89 Ocene Božidar Svetek, Ustvarjanje svetlobe: Optic ˇna podoba glasbe Ljubljana, Slovenska filharmonija, 2014 (199 str.) Franc Križnar franc.kriznar@siol.net V tradicionalni seriji knjižnih izdaj in njene dostopnosti v elek- tronskem mediju našega osrednjega državnega simfoničnega orkestra in edinega poklicnega pevskega zbora – Slovenskega komornega zbora Slovenske filharmonije – je izšel knjižni pr- venec avtorja Božidarja Svetka z naslovom Ustvarjanje svetlobe in podnaslovom Optična podoba glasbe. Kot je Svetek že pred časom napovedal, se bomo »[…] nekega dne glasbe lahko do- taknili […]« in zdaj v svojem knjižnem prvencu v slovenskem jeziku v tej smeri tudi nadaljuje. V besedi in številnih barvnih slikah zasebni raziskovalec, ino- vator in vizualni umetnik pojmuje podobo glasbe kot umetno- sti, ki združuje tehnologijo in človeške čute. Potem ko je leta 1996 patentiral lasten postopek za vizualizacijo zvočnega do- godka, je bil prisoten na številnih domačih in tujih intermedi- jalnih in multimedijalnih manifestacijah, ki so tako ali drugače povezani z glasbo, likovno umetnostjo in tehniko. Saj Svetek še vedno lahko s pomočjo računalnika kot svojevrstnega inštru- menta zaigra barvno vsebino vsakega glasbenega dela. A to še ni vse, saj imajo avtorjeve vizualne podobe še vrsto terapevt- skih, ekoloških, arhitekturnih in drugih potencialov. V tem kar najbolj organskem in nenehnem povezovanju zvoka in slike s predhodno uveljavitvijo sodobne računalniške tehnologije Svetek prenese vse tovrstne »klasične« izkušnje v nov medij. T o zdaj opiše še v tisku ter s tem tudi na tak način nasprotuje ne- nehnemu napovedovanju in obljubljanju odmiranja tiska kot najstarejšega in še vedno najbolj popularnega medija na račun tako opevane elektronike. Zato pa mu je založnik omogočil objavo številnih sicer statičnih, zato pa koloriranih »optičnih podob glasbe.« Tako lahko avtor z novim inštrumentom, in 90 manifestacij, kot so npr. Slovenski glasbeni dnevi, projekcij in predstavitev v Evropi in ZDA. Zanje je dobil tudi najbolj od- mevno medaljo »Franza Kafke« v Pragi leta 1998. Po Svetkovih dosežkih, ki so zdaj natančno opisani tudi v knji- gi, se tako glasbi ponuja nova poustvarjalna izrazna oblika, do- stopna vsakemu posamezniku. Poleg tega lahko zdaj glasbo ne le poslušamo, ampak tudi gledamo in o njej beremo. Gre za njeno filmskost. Ta odpira nove koncepte in estetske razsežno- sti, združene v dveh človeških imanencah v enotnem časovno- -prostorskem trajanju. Urednik, tehnični urednik, oblikovalec, stavec in lektor je bil Jonatan Vinkler, delo pa je izšlo v 500 iz- vodih v založbi Slovenska filharmonija. sicer računalnikom »zaigra« barvno vsebino prav vsakega glas- benega dela. T o je praktično dokazal že z vizualizacijo orgelskih improvizacij organistov Primoža Ramovša in Maksa Strmčni- ka na prvih Svetovnih glasbenih dnevih ISCM, ki so se odvijali pri nas v letu 2003. Tako je vizualiziral ozvočena dela sodobnih tujih skladateljev Bolgara Vladimirja Djambazova, Španca Di- eza Consuela, Italijana Roberta Filoseta in Romuna Octaviana Nemeskuja, popularni Mozartov Rekvijem in glasbena dela na- ših skladateljev Lojzeta Lebiča (Queensland Music), Janija Go- loba, Pavla Mihelčiča, Alojza Srebotnjaka, Iva Petrića, Tomaža Habeta, Marka Mihevca, Nenada Firšta in drugih. S svojimi dosežki je bil Svetek redni gost vseh večjih glasbeno-likovnih Božidar Svetek, ustvarjanje svetlobe: OptiËna podoba glasbe