto in tisoč let! On, ki napolnjuje to sobo, in celo mesto, in ves širni svet, in neizmerno zvezdnato nebo, in je vse pred njim kakor mali prašek. Sveti Bog, pravični in poln neskončne visokosti... Kako je On velik... In jaz tako majhen! Tako majhen, da se ž njim niti pri' merjati ne morem; da sem pravi nič pred njim! Tedaj pride človeka kar samo od sebe, da se pred njim ne sme stati napuhnjeno. Človek »postane majhen"; rad bi znižal svojo postavo, da ne bi tako oblastno pred njim stala — in glej že je žrtvovana polovica njene visokosti. Človek kleči. In če njegovemu srcu to še ni zadosti, se lahko zraven še prikloni-In tako ponižana postava govori: „Ti si veliki Bog, jaz pa nisem niči!*
Če upogneš svoje koleno, naj to ne bo zate nagel in prazen opravek. Da] mu dušo! Duša poklekovanja pa je, da se tudi tvoje srce v svoji notranjosti v globokem spoštovanju pred Bogom prikloni. Če prideš v cerkev ali greš ven, ali če greš mimo oltarja, tedaj poklekni, glo-boko, počasi m celo tvoje srce naj bo zraven, in naj pri tem govori: „Moj veliki Bog...!
To je potem ponižnost, in je resnica, in vsakikrat bo to tvoji duši konstll°-	Guardini.
0
p- UAVRICIJ O. CAP.:
POSNEMAJMO SV. OČETA FRANČIŠKA.
(Konec.)
Taša brezbrižnost za božjo čast in božje zadeve je jasen dokaz, da \ je naša ljubezen do Boga zelo pomanjkljiva. Zato nam je zgled
1	sv. Frančiška zelo potreben. Učimo se od njega, kako je treba ‘jubiti Boga.
Poleg Boga in zaradi Boga je sv. Frančišek ljubil tudi vse ljudi ufez izjeme. Prav posebno pa je izkazoval svojo ljubezen revežem, bolnikom in grešnikom. V revežih je videl ljubljence in prijatelje Kristusove ter jih je vsled tega spoštoval, ljubil in se obnašal do njih z najejo obzirnostjo. Če je le mogel, jim je pomagal in jih podpiral. Večkrat jim je razdal svojo obleko in celo take stvari, ki se pri hiši nujno rabijo in potrebujejo. Še bolj pa se je zavzemal za bolnike. Kadar je Uvedel, da je kdo močno bolan, ga je šel takoj obiskat in tolažit. Prav posebno so se mu smilili gobavci, katerih so se drugi zelo gibali. On pa J1*1 je obiskoval, kakor da bi bili njegovi najboljši prijatelji. Čeprav je kd v njihovih stanovanjih neznosen smrad, vendar se je rad mudil pri kjih, jim umival in obvezoval rane ter jim z vso ljubeznijo in potrpe-2ljivostjo stregel. Najbolj pa se je trudil za uboge grešnike. Vsak dan je Piolil za njihovo spreobrnenje in z apostolsko gorečnostjo jim je go-v°ril o pokori in poboljšanju, da bi jih spravil nazaj na prav pot. S Sv?j° ljubeznijo do revežev, bolnikov in grešnikov nam je pokazal, kako kuj tudi mi ljubimo svojega bližnjega. Tudi dandanes je mnogo reve-Zev> mnogo bolnikov in mnogo grešnikov, ki potrebujejo našega sočutja, Uaše pomoči in naše podpore. Če je v nas kaj Frančiškovega duha, po-ern bomo z navdušenjem podpirali reveže, obiskovali bolnike in delali 2a spreobrnenje grešnikov.
Nadalje se je sv. Frančišek odlikoval v spokornosti. Le malo je svetnikov, ki bi ga bili v tej stvari prekosili. Vse njegovo življenje in ysa njegova zunanjost je oznanjevala pokoro. Mnogokrat je bridko objokoval svoje grehe, da si je nazadnje še oči pokvaril ter postal skoraj slt-p. Toda s tem še ni bil zadovoljen. Nalagal si je tudi razne druge ^Pokorne vaje, na primer: spanja in počitka si je privoščil zelo malo, užival je redkokdaj kuhana jedila in vino je pil le v bolezni ali kadar Je bil zelo slab. Poleg vsega tega je večkrat hudo bičal svoje telo ter z Uajvečjo potrpežljivostjo prenašal vročino in mraz in druge neprilike ivljenja. Sv. Frančišek je res delal pokoro za svoje grehe, čeprav ni 1 nikdar velik grešnik. Mi pa, ki smo že tolikokrat v svojem življenju ^azžalili Boga s smrtnimi grehi, ne maramo ničesar slišati o pokori. Še y glavo nam ne pade, da bi svoje grehe obžalovali ter delali za nje po-• °ro; se nam nesPametno in pretežko, da bi zjutraj zgodaj vstajali j v y cerkev, da bi si odrekli včasi kakšen dovoljen užitek, da bi se v' r^ali vina ali česa drugega in da bi prenašali težave svojega življenja duhu pokore- Ah, vse preveč smo posvetni in mehkužni in vse pre-ulo smo p0(j0bni sv. Frančišku! Kdo naj bo navdušen za spokorno uvljenje, če ne Frančiškovi otroci? Nikar se torej ne ogibajmo pokore, niveč skušajmo s postom, z zatajevanjem svoje mehkužnosti in z j/Ugimi spokornimi vajami zadostiti za svoje grehe, kajti vsakemu izve- nas veljaJ° besede Kristusove: „Če ne bote delali pokore, se bote VSl pogubili*1 (Luk. 13, 5).
Sv. Frančišek pa ni pokoril samo svojega telesa, temveč tudi svojo dušo in svoje srce. Kadarkoli se mu je ponudila priložnost, vsakokrat je samega sebe ponižal. Imel je sebe za največjega grešnika. Ko so mu drugi rekli, da tega pač ne more resno trditi, je odgovoril, da bi bil najslabši človek boljše porabil prejete milosti, kakor jih je on. Ni si torej domišljeval, da je Bog ve kako dober, pobožen, čednosten in svet, temveč je rad priznaval svoje slabosti in svojo nevrednost. Nikdar se ni trudil, da bi prišel pri ljudeh do ugleda in veljave. Večkrat je storil celo kaj takega, kar ga je delalo pred ljudmi nizkega in zaničevanega. Iz tega namena je hodil vedno bos, nosil zašito in obrabljeno obleko,-beračil živež ter hotel veljati za najmanjšega med svojimi brati. Bil je res ponižen iz srca. Zato pa gotovo želi in hoče, da bi mu po poti ponižnosti sledili tudi njegovi duhovni otroci. Če torej hočemo svojemu duhovnemu očetu narediti kakšno veselje, bodimo zmeraj lepo ponižni. Imejmo predvsem nizko mnenje o sebi. Nikar si ne domišljajmo, da smo dobri, lepi, spretni, priljubljeni in zaslužni 1 Če imamo na sebi kakšno dobro' lastnost, pripisujmo jo Bogu, od katerega prihaja vse dobro- Če bomo imeli o sebi nizko mnenje, se ne bomo nič hudovali in jezili, kadar nas drugi zapostavljajo ali zaničujejo, ne bomo hrepeneli po slavi in odličnih mestih, pač pa bomo v svoji obleki in v vsem svojem nastopu preprosti in skromni, vedno bomo radi ubogali in z veseljem bomo dali drugim prednost pred seboj. Sicer je včasi res težko biti ponižen, toda zmeraj je zelo koristno in za večnost zelo zaslužno, kajti božji Zveličar nam je obljubil rekoč: „Kdor se ponižuje, bo povišan1' (Mat. 23, 12).
Slednjič se lahko od sv. Frančiška učimo tudi kratkosti in potrpežljivosti. Sv. Frančišek je moral v svojem življenju veliko pretrpeti. 2e takoj v začetku njegovega bogoljubnega življenja je njegov oče ravnal z njim surovo, ga pretepel in zaprl v temno čumnato. Ni bil namreč zadovoljen z njegovim bogoljubnim življenjem. Nazadnje ga je celo razdedinil in zavrgel kot ničvrednega in hudobnega sina. Ravno tako so ga zaničevali njegovi prejšni tovariši in celo njegov lastni rodni brat. Gotovo je sv. Frančiška vse to silno bolelo, saj je bil zelo mehkega srca, toda vse je prenašal z največjo ravnodušnostjo, krotk ostjo in potrpežljivostjo. Nič se ni jezil ali pritoževal in iz njegovih ust ni prišla nobena žal beseda. Pozneje je imel dosti sitnosti in neprilik s svojimi redovnimi sobrati, ki so bili večkrat polni napak in slabosti. Nekateri so celo naravnost ruvali proti njemu ter hoteli redovno vodilo prikrojiti po svoje. Sv- Frančišek je sicer odločno branil svoje stališče, toda prepirati se ni hotel z nikomur. Kadar je videl, da lepa beseda nič ne po-ma§a, je rajši molčal in molil. Večkrat ga je obiskala tudi kakšna huda bolezen, da je trpel velike bolečine. In vendar se ni nikdar nič pritoževal, temveč je svojo bolezen in svoje bolečine prenašal potrpežljivo, voljno in bogovdano. Res, sv. Frančišek nam je dal prekrasen zgled, kako. moramo biti v križih in težavah življenja krotki, pohlevni, potrpežljivi in bogovdani. Če nas torej drugi prezirajo in zaničujejo, če 2 nami grdo in surovo ravnajo, če ne gre vse po naši volji, če se nam marsikaj ponesreči, če nas obiščejo bolezni in druge nezgode, nikar n® tarnajmo in se ne jezimo nad svojo usodo, temveč prenašajmo vse potrpežljivo in voljno, krotko in pohlevno. Potem bomo res pravi in dobri otroci sv. Frančiška.
# # •
0,	da bi se zavedali, kako veliko milost nam je izkazal ljubi Bog, ko nas je poklical pod zastavo sv. Frančiška ter nam dal priložnost.
lahko hodimo po Frančiškovih stopinjah! Kako smo vendar srečni, da imamo sv. Frančiška za svojega duhovnega očeta, za svojega duhovnega voditelja in za svojega duhovnega učitelja! Ali pa delamo svojemu očetu tudi kaj veselja, ali si kaj prizadevamo slediti njegovim stopinjam in posnemati njegovo sveto življenje? Le pčd tem pogojem, da Sa zvesto posnemamo, nas bo priznal za svoje otroke ter za nas prosil pri Bogu. Naš sv. oče Frančišek nam je pri odhodu iz tega sveta zapustil zaklade svojega lepega zgleda, svojih čednosti in svoje svetosti. Te duhovne zaklade si moramo prisvojiti, tako da bodo res naša osebna lastnina. To pa se zgodi na ta način, da ga pridno in zvesto posnemamo. Kakor se nekateri navdušujejo za učenjake, pesnike, umetnike, vojsko-vodje in druge slavne može ter jih skušajo tudi posnemati, tako se ho-demo mi navduševati za sv. Frančiška ter posnemati njegovo sveto živ-*Jenje, da bomo po njegovem zgledu vsaj nekoliko postali podobni Kristusu v mišljenju in hotenju, v govorjenju in obnašanju, v velikih in majhnih stvareh, tako da bomo zamogli vzklikniti s sv. Pavlom: „Živim, *oda ne jaz, ampak Kristus živi v meni.“
DR. FR. JAKLIČ:
0
DOBRI BOG.
TV M'nogi se takrat, ko slišijo besedo Bog, kar zdrznejo. Pred oči jim V/| stopi strogi Sodnik, ki je celo v angelih našel krivdo in ki s -h V-L hladno pravico gleda ter zapisuje tudi najmanjše človeške prestopke, zbirajoč gradivo za strašno sodbo, pred katero bo klical sleher-nega. O Bogu vedo predvsem le to, da je neskončno svet in veličan-stven ter da je med njim in nami, slabotnimi stvarmi, neskončna razdalja. O vesoljstvu in o posamezniku ima svoje določene zamisleke in zdaj uresničuje z mrzlo doslednostjo. Bog jim je mogočni Gospodar, hi veleva in zahteva pokorščino. Ljubijo sicer Boga, pa ta ljubezen jim Te privre iz srca, kot privre ljubezen otroka do matere, ampak jim jo Je ukazal razum; zato pa tudi nima one lahkote in prisrčnosti.
Kako napačne so take predstave o dobrem Bogu! To so karikature, potvorbe, nevredne človeka, kaj šele Boga, ki je neskončna Ljube-Zen, Usmiljenost in Dobrota. Ako bi namreč strnil vso ljubezen staršev do otrok in otrok do staršev, ako bi strnil vso ljubezen ženinov m nevest ter sploh vso ljubezen in dobroto stvari, bi bil to le medel žarek, ki je pribrzel iz solnca neskončne božje ljubezni in dobrote; bi hila to le ena sama kapljica, ki je kanila iz morja božjega prizaneslji-Vega usmiljenja.
„Bog je ljubezen,“ pravi sv. Janez. Kako se boš torej zdrznil ob 'uisli nanj? Ali zalije srce otroka hladna plahost, če sliši o materi? Ali uaisli nevesta z mrzkostjo na ljubečega ženina?
Kako globoko je pojmoval sv. Frančišek Asiški božjo ljubezen? ''h ni bilo njegovo življenje veličasten slavospev o njej?
# # #
Odkod pa so prišle te mrzle predstave o Bogu?
1.	Veliko so tu zakrivili janzenisti. Prejšnji rodovi so bili od njih mišljenja prežeti in od očetov in mater so prehajali ti nazori na
otroke in vnuke. Janzenistovske zmote so pokrile 18. in 19. stoletje s hladom in ledom, to pa tem laglje, ker so se skrivale za plaščem kreposti, pobožnosti in verske resnobe.
Po nauku janzenizma je Bog prav za prav le krut trinog, ki nalaga verniku ogromna bremena, pa mu brani, priti k virom krepčila, ki jih je bil odprl. Kot pridejo v žgoči puščavi sužnji, vsi mroči od žeje, do zelenice, ki skriva hladen vir v svojem gostem zelenju, pa prihiti neusmiljeni gospodar ter jim veli dalje mimo, — tako so gonili janzenisti izmučene duše naših prednikov proč od virov milosti. Učili so tudi, da Kristus ni umrl za vse ljudi, ampak le za one maloštevilne, ki jih je bil Bog od vekomaj določil za nebesa. Večina ljudi je namenjena za kazni pekla, kjer bodo trpeč poveličevali božjo veličanstvo in pravico.
Kako mrke besede! Saj ne napolnjujejo duše z zveličalnim strahom, ampak z obupno grozo. Kdo si bo potem še upal iti k Bogu kot k dobremu Očetu? Kdo mu bo zaupno izlil svoje srce in potožil svojo bol?
Tudi po naši slovenski domovini je imel janzenistovski verski hlad obilo privržencev; tudi najboljši so bili udeleženi. V tistih žalostnih desetletjih so skoro še edini frančiškani ostali glasniki božje ljubezni. Zato so bili od janzenistovske javnosti tako preganjani. Zato jih je pa slovensko ljudstvo še tem bolj vzljubilo, ker so mu še edini govorili o ljubečem in usmiljenem nebeškem Očetu.
Strup, ki se je razlil iz janzenizma, je pa še do zadnjih desetletij deloval in še danes niso povsem nehali njegovi vplivi. Namestu da bi budil strah pred grehom, je budil strah pred Bogom.
2.	Drugi vir, iz katerega je potekalo napačno, hladno in mrzko pojmovanje o Bogu, je pa enostransko poudarjanje in
' nerazsodno pretiravanje.
V misijonih je res potrebno, da se duše do dna pretresejo ob resnih verskih resnicah o smrti in večnosti, o Kristusovem trpljenju in človeškem zadoščevanju, o peklu in njega kaznih. Potrebno in prav je, da stopijo pred nas oni dve božje lastnosti, ki nas potem tem bolj odvračati od greha: božja svetost in pravica. Ne smemo pa pozabiti pri tem onih lastnosti božjih, ki budijo v nas še vse lepše misli in čuvstva, kot pa je strah. Misel na božjo ljubeznjivost, dobrotljivost in neskončno prizanesljivost z našimi slabostmi budi v nas najlepši žar duše, žar popolne ljubezni do Boga. Ko je Jezus vabil največje grešnike na pot poboljša-nja, jih je opozarjal na neskončno dobrotljivost in milino božjo, ne pa predvsem na pogubljenje. Iz grešnikov ni toliko hotel napraviti ubogljivih služabnikov, ampak predvsem ljubeče otroke božje.
3.	Pred svetlo in toplo solnce božje dobrote pripeljejo večkrat temne, neprijazne, mrke in hladine oblake mrzkega trepeta pred Bogom tudi napačno umevani zgledi nekaterih svetnikov. Bere se namreč o njih, kako so kar medleli od groze ob mislih na Boga in na lastno življenje, poudarjajoč, da niso vredni, da jih nosi zemlja in da se jim čudno zdi, kako da jih božja Pravica še pusti v življenju.
To govorjenje nekaterih svetnikov je včasi izraz njihove mračne narave, ki jim je vsiljevala take misli, pa jih še niso bili dovolj pretehtali, ko še niso bili docela dozoreli v Bogu. V nekaterih dušah, tudi v dušah zelo bogovdanih služabnikov in služabnic božjih, je namreč kar neko bolestno nagnjenje do mračnih misli; sladka zavest otrok božjih o božji ljubezni in milini jim je tuja, le z naporom volje si jo tvorijo.
Ponavadi je pa tako govorjenje svetniških duš le odsev njihove globoke ponižnosti in tenkovestnosti, ki zazna v vsakem prostovoljnem
Prestopku črno nehvaležnost, spričo katere kar tonejo v zaničevanje in Preziranje samega sebe. Vedeti je pa treba, da izvira ta žalost iz nji-a°ve nežne otroške ljubezni do dobrega Boga, ne pa iz hladnega tre-Peta pred božjo pravico in ostrostjo. Iz plameneče ljubezni prihajajo te nPh samoobtožbe, ne pa iz hladnega strahu.
Le rajši torej prebirajmo spise in življenjepise onih svetnikov, ki so jasno, na nedvoumen način govorili in prosljavljali božjo milino in lju-ezen ter na tej podlagi potem budili v nas popolno ljubezen do Boga,
. je višek vseh čednosti. „Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svo-srca!" je naročal Sin božji. Posebno še svetniki, ki so se po mno-8'h zmotah in zablodah vrnili k Bogu ter so na lastni duši okusili božjo dobroto in brezmejno prizanesljivost, tako lepo poudarjajo svetle, mile, jabeče strani božjega bistva in delovanja. Bog jim je neskončno morje lubezni, miline in usmiljenja.
4.	Ali pa niso nekatera mesta sv. pisma taka, da nam pravnost vsiljujejo trepet pred Bogom in mučen strah pred njegovim sarivnostnim tehtanjem naših nravnih prestopkov?
, Knjiga pregovorov res pravi: „Strah pred Bogom je začetek modrosti." Toda tu pomeni strah ne plaho trepetanje pred Bogom, ampak Poslušnost do njega, kakor to jasno razloži drugo mesto iz iste knjige IS); »Strah Gospodov je, sovražiti hudo."
y Pavlove besede do Hebrejcev (10. 31): »Strašno je pasti v roke • 1Vega Boga!“ so izgovorjene o Judih, ki so zlorabili vse božje dobrote Jh so ostali v svoji zakrknjenosti. Nespokorjeni grešnik se seveda mora drzniti od strahu pred božjo pravico, saj jo naravnost izziva in kliče aase- Drugače je pa misel, da je Bog kot zločest sodnik, ki bi užival nad ^rečo ubogega, šibkega človeka, naravnost bogokletna.
(Dalje prihodnjič.)
0
P• ANGELIK:
Kako sodi in ravna katoličan.
Omarijavitih.
1	utro z dne 22. 9. 1928. je med drugim o njih poročalo sledeče: „Ob
tožen je škof sekte marijavitov, ki se je odtrgala od rimsko-kato-bške cerkve, Kowalski, zapeljevanja mladoletnih deklic, ki so se Vzgajale v njegovem samostanu. Ustanovila ga je pred kakimi 20 leti sedaj že umrla nuna Kozlowska, po njej pa ga je prevzel Kowalski, ki . bil prej rimsko-katoliški svečenik." (To zadnjo trditev je prineslo Jutro
2	debelimi črkami v naslovu članka).
, Naslednji dan pa je Jutro v štev. 224 samo z drobnimi čr-,anh poročalo: »Šele kasneje so oblasti dognale, da Kowalski sploh ni d posvečen v duhovnika, ampak se je samo izdajal za vikarja. Pona-nec“t je listine in je na ta način dobil službo v področju ondotne sk°fije.“
.	. Ni pozabilo Jutro z debelimi črkami v naslovu članka poudariti,
a Je bil Kowalski prej katoliški duhovnik, pozabilo pa je to drugi
dan z istotako debelimi črkami popraviti, čeprav je lahko vedelo, da se debelejši tisk bere in bolj vtisne v spomin, medtem ko se drobnejš’ večkrat in celo običajno prezre.
Ni pozabilo Jutro poročati, da se je sekta marijavitov odtrgala od rimsko-katoliške cerkve, pozabilo pa je poročati, kaj vse je katoliška cerkev napravila, da bi vernike obvarovala usodepolnih zmot.
Felicija (drugi pravijo Marija Frančiška) Kozlowska je v Plock° na Poljskem ustanovila versko družbo, ki je imela dober začetek, pa slab konec. Tudi nekateri, sicer dobri duhovniki so preveč verjeli dozdevnim razodetjem. Med drugim je ta družba iz sv. Trojice napravila četvorico, to je Boga, Jezusa, sv. Duha in Mater božjo. Kozlovvsko s° proglasili za nevesto Jezusa Kristusa, ki nadkriljuje celo Marijo, ki je samo njegova mati, ona pa je kot nevesta tesneje ž njim zvezana- Sam0 po njenem, to je Kozlovvske, posredovanju se more dobiti odpuščanj0 grehov. Seveda je spoved s tem zgubila svojo moč kot zakrament, ter je postala samo dejanje pobožnosti. Namesto tega so marijavitski duhovniki delili vernikom podobice Matere božje, tiskane na zelo tanek papir, in čim so verniki tako podobico zaužili, je bila njihova vest očiščena. Primerno velikosti in številu grehov je bilo treba seve zaužit1 več in večje podobice. Božje in cerkvene zapovedi so po njihovem nauk0 samo nasveti, in imajo le toliko veljave, kolikor kakšni narodni pregovori. Papež Pij X sam je, ko so mu o tej stvari poročali vskliknm „Veliko hudih krivih ver je, ampak nobena ni tako smešna kot ta.“
Seveda je proti tem zmotam nastopila tudi cerkev. Najprej je 4-septembra 1904 rimska kongregacija novo versko družbo razpustila-Ko to ni pomagalo, je papež Pij X v posebni okrožnici z dne 5. aprila 1906 znova obsodil marijavitsko sekto. In dne 5. decembra je rimska kongregacija imenoma izobčila iz katoliške cerkve ustanoviteljico Marijo Frančiško Kozlowsko in načelnika marijavitov Jana Kowalskega Več katoliška Cerkev ni mogla storiti, da bi obvarovala svoje vernik0 pred krivimi nauki, ki so v zadnjem času rodili tako žalostne posledice-
Tudi tisti, ki ne poroča tega, kar bi moral poročati, potvarja resnico.
nase sestre

MISIJONARKE
p■ HUGO:
FRANČIŠKANKE MARIJINE MISIJONARKE.
^Vadnjič smo vam predstavili in kratko opisali ustanoviteljico te g redovne misijonske družbe. Topot vas hočemo podrobneje sezna-niti z misijonsko družbo samo, njenim namenom, njenim notra-‘dirn ustrojem, njenim delom in njenim 'tačasnim stanjem. O vsem tem obširneje razpravlja knjižica »Misijonska ustanova", na katero ponovno opozarjamo vse one, ki bi se želeli natančneje poučiti o celi stvari. ^er pa knjižica ni in ne bo prišla tolikim v roke, kakor „Cvetje“, se Oam zdi potrebno to novo misijonsko družbo naši širši javnosti še na a način predstaviti, da si bo prej na jasnem, kako in kaj je z njo in ka.i hoče med nami. Oni cvet naše ženske mladine, ki čuti v sebi redovni Poklic, a mu izbira med raznimi redovnimi družbami dela težave, bo Potem brez povpraševanja lahko vsaj približno spoznal, ali bo v tej uružbi mesto zanj ali ne. Poleg tega bodo pa merodajni krogi, ki jim >azna še nezasedena dobrodelna polja delajo preglavice uvideli, na ka-,erem izmed njih bi nove sestre lahko zaposlili, da se čim prej dvignejo 111 ustanove med nami žensko misijonsko matico, kar je njih glavni namen.
. Poglejte zgoraj njih uradni redovni pečat, ali če hočete njih redovni grb. On vam veliko pove. Ob robu kroga vidite latinski napis: histitutum Missionariarum Franciscalium a Maria. Dobesedno in v pra-smislu bi se to slovensko glasilo: Inštitut Frančiškank Marijinih Misijonark. To je njih uradno ime. Daši je ustanova v smislu cerkvenega prava redovna družba ali kongregacija, kakor mnogo drugih, se Vendar ne imennuje družba ali kongregacija, temveč inštitut. Mi Slovenci sicer imamo za besedo inštitut svoj izraz „vstav“, ki pa med jludstvom še ni tako udomačen, kakor beseda »institut" na Francoskem, kJer je zibelka teh sester. Morda se po njih tudi pri nas polagoma udo-,T>ači. Sicer pa lahko ostanemo pri misijonski »družbi", kar v smislu cerkvenega prava sigurno je.
Dalje se imenujejo Frančiškanke. S tem je povedano, da so hčere sv. Frančiška Ser. Imamo celo vrsto sester frančiškank. A se ne ime-ej° vse z isto pravico frančiškanke. Večina njih ima pač vodilo D- reda sv. Frančiška za podlago svojim redovnim pravilom. Nosijo .udi zunanji vidni frančiškanski znak — bel pas. Drugače nimajo ni-<akega ožjega stika s frančiškanskim redom, ne po duhu, ne po kakih
uradnih vezeh. Te nove sestre sicer tudi niso uradno odvisne od fr a H' čiškanov, kakor so n. pr. klarise. Kot redovne sestre imajo svoje lasti® najvišje predstojništvo v Rimu. Kot misijonarke so podložne „sv. kon-gregaciji za razširjanje vere“. Kot redovna kongregacija, ne red, pa s° pod oblastjo, krajevnih škofov. Vendar so njih stiki s frančiškanski® redom mnogo ožji, kot drugih. Frančiškov duh je njih duša, f ranči' škanski vzori so njih vzori. Te ožje stike s frančiškani izraža tudi redovni grb, ki je v bistvu isti kot onih, dve roki križem, Kristusova i11 Frančiškova, znamenje njegove bogopodobnosti.
Frančiškanlce Misijonarke se dalje zovejo. Tudi v tem se ločijo od mnogih drugih frančiškank. Misijonski poklic ni nobenim teh tuj-Večina njih se udejstvuje tudi v misijonih. Vendar to ni njih glav® poklic. Te nove sestie lrančiškanke so po poklicu misijonarke. To je njih glavni namen. Njih pravila pravijo: „Frančiškanke Misijonarke Marijine se posvečajo misijonskemu apostolatu kot ponižne sodelavke misijonskih duhovnikov in se naseljujejo po želji sv. stolice tudi v najnevarnejših in najoddaljenejših misijonih v tujini.14 Zato se druge sestre frančiškanlce nimajo bati nikalce konkurence od njih strani. Seveda tudi one prevzemajo razna dobrodelna polja v domačem okrožju-A to jim ni cilj, temveč le sredstvo do cilja, zbiranje in vzgajanje poklicev za vnanje misijone.
Slednjič se imenujejo Marijine Misijonarke. Marija, ki se je san® popolnoma žrtvovala rešenju človeških otrok in temu namenu žrtvovala tudi svoje najdražje, svojega edinega ljubljenega Sina, jim je vzor popolne samoodpovedi in žrtvovanja za blagor bližnjega. Zato je vsako sestre prvo redovno ime Marija.
Vzvišen je misijonski poklic in tako poln vsakovrstnih žrtev, da mora povprečna moška narava vstrepetati pred njim. Le posebni izvoljeni se odločijo zanj. Kako naj mu bo kos slabejša ženska narava-Ne, z zgolj naravnega stališča, zlasti žehska narava ne bi zmogla vseh žrtev, ki jih zahteva vnanjemisijonslco življenje in delo. To je ustanoviteljica te Družbe iz svoje lastne dolgoletne misijonske skušnje dobro vedela. A je vedela tudi za vir, iz katerega izvira nadmoška sila, k1 tudi ženski omogoča vnanjemisijonske žrtve. Vir te skrivnostne nadnaravne sile je presv. Evharistija. Ta čudežni vir je mati svojim hčerkam takorekoč na stežaj odprla. Od sv. stolice je izprosila dovoljenje* da sme biti v vseh redovnih hišah doma in v misijonih presv. Rešnje Telo celi dan izpostavljeno. Od 6. ure zjutraj do 6. zvečer sveti iznad tabernakljev njih hiš žarko evharistično Sonce, obseva in ogreva sestre* ki se vsake pol ure menjavajo v vednem češčenju, ter jim vliva onega junaštva, ki ga za svoje vzvišeno, žrtev polno zvanje potrebujejo. V te® 'je ključ do njih junaštva, pa tudi do njih krasnih misijonskih uspehov, katerim se papeži sami ne morejo načuditi. Ta vir, monštranca, zavzema zato osrednje mesto v njih grbu, kakor vidite.
Spričo glavnega namena in cilja družbe je jasno, da mora biti temu primeren tudi notranji ustroj. Ni vsaka, ki ima poklic za samostansko življenje, obenem poklicana tudi za misijone. Treba tedaj velike previdnosti pri sprejemanju. Zato se naj nihče ne čudi, če so glede sprejemanja bolj izbirčne kot drugi redovi in Družbe. Vsaka kritika glede tega bi bila neumestna. One same, ki imajo za seboj že bogato skušnjo, najbolje vedo, kaj je zanje in kaj ni. Podrobnejši pogoji za sprejem nam niso znani. Katera bi želela vstopiti, naj se naravnost nanje obrne. Vemo le, da je družba urejena po načinu pravih redov-
—-  ----■ ..........! 47 — ...........................---^
Sestre so dvojne vrste, takozvane korne sestre, ki imajo naslov Mati jn Sestre pomočnice. Prve molijo cerkveni oficij ali brevir v koru, druge, imajo predpisane svoje zasebne molitve. Drugače pa med njimi ni ni-kakega razločka. Vse so enako oblečene. Obleka je popolnoma bela. Volnena, s škapulirjem. Na glavi nosijo običajni pajčolan, na prsih križec ^ bele ebenovine, na roki srebrn prstan, na frančiškanskem pasu pa serafinski rožni venec. A tako oblečene jih je videti le doma. Zunaj vedno nosijo pepelnat plašč, ki opisano redovno obleko popolnoma zakriva. Kandidatinje za Matere in Sestre so najmanj pol leta, predno so preoblečene za novicinje, na poskušnji ali postulantinje, kakor jim pravijo. Novicijat traja dve leti. V tem času se jim da temeljita redovna Vz8°ja, popolnoma v frančiškanskem duhu. Posebna pozornost se obrača radikalni samoodpovedi, ki jo zahteva misijonski poklic. Po srečno prestanem novicijatu napravijo začasne obljube za tri leta. Že kot take morejo biti poslane v vnanje misijone. Po preteku treh let so, ako so se izkazale, pripuščene k večnim obljubam. Ob tej priliki dobe srebrn prstan v znamenje nepreklicne zaroke z nebeškim Ženinom Prstan nosi napis: „Glej dekla sem Jezusova, Marijina in Jožefova." Za Vzdrževanje in poglobljenje redovnega duha je poskrbljeno potom vedrega češčenja in drugih bogoljubnih vaj. Poprečno pet dnevnih ur je Posvečenih molitvi in premišljevanju, ostale pa vsakovrstnemu dobro-delju.
Mnoge kandidatinje imajo sicer misijonski poklic, a jim manjka eden ali drugi predpogoj, da bi mogle biti sprejete za prave sestre. Tudi teh ne odklanjajo. Sprejemajo jih kot družbene agregatinje ali dru-žabniee. Te so zopet dvojne vrste, notranje in zunanje agregatinje. Prve živijo s pravimi sestrami skupno samostansko življenje. Njih posebna pravila so nekoliko zlajšana, a duh je isti, duh sv. Frančiška, ki ga s pravimi sestrami pri istem viru netijo, pri izpostavljenem evharističnem Kralju. Njih misijonsko polje je tam, kjer se sestra v svoji redovniški obleki težje udestvuje. Zato imajo te agregatinje črno obleko, ki vzbuja manj pozornosti. Druge, to je zunanje agregatinje, žive med svetom in tam pripravljajo tla za misijonsko delo sester. Te so vse tretjerednice sv. Frančiška, ki so pa kot misijonske pomočnice pod njih vplivom in v službi njih apostolata.
V misijonskih krajih imajo še eno vrsto misijonskih pomočnic, ki se imenujejo „oblatinje“. To so redovnice-domačinke. Večina njih je iz raznih vzgojnih in dobrodelnih zavodov, ki jih sestre oskrbujejo. Tam so dobile redovni in misijonski poklic. Te so organizirane v posebno podrejeno redovno družbo z lastnimi pravili- V sestrah imajo vso oporo in pomoč. One jih vzgajajo in vodijo, tako v redovnem življenju, kakor v misijonskem udejstvovanju. Ker je kot domačinkam dobro poznana narodna duša, nje sončne in senčne strani, so za vspešen ^isijon sester evropejk velikanskega pomena. Njih predhodnice so, ki jim pripravljajo pot v pagansko temo in paganska srca.
Iz vsega tega se vidi, da je Družba Frančiškank Marijinih Misijonark urejena po vzorcu frančiškanskega reda. Tudi ta ima duhovnike •o brate, ki se na zunaj in v notranjem redovnem življenju nič ne ločijo drug od drugega, razim po tonzuri. Poleg bratov prvega reda ima frančiškanski red še samostanske tretjerednike, ki odgovarjajo notranjim agregatinjam frančiškank. Njih zunanje agregatinje pa so naši svetni teetjeredniki. Misijonskim oblatinjam slični so misijonarji domačini, ki S() izšli iz naših misijonskih kolegijev in so domala vsi tretjeredniki.
Tudi ti so kot domačini pravi blagoslov za misijone. Spričo vedno bolj probujajoče se narodne samozavesti med paganskimi narodi bodo ti misijonarji in misijonarke domačega pridelka igrali vedno večjo vlogo.
_ Zadnja razvojna doba bo prej ali slej pač ta, da bodo po misijonskih krajih razni redovi in redovne družbe obojnega spola dobili svoje redovne hiše, v katerih bodo imeli glavno in edino besedo domačini in domačinke. Čim prej razmere v toliko dozore, tem bolje za misijone.
A to je prav za prav le okvir ustroja Frančiškank Marijinih Misijonark. Duša tega ustroja je nekaj skrivnostnega- Toliko hiš, kakor jih Družba šteje v vseh peterih delih sveta, toliko sester, agregatinj, oblatinj raznih narodnosti, najvišjih plemkinj in najnižjih plebejk, a ne razdeljenih po narodnosti, še manj po stanu, in vendar kakor bi bilo vse z enega kova. Vse stremi in dela za en vzvišeni cilj. da evangeljska luč skoraj prežene vso pagansko temo in božja ljubezen ogreje vsa srca, ki nosijo pečat Gospodove Rešnje Krvi. V tej silni organizaciji Družbe je vsa moč in vsa skrivnost njenih velikih vspehov. Vir te enotne organizacije in njene moči pa je presv. Evharistija in od nje vdihnjena požrtvovalna ljubezen, ki premosti vse prepade in osladi vse žrtve. Kdor je kedaj bil v eni ali drugi hiši teh sester, saj je po vseh enako življenje, je takoj lahko spoznal, da se dnevno grejejo ob evharističnem Soncu. Nek tih tabernakeljski mir vlada v njih. Razlit je po obrazih sester, kakor bi bile vse v drugi svet zamaknjene in komaj čakale novih povelj za nove še večje žrtve ljubezni. Teh nikoli ne manjka. Danes je ena v žgoči Afriki, jutri jo pošljejo v ledeno mrzlo Sibirijo, pojutranjem zna dobiti poziv, da naj nadomesti sosestro, ki je v kaki naselbini gobavcev postala žrtev ljubezni. Sedem takih naselbin imajo v oskrbi. A kadar je treba kako vrzel zamašiti, ni treba povelja, katera jo bo nadomestila. Prostovoljno se jih javi na stotine.
Ljubezen je širokogrudna in velikopotezna, tem bolj, čem bolj je nesebična in junaška. Zato ni čuda, če najdemo te sestre vsepovsod, kjer se odpre kako polje krščanskega dobrodelja, najrajši tam kjer je beda večja in žrtve bolj krvave. Nešteto raznih sirotišnic, hiralnic, zavetišč, bolnišnic, vzgojevališč, šol in drugih zavodov po Evropi in misijonih oskrbujejo. Poleg vsakojakega dobrodelja so njih hiše povsod tudi središča ženske izobrazbe. Šivanje, vezenje, izdelovanje dragocenih preprog, slikanje na svilo in kakor koli se vsa ženska dela imenujejo, za vse imajo šole in tečaje. Materna hiša v Rimu je prava visoka šola umetnosti, ki je nobena druga ne prekosi. Umetna dela, s katerimi ob raznih slovesnih prilikah razvesele sv. očeta, so tudi za razvajeno in kritično srce umetnosti, za večni Rim, senzacija, nekaj izrednega.
Toda vse to je le sredstvo do glavnega cilja. Denar, ki ga s tem izkupijo, založe v nov zavod, ki je v Evropi nova matica za misijonske poklice, v misijonskih deželah pa nova postojanka za nadaljne prodiranje v pagansko temo.
Njih pravila so sicer stroga, a ne okorela, nasprotno jako prožna. Ko je sedanji sv. oče obrnil svoj pogled na ločeni vzhod in svojemu imenu za vedno vtisnil pečat „papež krščanske edinosti", so med ženskimi redovnimi družbami ta apostolat prve razumele Frančiškanke Marijine Misijonarke. Kakor čujemo so se že odločile za prestop v vzhodni obred, da bodo takoj na mestu, ko se odpre to prostrano misijonsko polje. Na sibirski meji že čakajo poziva in se pripravljajo na pohod v Rusijo. Ni dvoma, da bo tudi naša ljubljanska hiša matica za te misijonske poklice.
Odkar je družba med boksarsko vstajo na Kitajskem prejela svoj krvavi krst, ko je bilo sedem sester obglavljenih, ki bodo v bližnji pri-hodnjosti proglašene blaženim, se je njih misijonsko navdušenje podvojilo. Ko je glavni prednici in ustanoviteljici došla vest o teh prvenkah Mučenicah, je vzkliknila: „Te so moje sedmere žalosti, a tudi sedmere radosti.** Nato je zapela: Te Deum... In z njo so ga pele njene hčerke. Navdušenje za misijone in mučeniško krono je bilo toliko, da bi bile najrajši vse sklonile svoje glave pod morilni meč. Njih prva mučeniška kri je bila kakor pri prvih kristjanih seme novih poklicev in novega razmaha Družbe.
Sedanje stanje Družbe je sledeče: V Evropi imajo 62 hiš, v milijonskih deželah pa 149. Od teh jih je v Aziji 78, v Afriki 37, v Sev. Ameriki 14, v Južni Ameriki 12, v Oceaniji 6. Sester je 5100. Oskrbujejo sledeče dobrodelne in vzgojne zavode za mladino: Jaselc 39, zahodov za prehrano dojenčkov 17, zavetišč 43, sirotišnic 81, šol 108, med temi penzijonatov ali notranjih šol 38, dekliških domov 12, gospodinjskih šol 9, raznih delavnic 86, patronaž 69, župnih katehetskih šol V teh zavodih je oskrbovane 56000 mladine. Za odrasle imajo bolnišnic 55, med temi 7 za gobave, lazaretov za druge kužne bolezni 6, dispenzarjev, kjer delijo hrano in druge življenske potrebščine 108. Vseh teh odraščenih bednih, ki jim kakorkoli pomagajo, je nad 2,800.000. 'Jdraščenih krstijo na leto 10.000, otrok pa 25.000. Ves ta velikanski |tparat dobrodelja, ki se leto za letom bolj razpleta in narašča, je sad a°brega pol stoletja, kar Družba obstoja. Te številke same Družbo naj’epše priporočajo in morajo nehote izsiliti naše simpatije do nje.
Zaključimo z željo, da bi se tudi njih najmlajše dete med nami ako lepo razvijalo in krepilo, kakor drugod, kar je seveda v veliki meri udi od nas odvisno. Da se to čem prej zgodi, se morajo naše simpatije Premeniti v dejansko sopomoč. Zaenkrat bi želeli, da bi naši vodilni lPravni krogi stopili s sestrami v stik in jim ponudili primerno dobrotno polje, ki bi ga same za najpripravnejše spoznale. Prepričani smo, a bo njih ustvarjajoča sila iz malega nekaj velicega napravila, kakor Povsod. Bog daj, da kmalu!	*	•
0
P• ROMAN:
SKOZI TRPLJENJE DO SREČE.
Zgodba trpečih in ljubečih src.
II. poglavje.
\ T aslednje jutro je bil gospod Traven že zgodaj odšel v tovarno, Iv da pregleda pošto in se posvetuje z inženirjem glede novega nKi-i- načrta. Namerjal je namreč svoji tovarni, ki je lepo uspevala, zd *U^**i novo Podjetje in sicer tkalnico za tkanine iz umetne svile stvnizeno s platnenimi vlakni. Poizkusi so dolgo trajali, vendar se je tr °^nesia in ker so bile ponudbe iz inozemstva zelo ugodne, je bilo ena čim preje pričeti, da morda kdo drug ne poseže vmes. i2 i Traven je bil pri delu zgovoren, in vsa njegova redkobesednost je $£l.?\če je šlo za stvar, ki ga je v resnici zanimala. In ta novost ga je. end je, da posveti v načrt tudi Pavla, ki je dosedaj samo nekaj slu-
til, pa nič gotovega vedel. Telefonično ga je poklical, toda Pavel se je bil tisto jutro nekoliko zakasnil in že to je očeta vznevoljilo. Zahvalil se je inženirju in začel sam zase primerjati dvoje načrtov za potrebno preureditev tovarne. V tem delu ga zmoti nervozno brnenje zvonca, ki ga kliče k telefonu. Začuje glas knjigovodje, ki nekaj dopoveduje, vendar ga skoro ni razumeti, tako razburjeno govori v aparat. Da pride do jasnega, kratko prekine pogovor, češ da pride osebno v knjigovodstvo. Zase je namreč imel v severnem traktu tvornice dve sobi na razpolago, da ga niso motili nešteti telefonski pogovori hišne centrale in pa da je nemoteno sprejemal obiske zastopnikov tujih tovaren in veletrgovin.
Trdih korakov je odšel po dolgem hodniku in vstopil v sobo knjigovodje. Knjigovodja je hodil nervozno po sobi in videti šefa, je kar na kratko začel pripovedovati.
„To-le pismo je došlo z današnjo pošto. Menica, ki zapade v dveh dneh se glasi na 250.000 Din. Podpisan je gospod Pavel. Že pol ure primerjam podpise, zaključek je la, da je podpis pristen, vsak dvom je izključen. Ker danes gospoda Pavla slučajno ni tu in je sicer precej točen, me je stvar zaskrbela in menil sem, da Vas moram obvestiti-Morda je pomota, morda da je to kaka zadeva, ki ne tiče toliko podjetja temveč le rodbino.11
Traven ga je molče poslušal. Le ko je zaslišal višino vsote mu je čelo za hip pobledelo in v sence mu je stopila kri.
„Sicer imamo toliko čistega, da poravnamo vse obligacije, vendar poznalo se bo, zlasti ko namerjate tvornico razširiti." —
»Kdaj je bila menica izstavljena?" je suho vprašal Traven.
„Danes imamo 13. decembra. Menica je bila izstavljena 15. junija na šestmesečen rok."
„In jaz sem pooblastil mojega sina Pavla meseca aprila, da sme podpisavati v imenu tvrdke."
„Da in sicer 10. aprila."
„Hvala in če pride moj sin danes v urad, ga pošljete k meni. Vi pa ne veste o celi stvari ničesar in sicer prav ničesar, upam, da se smem na Vas, zanesti."
„Docela, poznate me gospod Traven."
»Mislim, da —■ ampak saj veste, če lasten otrok vara, komu naj zaupam."
„Če ni pomota!"
»Pustiva to, dovolj — torej kakor rečeno. Pavla pošljite takoj k meni, ne da bi besedico omenili o zadevi." In trudnih korakov, malce upognjen je odšel nazaj k svojim načrtom. Po koridorju pa je stopai vzravnan in nihče bi ne mogel razbrati iz tega obraza drugega, kak°r strogo, suho stvarnost in nekak trpek mir.
III. poglavje.
Pri zajutreku sta si sedela nasproti Ančka in Henrik. Mama je od' šla v kuhinjo, da odredi potrebno s posli, Pavel je bil že odšel, prebravš* časopis.
Henrik je bral neko pismo, ki je došlo zanj. Bilo je pisano z veliko pokončno pisavo, kuverta je imela nalepljen listek „Express“. Nje' govo že itak bledo lice, je med branjem, večkrat še bolj pobledelo« prsti so nervozno drobili kruh.
Ančka je pretrgala molk.
»Henrik, rada bi ti stavila neko vprašanje, ali dovoliš?"
,.Zakaj le ne, samo kratko prosim, in če je mogoče brez pridig. Jutri je nedelja, jo lahko pri frančiškanih slišim, če hočem."
„Da bi jo le, ne bo ti škodovala" mu je Ančka mirno in poredno odvrnila in zatem nadaljevala-
»Kaj počneš zadnje čase? — postal si nemiren, reda nobenega ne poznaš, domov prihajaš pozno v noč. Danes na priliko sem te čula ob pol 3. uri zjutraj. Oče je jezen nate, mama pa se žalosti. Torej kaj je s teboj?"
„Že samo vprašanje je cela pridiga. No pa, ker si ti, hočem samo to-le odgovoriti: Imam neke skrbi, kakšne, tega seveda ne povem, ker to za tvoja ušesa ni. Upam pa, da bo stvar kmalu urejena in tedaj morda povem. Sedaj res še ne morem."
„Tako na kratko ne bova opravila. Stvar ni povsem lahka in ti se samo varaš in samega sebe hočeš slepiti in omamiti. Zakaj si sedaj med branjem pisma parkrat prebledel. Dobro sem te videla. In pismo je ekspresno."
„To, Ančka, pa tebe nič ne briga. Ali te jaz katerikrat vprašam, kje in kod hodiš če ob 5. uri zjutraj vstaneš in greš iz hiše in včasih Popoldne odideš pa šele zvečer prideš. Ti hodi svoja pota, jaz bom svoja." V zadnje besede je Henrik nehote položil neko pikrost in trdoto, ki je morala žaliti.
„Kam hodim, sam le predobro veš, in da se včasih zakasnim, ni moja krivda. Lepo sicer ni, da moja pota, ki vodijo v cerkev, istovetiš s svojimi, ki niso povsem lepa, kot bi smela trditi, ampak to je tvoja stvar in ne moja. Vedi pa, da je bil sinoči očka zelo nevoljen in mislim, da bi se lahko enkrat bolj resno oprijel svojega študija. V tovarni je toliko dela, in kako bi bil oče vesel. Dobro znaš risati, lahko bi sprejel delo našega starega risarja, ki hoče v pokoj in res nič več svojega ne 'znese. Zadnjič si igraje narisal nekaj vzorcev, ki so mi močno ugajali. Glej, Henrik, veš da te imam rada, prosim te, stori to, ne radi mojih pridig, ampak zato, ker imaš rad svojo sestro Ančko, ki je še vedno tvoj kapucek."
Henrik jo je za nekaj hipov molče gledal. Zatem pa se mu je obličje zresnilo in nekako trpko je odvrnil: „Če bo oče hotel, bo stvar v par dneh urejena. Bomo videli."
, „Kako, to misliš: ,oče hotel* — nihče rajši kot on, to sam najbolje veš."
»Kapucek, so stvari, ki ti zanje ne veš in je bolje, da ne veš. Nahvali Boga, da nisi — e, kaj — pustimo to. Mogoče se bo kmalu 2Jasnilo pri nas doma. Sedaj pa moram iti, veže me važen dogovor."
»Glej, da boš opoldne doma," mu odhajajočemu zakliče Ančka 'a ko ne dobi odgovora, jo prevzame grenka in bridka slutnja. Sama ?e ve, zakaj jo boli srce. Čutila je, da se srce bratovo odpira in vendar le nekaj globoko na dnu, kar ga peče, kar ga boli in skrbi, česar pa si upa povedati.
Kaj le utegne biti?
Ančka hiti pospravljati raz mizo ostanke zajutreka, pri tem pa ji absli neprestano uhajajo k Henriku, k njegovemu zagonetnemu ne-k njegovi trpkosti. In kakor že preudarja, jo vedno bolj jasno Prevzema skrb, da bo še grenko. In mama je tako bolehna, oče truden a* kako bi bilo lahko lepo.
i .. Mejtem je vstopila mama in vprašala, kdaj je danes Pavel odšel, Knjigovodja je že dvakrat vprašal po njem.
- ----------------===■'•	52------------n»——— -H-------------i
„Že pred dobro uro, pač pa je rekel, da se mimogrede oglasi še pri krojaču. Zvečer, da ne utegne."
„Že prav, in ti, si že govorila s Henrikom?"
„Da, mama, ampak nič ne vem, kaj je ž njim. Nekaj ga mori, nekaj skriva, vsaj meni se tako zdi. In skrbi me, mama."
„Mene tudi, srček moj. Pa kakor že pride, v božji roki smo. Veš Ančka preveč lepo bi nam bilo, in to nikoli ni dobro. Človeško srce šele tedaj spozna srečo, če je pot do nje šla skozi trpljenje in grenkost."
„Samo, da bi prehudo ne bilo ...“
„Ančka, pusti to, božje ure drugače gredo kot naše."
(Dalje prihodnjič.)
0
P. ADOLF:
SPOMINI IZ MISIJONSKEGA ŽIVLJENJA.
Lov na ljudi se nadaljuje.
IV T aj omenim, da se viskij, močno angleško žganje, ne pije samo, temveč vedno z vodo; če je le mogoče z mrzlo sodovodo. V velike i čaše, podobne našim vrčkom za pivo, onim, ki so v dnu špičasti in držijo po četrt litra, se vlije malo viskija in veliko vode. Viskij se speni in zakipi, kakor sveže pivo. Ta pijača, če se pije zmerno, je zelo prijetna in zdrava, hladi in žejo gasi. Zato je najbolj priljubljena pijača Angležev. To pijačo je moj prijatelj pridno točil sebi in pričujočemu uradniku, ki je imel nalogo skrbeti, da bi p. Benigen z nobenim ne govoril in z nobenim ne prišel v dotiko.
Uradnik je bil v veliki zadregi. Ponovno naju je hotel opomniti, kaj je dovoljeno in kaj je prepovedano. Pogledoval je sedaj p. Dun-stana, sedaj zopet p. Benigna, toda nikakor ni mogel priti do besede. Moj angleški prijatelj je neprenehoma govoril, da uradnik ni imel ne časa, in ne priložnosti, da bi se mogel vmešati v pogovor. Le tu pa tam je zinil „jez, jez," to je naš „ja, ja“. Sčasoma je popolnoma obupal, da bi mogel vršiti svojo dolžnost in nadzirati p. Benigna. V jezi je nama na stolu hrbet obrnil in se popolnoma prepustil Dunstanovi go-gostoljubnosti. In ravno to je hotel moj angleški sobrat.
„Odkar je šla Turška v vojsko," je pripovedoval p. Benigen, je v Jeruzalemu splošna zmeda. Eni se bojijo Turkov, drugi Angležev. Mislil sem si, najboljše je, da grem domov, odtod pa v Ameriko, kamor že dolgo nameravam. Vzel sem italijansko ladjo, ker druge sploh ni bilo več dobiti, toda na potu sem zapazil, da Angleži tudi na italijanskih ladjah lovijo Nemce in Avstrijce. Ko smo včeraj prišli v Port Said, ni smel nobeden izmed nas, ki gremo v Evropo, z ladje na suho. Angleški vojaki so nas prav tako zastražili, kakor nas stražijo tukaj v Aleksandriji. Prosil sem prijaznega Egipčana, ki je v Port Saidu izstopil, da je mojo dopisnico na Te oddal na pošto, tako sem Ti mogel sporočiti, da na ladji „Milano“ bežim domov. Mislil pa sem, če nas Angleži že v Port Saidu tako stražijo, kaj bo šele v Aleksandriji, ki je popolnoma v njih rokah. Za vsak slučaj sem eno pametno pogodil- Ko smo danes zjutraj zavozili v aleksandrijsko luko in so vsi drli na krov» da bi si pri prihodu ogledali luko in mesto, sem jaz neopažen smukni*
v prvi razred in se tam skril v enega izmed prostorov za skrivne telesne potrebe, ter vrata skrbno za seboj zaklenil. Mislil sem si, za slučaj, da bi me iskali, bom na tem prostoru in v prvem razredu še najbolj skrit. Prvi razred, kakor dobro veš, je strogo ločen od drugih razredov in je vsakemu prepovedano vanj priti, če se ne vozi v njem. Kako prav sem naredil! Ob osmih je bila že angleška komisija na ladji. Klicali so pred se vse in jih strogo izpraševali. Vpraševali so tudi po meni in so me po vsej ladji iskali, toda v mojem kotičku me niso našli. Ob enajstih sem bil v drugem razredu, kjer se vozim. Že je bil zraven mene ta-le uradnik. Ne vem, kaj prav za prav hoče od mene. Zdaj sedi že tri ure tukaj zraven mene. Na videz je prav vljuden, toda nikogar ne pusti, da bi z menoj govoril. Skrbi me, če me bo danes zvečer, ko bo ladja odplula, samega pustil, ali me bo s seboj vzel. Ker me komisija ni dobila, ne vpisala, ne za ujetnika razglasila, upam, da bom še ušel."
„Slišita, vidva, ali sta se že pogovorila? Midva sva viskij že popila," se oglasi p. Dunstan.
»Midva sva svoj pogovor že končala," odgovori p. Benigen. Torej smo se poslovili.
Ko sva bila s p. Dunstanom v samostanu, sem mu rekel: „Prav lepa hvala, da ste šli z menoj, brez Vas bi pač ne bil videl p. Benigna; toda vedel bi rad, zakaj sta se vidva s komandantom tako grdo gledala?"
„0, takrat sva midva po angleško govorila. Hudo sva se bila udarila, zelo se mi je ustavljal, nazadnje pa se je le udal."
O p. Benignu naj še povem, da je srečno prišel v domovino. Me-seca januarja 1915. pa se je odpeljal misijonark v Ameriko, kjer je se vedno.
Bilo je nekako en teden po opisanih dogodkih s p. Benignom. Ime 24. novembra, dan pred sv. Katarino, patrono našega samostana ^ Aleksandriji, mi je naš organist g. Švindelj (Sch\vindel), Nemec iz ^avarskega, poročen z neko Francozinjo, zaupno povedal: »Slišite, P- Adolf, skrivnostna ladja Izmailija je zopet tukaj in ljudje pripovedujejo, da je znova več naših ljudi zginilo. Dober 'prijatelj moje žene, uradnik na angleškem namestništvu, je zaupno še nekaj drugega posedal. Videl je zapisnik oseb, katere bodo zaprli. Na zapisniku so nekatere osebe podčrtane z rdečim, druge pa z modrim svinčnikom. Jaz, Uemški pater in Vi smo podčrtani rdeče, kar pomeni, da bomo med Prvimi zaprti."
Tega pa že ne verjamem. To ni mogoče, sem ga zavrnil. Jaz nikamor ne grem, o vojski ne govorim in zoper Angleže nimam prav nič. čakaj naj bi me zaprli?
»Kakor dobro veste, se tudi jaz ne vmešavam v nobeno stvar," Pravi Švindelj, »in se tudi meni čudno zdi, zakaj naj bi moral v zapor, r oda angleški uradnik je rekel moji ženi, da smo mi vsi zatoženi, kot sovražni in nevarni Angležem."
, Kar je Švindelj pravil, se je žalibog zgodilo. Že drugi dan, v sredo, ° sem se vrnil okrog enajste ure v samostan, mi je prišel nasproti L' ^ai'ciz, moj samostanski sobrat, tukajšnji misijonar za Nemce, doma an i°»en^a *n ie rekel: »Poglejte, kakšno povabilo sem prejel od itn l i e.ublasti! Jutri ob 9. moram biti na Basetinu. Pa tudi za Vas je uotični gospod pismo, Vas ni bilo doma, drugemu ga pa ni hotel
n , . Ko je pater še govoril, me je prišel vratar klical, rekoč, da me 1 gospod čaka na porti. Grem torej na porto-
................................ 54	!-'i-' . '..-LL-mJi'----------!
Kako se začudim, ko vidim pred seboj detektiva, ki mi je bil že od meseca avgusta za petami.
„G. pater, tukaj je uradno pismo za Vas, pravi preoblečeni policaj. Prosim, podpišite, da ste ga prejeli."
»Najrajši bi mu bil hrbet obrnil, ker sem dobro vedel, kaj mi je prinesel. Toda kaj mi bi bilo to pomagalo!"
Podpisal sem potrdilo, vzel pismo in odprl. Pisanje je bilo prav kratko. „V imenu angleške vojaške oblasti se Vam naznanja, tako se je bralo, da morate dne 26. novembra ob 9. uri dopoldne biti v vojašnici na Rasetinu. S seboj vzemite perila in najpotrebnejše obleke." Podpis pisma je bil nerazločen. Menim, da je bil podpisan angleški guverner Hopkinsom
Ko sem pismo še študiral, me je poklicala k telefonu ena izmed nemški sester sv. Karola Boromejskega, iz azila za stare ljudi. Ker sem zapazil, da nekdo pri centrali, središčnem uradu, posluša, kaj govoriva, sem rekel sestri, da naj osebno pride v samostan, če hoče govoriti z menoj. Sestra je takoj prišla.	(Dalje prihotlnjie.)
0
P. HUGOLIN:
ZA POST.
olef pripoveduje v svojih potopisnih črticah iz Španije na-|-c slednji dogodek; Bil sem v Kadiksu, v južni Španiji. Krog dveh I. V. popoldne se podam v hotel kosit, in ker je bil petek, velim prinesti postnih jedi. Pri isti mizi sta sedela dva Francoza, ki sta tudi imela pred seboj na mizi postne jedi. Govorila sta precej glasno v svojem maternem jeziku in se mi predstavila kot mornariška častnika. Pohvalil sem ju, ker sta se zdržala mesnih jedi, dasi kot vojaka in popotnika nista bila dolžna.
»Vedite," pravi eden izmed njiju, »midva sva Francoza, obenem vojaka. Vojak pozna samo postavo, izjeme ne.dela, spregleda ne mara. Tako naj bi ravnali vsi katoličani; ljudje, ki iščejo posebnih pravic in spregledov, pri meni nič ne veljajo."
Sedaj se oglasi drugi in pravi: »Da sem jaz papež, ali njegov sve-tovavec, strogo bi zahteval, da se spolnuje postna zapoved; vernike ki jo prelamljajo, bi izključil iz cerkve."
Nato se oglasim jaz: »Prav, da niste papež; cerkev ni mačeha, je mati in mati ima potrpljenje s svojimi otroci, je dostikrat celo preveč odjemljiva in prizanesljiva."
On: »Zakaj bi mi katoličani ne spolnovali postne postave, saj jo spolnujejo cel6 Rusi in Arabci?"
»Rusi?" vprašam začudeno.
»Da; včeraj nama je pripovedoval ruski mornariški kapitan, da na Ruskem v postu ne jedo ne mesa, ne jajc, ne surovega masla; m to mi je bilo čisto novo in nepoznano."
»Kaj šele Arabci!" nadaljuje drugi, »ti jedo v postu šele zvečer po solnčnem zahodu, po dnevi niti ne pijejo vode, četudi so žejni. Arabec, ki mi je prtljago nosil skozi puščavo in se močno potil, niti ni hotel oranže jesti, ki sem mu jo ponudil. Lepo se je zahvalil in čakal do večera."
Zahvalil sem gospoda za lepo postno pridigo in le obžaloval, da jo niso čuli naši ljudje, ki venomer zatrjujejo, da so dobri katoliki, želodec pa je brez konfesije. — Do tukaj R o 1 e f.
V novejšem času je sv. cerkev post zelo omilila; pa čembolj ga tajša, manj se izpolnjuje; in vendar je post v moralnem in zdravstvenem °ziru jako važen. V moralnem pogledu nas uči zatajevanja, ki je tembolj Potrebno, čembolj se šopiri lakomnost, katera obvladuje večino ljudi. — V zdravstvenem oziru je zopet tako koristen, da ga zdravniki nakladajo. Večinoma vsem bolnikom. Žalibog, zdravniški post se natanjčno spolnuje, cerkveni ne. Marsikatera bolezen bi se preprečila, ko bi ljudje zmerno živeli in post držali. Živel je v naših časih zdravnik, ki je vsekdar kadar se mu je napovedovala bolezen, legel v posteljo, tri dni nič jedel ln ozdravel. Ko bi tedaj ljudje premagali lakomnost in slušali svojo jttater, sv. cerkev, bi ravno s tem varovali zdravje. Lepo piše papež Leon o postu: »Vsakdanja skušnja uči, da v preobilni pijači pešamo in P° nezmerni hrani slabi sreč, tako, da je pohlep po jedi škodljiv zdravju, če ga zmernost ne drži v pravih mejah."
0
P- ANGELIK:
PREGLED ZGODOVINE FRANČIŠKANOV MED SLOVENCI.
Samostan v Beljaku.
Nato so morali komisiji izročiti ključ blagajne in shrambe cerkvenih dragocenosti, ključe arhiva, knjižnice, žitnice, kleti in vseh drugih samostanskih. s*1ramb. Potem so morali vsi oskrbniki posameznih panog samostanske imo-v'ne> predstojniki cerkve, kapelic, bratovščin itd. priseči, da bodo vestno na-Znanili in izročili vsaktero vrednost, ki je v njihovi oskrbi ter da ne bodo n*česar obdržali ali poneverili.
V samostanu je bilo tedaj sedem redovnih mašnikov in trije bratje lajiki.
' emisija je sestavila natančen zapisnik o vsakem posameznem družinskem anu- Navesti je bilo treba, kakšno službo vsakteri opravlja, koliko je star in. °hko časa že živi v samostanu, kakšno je njegovo telesno zdravje in če a morda 'kako hibo, kakšno izobrazbo ima posameznik in za kakšno delo sposoben in usposobljen, koliko mu daje samostan dnevno za hrano, obleko j ’’ koliko morda dobiva letno od zunaj kot darilo, potem če ima kake znance Prijatelje, ki bi zanj skrbeli in če ima še kaj pričakovati, bodisi potom dedo-Va°ja ali kakorkoli. Nato je bilo vsem članom naznanjeno, da smejo vse, kar aK> v svojih celicah ali pri p. gvardijanu bodisi knjige, slike, pohištvo, orodje j •’ 2 eno besedo vse, kar jim je bilo prepuščeno v zasebno rabo, obdržati Dri odhodu s seboj vzeti. Vsi člani družine, ki še niso napravili obljube — m tu sploh ni bilo — dobe enkrat za vselej 100 gld. in morajo tekom štirih s n°v samostan zapustiti. Smejo pa vzeti svojo lastnino in kar so prinesli s 0j v samostan. Vsi člani odpravljenega samostana dobe še skozi tri me-e kakor preje v samostanu: gvardijan 1 gld., ostali konventuali pa po 40kr.
dnevno za hrano, pijačo in obleko. Drva dobijo iz samostanske zaloge ta čas zastonj. Komisija je nato loterijskega prejemnika, trgovca in učitelja Matijo 'Geigerja določila kot začasnega upravnika samostana, ga zaprisegla in mu določila plačo. Cenitvena dela so bila končana 28. septembra 1785. Samostansko premoženje je bilo cenjeno na 24.274 gld., ik temu so prišteli še glavnico ustanov, katerih obresti je samostan užival, v znesku 21.385 gld. Srebra je imel samostan v vrednosti 1277 gld., med tem tudi eno monštranco, ki so jo cenili na 241 gld. Poleg tega je imel samostan tudi vinograd pri Ptuju.
Istega leta 25. oktobra je poslal baron pl. Schlangenberg svoje poročilo na vlado. V dopisu predlaga, naj bi se na splošno željo pustilo bivšega gvar-dijana P. Erharda Diemerja zaradi lepega življenja in posebnih zmožnosti še naprej v dušeskrbstvu, kajti župnik je brez kaplana, kapucini na levem dravskem bregu v župniji sv. Nikolaja pa imajo že tam dovolj dela. Dalje naj bi se patrom Serafinu Waismayer, Saleziju Niedermayer, Rafaelu Zimmermann in Jožefu Beck dovolila duhovniška in učiteljska plača, ker bo drugače treba šolo zapreti. V istem smislu je 6. avgusta poslal prošnjo na vlado tudi višji duhovnik in goriški generalni vikar v Beljaku Feliks grof Lazarini. Odgovora ni dobil nobenega. 17. oktobra sta oba, Lazarini in Schlangenberg vložila nove prošnje na vlado. Na to ponovno prošnjo je končno vlada odgovorila 10. novembra 1785. češ, da se konventualskega provincijala nikakor ne sme ovirati v prostem razpolaganju s svojimi redovnimi mašniki. Šolo bodo prevzeli ka* j pucini, ki so se zato že ponudili in imajo tudi izprašane učitelje na razpolag0' I Glede dušnega pastirstva naj pa goriški stolni kapitelj predlaga za mestu0 j župnijo potrebne kaplane. Pri tem je tudi ostalo. P. Rafael Zimmermann, P. Sa-lezij Niedermayer in P. Jožef Beck in pozneje tudi P. Erhard Diemer so bili °a predlog goriškega generalnega vikarja grofa Lazarinija nastavljeni v dušn°' pastirski službi v Beljaku, druge člane odpravljene redovne hiše pa je konveU' tualski provincijal P. Klemen Kemper prestavil v druge samostane.
Dne 3. februarja 1786 je vlada naročila, naj se samostanska in cerkven3 srebrnina proti takojšnjemu plačilu izroči kovalnici denarja. Samostanski vin°' grad v Traubeku pri Ptuju je kupil ondotni kirurg Leopold Neckermann ^ 1855 gld.6 Glede samostanske knjižnice vemo le to, da jo je po naročij11 uprave državne imovine samostanski oskrbnik Matija Geiger še meseca juU*|s istega leta dal prepeljati v licealno knjižnico v Celovcu. Samostanski arhiv ie neznano kam izginil. Možno je, da ga je komisija, ki je bila poverjena ^ odpravo samostana vzela s seboj na okrožni urad, ker ga Matija Geiger P prevzemu samostanske imovine ni več našel."
V samostansko poslopje so imele biti nastanjene, kakor že omenje^’ učiteljice, ki so živele sicer skupaj, vendar brez vsakih obljub in so vzgaia« žensko mladino. Njihova predstojnica Terezija Schablin je 18. avgusta 1' , pisala cesarju, da je samostan vsled starosti, potresov, ognja in drugih nesre" zelo razpadljiv in bi njegova poprava, kakor tudi potrebne priredbe veliko sta
(Dalje prihodnjič')
&A2GLED
PO SVETU
P- HUGO:
A. Splošni.
1 Papežkega Rima.
Sv. oče je stopil v leto svojega zlatega ipsniškega jubileja. Ves katoliški svet ugib-l?.’ kako bi najbolje proslavil ta izredni ju-'iej. Vsi so edini v tem, da bi zgolj zunanje o^nosti najvišjemu jubilantu ne bile po n•'J1- On hoče, da proslava ne velja toliko Jetnu kot osebi, amipak kot namestniku - 'Rusovemu in njegovi sv. cerkvi. Kaj bi
v ta
namen storili, si še niso vsi na jasnem.
\l ^ *
p al praktičnih sklepov se je že naredilo. v,rv". pametno so pogodili otročički, oz. njih gojitelji. Za otvoritev jubileja so jih sto i opravili za prvo sv. obhajilo, 50 fantkov •p pO punčk, vse v starosti med 6 in 8 leti. Dri a? so hoteli poviti duhovni venček sto * sv. obhajil in mu ga pokloniti. Sv. oče to zvedel in izrazil željo, da bi jih med s ^itveno Sv. mašo na grobu sv. Petra lj,m obhajal. To se je" tudi zgodilo, v ve-ifo? veselje jubilanta in otrok. — Odraščata/1 italijanska katoliška mladina je tudi str ze'° praktičnega sklenila. Na svoje nii u e hoče pozidati več župnišč po žup-Lin ’ j'h do sedaj niso imele. — Iz sla poro6ai°> hočejo jubilej s tem pro-tia h odo v nekem delavskem okraju b<)m a*' cerkev na čast Mali Teireziki. Kaj tT1.,° Pa rni Slovenci dali sv. očetu za zlato ^ s°? Naše mnenje je, da bo najboljše, če lavn®mamo gomjeavstdjce; in n. pr. v de-stiK em,u Hrastniku postavimo cerkev Kri-. Su kralju, kar je bilo že sproženo, a bo ustače težko kdaj izvršeno, boa A*o ne bo kakilh neprevidnih zaprek, zuitVPrv' nov' blaženi: 'Papeiž Pij X., je-ienp ' Cardinal Bclarmin in oče* zancmar-inmladine Don Bosco. Stroge preiskave VCd?' se usodno razvijajo, del v Rimu imajo natančni posnetek čudo-Datr6 P0(i°he gvadalupske Matere božje, rt]nn°!le, Mehike. Ta posnetek so že pred nav;|K!m> leti jezuiti prenesli v Rim. A ni debi n' Posnetek, ampak is to tako čudo-tak0a p°doba, ki je Kila radi tega že 1. 1895. Sre,-Su0v.esno kronana, kakor pozneje na krvav 'n prej na sv. Gori. V tolažbo kater° PTe'Kanjanlm mehiškim katoličanom, Ceni ',n je Marija gvadalupska ognjišče mu-'Kega.junaštva, so jo v Rimu znova slo-
vesno kronali. Po kronanju se je razvila-, velikanska procesija po rimskih ulicah. Marijo so nosili štirje Mehikanci. Navdušenje je bilo toliko, da so morali procesijo drugi dan ponoviti. Slovesnost je bila obenem protest proti mehiikanskim krvnikom, ki bo* tamkajšnje katoličane gotovo potrdil v boju za njih pravice, če bi zahteval tudi nove mučeniške krvi.
Proti preklinjevanju.
V začetku decembra je v Benetkah imela svoje letrto zborovanje krajevna zveza proti preklinjevanju. Narodna zveza tega namena v Italiji že dalje časa obstoja. Kar more stori, da se narod odvadi, strašnega preklinjevanja Boga in Marije, v čemer so Italijani do zadnjega časa imeli žalostno prvenstvo. Toda vidnih uspehov je imela zveza malo, dokler je ni začela podpirati fašistovska oblast, za kar ji je treba dati priznanje,. Seve. kar je tako globoko-vkoreninjeno, kakor so te kletve v italijanski duši, se ne bo dalo tako zlepa izTuvatč četudi bodo prizadeti tu in tam na svoji, koži čutili posledice. A že to je veliko, da se narod kot tak zaveda tega svojega madeža in si prizadeva ga izbrisati. Zato je pa tem večja sramota za nas Slovence, da se je vrag s to kletvijo k nam zatekel, ker ga ondi preganjajo,. Kar je bilo med nami. pred vojno še nekaj nezaslišanega, se sedaj -Suje pri mlečnih kmetskih fantih. Doslej smo bili mi mali Slovenci Širokemu svetu zna-ni po naši vernosti, zlasti po naši ljubezni do Marije. Če nam ti grdi preklinje-vavci vzamejo ta sloves, nam bodo ostale samo še kranjske klobase. Zadnji čas je. da odgovorni činitelji tudi pri nas započno kako primerno akcijo, da se takim propa-licam temeljito usta zamaše. Še Marija naj nas zapusti in nas mora, če bo imela take otroke med nami, pa smo izgubili našo najmočnejšo in najzvestejšo zaveznico in ne-zaslužimo druzega, kakor da izginemo s površja.
Mučenci kitajske revolucije.
Kitajski misijoni so za časa sedanje revolucije, ki se je sedaj nekoliko uletela.
veliko trpeli. Klic revolucionarjev: Kitajsko Kitajcem, je zanetil sovraštvo do tujcev. Razni generali, ki so se s svojimi armadami med seboj vojskovali, so bili še osebno kaj različnega mišljenja glede katoliških misijonov. Eni so jim bili naklonjeni, drugi nepristranski, tretji naravnost sovražni. Temu primerno je bilo tudi mišljenje in razpoloženje njih armad. Večkrat imenovani „kr-ščanski" general Feng je bil kot odpadnik najstrastnejši nasprotnik vsega katoliškega. V njegovem območju so katoliški misijoni največ trpeli. Iz premaganih in razbitih armad so se organizirale še močne roparske tolpe, ki so misijonom posebno veliko preglavic delale in jih še delajo. Marsikateri cvetoč misijon je danes razvalina. Tekla je tudi mučeniška kri. Po zadnjih ugotovitvah je bilo umorjenih 9 misijonarjev, med temi dva frančiškana, 1 katehist, ki so ga še živega pokopali in 6 kristjanov.
Zaprisega novega predsednika Mehike.
Novi predsednik Mehike Emilij Portez Cit je dne 30. nov. položil prisego na državno ustavo v roke poslanca Gomeza. Slovesnosti, ki se je vršila v narodnem Stadiju glavnega mesta, je prisostvovalo 25.000 ljudi. Se razume, da je prisega na tako ustavo, ki katoliški cerkvi ne prizna njenih naravnih in božjih pravic, bogoskrunska. Ih Gil vsaj zaenkrat prav nič ne misli teh neronskih postav spremeniti. Pač pa se je takoj po prisegi spomnil na ameriške kapitaliste in jih zagotovil, da jim bodo petrolejski vrelci in drugi zakladi države še dalje na razpolago. S tem si je zagotovil ameriške simpatije. Katoliško kri lahko preliva kolikor hoče, samo petrolej naj pri miru pusti. E, kapitalistični in mamoni-stični Ameriki se bo enkrat še britko oteu palo, ker človeško in še krščansko-kato-Iiško kri za petrolej prodaja.
Posvečenim žrtvam vojne.
Francija se je konec novembra hvaležno oddolžila svojim posvečenim žrtvam vojne. Slovesne zadušnice za padle duhovnike, redovnike in redovnice, ki se je vršila 26. nov. v cerkvi Naše ljube Gospe v Parizu, so se poleg polnoštevilne duhovščine s kardinalom na čelu, udeležile tudi višje državne in vojaške oblasti. Med drugimi so bili navzoči trije vojni maršali, en minister in dvajset članov parlamenta. Veliko posvečenih žrtev je zahteval vojni moloh. Padlo je 3101 duhovnik, 1535 redovnikov in 337 redovnic. Iz izgnanstva kamor jih je poslala framasoneri.ia, so redovniki in redovnice hitele na pomoč dragi domovini ob času sile. S svojo smrtjo zanjo so izpričali, kako jo ljubijo. Vrzeli, ki so zazijale za njimi na duhovnem bojnem polju bodo še dolgo zijalei. Več tisoč župnij je brez dušnega pastirja in mnogo tisoč drugih, kjer bi bilo treba dveh, ima samo
enega. A duhovščini ni treba z besedo za* govarjati svoje domovinske ljubezni, ker grobovi tulijo.
Nova akcija za misijone.
Nemška misijonska zveza je sprožila novo misel svojim narodnim misijonom P®" magati. Izdala je oklic na katoliške lajike> ki bi jih veselilo se kot kolonisti naseliti v misijonskih deželah, naj se priglasijo. Ako bo kaj prida odziva, bo ustanovila posebni naseljenlški vstav, ki bo to kolonizacij® vodil. Njen namen pri tem je, potom živin zgledov evropskih kolonistov domačine P° raznih misijonih moralno in kulturno dviž' niti. Na roko bi šla družba samo zgledni!® katoličanom, ki edini bi mogli blagodejno vplivati na družinsko socialno in kulturn® življenje po misijonih. Istočasno bi jim b*1' s svojim umnim gospodarstvom ali kakin1 rokodelstvom v gospodarsko pobudo. Srečna misel, le če bo kaj dosti odziva.
Kako starost učakajo misijonarji.
Vseučilišče presvetega Srca Jezusove?3 v Milanu je na podlagi statistike dognal®1 da misijonarji poprečno 14 let prej umrl® kot duhovniki doma. To bi se reklo, da Sre pri 100 misijonarjih 1400 let apostoljske?3 dela v zgubo. V resnici to vendar ni zgu®3 ampak dobiček. O dotičnem se lahko re®e' da je sicer manj časa živel, a več let do* polnil, kakor bi jih bil v domovini. Še bom bi seveda bilo, če bi mogel toliko let trd® misijonsko polje obdelovati, kakor nekolik^ lažji vinograd doma. So misijonarji, ki uc>' kajo visoko starost, a so razmeroma redk' Koliko je pa misijonov, katerih podnebju s tujerodni misijonarji šele po mnogih žrtvajj in krizah privadijo, če se mu sploh. Sredn) in zahodnje afriško podnebje n. pr. je * evropejce strup. Ondi je pomrlo radi n®' zdrave klime 200 misijonarjev pred 28. tom starosti. Povsod pa jih mnogo prež?®' daj umre, ker v slučaju bolezni nimajo ® razpolago zdravniške pomoči. Zato se 5 daj pri znanstvenih misijonskih kurzih Pr ,j rešetava vprašanje, kako misijone oskrbe s primerno zdravniško pomočjo.
Radio v službi misijonov.
V
Da radio lahko igra veliko vlogo misijonih in jo bo v bližnji bodočnosti >13 brž tudi igral, je umevno. Zakaj bi bile h** iznajdbe ljudem samo v zabavo, ko la|lK| vrše vzvišenejše, apostoljsko delo. Miši)® na otočiu Južnega morja so že v stiku P j, tom radia. Radio-postaja v glavni luki otočja je v direktni radio-zvezi z AvstraUJ ’ Samoo, Cook-otočjem, Salomoni. Novo b ledonijo, Novimi Hebrldi in Havajskimi ot® ' Misijonarji, ki so po več sto kilornet vsaksebi, sedaj potom radia občujejo. . veda ta radio-zveza ni v prvi vrsti v i® | jonski službi. A se dela na to, da bi nusll
jjneli svoje radio-postaje. Nemci so zamislili »osebno misijonsko podporno organizacijo >>Miva“; katere namen je z modernimi teh-"*cnimi sredstvi pomagati misijonom do večjega razmaha.
®aPtlstovski misijon v Jugoslaviji.
Med narodnimi manjšinami v Jugo-■aviji je precej Nemcev, deloma katoliča-°v. deloma protestantov. Kjer je kak Ne-“lec> tam so tudi razne protestantske sekte j,a delu, če jim količkaj kaže. Med našimi emci imajo ameriški baptisti svoj misijon, v Povojni zmedi so mislili, da jim bo šla PSenica bujno v klasje. Poslali so med nje vojega organizatorja misijona. Kakor pTavi 11,1 glasilo „Sein-dbote“ je našel, štiri male Protestantske občine, z enim samim „pri-lgarjem“. Da se misijon okrepi in razširi, 0 vsaki obstoječi občini poslali svojega »Pridigarja" in še enega potujočega misijo-aria, da bi ustanavljal nove občine. Vrhu J".Ka so za 1. 1928. votirali 1845 dolarjev '[‘■sijonske podpore. Vendar pa tožijo, da ni atega vspeha, kakor bi ga želeli. Podeželja učitelji baje ne puste otrokom obisko-jjl.niili nedeljskih šol. Ce jih obiskujejo, ji h °Pijo, namreč batine.
^ai imajo države od redovništva.
vj| O tem govore najprepričevalneje šte-Jke. Naj le nekatere navedem. V Švici p Ueuje 600 redovnih oseb 30.000 otrok, din vsestransko temeljite vzgoje te mla-n ne država letno prihrani okrog 2 milijo-frankov. Velikopotezno organizirana .Puška strežba nemškega redovništva pri-državi na leto približno 430 milijonov brj*• Ameriški katoličani vzdržujejo poleg q^zverskih državnih še svoje verske šole. jQ]rPSl° 2,300.000 mladine se vzgaja v teh st atl> ki so povečini v rokah redovnih se-Vrhovni državni vzgojni urad je zra-n na'- da stane državo vzgoja enega otroka da w 0 .°krog 100 dolarjev. Iz tega sledi, 23n •n.lU'an' prihranijo državi na leto nad lam. bilijonov dolarjev, samo s svojimi šo-^ 7’ za katere ona nima nobenega centa. (]r.t0 ie le materialni dobiček, ki ga imajo v-,ave od redovništva. Moralnega, solidne ni mogoče s številkami izraziti. Le
td* !Jalna st,atistika bi nam vedela pove-Pozn • v katoliških šolah vzgojena mladina Pov? e- '^žavam bistveno manj stroškov. Klinih0*3’ '<ot nna 'z brezverskih javnih šol. »Pirt te,Tnu pa se! države redovništva kot i?,,I,nVe. Toke“ otepljejo, jih preganjajo in iist,njaj°. Razni ,,patrijotje“ imajo pa polna 0 samostanskih trotih.
ei>ske za SV0j0 čast.
Vodip.6^ Švicarskih ženskih društev je v ločet,neni domačem časopisju objavilo od-v osehT°tes* proti zlorabljanju ženske časti °ne sebične namene in spodkopavanje
javne morale. Na njih nagoto po raznih ilustrovanih listih, brošurah, podobah, filmih lovijo svoje ribe in jih zastrupljene vračajo družbi, da šei druge okužijo. Vsaka poštena žena mora radi svoje časti in radi svojega naroda, ki se na ta način moralno zastruplja, proti temu odločno protestirati. Ženi taki barantavci z njenim mesom slabo uslugo delajo. Obenem so grobokopi naroda. Kajti narod je zdrav in močan le v toliko, kolikor je moralen. — Odmev tega protesta sei čuje že tudi med berlinskim ženstvom. Bog vedi, kdaj bo dosegel naše ženstvo. Potrebno bi bilo prav tako. Kar ženske tiče, mora reforma iziti iz žensk samih. Moški so take bitke še vedno izgubili. Seve. ženske tudi vsa odgovornost zaj dene, če se ne zganejo.
Če se moški osokolijo.
Da, če se moški osokolijo in organizirani javno pokažejo svojo vero, to nekaj izda. Ko so ob priliki chicaškega evharističnega kongresa v večernem mraku ugasnili električne žarnice in je 200.000 samih mož prižgalo sveče, ter zapelo evharistično himno, da je noč trepetala, je bil to prizor, ki je na navzoče napravil najmočnejši vtis. Sličen prizor je bilo videti na zadnjem evharističnem kongresu v Sy-dney v Avstraliji, v takozvani „moški noči", ko je 100.000 samih mož klečalo pred Evharističnim kraljem in molilo svojo uro. Tudi ta prizor je bil, kakor vedo povedati očividci, po svojem vtisu krona kongresa. Nedavno tega pa je bilo takega mogočnega prizora priča belgijsko pomorsko mesto Antwerpen. Ogromna armada 125.000 zavednih Belgijcev se je pomikala v procesiji po ulicah starodavnega mesta. Niso bili samo moški, bilo je morda več mladine obojega spola, ker je bila pred vsem mladinska manifestacija. A najgloblji vtis je napravila skupina dvanajst krepkih mož, ki so nesli na ramah orjaški križ z napisom: „Na naših ramah nosimo Križanega nazaj v človeško družbo,." Kdaj se bodo naši možje tako osokolili in nam nudili tak di-ven prizor po ljubljanskih ulicah. Videli smo Orle in lepo jih je bilo videti. A mi bi radi videli tudi naše može, armado naših mož — apostolov.
Katolicizem v Bolgariji.
V Bulgariji je 62.000 katoličanov. Med temi jih je 24.000 latinskega obreda, 14.000 pa grško-slovanskega. Prvi imajo dve škofiji, Ruščuk in Sofija-Plovdiv. Drugi imajo svojega škofa s sedežem v Sofiji. V škofijah latinskega obreda je večina duhovščine redovnikov, v ruščki škofiji pasijonisti, v sofijsko - plovdivski kapucini. V vzhodnoslovanski škofiji je večina svetnih duhovnikov, le nekaj asumcijonistov.
B. Redovni.
Iz domačega kota.
Z veseljem, kakor vsako leto. smo pričakovali božičnih praznikov. In bili so veseli. Še od drugod je pljuskalo božično veselje v samostan potom radija. Samo uredniku P. Hugonu je bilo ogrenjeno. Tik pred sv. večerom je dobil poročilo, da so mu oče nevarno zboleli. Ker so bili že v 91. letu, ni bilo več dosti upanja, da bi ozdraveli. In res so na dan nedolžnih otročičev ugasnili, kakor sveča, ki ji je zmanjkalo olja. Na starega leta dan jih je na sv. Gori nad Litijo zraven matere pokopal. Naj se jih bravci malo spomnijo v molitvi.
Na Brezjah je bil 28. dec. preoblečen za samostanskega tretjeredmka Jožef Šer-bel iz Maribora. Dali so mu samostansko ime Fr. Amand. Dva dni pozneje pa je bil v ljubljanski samostanski kapeli prejel redovno obleko samostanskega tretjerednika Anton Rodajč iz Gornje Lendave v Prekmurju. Dobil jei samostansko Ime Fr. Teo-dorik. Upamo, da mu bo še več drugih prekmurskih mladeničev sledilo, ne le za brate, ampak tudi za klerike. Oče Prekmurcev, naš dobri prijatelj poslanec Klekl gotovo nobenemu svojih rnartiniščnikov ne bo branil v samostan. Morda se nam bo potem lažje posrečilo v Prekmurju urediti samostan, kjer je toliko dobrih in vnetih tretjerednikov:
Na novega leta dan zvečer je društvo sv. Bonaventure naših bogoslovcev v samostanski obednici priredilo lepo akademijo, ki pa mi veljala novemu letu, kakor je navidezno kazal program. Predsednik društva in slavnostni govornik, P. Frančišek se je po prvi glasbeni točki postavil pred našega samostanskega predstojnika, bivšega provincijala P. Angela Mlejnik in mu v izbranih besedah častita! k 40 letnemu jubileju lektorstva na domačem bogoslovju. To je bil povod tej akademiji, s katero ga je društvo in samostanska družina presenetila. Vrstile so se še razne deklamacije, glasbene točke in čestitke. Eden bogoslovnih lektorjev ga je pozdravil v imenu lektorskega zbora, preč P. provincijal Dr. Re-galat pa še posebej v imenu provincije. Krona akademije je bila pismo preč, P. redovnega generala, ki je jubilantu poslal posebno pohvalo in blagoslov. Malo jih je v celem redu, da bi v tej službi toliko let vstrajali. Daši so bile jubilantu v tej dolgi dobi ponovno poverjene vse častne službe provincije in je bil poleg tega od P. generala že trikrat poslan druge provincije vi-zitirat, se ni nikoli odpovedal šoli. Njegova zasluga je, da so zadnja desetletja slovenski frančiškani začeli pohajati na razna vseučilišča, študirat doktorat modroslovja in bogoslovja. On sam je po lektorskem izpitu pred škofijsko komisijo odšel v Gradec, kjer se je pri oo. dominikanih teme-
ljito izobrazil v modroslovju in bogoslovju. Od strani reda mu je bil že pred leti dan naslov jubilejnega lektorja bogoslovja, s pravicami doktorja. Bog daj, da bi v službi lektorja in rektorja domačega bogoslovja obhajal še zlati jubilej!
Sv. Frančišek med Japonci.
Zadnjič smo poročali o Frančiškovem „dnevu" za paganske Japonce v Saporo-Naknadno smo izvedeli, zakaj ima naš sveče ne samo med tamkajšnjimi kristjani, ampak tudi med pagani vedno več častiv-cev. Zasluga za to gre nemškim frančiškanom, ki imajo ondi več cvetočih misijonov. Ti so izdali znano Joergensenovo „Življe-nje sv. Frančiška" v japonskem jeziku. Kakor poroča apostoljski vikar Msg. Reiners, S. V. D. je ta knjiga pravi misijonar, k* snubi paganske duše za vero takih lepih D vzvišenih značajev, kakor je serafinski ubošček.
Rajni in novi škofje našega reda.
Kolikor nam je zaenkrat znano so prf' teklo leto umrli sledeči naši škofje: Serafi" Cimino, bivši general našega reda. Ko1 nadškof je bil najprej poslan za nuncija v Mehiko. A boljševiška vlada ga je izgnal"' Umaknil se je v Ameriko. Nato je bil določen za apostoljskegia delegata v Peru K" je bil na potu v Rim, da poroča sv. očeh1, je na morju umrl. Njegovo truplo so Pre' peljali v rojstni' kraj Capri, kjer je bil P°' kopan. — V Draču v Albaniji je umrl tamkajšnji nadškof Msg. Franc Melchiori.
F. M. Pokapali so ga v frančiškanski cerkv v Skutari, ki je njegovo delo. Bil je aP°l stoljsiki mož. S posebno vnemo je širil me. albanskimi katoličani III. red. — Na Kit"*' skem je umrl apostoljski namestnik Ms^ Odorik Tcheng, O. F. M. Bil je eden tis** šestih škofov domačinov, ki jih je sv.
1.	1926. v Rimu sam posvetil. Mitra mu J bila mučeniška krona. Njegov novi vik"' rijat Puchi, v provinciji Hupe, je bil PraVje boljševiško gnezdo. Vse misijone mu L vojaštvo zasedlo. Ko se je kot škof vrt iz Rima, ni mogel v svoj misijon. Po k° j čanl revoluciji sei je z vsem ognjem obnovljenja opustošenih misijonov. A Pre . no jih je dvignil, je omagal. To je že driu onih šestih škofov domačinov, ki je urn • Novoimenovani so sledeči: Msg. Rafael" . gelj Palazzo, O. F. M. in Msg. Florerm Tessiatore, O. F. M. oba na Kitajske'. Dalje Msg. Edvard Herberhold, O. F. M- s Santarem (Brazilija), kot pomožni Šk<1 pravico nasledstva, Msg. Kolumban DreV ’ O. F. M. doslej apostoljski namestnik karijata ob Sueiškem prekopu je bil I>?vi-v nadškofa in imenovan za apostol jsk delegata v Indokimi. Za upravitelja oW Ijene nadškofije na otoku Rodu je bil m

^ovan tamkajšnji apostoljski prefekt P. Am-hrozij Acciari, 0. F. M., ki bo v bližnji Pfihodnjosti povzdignjen v nadškofa.
Sfebrni jubileji znamenitega frančiškana.
Edem najznamenitejših živečih frančiškanov, Dr. P. Avguštin Gemelli, rektor Milanskega vseučilišča presv. Srca Jezusovega, je obhajal svoj srebrni redovni ju-0llei. Prvotno je bil zdravnik po poklicu in socialist po prepričanju. V Lurdu se je spreobrnil, ko je bil priča nekega čudeža, j^opii je v frančiškanski red in postal duhovnik. V samostanu se je temeljito izobčil v bogoslovnih in modroslovnih vedah. ^ svojimi učenimi spisi je kmalu zaslovel Proko mej Italije. Po raznih mestih jei predaval o Lurdu in branil lurške čudeže, ka-tetre je nekdaj sam pobijal. Napravil je iz-Dlt za profesorja na državnem vseučilišču v Turinu. A trajno svoje stolice ni zasedel, dokler ni zamislil velike misli, v Milanu vstanoviti katoliško vseučilišče, ki je da-J\es že dejanje in on njegov najvišji predstavnik ali rektor. Vseučilišče presv. STca pzusovega je državno priznano in se od do leta lepše razvija. Sv. oče se je d? neki priliki izrazil o njem, da je punčica "fsrovega 0česa in srce italijanske kato-'ske akcije. A tudi njegovega očeta P. Ge-Mellija visoko ceni. Kot stalni predsednik odbora za takozvane ..socialne tedne“, ki so Italiji sedaj na dnevnem redu, je njegov zaupnih glede pokreta katoliške akcije. Kot specialist v skrivnostnih pojavih raznih ta-"Ozvanih mističnih oseb, je bil že ponovno P°slan na lice mesta, da vidi, kaj je na tvari. Tudi znano Terezijo Neumann v Jvornetrsreuthu je v njegovem imenu obiskal, k j1 njegovo izjavo ji je sv. oče poslal svoj
^°va kongregacija frančiškank.
., Številne ženske kongregacije' franči-so dobile novo sestro. V znanem Ver-adles-u blizu Pariza je bila nedavno ustavljena nova kongregacija ali redovna fužba sester frančiškank z imenom „Po-oonice Marije Srednice". Njen prvi namen , Javno češčenje preblažene Device Marije, uKi namen pa podpirati duhovščino v duš-ein pastirovanju delavskih slojev, zlasti po .tts^liskili središčih in velemestnih dclav-»krajih. Znano je, da je to- notranje-2a?llonsko polje eno najbolj zanemarjenih. nr!° ni	da se med temi samim sebi
ppuščenimi delavskimi masami najbolj širi tun- rn' Paganizem. Take kongregacije bo Pri nas vedno bolj potreba. Tvorila bi s hp med duhovščino in delavstvom, ki si haj stojita nasproti kakor dva sosednja Mt-telina.
Bele sestre in kitajska revolucija.
c« Naše bele sestre frančiškanke imajo 10 na Kitajskem 40 redovnih hiš s 561
sestrami. Revolucija tudi njim ni prizanesla, čeravno so po svojih bolnišnicah negovale žrtve revolucije in požrtvovalno lajšale drugo gorje, ki je nosi in pusti vsaka vojna za seboj. Boljševiki-študenti, ki so sejali seme te revolucije, so napadli štiri njih hiše, eno ravno na sveti dan lanskega leta. Prizadejali so sestram mnogo strahu in škode. A so jo tudi sami skupili. Kristjani tega niso izza kakega plota gledali, kakor bi v takem slučaju najbrž pri nas. Spustili so se z njimi v boj in jih pošteno naklestili. Dotični apostoljski namestniki so se pritožili pri vladi in zahtevali odškodnino. A krajevni oblastniki so zagrozili, da bodo v tem slučaju podpirali zahtevo Študentov, ki hočejo odškodnino za batine, ki so jih od kristjanov dobili. To je sicer čisto kitajska pravica, vendar so zaenkrat škofje umaknili svojo zahtevo po odškodnini, da revo-lucijonarnih duhov še bolj ne razburijo.
Biser lil. reda.
V gradu Ratzoetzu (Racec) na Tirolskem so zadnjega decembra obhajali obletnico smrti vzornega tretjerednika Franc Augusta Mac Nutta. Bil je prvotno anglikanske vere. Kot tajnik je bil prideljen ameriškemu poslaništvu v Carigradu, pozneje pa v Madridu. A je izstopil iz državne službe in šel v svet, katerega velik del je prepotoval, da preštudira razmere in vere. Na veliki četrtek L. 1883. se je v Rimu spreobrnil. Naslednjo veliko nedeljo ga je sv. oče Leon XIII. v sikstinski kapeli sam obhajal. Nato ga je veliki kardinal Ram-polla vzel v svojo službo. Postal je, dasi la-iik, papežev pravi komornik. V njegovi hiši so se zbrali največji takratni duševni junaki Rima. Marsikaka diplomatična nit se je pri njem spletla in razpletla. Leta 1903. je kupil zgoraj imenovani grad na Tirolskem in se tja preselil. Kot sin sv. Frančiška je ondi postal moški posnetek sv. Elizabete, matere ubogih. Cele procesije teli so se vrstile v grad in iz gradu. Za prc-novljenje nagrobne bazilike sv. Frančiška, ki je bil njegov patron, je prispeval veliko vsoto. Frančiškov duh, katerega je bil prežet, se je posebno lepo kazal v njegovi dolgi mučni bolezni. Ponovno je bil operiran. Z občudovanja vredno potrpežljivostjo je prenašal bolečine. Zadnji dve leti je za gotovo vedel, kedaj približno bo moral umreti. Šel je v mesto in si dal pri nekem mizarju pomeriti rakev. Tudi nagrobnik si je naročil. Starega leta dan 1927. ga je sestra smrt rešila. Ljudje so od blizu in daleč vreli v grajsko kapelo, ki jo je on dal dozidati in tam so videli brata Frančiška v tretjeredniškem habitu ležati v naročeni rakvi. Iz kapuce mu je gledal od bolezni izžet, poveličan obraz. Biser, ki ga je bil sv. Frančišek lahko vesel.
0 .
k
P. HUGO:
VPRAŠALNI KOTIČEK.
1.	V „Cvetju“ sem brala, da so došle nove sestre »Frančiškanke Marijine Misijonarke.“ Dolgo že je moja srčna želja, da bi šla v samostan k takim sestram, ki delujejo v misijonih. Odgovorite mi, prosim, če bi mogla biti sprejeta kot agrega* tinja. — Tretjerednlca P.
Da, sedaj imamo med nami misijonske sestre po poklicu, to je take, katerih prvi in glavni namen je delo v misijonih in za misijone. Potrebna nam je bila taka ženska redovna družba. Slovenija, zlasti bivša Štajerska, je prava zakladnica ženskih redovnih poklicev. Po celi Jugoslaviji in v vseh redovih in redovnih družbah dobiš Slovenke. Med njimi je mnogo takih, ki čutijo v sebi misijonski poklic. Toda le nekaterim se je skozi diuge redovne družbe posrečilo doseči ta vzor. Drugim je misijonski poklic polagoma zamrl, ker ni bilo nikogar, ki bi njegovo iskro razpihal v plamen. Sedaj imamo za to domače ognjišče. Prepričani smo, da mu je usojena lepa bodočnost med nami in bogata žetev. Ne varamo se, če trdimo, da svita naši domovini nova, ženska misijonska doba. Upam, da ste o novi misijonski družbi vsaj deloma že poučeni, ker pravite, da bi radi postali njena agregatinja. Ako ne, nabavite si knjižico ..Misijonska ustanova11, ki jo dobite od predstojništva Frančiškank Marijinih Misijonark. Cena po pošti 6 Din. Prav tja se obrnite po nadaljna pojasnila glede sprejetja. Pišite: Častita g. M. Frančiškank Marijinih Misijonark, G or upov a ulica 17, Ljubljana. Pišite kar slovensko.
2.	Jaz imam tri gimnazije. Ker stariši niso mogli več zame plačevati, sem moral pustiti učenje. Napravil sem trgovski kurz. A vedno me še veseli, da bi postal duhovnik. Ali mi veste povedati, kako in kje bi mogel nadaljevati svoje študije In priti do svojega vzora? J. B.
Vaša zgodovina se pogostokrat ponavlja. Tudi za take pogrešamo primernega zavoda in sklada. Ko bi bilo to v Nemčiji, Franciji, Ameriki, bi Vam vedel sveta. Tam že imajo zavode za takozvane zapoznele poklice. V Ameriki benediktini v Atschisofl. Kans. vzdržujejo tak kolegij. Začasa mojega tamkajšnjega bivanja je študirala v njem po starosti jako pisana družba. Najmlajši kandidat je imel 18 let, najstarejši pa 60-Tam sem dva Slovenca spravil notri. Eden, ki je imel kolegij ali ameriško gimnazij0 že za seboj in bil takrat bančni uradnik, je danes v bogoslovju in bo imel, ako Bog da, čez kaki dve leti novo mašo. Drugi, ki ima le našo ljudsko šolo In je tam mora; v tovarno, je izvršil nižjo gimnazijo in je sedaj kot frančiškan v novicijatu. Tam bi se Vam dalo pomagati. Tu, kakor rečeno, Vam ne vem sveta.
3.	V litanijah na čast sv. Mali Tereziki berem tudi prošnjo: Sv. Terezija žrtev za duhovnike. Kaj to pomeni? — P. T.
To pomeni da je ta sv. Mala Cvetka veliko svojih tihih samostanskih žrtev darovala v ta namen, da bi Bog obudil svoji cerkvi veliko duhovniških poklicev i*1 da bi ti služabniki božji, zvesti svojemu poklicu z apostoljsko gorečnostjo delovali. ter tako veliko duš rešili. Koliko take plemenite duše s svojimi tihimi žrtvami lahko store za razširjanje kraljestva božjega in v resnici store, to bo šele sodnji dan popolnoma očito. Mnogokrat je vspeh takih žrtev že tudi očiten. Veliki nemški socialni apostol škof Ketteler, ki je bil prej advokat, je po takih žrtvah neke skromne redovnice, ki je imela v samostanu krave v oskrbi, postal duhovnik in škof. Ko je kolebal in se boril za svoj duhovniški poklic, je videl pred .seboj redovno sestro, zatopljeno v tiho molitev. Notranji glas mu je dejal: Glej tale moli zate, da premagaš vse težave! SkleP postati duhovnik je bil storjen. Živo si je vtisnil podobo te redovnice v spomin. K° je pozneje kot škof maševal v nekem ženskem samostanu, je med obhajanjem pred en° kar obstal. Bila je tista, katere podobo je imel vedno pred očmi, ker mu je izprosila duhovniški poklic. Pred slovesom so 'ga sestre prosile blagoslova. On vpraša, če s° vse skupaj. Prednica pravi, da vse. Pogleda, a znanega obraza ne vidi. Ena šepne-Sestre .Jtravarice11, še ni. Da še njo poklicati. In prav ona je bila. Iz pogovora z nJ° zve, da svoje nizko delo in svoje molitve opravlja v ta namen, da bi Bog dal svol* cerkvi dobrih, gorečih pastirjev. Zadosti je zvedel. Da bi se po zgledu sv. Male Cvetke le veliko takih duš našlo in klici o pomanjkanju duhovščine kmalu ne bodo vec tako glasni.
4.	Zadnjič me je neki mašni strežnik bolj v svoji otroški radovednosti kot resn° vprašal, če Imajo strežniki kake odpustke, ko ministrirajo. Jaz sem vprašanje resn vzel In bo morda prav, če nanje javno odgovorim. Ali tedaj dobijo ministranti v sv op službi kake odpustke?
Lahko bi jih dobili, če bi bili udje bratovščine cerkovnikov in ministrantov-Da, tudi taka bratoščvina obstoja. Za zaščitnika ima sv. Janeza Berhmansa. In še ce iz jugoslovanskih tal je pognala. Ustanovil jo je jezuit P. Vincenc Basile. Videl je, da >
cerkovniki in ministranti pri oltarju ne obnašajo vedno tako, kakor bi se spodobilo. To mu j« navdalo misel ustanoviti zanje posebno bratovščino. Bratovščino je papež ^ij IX. 21. septembra potrdil in jo obdaril s sledečimi odpustki: 1. Popolni odpustek ua dan sprejetja in pet nedelj pred bratovskim patronom v spomin pet let, ki jih je 011 v redu preživel. 2. Nepopolni odpustek 100 dni za vsakokrat, kadar strežejo pri sv. maši, ali lepo pokleknejo, aU se sploh spodbudno v cerkvi vedejo. Drugod je ta bratovščina precej razširjena. V Ameriki n. pr. je po vseh dobro organiziranih župnijah vpeljana. Ima tudi svoje glasilo. To se na dotičnih strežnikih tudi pozna. Lepše sc obnašajo kot pri nas in vse vzvišenejše pojme imajo o svoji službi. Fisavcu tega °dgovora se je primerilo, da je strežnik po sv. maši odločno zavrnil vsak dar. Iz njegovih besed je zvenelo: Sramotno bi bilo zame, če bi za to častno opravilo kaj SDrejel. Ali ne bi bilo dobro, da bi tudi pri nas vpeljali to bratovščino, kjer se je rodila?
0
ŠE ENKRAT NA DELO ZA CVETJE.
Radovedni smo bili, kaka bo sodba o prenovljenem ..Cvetju". Glasovi, kolikor "b je doslej prišlo do nas, so ugodni. To nam je vlilo novega poguma. A ml bi rajši V|dell, če bi bilo to priznanje bolj realno, v podobi dežujočih oz. snežečih novih naročnikov. V tem oziru se pa doslej ne moremo posebno pohvaliti. Nekateri voditelji 111. reda so res takoj poprijeli in tem moramo dati javno čast. Prvi, ki je poslal 18 novih naročnikov je bil novi tržiški župnik g. Vovk. Kmalu za njim se je oglasil Roditelj kamniškega okrožja III. reda. P. Matej Vidmar, ki je doslej nabral 70 novih, ■tesebno nas je razveselilo, ko smo od mil. ljubljanskega gospoda prošta in prelata podreja Kalana dobili naročnino za 11 revnih udov III. reda ljubljanske skupščine. Ko vsi z isto vnemo in požrtvovalnostjo delali, bi bili kmalu vseh finančnih skrbi rejeni. Ce ne pojdejo takoj na delo, se bomo morali pač ravnati po hrvatskem pregovoru: "telo novaca, malo muzike. Vendar nočemo takoj obupati. Nekdo nas je tolažil s tem, aa se Slovenec samo pri glažu hitro razgreje, drugače je pa treba s kovaškim mehom Va,tj pihati, posebno, če se mu hoče vzbuditi apetit po duševni hrani. Zato še enkrat n če bo treba še večkrat: Na delo za „Cvetje“!
Vi ne veste, koliko ta reč stane. Enkrat smo v Ameriki od neke pobožne duše b°bili star, raztrgan In zamazan molitvenik, ki se ji je bil zelo priljubil. Prosila je, ,a bi ga ji znova tiskali, da bo rada povrnila stroške. Žena je mislila, da več kot dolarjev ne bo. Take pojme Ima najbrž še marsikdo^ Ali veste koliko bo „Cvetje“ 'j' tein obsegu stalo, ko bo letnik zaključen? Nič manj kot 180.00« Din. Če ostane pri bri tem številu naročnikov, to je 9000 in če bodo vsi ti plačali kar so naročili, bo ”aročnina znesla 135.000 Din. Odkod naj vzamemo ostalo? Edin izhod je ta, da se šte-do naročnikov pomnoži, ne za par sto, ampak za nekaj tisoč. Na kake nagrade pl-Sateljem, kakor jih dajejo drugi listi, sploh ni misliti. Spričo tega bo vsak razumel, Žakaj tako dregamo, naj se hitro In v velikem obsegu začne z nabiranjem naročnikov, 'tezumel bo pa tudi, zakaj za razne zadeve osebnega ali krajevnega pomena nimamo Vellko prostora. Vsaka vrsta nam vzame 5 Din, za katere ni kritja.
. Vsem, ki še niso poravnali stare naročnine v tej številki, prilagamo opomin s gekoni. Ako v teku enega meseca naročnina ne bo poravnana, se jim bo s tretjo ‘■tevilko list ustavil. Dolg in dolžnost ga plačati pa ostane, ker s tem upravništvo ''kakor ne misli čezenj križa napraviti, kakor morda kdo misli. .Pri tej priliki bodi Povedano onim, ki smo jim ponovno priložili ček, a so se med tem že prvega po-*'U*IB, naj ne mislijo, da smo jih hoteli ponovno tirjati. Storili smo to zato, ker se j;uk rad kam založi in s tem naročnina odloži, pa zato, da bi ga komu drugemu Iz-°clli in mu s tem olajšali naročbo.
Da pri vsem delu za „bohlonaj", ki je naše plačilo, ne pridemo v kake denarne n“j.re*e, je nujno, da voditelji takoj mobilizirajo svoja tretjerednlška krdela In jih 'sijejo na lov za novimi naročniki. Vsak član in vsaka članica naj sklene, da hoče “inianj enega novega naročnika dobiti. Za posamezne je to dosti malo, za celoto a vse. Denarno vprašanje bo rešeno. Za zaupnice smo voditeljem poslali nabiralne na Pr°simo. naj jih nemudoma razdele. V sladkem upanju, da bomo kmalu polne azai dobili, kličemo: Naprej, v čast in slavo sv. Frančiška!
Uredništvo.
H 4
DOPIS.
Iz Ormoža. Naša III. redniška skupščina je imela na praznik brezmadežnega spočetja Marijinega lepo in ganljivo slovesnost. Zjutraj je bilo skupno sv. obhajilo-popoldne pa je bil blagoslovljen nov koviinast III. redniški križ, delo g. Kagerja v Mariboru. Cerkveni govor pred blagoslovom je vseboval v glavnem te misli: Brezmadežna in križ sta v tesni zvezi. Saj je sv. Oče Pij IX. ob proglašenju verske resnice brezmad-spočetja pokazal na križ in Kristusovo zasluženje na križu. Marija pod križem uč tr-etjerednike, da nam bodli križ opora in pomoč v življenju, tolažba ob smrti in slava v večnosti. Blagoslov je izvršil preč. g. zlatomašnik m s gr. P. Bernard Polak. P° petih litanijah, ko je vsa cerkev navdušeno pela, so polpžili križ na blazino in član' in članice so prihajali poljubovat križ. Križ je stal 1500 Din in je skupščina v 1 let11 skoro že vso vsoto zbrala.
PRIPOROČILO V MOLITEV.
Rajni udje III. reda.
Skupščine sv. trojiškega okrožja.
Sv. Ana : Cecilijana Lorbek M. Kurnik. — Apače : M. Zadravec biser. jub. pri Sv. Ani. — Radgona: Ter. Leber, M. Kocbek. — Sv. Križ: M. Muršec. "j Sv. J uri j na Ščav.: Franc Breznik, M. Lapi, Neža Strajnšak, Jožefa Štuhec t Prl Sv. Trojici, mati domač, župnika, El. Horvat, M. Jurtela, Jožefa Wambergar, TereP3 Hraovec, Neža Repič, M. Strančič, M. Domanjko, Ana Graber, Neža Mulec. M. Klobas3-Ter. Holc, M. šijanec, Frančiška Kolbl, M. Androšič, Frančiška Slana omož. Gregorec M. Andrašič, Ana. Graber. — Sv. Peter v Gor. Radgoni: Tereza Ojnik, M-Klanski, Tereza Štefanec, ML Nedog, Ana Potočnik, Mihael Weis, Anton Strniša, 'j' Polenšak : Urša Šegula, M. Vojsk, M. Poznič, Simon Tobijas, Janez Petek, M. Pio*11' Kat. Lajh, Ivan Šešerko, El. Sok, M. Petek, Rozalija Neld, Ivan Kranjc, M. Kranjc. "" Sv. Rupert : Julijana Zavec jub., Ter. KronvogI, El. Rojs, Ml. Benko, Roza Stiper. Sv. Lenart v Slov. gor.: Gera Zemljič jub., Ivana Nudi, Genov. Lorber, A’13 Kramberger omož. Štrucl, M. Rozin, M. Bračko, Neža Krambergar. — Sv. A n to3. Marija Stelcan. — Sv. Trojica: Jožefa Trojnko t pri Sv. Lenartu, Ter. Mulec T ' Ptuju, Ivana Škof, („Holobar“). — Vurberg: Ter. Poštrak, M. Kranjc, Urša Stig3. M. Kranjc, Ter. Poštrak. — Sv. Bolfenk: Liza Potrč. — Sv. Benedikt: N3' rija Pučko, Ana Klobasa omož. Toš. — Sv. Jurij v Slov. gor.: Alojzija P ček, M. Habit, Frančiška Kaučič, Jožefa Kokol, Matija Polanec, Matija Gungl, Ba’ ‘ Kurnik, Franc Ribič, Anton Belci, Zefa Polanec, M. Špindler, M. Majer, Peter Lorbe’ Jožef Majer, Kat. Fanedl, Frančiška Brezner, Elizab. Škrget, Jurij Pesi. — Sv. A3 draž v Slov. gor.: Gera Požeger, M. Majerič, M. Kovačič, Vincenc Fras, Nez>K| Hrnja, Alojzija Kovačec, M. Gril, Anton Kocbek, M. Koren, M. Slekovec, Marija Gr_ M. Ploj, Ana Horvat, Urša Lovrec, M. Pučko. — Mala Nedelja: Veronika B03", novec. — Središče: Ter. Rajh. — Slov. Krajina: Tišina: Helena Vreč; Frančiška Vrečič. — Beltinci: Marija Miholič, Martin Balažič. — Bog o j D1®] Tereza Kiizma, Kat. Juha, Magda Lovrenčič, Ana Toplak, Štefan Ošlaj. — Gre’ sovci: Štefan Horvat, Manka Hrebrica, Ana Gobar, Ana Antolin, Aga Tratnik, A3 Dominiko, Klara Rožman, Ana Tompa, Ana Denža, M. Jakšič, Ana Žabot, M. LeP^ Ana Dominiko, Klara Rožman, Ana Horvat, Helena Graj, M. Ficko, Magda Rus, Mar’ Sarjaš, Ana Magdič, Ter. Horvat, M. Antolin, Kat. Žalig, M. Gruškovnjak, M. Nov31; Kat. Jerebic, M. Tkalec, Mu Horvat, Ter. Horvat, Ana Kocet, Matjaž Sobočan, A3 Špolar, Ana Perša, M. Haklin, Maura Šabot, Ana Hanc, Ivan Prša, Veronika Len3 ■ Kata Ltitar, Ana Kreslin. Ana Nčmet, Marijanka Šabot, Kata Matjašič, Ana Far*3 ' Juljana Tot, Štefan Mrin, Manka Sobočan, Aga Eug, Ana Horvat, Klara Diih, Kata Ze kovič. Ana Horvat, Jožef Djura. M. Marič, M. Ritlop, M. Samec, Bara Pal. Barba lop, Ana Sraka, Verona Balažič, Ana Džura, M. Kozijan, M. Cigan. Žura Benkovič ' Dol. Lendova: Marjeta Kiihar, — Turnišče: Ana Vitez, Barba Ritlop. K3 Tbmar, Istvan Sobočan, Ana Maruša. Barba Diih, Magd. Piičko, Agata Režonja.
Dva dijaka priporočam v molitev, da bi si izbrala pravi poklic.
Ivan Krečič, tretjerednik-