CENA900din - Leto XLI -št. 72 Kranj, torek 20. septembra 1988 GLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Na devetem teku po Udin bor-p štu je v soboto v organizaciji Jj ŠD Kokrica, sekcija za rekreacijo, spet vzorno organizirala ta tek. Nastopilo je okoli tristo tekačev in pripadnikov JLA. — Foto: F. Perdan /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske v središču pozornosti Reševali ribe, zastrupili otroke Pred časom so v Kranjski Gori spustili ogromne količine fekalij neposredno v »prvo cono« vodnega pitnega zajetja; kmetje pod Molom, neposredno nad vodnimi zajetji pit-Ue vode za tisoče prebivalcev, brezskrbno po-SlPajo po planinah na tone umetnih gnojil; Ui velike epidemije hepatitisa med otroci v ?ftdnjih nekaj letih na Javorniku; Železarna •1° spustila mulj iz akumulacijskega jezera po j^toku Javornik in svinjarija, hujša od najhujše gnojnice, je zastrupila pitno vodo in tisoč otrok in njihovih staršev (število obolelih je desetkrat večje), je iskalo zdravnico pomoč zaradi — griže... Kaj nas še čaka? Resnici na ljubo: virusi salmonele, shigel-|e in hepatitisa zanesejo v vodo izključno le •ekalije iz greznic ali kanalizacije in ne akumulacijski mulj, ki ga železarna rutinsko, taku kot pred sto leti, spusti po vodi navzdol. *sakdo, ki premore trohico ekološko-estet-skega čuta, se mora zgroziti, ko vidi občasno kanalizacijsko brozgo, ki se vali v dolino. A to je pač tam nekje v rovtah, bogu za hrbtom... < Fekalne vode so prišle iz neke neugoto-v'jene greznice; iz rovtarskih hiš ali graničarske karavle, to je pač nesporno. Delavec, M jt* v dobri veri, da dela prav, zaprl vodo- vodno pipo, ko je videl nemogočo brozgo, je s tem nehote zaprl tudi dotok klora. Ni vedel, da so se nekje pač znašli in v črni izpust usmerili fekalije; ni mogel vedeti, da bo tisoč ljudi bruhalo, otroci pa v zdravstvenem domu jokali od bolečin. Zanimivo in za naše razmere prav karakteristično je, da so žeiezarji že pred izpustom pravočasno opozorili le ribiče, kaj več pa že po tradiciji ne. Saj — le kdo bi pa pričakoval, da bodo fekalije iz greznic zašle v dotrajani in zastareli vodovod? Tako pa ja delamo že desetletja in desetletja! Zakaj pa bi akumulacijo praznili na licu mesta, ko pa voda po potoku vse odnese in je najkasneje po sedmih kamnih spet čista? A žal ni več čista, niti po sto kamnih več ne. Meni je vseeno, kdo me v zadnjih fazi zastruplja: dotrajani vodovod, kmetje na vrhu Stola, graničarska ali rovtarska greznica, železarski mulj... Nikoli pa ne mislim dovoliti, da bi kdorkoli zastrupljal otroke, kjerkoli in kadarkoli in preventivno reševal ribe in ne ljudi. Zato je jeseniška ekološka katastrofa, četudi le kamenček v mozaiku podobnih ekoloških tragedij, resnično vredna vse obsodbe. D. Sedej ^htevek Telematike ponovno na kreditni odbor Najprej zagotovila, potem denar ki r. ,v « Jenar (Telematika ima okrog 120 milijard dinarjev dolga), L^ar mora Telematika sedaj vreči na mizo konkreten predlog to *c»je, tudi za tisti del tovarne, ki ni vezan na sodelovanje s ^ensom. liko, svoj li» 15. septembra — Ne odklanjamo vlaganj v Iskro Telema-ki pomagajo iz težav. Banka je tudi sama zainteresirana za de i i Je menil kreditni odbor I m*ljne banke Gorenjske, ko Petek obravnaval zahtevi-. *skre Telematike za 2,9 •larde dinarjev posojila za Jfcanje deleža v turški firmi J?- Telematika želi povečati i delež in sčasoma prevzeti to ° P°vsem v svoje lastni-• Turčija je razen vzhodnih predvsem Sovjetske glavni zunanjetrgbvin-^ Partner Iskre. Turška poŠt ^e TTE naklonjena in za Vlfva pošte garantira tur-^ .^žava. Partner turške fir-'iuhrtudi Gospodarska banka 1^. 'Jana, ta pa je svoje na- !l. v s°delovanje že potrdi-(jbAe posle se vključuje tudi a *^ES (Jugoslovanska ban-2a mednarodno sodelova av 2 tre(j^endar, kot smo slišali na nem odboru, odnosi med °anko in Jubmesom še Povsem urejeni. Za vsa So t posojila Iskrinim tovarnam garantira Iskrina interna banka. Strokovna služba banke je v utemeljitvi, pismeni in dodatni na seji, poudarjala, da mora domicilna banka najprej potegniti potezo, sodelovati pri naložbah in sanaciji, saj gre za tisoče ljudi (takšne utemeljitve pogosto slišimo), sicer tudi druge banke ne bodo sodelovale pri naložbah v Telematiko, vključno z novim slovenskim razvojnim skladom, kjer računa Iskra na izdatna sredstva. Kreditnega odbora ti argumenti niso prepričali. Bil je proti temu posojilu, čeprav gre samo za tri milijarde, kot so dejali. Odbor ni zoper pomoč Iskri, vendar naj tovarna najprej vrže na mizo sanacijski program, načrta s Siemensom in načine reševanja tistih delov Telematike, ki jih sodelovanje s Siemensom ne zadene. Nemški nered hromi ^kovost Pred sklepanjem o tem posojilu naj se sestane bančni izvršilni odbor in celovito oceni prihodnost Telematike. Bojimo se, so dejali nekateri člani kreditnega odbora, da popuščanje in stalno dajanje denarja Iskri samo pomaga pri potopu in podaljšuje agonijo. To pa ni interes Iskre, niti banke, še najmanj pa zaposlenih v tovarni. V tem imajo člani kreditnega odbora prav. j. Košnjek .ranJ. septembra — 2e nekaj časa se dogaja (pa ne le v Slovela ^ a Se že vsevprek, organizacije in mesta, lotevajo organizirala, ^r&zličnejših sejemskih prireditev. Tudi to je eden od razlo-ra2 So naši sejmi največkrat slabe razstave, na hitro organizira-''0vuo|?.rodaje, predvsem pa ne prireditve, ki naj bi spodbujale po-f ^..tehnološki razvoj in tržno naravnanost. /IF Vensl^k& ^e ^a tudi ugotovitev na nedavnem sestanku sekcije ff|°. da j kln sejemskih organizacij v Kranju. V razpravi se je izkaza-' r^sj^J^ta danes v Sloveniji vse pogoje za opravljanje tovrstne se-e8i Javnosti le kranjski in ljubljanski sejem (mariborski ima Vra rano kot S1 avno dejavnost sejem, celjski sejem pa ima re-£.no za osnovno dejavnost šport oziroma rekreacijo). v2rrii?a S0 seJm* v Sloveniji največkrat tretjerazredna prireditev, PKe- k tudi —:-:------,4««,^«., „ «Wirn rinsnndar- e , - mul v "sami organiziranosti sejmarjev v okviru Gospodar-f* 2a *nice Slovenije. Zdaj so sejmi organizirani kot sekcija odbo-^Un Urizem v zbornici, zato bi jim najprej veljalo že na tej ravni »SfoJr enakovredno in samostojno vlogo. V samostojnem odboru kk H0QarcL-^ ~i____:„„ ».nan^ipanii caiomclfp dplnvne oreanizaciie h* h- zbornice organizirane sejemske delovne organizacije S^en t P°tem najprej uresničevale dejanski osnovni in poslovni pr *°vrstnih prireditev, hkrati pa dejavnost usklajevale v šir-i^Ho vSx?ru Alpe-Jadran. Tuji sejmarji namreč zadnje čase kažejo v tif-- ^ zar'imanje za naše sodelovanje, dogaja pa se, da se po-je tak'n'- S s'aD'mi' že kar kičastimi razstavami smešimo. Dokler ^ odri' ^ (naJDrz) še vedno bolje, da naše razstavne paviljone v >»»v amo dl*ugim... A. Ž. Gradnja predora po načrtih Jesenice, 19. septembra — Dela pri gradnji predora skozi Karavanke potekajo po načrtih in brez zastojev, čeprav se delavci na jugoslovanski strani predora srečujejo z znatno težjim terenom. Tako kot so poudarili na zasedanju skupne jugoslovansko-avstrijske komisije, ki se je sestala v Podvi-nu, načrtujejo, da bodo gradbena dela končana že mesec ali dva prej kot so najprej predvidevali. V poletnih mesecih naslednjega leta naj bi se graditelji na meji pod Karavankami srečali. Do zdaj so izkopali 5.500 metrov predora na obeh straneh. Investitorji že pripravljajo razpis za licitacijo opreme pre dora in se dogovarjajo za gradnjo mejnih ploščadi na obeh straneh. Vsaka stran bo sama gradila svojo vstopno in izstop no ploščad in jo tudi sama vzdrževala, dogovorili pa so se, da bodo potniki lahko vse mej ne formalnosti vstopa in izstopa opravili na eni strani, da ne bi prihajalo do prometnih za stojev. Potniki, ki bodo potovali v Avstrijo, bodo, denimo, na jugoslovanski strani prehoda opravili tako jugoslovanske izstopne in avstrijske vstopne formalnosti in se tako na av strijski strani sploh ne bodo zadrževali. D. S V '\ \ ~T Štiriindvajsete poletne ; W^^f^W^ olimpijske igre Seul 88 Jasni Šekarić bron Potoče pri Preddvoru — Konec minulega tedna so v Domu oskrbovancev Albina Drolca svečano proslavili 40 let obstoja te ustanove. Na začetku prav gotovo ni bilo lahko ne stanovalcem ne zaposlenim. Z dograditvijo nove stavbe, posodobitvijo starega gradu Turna, z uvajanjem sodobnih spoznanj, o delu s starimi ljudmi, se je potoški Dom oskrbovancev pridružil najsodobnejšim domovom za starostnike pri nas. Zanimanje za bivanje v njem je veliko, tako da načrtujejo sedanjim 173 posteljam dodati še nekaj novih z ureditvijo podstrešja v novi stavbi. Na slovesnosti, na kateri je govoril Henrik Peternelj, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj, so podelili vrsto priznanj tako oskrbovancem doma kot sedanjim in nekdanjim delavcem doma. Za kulturni program pa so poskrbeli člani sekcij KUD Sava Kranj. L. M. — Foto: Gorazd Sinik Izboljšanje varnosti v prometu Z združenimi močmi do skupnega cilja Prometne nesreče in njihove posledice dosegajo v svetu razsežnosti pravih epidemij. Zato je svetovna zdravstvena organizacija pozvala svoje članice, da pripravijo programe, s pomočjo katerih bi do leta 2000 zmanjšali to zlo sodobne družbe vsaj za četrtino. Razlogi za takšno ukrepanje so v naši deželi še očitnejši kot drugod v razvitem svetu. Že ogromno število mrtvih in ponesrečenih ljudi na naših cestah bi nas moralo spodbuditi k premisleku, kaj s tem izgubljamo. Če upoštevamo še vse posledice teh izgub za številne družine in družbo kot celoto, pa bo gotovo treba storiti še kaj več od samega registriranja problema! Slovenski izvršni svet je na pobudo republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pred koncem julija sprejel program za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. V njem so določene naloge, ki naj bi pomagale spremeniti dosedanje neodgovorno obnašanje udeležencev v prometu. Ob njiho-- vem preventivnem ravnanju pa bo treba nujno doseči, da bodo strokovni nosilci nalog za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu dosledno uresničevali obveznosti, ki jim jih nalagajo zakonski predpisi. Ker nam je dobro poznana usoda raznih papirnatih dogovorov, si tudi tokrat ne moremo obetati preobrata kar čez noč. Čeprav je izvršni svet zadolžil nosilce in povezovalce nalog k rednemu polletnemu poročanju o poteku akcije in pozval k podobnemu ukrepanju po vseh občinah, samo to ne bo dovolj za zmanjšanje števila nesreč na naših cestah. Dokler bo preventiva zgolj na skrbi svetov za ta vprašanja in dokler bo samo širjenje represivnih ukrepov skušalo zaustaviti neželjene tokove v prometu, v njem gotovo ne bo niti pravega reda niti zanesljive varnosti. Sedaj je priložnost, da se vsak po svojih močeh zavzame za izpolnitev skupnega cilja. Le z združenimi močmi bomo znali in zmogli doseči, kar si zagotovo vsi želimo - manj tragedij v cestnem prome+u! S. Saje Kranj, 19. september — Tretji dan letnih olimpijskih iger je prinesel prvo letošnjo kolajno za naše strelce in strelke. Jasna Šekarić, stara triindvajset let, je v streljanju s športno pištolo osvojila tretje mesto in s tem bronasto olimpijsko kolajno Seul 88. Za drugo presenečenje so poskrbeli tudi jugoslovanski veslači. Dvojec Bleda brez krmarja, veslata Prešeren in Mujkič, sta v svoji predtekmovalni skupini prepričljivo zmagala in se že uvrstila v polfinale. V polfinalu je tudi naš četverec s krmarjem, ki je bil v svoji skupini tretji. Kot je že znano so naši košarkarji v prvi tekmi premagali SZ. D. H. Najnižji in najvišji osebni dohodki Kranj — Slovenske sindikate razumljivo zanima stanje na področju osebnih dohodkov v Sloveniji. Zato pripravljajo celovito in poglobljeno analizo razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v slovenskem združenem delu. V kranjski občini je sindikat letos avgusta zaprosil delovne organizacije za podatke. Anketni list je vrnilo 21 večjih delovnih organizacij iz gospodarstva in negospodarstva. Iz te ankete povzemamo nekaj zanimivejših številk. Julija izplačani najnižji osebni dohodek za najbolj enostavna dela je bil v kranjski Planiki -220.000 din, sledi Kokra z 240.000 din in Zavarovalnica Triglav s 242.898 din. Najvišji izplačani osebni dohodek za mesec julij je bil v Gorenjskem tisku in sicer 2.642.346 din, KŽK 2.408.390 din, Kibernetiki pa 1.800.000 din. Vendar pa ti najvišji osebni dohodki še ne pomenijo, da so toliko zaslužili poslovodni organi. Direktorji so zaslužili občutno manj: v Gorenjskem tisku 1.829.057 din, Savi 1.812.670 din, Iskri Kibernetiki 1.800.000 din. Čiščenje pisarniških prostorov je po teh podatkih najbolje plačano v Zavarovalni skupnosti Triglav - 462.122 din, v Gozdnem gospodarstvu 435.040 din, med najnižjimi pa je v Elektru Gorenjske 274.819 din. Blagajniško poslovanje je najbolje plačano v Savi - 708.060 din, najmanj pa v Elektru Gorenjske - 442.256 din. TVE LA O cr O h-tO "D LU ~21 z: LU >o cr Ll_ O < cr O o @®msssjj©)Enca-AS 2. stran Torek, 20. septembra 196ČT( »Srbski napoleon« Pod naslovom Srbska vžigalna vrvica na sodu smodnika Kart-ner Tageszeitung objavlja obširen prispevek G. W. Trampitscha o dogajanjih na Kosovu in v Srbiji. Meni, da lahko Jugoslavijo primerjamo s sodom smodnika, ki jo od državljanske vojne loči le še odločilna iskra. Med drugim navaja, da srbskega partijskega šefa Slobo-dana Miloševiča imenujejo »srbskega Napoleona«, da bratske republike ne odobravajo preveč tega igranja z ognjem — ob tem omenja komentarje Dela in Vjesnika (njuno pisanje na enak način omenja tudi Neue Volkszeitung) Kljub temu sedaj vre bolj ali manj v celi Jugoslaviji. Frankfurter AUgemeine Zeitung je zapisal, da je »Družba za preganjane narode« iz Gottingena označila poročanje srbskih medijev in Tanjuga o dogodkih na Kosovu za »groteskna spreobračanja dejanske situacije«. Kosovo da je že od leta 1981 okupirano od jugoslovanske policije, trenutno pa je v jugoslovanskih zaporih 474 političnih zapornikov albanske narodnosti, od tega 72 mladoletnih oseb. V preteklih 15 letih da je moralo svoje domove zapustiti 250.000 Albancev, deloma zaradi ekonomskih, deloma zaradi političnih razlogov. V nasprotju s tem je v jugoslovanskem tisku govor le o 30.000 srbsko-črnogorskih emigrantov s Kosova. V nadaljevanju so poročali o masovnih demonstracijah srbov. Paolo Rumiz je v II Piccolu poudaril, da se Slovenija in Hrvaška bojita tandema Miloševič-Gračanin, ki bi za svoje cilje lahko izkoristil vojsko. Ocenil je, da bi uporaba vojaških enot sprožila v Zagrebu in Ljubljani prav tako močne demonstracije na ulicah, kot so bile srbske. Iz Maribora in Ljubljane da že odmevajo klici »Pobesite Srbe«, vojsko da označujejo za »bando južnjakov« oz. »aziatov«.Marljivi severni republiki pripisujeta državni bankrot birokratom v beograjski čaršiji in tistim, ki žalujejo za hegemonistično Srbijo. Rumiz je omenil tudi napade časopisa Narodna armija na Slovenijo, kar je sprožilo reakcijo slovenskega javnega tožilca, ki je vložil ovadbo proti urednikom časopisa in jih obdožil razširjanja lažnih vesti. Avstrijska avtorska agencija WECO s sedežem na Dunaju je zaprosila NIN za odkup pravic intervjuja Slobodana Miloševiča (NIN, 3. 7. 1988), ki naj bi bil objavljen v časopisih in revijah po celem svetu. Proslava v Cerknem Idrija, 16. septembra — Občinski odbor ZZB NOV iz Idrije prireja ob 45-letnici ustanovitve Vojkove brigade in idrijskem občinskem prazniku proslavo in srečanje borcev v Cerknem, ki bo v nedeljo, 2. okrobra 1988. Na prireditev vabi predvsem borce Vojkove brigade in enot XXXI. divizije ter osebje in ranjence iz partizanskih bolnic Franja in Pavla. Svečanosti se bodo začele ob 9. uri s slovesno sejo idrijske občinske skupščine v osnovni šoli v Cerknem. Poldrugo uro pozneje bodo v muzeju bolnice Franja odprli razstavo v junaški poti Vojkove brigade. Ob 11. uri bo pred hotelom Eta v Cerknem proslava, med katero bo govoril predsednik GZS Marko Bule. Ob 14. uri pa bodo odkrili spominsko ploščo na javki partizanske bolnice Franja v Logu v Dolenjih Novakih. g Sanacija v delovni organizaciji Kovin Prisilna uprava v Kovinu podaljšana Jesenice, 19. septembra — V delovni organizaciji Kovin na Jesenicah bodo še naprej veljali ukrepi družbenega varstva, vsaj do 30. marca prihodnje leto. Povezava z Železarno in DONITOm. Pred letom dni so delegati zbora združenega dela skupščine občine Jesenice sprejeli sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v delovni organizaciji Kovin na Jesenicah. Tedaj je delovna organizacija imela veliko izgubo v višini trimesečne realizacije. Kolektivni poslovodni organ je nakazoval možnosti za sanacijo jeseniškega Kovina s povezavo z jeseniško Železarno ter z delovno organizacijo Donit iz Medvod. Izdelali so elaborat za proizvodnjo delov za avtomobilske filtre ter sprejeli več drugih ukrepov, med drugim tudi program za prekvalifikacijo delavcev. Zaradi splošnega pomanjkanja dela in naročil je bilo od januarja do junija od pet do 40 delavcev na prisilnem dopustu, člani začasnega kolegijskega organa pa so si prizadevali, da bi dobili več naročil od dosedanjih partnerjev Kovina in načrtovali nove izdelke. Prvi rezultati prestrukturiranja so že znani in tudi izgube, ki so jih imeli leta 1987, so že pokrili. Delovna organizacija letos dobro posluje in je že lahko formirala sklade. Kljub vsemu pa se Kovin še vedno srečuje s pomanjkanjem naročil, delavci imajo nizke osebne dohodke in še vedno si prizadevajo, da bi uresničili razvojne programe. Vse delovne naloge v letu dni tako niso bile uresničene, zato so se delavci Kovina odločili, da je najbolje, da se začasni ukrepi družbenega varstva podaljšajo še za šest mesecev. V tem času bi lahko tudi opravili vse postopke samoupravnega organiziranja, ki so jih sprejeli v sanacijskem programu. Takega mnenja je bil tudi jeseniški izvršni svet, ki je ugotovil, da so ukrepi družbenega varstva prinesli dobre rezultate in da so uspeli sanirati razmere. V skladu z dolgoročnimi usmeritvami naj bi še naprej krepili poslovno sodelovanje z Donitom in jeseniško Železarno, predvsem na novih skupnih programih. V delovni organizaciji Kovin na Jesenicah so torej podaljšal', začasni ukrep družbenega varstva za šest mesecev ah najdlje do 30. marca prihodnje leto. D. Sedej [GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja. Radovljice, Škofje Ix>ke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek rorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi ({'lavni urednik In direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika. Sport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji iti ljudje, komunalne dejavnosti),'Lea Mencinger (kultura), Helena .Jelov-čan (izobraževanjči i/, šolskih klopi. Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in I)S, ekologija), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Fokorn (oblikovanji"), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanj1') in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Akontacija naročnine za 2. polletje 24.000 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči racu n pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Opus — glasna in kvalitetna oaza gorenjske računalniške pameti Z računalniki v korak ore Dr V novem delu Kranja, na Planini v ulici Jake Platiše 9, stanuje Pavel Okorn, samostojni obrtnik na področju računalništva. Ker gre za zanimiv pristop na tržišče in hkrati svetel primer vključevanja pos tmeznikov v gorenjsko združeno delotvam predstavljamo »projekt Opus.« Po dveh letih aktivnega delovanja na področju računalniškega konzaltinga so verjetno vsaj nekatere stvari že postale jasne? »Do neke mere sem zadovoljen s trenutnim stanjem. Pravzaprav višje na teh stopnicah v določenem smislu sploh ne moreš priti, če ob tem odmisliš POZD, ki pa ni interesanten ali malo produkcijsko enoto, ki ima v sebi ravno tako preveč birokracije. Mislim da lahko na sedanji način organiziranja - sam kot nosilec obrti in team (trenutno osmih) strokovnjakov - delujemo na trgu najbolj konkurenčno. V vaši ekip so, kot mi je poznano, zanimivo urejeni odnosi v smislu finančnih sredstev? »Na tem področju je stanje popolnoma jasno. Vsi sodelavci delujejo preko avtorske agencije in oddvajajo določena finančna sredstva v skupno delo. V bistvu mora vsak od svojega zaslužka prispevati 30 odstotkov, ki si jih med seboj razdelijo tisti, ki so potem začeto delo dokončali, 70 odstotkov pridobljenega denarja pa pripada dotičnemu programerju. Omejitev ni, velja le več dela - več denarja. S tem je v popolnosti omogočena odprta pot najsodobnejšim in hkrati najkvalitetnejšim ljudem. Seveda predstavlja osnovni problem tržišče, ki je do neke mere že zasičeno z razčunalniškimi programi. Trenutno gredo najbolj v promet finančni paketi in materialno poslovanje, medtem ko po programih za obračunavanje osebnih dohodkov ni več velikega povpraševanja.« Kako sploh lahko tako majhen team ljudi prodre na tržišče v času, ko se tudi na tem področju vzpostavlja velika konkurenca? »Mislim, da večino posla uspemo dobiti prek poznanstev in zaupanja, s tem mislim tudi izrečene pohvale naših dosedanjih strank, ki so z našim delom očitno zadovoljne. To pa nam odpira nova in nova vrata. Tudi mi se držimo gesla, da je naša najboljša reklama kvalitetno in hitro opravljeno delo, tako se klasičnega reklamiranja (oglasi, spoti...) dosedaj nismo posluževali.« Kako je potem, ko si del tržišča? »Konkurenca je vsekakor velika, vendar je ob tem potrebno vedeti, da je tudi na tem področju ogromno šušmarjev, ki prodajajo prazne glave. Že res, da lah- ko prodaš program, ki je vreden naprimer šesto starih milijonov, a se moraš obenem tudi zavedati, da bo potrebno stalno servisiranje, prilagajanje programa kupcu, s čimer se izgubi največ časa. Tako ne moreš v nedogled samo prodajati programov, kajti fond že prodanih programov in s tem potrebnih stalnih vzdrževanj, se stalno veča in kmalu prideš do neke optimalne točke, vzeto tudi v časovnem smislu. Konkurenca je predvsem med programerji, področje hardvva-rea je težavnejše, kajti na zalogi moraš imeti ogromno količino različnih rezervnih delov na eni in veliko odgovornost na drugi strani, kajti pokvarjen računalnik je potrebno spraviti v tek v 24 urah...« Po rezervne dele je potrebno iti v tujino? »Da, nekako na štirinajst dni sem v Nemčiji. V tem smislu smo dobro organizirani, kajti že dlje časa uspešno sodelujemo z nemško firmo Micropoint, ki nam zagotavlja vse potrebne rezervne dele, kar štejem kot mo- Lokacijske zadrege pri gradnji Most čez Pišnico mora biti končan do zime Kranjska gora, 19. septembra — Delavci jeseniškega Gradisa so začeli z gradnjo mostu čez Pišnico v Kranjski gori, a so zaradi nasprotovanj zaradi lokacije začasno z deli prenehali. Ce novega mostu do zime ne bo, bosta Vršič in Trenta odrezana, kajti stari most je dotrajan. V minulih štirinajstih dneh je bilo zaradi izgradnje nadomestnega mostu čez Pišnico v Kranjski gori — cesta povezuje Kranjsko Goro z Vršičem in Tolminom — vrsta sestankov in hude krvi, kajti po mnenju nekaterih so pri izgradnji mostu od treh predlaganih variant izbrali najslabšo, saj so prehudo posegli v naravo: posekali preveč drevja ob varovalnem pasu ob Pišnici. Znano je, da so zaradi mostu stalni spori, saj je dotrajan in za normalen promet neprimeren. Letošnje poletje je prišlo do poškodb nosilne lesne konstrukcije zato so morali zaradi varnosti prometa nosilnost mostu omejiti na pet ton. Ker preko njega, posebno poleti vozijo številni avto- busi na Vršič in v Trento, je prihajalo do kaj neprijetnih situacij: potniki so morali peš prečkati most, saj vozniki niso tvegali prevoza. Cestno podjetje Kranj je most popravilo in začasno zagotovilo prevoznost z nosilnostjo 12. ton. Skupnost za ceste se je zato morala odločiti, da takoj začne z gradnjo novega mostu, saj sta protestirali tako jeseniška kot tolminska občina. Komite za urejanje prostora in varstvo okolja na Jesenicah je izdal lokacijsko dovoljenje, ki je bilo brez pripomb odobreno že leta 1982 s tem, da je ponovno pridobil vsa soglasja. Dovoljenje je predvidelo gradnjo nekoliko višje od sedanje lokacije. Niso pa se tedaj odločili za postavitev mostu nižje od sedanjega, kar bi bila po mnenju številnih še najmanj boleča in najboljša rešitev. Ko pa so delavci Gradisa začeli most graditi (dokončali naj bi ga do letošnjega 30. novembra, saj bi bil sedanji most pozimi neprevozen), so se pojavili ostri ugovori zaradi lokacije. Dela so ustavili, vse načrte in dovoljenja bodo ponovno preverili, pri tem pa zahtevajo tudi mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki mora čimprej povedati svoje mnenje in se odločiti tako, da bo poseg v naravo pri Pišnici kar najmanj boleč in škodljiv. D. Sedej čno točko našega ueiovanj* bistvu ni rezervnega dela, pri Micropointu ne bi mog'1 ^ biti. Na to so vezane tudi iz* ^ nje s carino, ki pa so zelo J* ^ čne. So cariniki, ki svoje ° ^ opravljajo resnično profesi0, ^ no in cariniki, ki ti s svojo P ^ potentnostjo kradejo čas lC ^ tem denar.« ^ Vi velik del poslov opravi? na Gorenjskem, kakšna je jj| J? giji opremljenost z računali »Res je, da smo v veliki ^ji prisotni na Gorenjskem - Sk° Pa Loka, Radovljica, Tržič... Kar.Jre tiče opremljenosti z računal"' °j je vse odvisno od delovne sK <° i nosti. Naš svetli primer nal'(uni renjskem je Komunalno P0,,!^ tje iz Tržiča, kjer so vzeli v «v skupaj resnično zares in smoj bi tem temu primerno skupno ^ ^ ž prišli do zavidljivega sist^^r Sicer pa opažam tudi na 1 koncu Slovenije veliko ne0r» .60 niziranost na področju ra^ |c0 ništva.« ., 1 V. B|!j*« Foto: G. Š'^ % ---"ipa V soboto na Turjak ljn Kranj, septembra — ™ Ve bor skupnosti borcev Preše' 0C nove brigade vabi vse bor^ posebno pa Prešernovce, ^ ^ kor tudi vse Gorenjce in tn^ f&i dino, da se udeležijo prosil ob 45-letnici borbe na Tufl' 4v, ku, ki bo v soboto, 24. &},\\ tembra, ob 10. uri pred It družnim domom na ku.. O bojih ob kapitula^J \ Italije septembra 1943 bo t Jol voril tedanji komandant w y gade, general podpolkov*1' *li Dušan Svara — Dule. , bl Na Turjak se lahko f k peljete z lastnim avtobusni ali pa z rednim avtobus^ ij&ti Ljubljana - Kočevje. Z aVj Jjj, busne postaje v Ljubljani ■ot peljejo avtobusi proti Tufl ku ob 7.15, 8.15 in 9.15. jj fl Skupnost borcev Preše nove brigade naroča v& Prešernovcem naj si ne P0^ bijo pripeti odlikovanj in s{* minskih medalj Prešern^.( l>i brigade, kajti Turjak je zad ^ poseben praznik. i|) 40-letnica Doma oskrbovancev Albina Drolca Nova vsebina poznim letom Potoča — Če je bil pred desetletji potoški grad Turn bolj hiralnici podoben dom za stare ljudi, nima sedanja ustanova s tako podobo nobene zveze več. Ne le zaradi zunanjosti, urejenosti, novih stavb, urejene okolice s sadovnjaki in rastlinjaki, pač pa tudi zaradi strokovnega dela, ki zagotavlja starostniku prijetnejše preživljanje starosti v domu. V štirih desetletjih obstoja doma oskrbovancev v Poiočah nad Preddvorom se je marsikaj spremenilo. Morda so obiskovalcem najbolj vidne zunanjo spremembe: polepšan in urejen grad Turn in njegova okolica, korak proč pa modernejša stavba, prav tako za starostnike, pa sadovnjak, rastlinjak, majhna prašič ja farma, k soncu obrnjeni sončni kolektorji na bregu pod gradom in še kaj bi našli, kar je sodobna tehnika iznašla, skrbni gopodarji pa uporabili. Danes je v obeh stavbah poto-škega doma za stare ljudi 173 postelj. To je štirikrat, več kot leta 1948, ko je stara grajska stavba sprejela prvih 40 oskrbovancev iz Doma slepih na Okroglem in Doma slepih v Školji Loki. Primerjati bivanje takrat in danes je skoraj nemogoče, saj ni bilo niti kopalnic, edina vodovodna pipa pa je bila na dvorišču. V naslednjih desetletjih so grad nekajkrat, obnovili, občut- ne izboljšave, s katerimi se je standard bivanja tudi izenačil z ostalimi slovenskimi domovi pa je dom v Potočah pridobil v letih 1974 in 1975. Z dograditvijo nove sodobne stavbe se je število poslej znova povečalo, standard bivanja pa prav tako. Dozidav in izboljšav pa s tem še ni bilo konec, saj so pred štirimi leti k novi stavbi dozidali prostore za ambulanto, fizioterapijo, delovno terapijo, večnamenski prostor s knjižnico, delavnico, upra-vne prostore. Vendar pa samo zviševanje bivalnega standarda še ne pomeni, da se ljudje, ki se na pozna leta odločajo živeti v domu oskrbovancev, v njem tudi dobro počutijo. Potoški dom za stare ljudi ima že zaradi svoje lege in okolice izredne možnosti, da življenje v domu organizira v skladu z ugotovitvami sodobne gerontologije. To je sedanja ekipa zaposlenih tudi v dobršni meri izkoristila ter se s tem pribli- Potoče — Dom za pozna leta naj pa še kaj drugega, vse kar bogati življenje. : Foto: Gorazd ne bi bil le postelja in hran*j, živlienie. : Foto: Gorazd Si" žala najboljšim slovenskim domovom za statostnika. Vrtnarjenje, sadjarstvo in kar je drugih opravil povezanih z zemljo, naravo, je zan imivo ne le za ljudi, ki so vse življenje bivali v mestu in si ob tem želeli živeti drugje, pač pa tudi za kmečke upokojence, ki v drugačnem okolju verjetno niti ne bi mogli živeti. Vendar pa. to ni dovolj, strokovnjaki vendar od socialnih delavcev, fiziotera-pevtov, delovnih terapevtov mo- rajo tudi drugače organizi1"^. starostni^ predvsem takšno, da jih sp ja k aktivnejšemu življeg ^ ^ je zaposlenim Drolca Domu i uspelo v tolikšni ^ je ob jubileju izvršni svet ^'t; ske občine za Dom Pr£3 p'*! skupščini podelitev Vel 'vdat kete občine Kranj, za d'lTe \ Petra Starca va državno 0 vanje. >l!2<,20. septembra 1988 j!^ga plet Delavske enotnosti ali Agrokomerca na Celovški 42 / NOVICE IN DOGODIO 3. STRAN f^GŽBSS^SnSBOLAS 'dene Mali: Za nobeno špekulacijo, še manj pa za Erupcijo, ne vem . 16. septembra — Oglasil se je sam, da bi izrazil svoj pogled na težave in finančno poslovanje toz-"•^lavska enotnost v Ljubljani in posredno vsega kolektiva Dela, kajti prav njemu kot vodji marke-Pripisujejo največ odgovornosti. Sem soodgovoren kot vodja enega od oddelkov tozda, odgovoren Predvsem zato, ker nisem bil ostrejši v zahtevah po razščiščevanju znotraj hiše, poudarja Zdene Ma- ti^!lno nekateri, ki uporabljajo besedi, kaj več vedo o tem l? bilo prav, da bi javno pove-kdo se je s takimi posli [r^l&l. Kot odgovoren za maroško dejavnost v tozdu De-ka enotnost s takimi rečmi imel opravka, kar pa se ti- ^"Ke^tnega tozda, Pa Jaz ne KiC.'Tisti, ki obtožujejo, naj bo-jljf Jasnejši. Napisano je, da me izltial nar Gorenjskega glasa ra*lem az te informacije nimam, > d* ^ nisem bil obveščen. Lahko 0 l"!e našel, tudi doma. Ni res, 0 P: ,^.e "ste dni ni bilo mogoče ic |j .'■ Odgovoril bi na nekatera ijj^nja, ne izogibam se nobe-,u ^u.°dgovoru, zato je bilo tako .( i& z mojega gledišča neko-\ i& nek°rektno. Predsednica 1 ^-8a sindikata- ki Je dala in" i ^ ^u ne le za Gorenjski glas, SkCJPak tudi drugje, in navaja a l ^beno od številnih sej v tej p°d; ,;aciji nisem bil povabljen česi' IL.Sem enkrat sam predlagal, dal odgovore in tako sku-°!Xa«e v organizaciji nekatere razčistiti. To velja tudi za 3 .lig organe in ljudi o katerih iibo ri' Pripisuje se nam vse čufl Jfoce ugiba kaj vse vemo. Da #\ spisal vse kredite, je či-% ^resnica, saj vemo, kdo je >iTPisoval kredite za tozd De-enotnost- Vsen kreditov naši hiši, tudi odgovorni delavci v m podpisali le ^Pi* tudi odg *ni službi Dela. Očitno je j. nekaterim važneje iskati ni v e kozle kot pa razčistiti za-. , !'n si prizadevati za sanaci-e% d ^ aPrila do meseca nazaj se °\& drugega kot prek sred-'• i))f„J4v«ega obveščanja pisalo, Je ^°valo. Predsednica sindi-le dala precej neresničnih ue|nr.' vpolresnic, namigovanj, |V*ib ^e P°slaDšalo položaj znoja' /^avske enotnosti in škodi-laS 'v>!,Jenernu dobremu imenu an twen: kako smo prodajali av-j[0°ile in sebi kupovali nove, n'* so pri nekem kooperantu ' L,2a 60 stetrih milijard naše-pftij'^a itd. To ni res. Javnost '^j^.. dobila vtis, da gre za ko-etii°' kakšna je njena morala aV*1 lia da to 8ov°ri- Prva vpra-j o& 4 ^ so bda v. tej zadevi, so 'urjj if^rašanja častnega razso-C ZK in nanje sem tudi od-«11. n^j^v,račate torej vse očitke V 'n marketingu, trdite, m* ^e^a^ v okviru zakonca °'°čil v dobro tozda in J, Pravite da ste bili v ne-r* posle prisiljeni, zarađivanja nekaterih že f*Ui stvari ^arketingu, odkar sem ga U^dil, smo bili prisiljeni pre-jve širše programe, razvijati dejavnosti zaradi likvid-Jn težav in izgub v nekate-■nh tozda, predvsem na po-\, Časopisne dejavnosti. Iz-, }e bila prisotna, pokrivala J2 marketinške dejavnosti, -•eni smo bili povečevati do-vlagati sredstva in ures-H0atl plan, ki je bil sprejet po ^Pravni poti. Morda ste MU dva lanska posla lahko aticna- kar ugotavlja tu-^- nista pa špekulaciji. Za- nju so vedeli najbolj odgovorni, tako v tozdu Delavske enotnosti kot tudi v Delu. Šlo je za sanacijo posojila, ki ga je dalo Delo banki Jadran v Puli. Delo je hotelo okrog 70 starih milijard dobiti nazaj in konec lanskega septembra me je generalni direktor Dela Brane Musar prosil, če bi lahko nekatere izdelke partnerjev banke Jadran prevzeli v prodajo in na ta način pomagali vrniti dolg. O tem se v sredstvih javnega obveščanja ne govori, verjetno pa marsikdo za to ni zainteresiran. Menim, da je to lahko eden hitrejših načinov vračanja dolga, zato sem na to pristal, ker nisem gledal samo na tozd, ampak na vso Delovo hišo. Šlo je za prodajo tehničnih svinčnikov, šestil, otroških nalivnih peres. Novembra je bil o tem obveščen naš celoten kolegij, vendar ne vem, zakaj se ti ljudje sedaj sprenevedajo. Velik del tega blaga smo letos prodali in če ne bi prišlo letos do zapletov, bi blago v celoti prodali. Druga stvar je posel v tranzitu, za katerega nismo registrirani. Decembra lani smo od Studija v Indjiji kupili samokopirni papir, idem imenovan, ga hoteli predelati in dobro zaslužiti. Ker pa se je že pojavil problem likvidnosti znotraj Dela, smo ta papir prodali in zaslužili samo s prestavitvijo blaga iz enega v drugo skladišče 7,5 milijard dinarjev. Bali smo se namreč zalog in pomanjkanja kapitala. Na račun meničnega plačevanja nismo v celoti indosirali menic Galeba in Univerzala, ki sta papir vzela, ampak smo vnovčili tudi menice banke Jadran. Tudi tu je šlo za reševanje Delove hiše. Govori se, da je to pripeljalo Delavsko enotnost v izgubo. To ne drži. Tu ni šlo za špekulacije, morda le pri menicah banke Jadran. Vendar to ni bila špekulacija tozda in mene, ki sem posel neposredno vodil, ampak drugih, ki so hoteli na hitro nekaj rešiti, kar se je še rešiti dalo. V Delu so bila že vprašanja, kaj je sploh s to banko Jadran. Lahko povem, da so pred dvema mesecema neplačane obresti znašale 103 stare milijarde.« • Zakaj na te naprevilnosti niste opozorili, zakaj konec koncev niste rekli ne. »Sem opozarjal, že ob zaključnem računu leta 1987 sem dvomil, kaj bo z realizacijo programa, če posla ne bo. Vse edicije, vse programe smo izpeljali z vednostjo samoupravnih organov. Zakaj sedaj sprenevedanje, da se ni vedelo, kaj da se dela, kaj tiska. Cene je potrjeval de- lavski svet, za formiranje cen je veljal poseben pravilnik. Šlo je za pritiske na marketing. Predsednik poslovodnega odbora je naredil finančni plan, letošnjega prejšnji v.d. direktor Milan Živ-kovič, mi pa smo ga vsebinsko razdelili, kaj lahko prinese dohodek. Ta poslovodni organ je še letos poudarjal, da je lahko marketing tisti konj, ki izvleče voz. Danes se spreneveda. Žalostno je, da generalni direktor Dela trdi, da ni ničesar vedel. On naj bi poznal posle, razen če ni ničesar prebral, potem pa se sprašujem, kaj je sploh delal. Vedel je za komercialni program, saj sva se pogovarjala o njem. V ta program smo morali iti, če smo hoteli poravnati obveznosti. Plan je bil pred nas postavljen. Povem vam, da je marketing, v katerem dela desetina zaposlenih v tozdu, pokrival 90 odstotkov vseh stroškov. Obtožujejo marketing, ne povedo pa druge resnice tozda. Vrsto let so osnovne, »zdrave dejavnosti« imenovane v izgubi. Lani je imelo časopisje in center za razvijanje obveščanja v združenem delu 40 starih milijard izgube. Marketing je to pokrival, širil dejavnost in ubiral najrazličnejša pota. Naša rast je bila zato prehitra. Tega nihče, niti Neva Železnik, ne pove. Vse do letošnjega aprila se je tiskala Delov-ska enotnost za 9000 izvodov preveč, višja cena se ni fakturi-tala in bilo je 12 milijard izpada dohodka. Nihče se ne vpraša, kakšna sredstva so bila vržena proč. S preveliko naklado je bil ustanovitelj, sindikat, zaveden, s članarino je pokrival razliko v ceni. Tudi naklada Naše žene je bila za 5000 izvodov previsoka. Nekomu se očita negospodar-nost, ne pogleda pa se napak drugje. Že več let so ugotavljali velike zaloge v založbi. Marketing jih je skušal prodati. Skoraj vsako leto smo se pogovarjali o odpisu, pa ga zaradi bilančnih podatkov ni bilo. Lahko trdim, da pa se je prav tu špekuliralo. Mi v marketingu pa smo izključno želeli potegniti voz iz blata. Večkrat sem terjal točen popis blaga in inventuro, ker je težko organizirati prodajne akcije, če ni opredeljenih zalog. Zahteval sem ureditev kreditne prodaje, ki je dobila velik obseg. O kadrovskih okrepitvah marketinga niso hoteli slišati. Letos, ko je že prišlo do infarkta so to uresničili. Izterjava ni bila v redu, za kar je bila odgovorna finančna služba, ki nam je bila vzeta in prenesena v Delo. Ni nas sproti obveščala. Sam sem se dogovarjal z odvetniki, da bi izterjavo izpeljali. Vrsto let ni bilo podatkov kakšna je plačana realizacija. V marketingu smo morda edini skušali težave sproti razreševati. Revija za razvoj, dete DE, se je zaradi izgube izločila iz časopisne dejavnosti in se preselila k nam. Založba je bila v izgubi in konec lanskega leta tudi prešla k nam. Zgubarja za zgubar-jem smo dobivali. Finančna služba bi morala redno obveščati samoupravo in direktorja o vseh kreditih. Ne vem ali ga je vendar sem jaz za višino posojil izvedel šele marca letos, ko se je govorilo, da sem vse najel jaz. Krožile so sicer govorice, na katere se pa nisem oziral, ker je DE hiša, kjer se pač veliko govori. Pri periodičnih obračunih je Živkovič zagotavljal, da posojila niso problem, da z dejavnostjo vse pokrijemo. Nisem bil pa opozorjen, da se posojila najemajo na ime enote marketing, da je produkcijo treba zmanjšati. Vsi so nas hvalili, sedaj ne vedo nič. Že aprila sem predlagal rešitve, napisal sem jih v petih glavnih točkah in podtočkah, in terjal tudi vrnitev finančne službe v tozd. Odkar jo ima Delo, je kup problemov, pa še petkrat več plačujemo zanjo. Kriv sem, ker nisem bil ostrejši in vztrajnejši v zahtevah po razčiščevanju zadev. Problem izvira iz odnosov znotraj tozda. Soodgovoren sem za položaj kot vodja določene enote. Sklepam, da je bila v vsem tem lahko tudi nastavljena mina, na katera smo stopili. Mogoče je to uresničevanje srednjeročne usmeritve Dela, ki predvideva združevanje tozdov in dejavnosti. Prvi korak je lahko takšno utapljanje tozdov. Ne razumem pa Dela, če to želi doseči na tak način.« • Prebrali smo, da ste sedaj suspendirani. »Ne bom navajal vseh imen in problemov, vezanih na očitke meni. Veliko ljudi se spreneveda, čeprav so bili tudi sami vključeni v te zadeve. Kasneje bom to lahko povedal. Tudi dokumente imam. Nobenemu drugemu časniku nisem hotel odgovoriti razen Gorenjskem glasu. Menim, da ljudem, ki širijo laži in polresnice, ki niso preverjali zadeve, kar ni skladno z novinarsko etiko, ni treba odgovarjati. Ne bom odgovarjal na namigovanja, da sem povsod, kjer sem delal , pustil za seboj razsulo. Povsod sem bil od pristojnih organov dobro ocenjen, pa tudi zadnjo službo pred Delavsko enotnostjo sem odpovedal zaradi osebnih razlogov. To so nizki udarci, teh je veliko in nanje, se mi zdi, ni treba odgovarjati. Nisem užaljen, ker sem povsod skušal korektno opravljati delo. Omenjate, da sem bil suspendiran, Ni res in tudi Živkovič ni bil. Bili so taki predlogi, vendar niso bili sprejeti. Tudi odstavljen nisem bil, ampak sem da) ostavko sam. Sklep o sprejetju ostavke mi ni bil dan, niti sklep o premestitvi na delo komercialista, niti sklep o odvzemu pooblastil. Ostavko sem dal, ker je bila v začetku maja narejena huda napaka v poslovanju, ki vodi k potopu tozda. Tozd je ukinil vse prodajne akcije, ukinjena je bila akviziterska prodaja, zastopniška prodaja. Vse je bilo blokiranoJaz sem opozarjal, da je to v nasprotju z vsako pametno poslovno politiko, da varču-ješ tam, kjer bi lahko zaslužil. Trdim, da bo moral tudi za to nekdo odgovarjati. Očitno v tozdu ni interesa za sanacijo, ampak se raje medsebojno obtožujemo, prerekamo. Pokazalo pa se bo, da bo tako opevani zdrav založniški program kmalu največji problem.« J. Košnjek Kako bo z novimi naložbami sabljanje vodilnih delavcev N '^lL^MSi pogosto predstavlja- ftkšen je učinkovit menager? l.Je kažejo, da je delo vo-^ot avcev v Praksi druga- kratko, raznovrstno in ^ Jeno, sestavljeno veči-0v+ atkm Pogovorov, saj sal! m»enager večino svoje-. -j, (?,rezivi z drugimi ljudmi. U<£§0vo dzivanja na probleme je !al'lS oh el° konfliktno, tudi pole nParvano in se spreminja "Jnkcijo, organizacijo, ro tel. 21860 okolje, in zaposlene. Vsekakor pa se je učinkovitosti mogoče naučiti. Kakšen je učinkovit menager? Dr. Rosemarv Stevvart, profesorica na Templeton Collegu v Oxfordu, ki je več let proučevala življenje večinoma evropskih managerjev ( in je tudi članica Evropske fondacije pri Evropski skupnosti, ki raziskuje, kako izboljšati življenjske in delovne razmere vodilnih delavcev), meni, da ima učinkovit manager dobre delovne navade, želi se iz- polnjevati, ukvarja se s pomembnimi opravili, usmerjen je na rezultate, pozna svoje sposobnosti in slabosti, predvsem pa lasnosti drugih. Njegovo učinkovitost zmanjšujejo površnost, preskakovanje z ene naloge na drugo (ne da bi delo opravil), zlasti pa zasebnost, zaradi katere nima časa za sodelavce, niti za cilje, ki so res pomembni. O tem, kako bolj ekonomično rabiti čas, je predavala Stevvartova na seminarju o organizaciji dela poslovodnega delavca v Centru za usposabljanje vodilnih delavcev pri GZS na Brdu pri Kranju. Precej časa je mogoče prihraniti s selekcijo službenih potovanj, z zmanjšanjem družabnih razgovorov, krajšimi sestanki, s spo- sobnostjo, kako vljudno končati razgovor in organizirati, kdaj je vodilni na voljo drugim ljudem. Takoimenovana politika odprtih vrat je pogosto vzrok za manjšo učinkovitost menagerja (poleg stalnega prekinjanja sredi dela, odlaganja dela, še posebno neprijetnega, na kasneje, ukvarjanja s podrobnostmi in opravili, ki so »gašenje požara«). Razporejanje časa je stvar osebne discipline in resurs, ki ga vse bolj primanjkuje. Značilno je tudi, da vodilni delavci delajo vse več (okoli 60 ur na teden), da imajo radi odgovorno delo, ki je bolj kompleksno in da cenijo možnost vplivanja na lastno razvoj- M. Fornazarič Dolgovi in draginjski dodatek Jesenice, 19. septembra — Včeraj so v jeseniški Železarni delavcem izplačali 200.000 dinarjev draginjskega dodatka, medtem ko so se osebni dohodki za avgust povečali za 8 odstotkov. Dolgovi so hudo breme, izguba pa ne dopušča novih nujnih naložb. Jeseniška železarna je v prvem polletju imela za 19,5 milijard dinarjev izgube, vendar je že v naslednjih dveh mesecih izgubo pomembno zmanjšala, saj so železarji sploh prvič po lanskem oktobru dosegli pozitiven mesečni rezultat! Sanacijski ukrepi, ki so bili morda tokrat prvič zares koreniti in predvsem konkretni (število delavcev se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšalo za 360 delavcev, omejili so nadurno delo in povečali delovno in tehnološko disciplino) so skupaj z zavestno odločitvijo, da se znatno omejijo naložbe, dali pomembne rezultate. Vendar pa je razumljivo, da je pri kar 253 milijardah dolgoročnih kreditov vsako notranje varčevanje videti dokaj nepomembno, še posebej tudi zato, ker železarji s ceno svojih proizvodov nikakor ne morejo slediti skokovitemu načrtovanju cen energije, surovin in polproizvodov. Dolgovi slovenskim železarnam, sovlagateljem v jeklarno, bankam in tujim kreditor-jem so velikanski in vedno večji zaradi politike realnih obrestnih mer in tečaja dinarja. In ko ob naložbi v jeklarno, ki jim bo hudo breme še kar ne-kai nadaljnjih let, pritiskajo še vedno večje obveznosti iz dohod-kafkar 144 odstotkov več so morali nameniti za razne obveznosti iz hododka), potem postanejo razmere resnično nevzdržne. Delavci, predvsem v valjarnah — a ne le tam — so zato upravičeno povzdignili glas, saj ob poštenem in intenzivnem delu ne nameravajo več plačevati tako visokih družbenih dejatev in odločno zahtevajo družbeno zmernost in racionalnost vse družbene porabe. Zagrozili so, da se bodo »dvignili« v generalno železarsko stavko, če se jim takoj in nemudoma ne izplača draginjski dodatek ter za 40 odstotkov dvignejo osebni dohodki. Železarna, ki že za izplačila osebnih dohodkov redno najema kratkoročne kredite, tega denarja preprosto nima. Delavskim zahtevam je lahko ugodila le toliko, da so v ponedeljek, 19. septembra, dobili 200.000 dinarjev draginjskega dodatka in za 8 odstotkov višje osebne dohodke. Ob vseh hudih problemih, ki pestijo kolektiv, ki ima danes 5.800 zaposlenih, od katerih vsak zase težko preživlja gospodarsko in družbeno krizo, se zdi eden ključnih tudi v tem, da ob taki izgubi enostavno ni možnosti za nadaljnjo posodobitev in modernizacijo. Črna metalurgija nujno terja nova in nova vlaganja (na Jesenicah predvsem v valjarne), zato bi jih zaostajanje na investicijskem področju pahnilo v še večjo in še bolj brezizhodno krizo. Zato je treba razumeti njihovo željo in končno odločitev, da je treba kljub vsemu najti denar za nove naložbe. D. Sedej IZ GOSPODARSKEGA SVETA Dražji sladkor Tisti proizv ajalci sladkorja, ki so pohiteli s prijavami za podražitev, so septembra sladkor že lahko podražili. V trgovinah je naprodaj po 3.000 dinarjev za kilogram.Nekatere tovarne pa so prijavile podražitev kasneje, tako tudi ormoška tovarna sladkorja, ki napoveduje podražitev s 15. oktobrom. Ormoški proizvajalci trdijo, da bodo nekoliko cenejši kot ostali proizvajalci. Za okoli deset odstotkov cenejši bo sladkor v 50-kilogramskih vrečah, medtem ko je izračunana cena sladkorja v kockah okoli 4.000 dinarjev za kilogram. V DELOVNI HALJI Zdravstvena pomoč ostarelim tudi ponoči Jesenice, 19. septembra — S 1. septembrom so tudi v jeseniškem domu oskrbovancev dr. Franceta Berglja uvedli redno zdravstveno službo, saj so oskrbovanci vedno bolj bolni. Ob letošnjem občinskem prazniku, 1. avgustu, so na jeseniškem zgornjem Plavžu, ob domu dr. Franceta Berglja odprli nov in moderen prizidek, v katerem oskrbovancem doma nudijo 36 novih postelj. Oskrbovanci, ki prihajajo v jeseniški dom , so, tako ugotavljajo v domu, iz leta v leto bolj bolni, nepokretni in tako potrebni zdravstvene pomoči. Starejši občani jeseniške, radovljiške in deloma tržiške občine, ki prihajajo na jesen svojega življenja na Jesenice, se za dom odločajo tudi ali predvsem zato, ker zaradi raznih zdravstvenih težav doma ne morejo ostati, domači pa zanje ne skrbijo. Prav zato je še kako pomembna zdravstvena pomoč, ki jo nudijo taki domovi starejšim in oslabelim varovancem. Za 171 oskrbovancev na Jesenicah skrbi deset medicinskih sester, katerih narava dela Se kar pomembno razlikuje od podobnega dela, ki ga opravljajo medicinske sestre po zdravstvenih domovih ali bolnicah. V domu dr. Franca Berglja sta zaposleni tudi medicinski sestri Dragica Uderman in Zanka Močnik. Dragica je v domu eno leto, Zanka pa je bila štipendistka doma oskrbovancev in je tu že štirinajsto leto. »S 1. septembrom smo se tudi v našem domu odločili, da medicinske sestre in negovalke delajo stalno tudi ponoči,« pravita Zanka in Dragica.« Število oskrbovancev, predvsem tistih, ki so nepokretni, je iz leta v leto večje. Nemalo je tistih starejših ljudi, ki jih je tudi ponoči treba vzdigniti ali vsake dve ure premakniti, za-Zanka Močnik to je nočno delo medicinskega osebja nuj- no. Ponoči sta tako v službi tako sestra kot negovalka in imata vedno dovolj dela, saj je veliko takih, ki jih dnevno kar po sedemkrat vzdigneš... In v tem se naše delo v primerjavi z delom, ki ga opravljajo sestre drugje, tudi razlikuje: nimamo zdravnikov, ki bi bili stalno na voljo in se moramo večkrat same odločati, kar zahteva dodatno odgovornost. Zdravnik prihaja le za nekaj ur dnevno. V bolnici se bolniki stalno menjavajo, tu pa so pacienti vedno isti, ki pa jim starost prinaša vedno nove in nove zdravstvene težave. »Zaslužimo okoli 600.000 dinarjev, pričakujemo pa da bo z dodatnim nočnim delom nagrajevanje le nekoliko boljše. Dragica Uderman Kljub vsemu pa se dela v domu navadiš, spoznaš svoje varovance in bolnike in zato le redko razmišljaš, da bi ti bilo morda kje drugje lahko bolje.« D. Sedej ®@ffi@RScJ]©JSICaAS 4. STRAN Uresničena velika želja Lancovo, 16. septembra — Predsednik občinske skupščine Radovljica Marko Bezjak je v petek dopoldne v preurejenem delu zadružnega doma na Lancovem, odprl Špecerijino samopostrežno trgovino, dve stanovanji in prostore za delo krajevne skupnosti. S prenovo prejšnje klasične v samopostrežno trgovino se je prebivalcem krajevne skupnosti uresničila velika želja, ki je bila zapisana tudi v srednjeročnem razvojnem programu do leta 1990. Uresničitev te želje in cilja pa je bila povezana s skupnim delom in prizadevanji samoupravne stanovanjske skupnosti, Alpdoma, Specerije in krajevne skupnosti. Krajevna skupnost, ki je imela v upravljanju celoten dom, je del za trgovino in stanovanja prenesla na samoupravno stanovanjsko skupnost. S sodelovanjem Specerije in Alpdoma pa so potem uresničili program prenove. Tako so zdaj zadovoljni vsi, predvsem pa prebivalci krajevne skupnosti, ki so dobili zares lepo samopostrežno trgovino, prav tako pa tudi Špecerija, ki je tako uresničila prenovo še enega svojega trgovskega lokala. Na petkovi svečanosti, ki so jo pripravili v krajevni skupnosti, je krajevna skupnost podelila tudi priznanja Samoupravni stanovanjski skupnosti, Alpdomu in Speceriji Bled. Prijetno pa Je ob otvoritvi presenetila s skromnim darilcem prve kupce tudi Špecerija. — A. Ž. Elita za zgled Kranj — Še posebno zato, ker bi sedanji odbor za lepši videz Kranja pri predsedstvu občinske konference SZDL veliko laže podeljeval koprive zaradi nereda v starem delu Kranja, naj bo vsem, ki delajo in živijo v Kranju Elita za zgled. Domačinom oziroma prebivalcem v starem delu mesta sicer ni vseeno, kakšna so pročelja hiš, vendar pri obnovi stavb in streh zaradi velikih stroškov ostajajo nemočni. Pri tem bi se veljalo zgledovati po Elitini naravnanosti tudi v občini oziroma upravi za družbene prihodke, ki bi z oprostitvijo dajatev lahko prispevala svoj delež k prenovi. Sicer pa sta (po mnenju odbora) zdaj na potezi kar občinska skupščina in njen izvršni svet, ki bosta morala zagristi v jabolko, vsaj dokler ne bo nekoga, ki bo imel denar in bo zadolžen za prenovo. To še posebej velja za najstarejšo hišo v Kranju — nekdanjo mitnico, ki je v prvi kategoriji zaščitenih spomenikov, a zdaj razpada. Na sliki: Elita je začela že pred leti urejati svoj del v starem Kranju. A. Ž. Program bodo uresničili Lom, septembra — »Program, ki smo si ga za letos zadali v krajevni skupnosti Lom pod Storžičem, bomo uresničili,« je v nedeljo, ko je bila tudi slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in organizacij v počastitev krajevnega praznika, poudaril predsednik sveta KS Franc Lovrenčak. Kaže, da gre njegovi ugotovitvi verjeti, saj so načrte glede vodovoda in tudi razširitve pokopališča uresničili. Zdaj pa bodo začeli tudi z urejanjem cest in gradnjo nove trgovine. Praznovati so v krajevni skupnosti Lom v tržiški občini začeli že v soboto, 10. septembra, ko je bilo zvečer srečanje krajanov pod vaško lipo. V petek so potem imeli odprto prvenstvo v krosu, v nedeljo dopoldne pa streljanje. Po slavnostni seji ob 14. uri, ko so podelili priznanja OF Francu Lovrenčaku, predsedniku sveta KS in Ireni Zupan, predsednici mladinske organizacije v Lomu, Janeza Meglica pa so ob tej priliki predlagali za državno odlikovanje, je bila popoldne tudi velika vrtna veselica s srečelovom, na kateri so igrali Gašperji. A. Ž. Priprave na gradnjo satelitske televizije Satelitski TV signali tudi na Jesenicah? Jesenice, 19. septembra — Jeseniški izvršni svet je podprl prizadevanja delovne skupine za proučitev možnosti za uvedbo kabelske televizije v jeseniški občini. Povezava s Kranjem in drugimi gorenjskimi občinami. V jeseniški občini so ustanovili delovno skupino za preučitev možnosti za uvedbo kabelske televizije v občini. Z meritvami so ugotovili, da v občini Jesenice ni mogoče sprejemati TV signalov sosednjih držav Avstrije, Italije, prav tako tudi ne Zagreba in Kopra. ELRAD je Jeseničanom predložil idejno zasnovo, v kateri predlaga, da bi imeli tri glavne postaje za sprejem I. in II. TV programa RTV Ljubljana, štirih UKV programov ter štirih satelitskih programov. V ponudbi so izdelali načelno izvedbo za naselja Blejska Dobrava, Lipce in Kočna v vrednosti 395 milijonov dinarjev. Projekt za celo občino pa bi bil seveda znatno dražji. Jeseničani so se seznanili z idejnim projektom kranjske občine, kjer zaželene komunikacijske možnosti nudi lokacija na Šmarjetni gori in se nanjo želijo vključiti tudi interesenti tržiške in škofjeloške občine. Po strokovnem mnenju RTV Ljubljana je možno vključiti tudi jeseniško občino. Jeseniški gradbeni odbor se je zato odločil, da še naprej sodeluje s kranjskim, obenem pa naroči izdelavo idejnega projekta za vso občino. Njegova prizadevanja je podprl tudi jeseniški izvršni svet, saj ima odločitev več prednosti. Med drugim bi tako gorenjske občine skupno financirale centralni sprejemni center, z izgradnjo postaje na Jesenicah pa bi bile dane možnosti za izgradnjo po posameznih krajevnih skupnostih jeseniške občine. Pri pripravi in stroških projekta se bo deloma vključila tudi raziskovalna skupnost. , _, D. S. / NOVICE Pf DOGODIO^ Torek, 20. septembra V krajevni skupnosti Kranj Center so praznovali Obnova mesta in nemogoča tržnica Kranj, 19. septembra — S proslavo, na kateri so podelili bronaste značke Osvobodilne fronte, s srečanjem nad 80 let starih prebivalcev in promenadnim koncertom Pihalnega orkestra Kranj na vrtu gradu Kieselstein (slednjemu bi lahko rekli tudi nekakšen preizkus, kje in kako bi ob tovrstnih prilikah lahko poživili vsakdanji utrip v mestu), so konec minulega tedna v krajevni skupnosti Kranj Center proslavili krajevni praznik. Za vse tri prireditve namenjene prebivalcem velja, da so bile skrbno in dobro pripravljene, žal pa, predvsem zadnja (promenadni koncert), slabo obiskane. S ki Pravo doživetje in nepozabno srečanje je bilo petkovo popoldne v prostorih Društva upokojencev za najstarejše, nad 80 let stare prebivalce krajevne skupnosti Kranj Center, ki ima danes okrog 2800 prebivalcev in med njimi točno 80 osemdesetletnikov in starejših. Za tradicionalno srečanje ob krajevnem prazniku so jim letos pripravili nastop citraša Aleksandra Primica. Nežne melodije in ubrana pesem sta okrog 40 udeležencev srečanja spomnili na mlada leta. »Ne bi verjeli, da smo zaradi okrnitve oddelka osnovne šole Simona Jenka imeli kar precej težav pri pripravi programa na letošnjih prireditvah. Oddelek Center je bil s krajevno skupnostjo vedno tesno povezan. Učitelji z učenci so nam vedno s programom priskočili na pomoč. In prav zato, ker smo se vedno zavedali, kaj šola pomeni za kraj, se nismo strinjali z okrnitvijo. S sedanjim oddelkom bomo zdaj obnovili tesne .stike, hkrati pa vztrajali, da oddelek Center spet dobimo nazaj«, pravi predsednik skupščine krajevne skupnosti Janez Beravs. Čeprav se v primestnih in podeželskih krajevnih skupnostih kaj radi primerjajo z mestno, komunalno ter drugo urejenostjo, radi včasih tudi očitajo, da v mestnih skupnostih ni potrebno organizirati akcij in pobirati prispevkov za krajevno skupnost Kranj Center v zadnjem obdobju takšni očitki ne bi bili upravičeni. Pri urejanju kanjona Kokre in Pungrata so na primer s prostovoljnim delom sodelovali tudi krajani. Prav tako tudi pri urejanju in asfaltiranju Rotarjeve ulice, dela Kokrškega odreda Janez Beravs in Kokrškega brega. Stanovalci nad kanjonom Kokre niso več tisti, ki bi vanj odmetavali odpadke. Žal pa so izlivi kanalizacije vanj vse bolj pereč problem, ki pa se ga krajevna skupnost na desnem bregu sama ne bo mogla lotiti. »Kanjon Kokre, kjer je bilo zadnji dve leti, predvsem po zaslugi članov Hortikul-turnega društva Kranj in tudi ribičev ter mladine veliko narejenega, pa danes v krajevni skupnosti Kranj Center ni edini problem«, razmišlja predsednik krajevne konference socialistične zveze Franc Benedik. »Veliko hujši, da ne rečem kar problem številka ena, je obnova starega mesta in odnos občine oziroma skupščine do tega. Zaradi obnove smo že večkrat posredovali pri predsedniku skupščine in izvršnega sveta. Ocenjujemo, da bi za to moral biti imenovan poseben odbor, vendar ne takšen kot pred leti, ko je bilo v njem 40 direktorjev, narejenega pa ni bilo nič. Dosegli smo le to, da je bil pri predsedstvu občinske konference SZDL ustanovljen poseben odbor za lepši videz mesta. Problem pa je drugje. Spomeniki prve kategorije, kot je naprimer mitnica, propadajo. Lastnik je občina oziroma skupščina, denarja pa ni. Še vedno upamo, da se bo v izvršnem svetu in skupščini kaj premaknilo in da bodo prišle na vrsto tudi obnove zasebnih hiš, čeprav za zdaj pri upravi za družbene prihodke še ni posluha za znižanje davčnih obveznosti, če bi bili lastniki pripravljeni obnoviti stavbe in stanovanja«. V Krajevni skupnosti so že tudi predlagali, da bi sami prevzeli program celotne obnove in nabavo materiala pod ugodnejšimi pogoji, ker gre za kulturni spomenik. Vendar brez poklicnih ljudi ne bo šlo. Kakorkoli že, v krajevni skupnosti vztrajajo, da se je načrtne in celovite obnove treba lotiti takoj. Predvsem pa ne na tak način kot zdaj, ko se obnavljajo le stavbe, v katerih so lokali, za zasebne stavbe pa ni denarja. Gostinec je lahko tudi več kot poklic Picerija je zbirališče mladih Železniki, septembra — Železniki v Selški dolini niso kraj, ki bi bil znan po dobrih gostilnah ali vsaj bifejih. Od Škofje Loke do Železnikov ni gostilne, pa tudi v Železnikih je le nekaj skromnih bifejev, kjer kaj več kot sendviča ni moč naročiti. Zato so bili krajani, pa tudi naključni obiskovalci Železnikov veseli nove picerije, ki jo je pomladi odprla Danica Pintar kar v prizidku domače hiše. V par mesecih je postala zbirališče mladih krajanov, pa tudi starejši radi posedijo ob piči, vrčku piva. preselila v Železnike sem sprva delala v gostilni. Te gostilne danes ni več, pa tudi nobene takšne, kjer bi se bilo moč zaposliti. Zato sem nekaj časa delala v Al-plesu, kasneje pa sem bila trgovka v Kmetijski zadrugi. Ves čas pa sem razmišljala kako priti do svojega bifejčka, do svoje gostilne. Približno pet let je od tega, ko sem resno sklenila, da začnem na svoje. V prizidku hiše, ki smo ga popravili, sem začela urejati lokal. Moram reči, da na občini nisem imela težav z dovoljenjem, nekaj težav je bilo s sosedi, vendar ne najbližjimi. Toda sedaj se je vse uredilo in vesela sem, da lahko delam. Seveda mi v prostem času pomagajo vsi domači, mož, sin in hčerka. Temeljito se je spremenil delovni dan, saj razen ponedeljka vsak dan delamo od dveh do poznih večernih ur. Vendar sem zadovoljna, všeč pa mi je tudi to, ker so predvsem domačini naš lokal že sprejeli za svojega,« pravi Danica Pintar. Danica sicer zaenkrat še ne računa, da bi v piceriji kuhala še kaj drugega, razen da poizkuša s posebnimi pica sendviči, ki so se mnogim še bolj priljubili kot pice. Uresničila se ji je želja delati v svojem poklicu, krajanom Železnikom in obiskovalcem (zlasti pozimi je veliko smučarjev) pa je picerija že prirasla k srcu. V. Stanovnik A* I 'ttjl Mi? Letošnje srečanje 80-letnikov za kraj* lta praznik je bilo za vse nepozabno... t« & ne l »Vztrajali bom«■ *ts bo program ob* >He starega mesta tej Jlbi ljil na tako ime^ nem deležu 50 ^ Polovica naj bo 1» Jv lov, polovica Pf ^ i novanj za prebiv' ^ni krajevne skup"0 J Le tako bo «JeJčl< ^Šf^^f^M ostalo živo. H'4' o| r^v \ že precej nejevoljni. Zaky ji * voda potem tako draga, c ^ftl če Kar mesec dni bo že tega, kar je na zelenici na severni strani stanovanjskega bloka Planina 17 v Kranju nenadoma privrela na dan voda. Sta- upravljalcu vseeno, da r^r števcem lahko prosto Tudi slabega gospodarji p morali kaznovati, pravi]0' prav imajo! — A. Ž. Jki2jseptembra 1988 5. stran foM^SSSOTEHCO-AS Začetek sezone v Prešernovem gledališču PODOBA GENERACIJE? krstno uprizoritvijo Pravljice o Vesni nadaljuje PG v Kranju svojo profesionalno avanturo, ki je bila zaradi restrikcij oktroirana sredi ^__ petdesetih let. — Dokaj uglašen nastop igralskega kvarteta. — Ob »klepetavem« besedilu zadrege s sklopi. °tično, nekoliko tudi ab-o obarvano komedijo z na-Pravljica o Vesni (ali v jj^tu o Barbari, lahko bi bila l etra) velja sprejeti in vred-, kot generacijsko predsta-,1 * gledališko pričevanje Tu generacije o sami se-r*o avtorica Ema Kurent Jjiserka Barbara Hieng sta ™"i v začetku šestdesetih Se s svojimi delovnimi in nimi začetki znašli v kriz- Sh!fmdesetih letin- gledano z lenega zornega kota, z vidi-JUne profesionalne orienta-4 h-av nekakšni post moderni-zmešnjavi in dezorientaci-j pa tako avtorica, katere j J'ca o Vesni je dramski de-j#i V ot režiserka uspešno in zdi ■?ar nonšalantno premaguje-2adrege, za kogar pač so, in i(je Pustita obremenjevati s ^ ^kšnega ali drugačnega , L u kega) izročila, čeprav se ... M,e ^ogibata. To je ugodno in jSdno za obe. . i»nd.ar Je k tem '"iS- nJega l^^iti nekaj opomb: da so s^.Vl generacijske opredelje-!n časa v Pravljici o Vesni 1 . ^ le na erotičnem področju, temu treba takoj pa v razrahljanih 'jjk "Reških odnosih in v ironiju C avnavani krizi vrednot. ''Ilirska zgradba, ali zgodba, je pač je v tej konstruk- hi °Prta na srečanje nekda !flX; ,'Jubimcev Vesne in Petra, JK??° nedefiniranih, r ^vajsetletnikov; ona poro- C1 °n v svobodnem sožitju s 2' ki nemotivirano prodaja dogajanje V predstavi Pravljice o Vesni nastopata tudi Matjaž Višnar in Bernarda Oman. — Foto: M. Fock ieULVanJa- da Pač Idi Zaplete, da se nekdanja ]\ imca P° štirih ietih po na-. Ju spet srečata ter prepusti-\ b°^9n^ avanturi, s katero ^1 lo,r°^'^a svoJima partnerjema, ;p ,2u in dekletu skrbi in odločili iskalno akcijo v vikendu, t Ip u takšne8a dogajanja, v rem so odločitve kar nekoli-* ^asilne (zlasti odhod na vi-pa so okoliščine nadvse in v sami uprizoritvi II °re (= premolke), se še naj ajo velike praznine in bolje obnese čudaški Vesnin mož, ki ima o vsaki zadevi svoj prav, praviloma seveda v nasprotju z dejanskim stanjem. Ta lik, ki ga z živahno, vendar nadzorovano in z domiselno komiko oblikuje Pavel Rakovec, postane v poteku dogajanja osrednji lik, komično ironični, tudi absurdni rezoner, medtem ko sta ljubezenski par Vesna in Peter opredeljena zgolj z erotiko, Vesna prav malo s slikarstvom, med- tem ko je Karin naloženo predvsem odzivno in kolikor toliko adekvatno odzivanje na absurdne akcije prevaranega soproga Matjaža. Pravijica o Vesni je potemtakem kar značilno pričevanje mladega rodu o samem sebi, pri čemer je analitično sporočilni interes zreduciran zgolj na erotično področje, vse drugo ostaja zgolj pri absurdno komični povnanjenosti. Dialog v nekaterih situacijah pa je živahno motiviran in tekoč, kar so igralci tudi s pridom uporabili. Gledališka ponazoritev je opravljena z razmeroma skromnimi sredstvi. Sinhrona scena Marka Krumbergerja z dvojnim nivojem je v prvem delu pomensko ustrezala tako z neurejenostjo kot z zasilno opremo, nekaj več domiselnosti pa bi pričakovali v drugem, vikendaškem delu. Ob večinoma naravni igri igralskega kvarteta so za učinkovanje motili dolgi, predolgi premolki z zgolj »bivanjem« igralcev na sceni. Očitno so nastali iz zadreg s takoimenovani-mi sklopi, ki so v dramatiki, zlasti če se hoče držati (kot v tem primeru) vsaj dveh izmed treh enotnosti (časa in dejanja). V režijskem delu Barbare Hieng to sicer ni novost, izrazni prijem igralčevega zgolj bivanja na odru je funkcionalno uveljavila v Horovvitzovi absurdni burleski Vrsta v ljubljanski Drami, v tem primeru pa so ti molčeči stilemi pomenili reševanje nedognane dramaturške kompozicije. O igralcih pa vse dobro, edino Matjaža Višnarja bo treba prejko slej pokarati zaradi klišejev, ki jih vnaša v igro; sicer pa je Bernarda Oman elegantno odigrala erotično vznemirljivo mlado ženo, ki sicer ne ve najbolje, kaj početi s seboj, po zaslugi avtorice seveda, Judita Zidar prepriča gledalca s svojo subtilno, preprosto in naravno igro, za Pavla Rakovca pa je že bilo rečeno, da obvladuje specifično komiko in da se, odkar je v Prešernovem gledališču, individualno profilira. Pravljica o Vesni je vsekakor tako s konveksnimi kot konkavnimi sestavinami premisleka vredna podoba neke generacije, ki jo krila erotike še nosijo nad eksistencialno stvarnostjo. Lahko bi jo (z nekaj fantazije) sprejeli celo kot polemični ženski odziv na radikalno absurdne Alidi-čeve moške burke v Semenski gasi. France Vurnik Gorenjsko likovno srečanje Srečanje folkrornih skupin Gorenjske EX TEMPORE LOKA 88 Loka — Konec tega tedna se bo — ob vsakem vremenu — po |v *°vitih trgih in ulicah tisočletne Škofje Loke in njene okolice " 'a verjetno kar velika likovna druščina slovenskih poklicnih in terskih likovnih ustvarjalcev na tej gorenjski prireditvi, ki bo 'a za to mesto postala tradicionalna. Prireditev se bo v nedeljo 'lučila z razstavo na Loškem gradu, kjer bodo podeljene tudi nagrade. * Gorenjske I, škof ja Loka w muzej fipJA LOKA, 23.,24.in25. september 1988 )v^°nec tega tedna - od petka do nedelje - bo Škofja Loka postala da so-o... fc»4 w do1] frf-l kio; in a.! ic 'cal će K ite>1 i* I o- SH0W - ALI OHRANJANJE LJUDSKEGA IZROČILA? Mengeš — Slabo vreme je malce skalilo mengeški folklorni praznik, saj so morali organizatorji prireditev na hitro prestaviti iz Letnega gledališča v dvorano. Seveda pa je za kvalitetno predstavitev plesa parket na odru zagotovo najprimernejši. Sedem odraslih folklornih skupin je zastopalo gorenjske občine, za uvod pa smo videli še dve mengeški šolski skupini in goste iz Bele krajine, folklorno skupino Zeleni Jurij iz Črnomlja. Srečanje je zapustilo vtise na dveh ravneh. Na odru smo videli skupine, ki so plesale precej turistično in celo zelo samovšečno (KUD Bled in DU Javornik—Koroška Bela), po drugi strani pa so izredno presenetili mladi plesalci iz Škofje Loke, vse tri zelo sproščene mengeške skupine in seveda daleč najbolj izvirna in dognana skupina Sava iz Kranja. Pripravljenost plesalcev je bila očitna, doslednost in natančnost, predvsem pa iskanje izvirnosti in sledenje ljudskemu izročilu, pa je bilo pri večini pomanjkljivo. Zato bi veljalo v prihodnje (tako srečanje je vsako leto v eni od gorenjskih občin) vsekakor vnaprej vsebinsko pripraviti srečanje, predvsem pa z večjim poudarkom na običajih in obredjih, s čemer je v soboto zableste-la prav kranjska Sava. Tomaž Bole Orgelski koncert ena sama galerija in atelje obenem. Mesto bo namreč gosti- nc ?Sa gorenjskega ex tempora, na katerem se bodo zbrali tako '^š i ^i kot amaterski likovniki. Organizatorji so pravzaprav občin-i(jJ'eze kulturnih organizacij Gorenjske, tokratni gostitelj pa °ška organizacija. [Sprav je Škofja Loka kar pogosto gostitelj likovnih srečanj, J"mo se samo male in velike Groharjeve kolonije (slednja je !nnirla), pa bo tokratno likovno srečanje sodilo med večje liko-ivp^lreditve, Združenje likovnih skupin Gorenjske, ki je pravza J^budnik prireditve, pa ni imelo v mislih le strogo gorenjskega •L.Ja likovnikov. Organizator je razposlal več kot 500 vabil tako j4Jskim likovnim skupinam in društvom, kot tudi slovenskim li-*Om, galerijam in likovnih skupinam v zamejstvu. Kolikšen bo ■tf '\\ .°krat, se bo pač pokazalo šele v petek in soboto, ko bodo na {!o isče na Loškem gradu likovniki prišli po žig na slikarsko pod-%u olJeni sta dve slikarski podlagi, piše v pravilniku poleg vse-J>a 8ega, kar so povabljenci dobili skupaj z vabilom. V Škofji Lo-Av? še Posebej poudarili, da niso vabljeni le likovniki, ki so jim vabila, pač pa tudi vsi drugi. Skratka gre za zelo odprto li-prireditev, na kateri tudi tema ni predpisana. t^je od nekdaj veljalo, da imajo v Škofji Loki nemalo posluha le hne Prireditve, je tak sloves ostal tudi danes. Ex tempore Loka ^mreč naletel na ugoden odmev v škofjeloškem združenem u^o nagrado - grand prix - je namreč prispevala Termika, l&j^kupne nagrade pa Gorenjska predilnica, Alpetour, Delovna \$ skupnih služb, Iskra Železniki, Skupščina občine Škofja L K o etour dO Promet in Alpetour DO za obnavljanje avtoplaš-V s/Sanizaciji prireditve pa so prispevale finančno še nekatere h- D ofjeloške delovne organizacije in ustanove. Posebno nagra-Oc*eljujejo občinske Zveze kulturnih organizacij Gorenjske. L. M. GLASBA ANTONA JOBSTA Škofja Loka, Žiri — S koncertom orgelskih skladb Antona Jobsta v soboto v Žireh in v nedeljo v Škofji Loki, obakrat ob 20. uri, sodi v okvir predstavljanja dela in negovanja spomina na pred leti umrlega glasbenika. Jobstove skladbe bo predstavila organistka _Angela Tomanič. V Škofji Loki so se predstavitve, dolga leta v Žireh živečega skladatelja lotili načrtno. Občinska kulturna skupnost in občinska raziskovalna skupnost sta finančno podprli raziskovalno nalogo o Antonu Jobstu, ki se je je lotil muzikolog Franc Križnar, gradivo pa naj bi bila tudi osnova za nastanek monografije o skladatelju. Razmišljajo tudi o skladateljevi spominski sobi v Glasbeni šoli, ni pa tudi izkključena možnost, da bi škofjeloško glasbeno šolo poimenovali po Antonu Jobstu. Kdo je bil ta mož? Že samo bežni poznavalci naše zborovske pesmi najbrž poznajo tisto lepo »Oj, na vas, na vas, k svoji ljub'ci v vas...« Poleg skladb za odrasle pevske zbore je napisal še vrsto otroških in mladinskih pesmi ter vrsto klavirskih skladb za mlade. Obsežen je opus orgelskih sklad. Med posvetnimi skladbami so tudi dramske igre s petjem. Večina njegovega najpomemebnejšega skla-dateljskega dela na zborovskem področju je posneta za arhiv Radia Ljubljana. Jobstova glasba je stilno privlačna, spevna in zvočno ne-komplicirana, melodično, ritmično harmonično in oblikovno enostavna. Rojen na Koroškem je v Ljubljani končal orgelsko šolo pri Stanku Premrlu, nato pa je domala večino svojega življenja, s krajšimi prekinitvami, preživel v Žireh, kjer je bil organist, zborovodja, dirigent in učitelj. Večina njegovega glasbenega dela ima cerkveno vsebino; da pa je bila njegova glasba in tudi njegovo pedagoško delo cenjeno, pričajo številna priznanja in nagrade, med drugim tudi gorenjska Prešernova nagrada iz leta 1976, Gallusova plaketa, velika plaketa skupščine občine Škofja Loka in druga priznanja. L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je na ogled spominska razstava grafičnih in slikarskih del Štefana Simoniča. V Galeriji Mestne hiše pa je na ogled razstava akvarelov Ljuba Ravnikarja. V galeriji Kavka razstavlja Izidor Jalovec. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava del akad. slikarja Janeza Ravnika. V galeriji Kosove graščine razstavlja slike Alenka Sottler. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše razstvlja akad. slikarka Marjanca Jemec-Božič. Ob istem času vsak dan razen ponedeljka si je od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. mogoče ogledati celotno Sivčevo hišo. — Čebelarski muzej pa je do 3. oktobra zaprt zaradi vzdrževalnih del. VRBA — Prešernova hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka od 9. do 16. ure. DOSLOVCE — Finžgarjeva hiša je odprta od 9.30 do 14.30, ob nedeljah od 12.30 do 16. ure, ob sobotah je zaprta. ŠKOFJA LOKA — V Groharjevi galeriji razstavlja plastike Tone Logonder. V galeriji Loškega gradu je odprta 7. občinska razstava fotografij. KAMNIK — V razstavišču Veronika razstavlja risbe in slike Viktor Šest. Po slikarski poti VOJAKOVA SLIKARSKA RAZSTAVA Tržič — V razstavnem prostoru recepcije tovarne Peko, je bila dva tedna odprta slikarska razstava Vladimira Savica, doma iz Valjeva. Likovna dela so nastala med njegovim služenjem vojaškega roka v karavli Srečka Perhavca v Jelendolu nad Tržičem. ......iiimiififi Razstava je zdaj že mimo, dan preden je odslužil vojaški rok, je Vladimir Savič snel razstavljena olja in risbe, ki so bila na ogled v recepciji stavbe tržiškega Peka. Na ogled je bilo okoli petnajst del, ki so v dveh, treh mesecih nastala v mansardni sobici karavle v Podljubelju. Savič, sicer Valjavčan, se je dobro zavedal, da za takšno prostočasovno zaposlitev kot je risanje, slikanje, kljub morebitnemu posluhu starešin, ni vedno in povsod tudi drugih pogojev. »Pravzaprav sem imel skoraj atelje, tudi pribor so mi kupili,« je, ne da bi skrival zadovoljstvo, razlagal Savič ob zadnjem dnevu razstave v Peku. Savič je končal šolo upodabljajoče umetnosti v Sarajevu, kamor ga je vodila želja po kiparskem znanju. Toda umetniško nagnjenje se pač običajno ne izraža le v skulptu-rah, pač pa v umetniškem upodabljanju nasploh. Ujet v podobo lepe pokrajine je naslikal celo vrsto krajinskih slik. »Če slikaš, čopič pač upodablja to, kar v okolju prevladuje, seveda pa se ob tem spopadaš z vsem, kar čutiš, iščeš in raziskuješ. Vse, kar nastane, je po ustvarjalčevi notranjosti preoblikovana krajina, skratka sebe poiščeš v njej«. Njegove slike ne skrivajo, da je usmerjen v impresionizem celo nadrealizem. Ali pa bo vse to mladostno iskanje potov ustvarjanja dalo kaj novega, drugačnega? »Seveda imam vzornike, občudujem Van Gogha, od naših umetnikov pa mi je pri srcu Božidar Jakac, Ljubo Popovič, Vlado Veličković in še kdo«. Mladi slikar je trdno odločen nadaljevati pot. Če so sprva v družini imeli nekaj pomislekov in je za vpis na sarajevsko šolo moral uporabiti tudi precejšnjo mero trme in vztrajnega prepričevanja staršev, je zdaj zanj nedvomno laže. Že naslednji mesec bo med študenti Fakultete za likovno vzgojo v Novem Sadu. L. M. PLESNA ŠOLA Ena od aktivnosti kranjske ZKO je tudi plesna špla, ki je včeraj pričela z novim programom. V gradu Kieselstein se bodo v prihodnje zvrstile: ob ponedeljkih od 15. do 18. ure plesni studio (voditelj plesni pedagog Iztok Kovač iz Trbovelj), mala plesna šola ob torkih od 15. do 17. ure in petkih od 15.30 do 17. ure (voditeljica Tatjana Filipovič), pripravnica I. za otroke od 1. do 5. leta ob torkih od 17. do 17.45, pripravnica II. za otroke od 6. do 7. leta starosti ob torkih od 17.45 do 18.30, mlajše mladinke pa bodo pod vodstvom Irene Žnidaršič vadile od ponedeljkih od 18. do 19.30 in četrtkih od 18. do 19.30. Vse informacije in prijave zbirajo neposredno v skupinah ali na občinski zvezi ZKO, odkoder sporočajo tudi, da je možna vključitev (predvsem fantov) v že formirane plesne skupine — Nova, MAS in Bodywork. V. B. Forma viva VELIK DOGODEK NA MALEM VRTU Domžale — Dolgoletna suša na likovnem področju - predvsem na razstavnem - v domžalski občini se je v zadnjih letih prelevila v svoje popolno nasprotje. K tej resnični poživitvi kulturnega življenja pa je zagotovo veliko prispevala tudi Vera Titstenjak-Jovičič, akademska slikarka, ki v zadnjem času tudi kipari in ustanoviteljica Galerije Vera ter male Forme vive na vrtu okrog galerije. Slikarka je k sodelovanju povabila kar enaintrideset umetnikov, ki so se s po enim ali več deli predstavili v Galeriji Vera, na sami otvoritvi pa je bil ves prostor kot en sam likovni gaj, saj so bile slike razstavljene tudi po vrtu. Avtorji so prispevali dela po lastnem izboru, zanimivo pa je, da si je letos umetnica izbrala za sodelujoče avtorje svoje sošolce in profesorje, med katerimi najdemo med drugimi Marjana Tršarja, Toneta Demšarja, Roka Zelenka, Bogoslava Kalaša, pa tudi Jožeta Tisnikarja in Lada Jakšo. Med zvenečimi imeni z akademskimi naslovi pa se je znašlo tudi nekaj ljubiteljskih ustvarjalcev, za katere lahko zapišemo, da se njihovo delo dokaj enakovredno vklaplja v razstavo. Še najbolj je presenetil Matjaž Brojan, ki s svojo skulpturo najavlja očiten prelom v svojem delu. Formo vivo in razstavo v Galeriji Vera si obiskovalci lahko ogledajo vsak dan do 27. septembra. Tomaž Bole (3©r^£3^3EnGLAS6. STRAN / PODLISTEK, PISMA, ZA DOM IN DRUŽINO Torek, 20. septembra] POSKUSIMO ŠE ME Domači zdravmK LUŠTRK POSPEŠUJE IZLOČANJE VODE IZ TELESA Že Dioskurid in Plinij sta pisala o veliki zdravilnosti korenine in plodov. Rastlina velja za zelo zdravilno pri prebavnih težavah, slabosti v želodcu in zasluzenem želodcu. Tudi sv. Hildegarde ga zelo hvali in priporoča v kapitularijih njegovo gojitev. Zaradi prijetne in močne arome so ga v srednjem veku uporabljali pri snubljenju. Luštrk pospešuje izločanje vode iz telesa in pomaga pri vodenici, posebno pri vodeničnih oteklinah nog, pri katarju mehurja, vnetju ledvičnega meha, sploh pri ledvičnih boleznih, težavah s sečem, beljakovinah v seču in pri migrenah zaradi slabega delovanja ledvic. Luštrk je dobro zdravilo za pospeševanje mesečnega perila. Nosečnice ga ne smejo uživati, prav tako ga ne smemo jemati pri zvišani telesni temperaturi. Zelo dobro se obnese luštrek pri nastajanju kamnov, protinskih in revmatičnih težavah, pri čezmernem potenju in pri splošni živčni slabosti. Pri vseh naštetih boleznih in težavah uporabljamo narezano, svežo ali posušeno korenino, pripravljeno v obliki preliva. Če uporabljamo svežo korenino, je vzamemo 1/2 čajne žlice, posušene pa polno čajno žlico za skodelico čaja. Na dan popijemo 2 skodelici neosladkanega čaja po požirkih. Vzeme-mo lahko 2 do 3 noževe konice v prah stare korenine in zraven popijemo malo vode. Prevarek korenine se mnogo uporablja kot dodatek h kopeli za krepitev ženskih trebušnih organov. Kopeli in obkladki iz prevretka korenine pospešujejo celjenje starih in pa gnojnih ran. UPORABA V LJUDSKEM ZDRAVILSTVU Vse naštete uporabe izvirajo iz ljuskega zdravilstva in jih je sodobna medicina potrdila. Ljudsko zdravilstvo pa pozna še nadalje možnosti uporabe. V prašek strto korenino kuhajo in z izvlečkom kopljejo in odpravljajo jetrne lise. Korenino namakamo v žganju: jemljemo po potrebi po požirkih in pomaga pri želodčnih krčih, koliki, pospešujejo prebavo, spodbuja tek in krepi želodec. Izvleček korenine priporočajo pri zlatenci. Pogosto menijo, da so plodovi bolj učinkoviti: le-te starejo, 1 jedilno žlico stresejo v 1/2 litra belega vina in popijejo vsako jutro na tešče po šilce; to odpira jetra in vranico in pospešuje delovanje teh organov. Po nazirnju ljudskega zdravilstva redno pitje tega izvlečka pospešuje izločanje kamnov in peska. Ponekod pridobivajo iz luštrkovih plodov olje: 5 do 8 kapljic tega olja v požirku toplega belega vina pomaga pgi trebušnih krčih, bolečinah v trebuhu in koliki podobnih težavah. GOBJA JUHA PO ITALIJANSKO 30 dkg svežih ali 3 dkg suhih gob, 1 večja čebula, narezana na drobno, 2 stroka strtega česna, 2 žlici paradižnikove mezge, 4 skod lice čiste jušne osnove, 1/2 žličke bazilike, 2 žlici surovega masla, 1 žlica narezanega peter-šilja, 1/2 skodele kuhanih šam-pinjonov, sol in poper po okusu, nastrgan parmezan. Gobe očistimo in narežemo na polovice, večje pa na četrtine. V posodo damo maslo in v njem popražimo čebulo in česen. Dodamo gobe in paradižnikovo mezgo. Zalijemo z jušno osnovo. Dodamo baziliko, kuhane špagete, sol in poper. Juha naj nekaj časa vre. Tik pred serviranjem jo potresemo z nastrganim parmezanom in narezanim peterši-ljem. GOBOVA KREMNA JUHA 20 dkg gob, 2 korena narezana na drobne koščke, 1 manjša čebula, drobno sesekljana, 1 žlica narezanega peteršilja, 1 liter kostne juhe, 1 lovorov list, 1/2 del belega vina, 1 žlica limoninega soka, 2 žlici kisle smetane, 1 rumenjak, 3 žlice masla, 2 žlici moke, 1 žlička majarona, sol in poper po okusu. Gobe očistimo in narežemo na tanke rezine. Na maslu opraži-mo moko, da se naredi svetlo praženje. Zalijemo s kostno juho, dodamo lovorov list, maja-ron, peteršilj, čebulo, korenje, sol in gobe. Juha mora nekaj časa vreti, neto jo delno ohladimo in v mešalniku zmešamo. Zlije-mo jo nazaj v posodo in dodamo vino in limonim sok. Pred serviranjem primešamo kislo smetano, ki smo ji dodale rumenjak. Nazadnje dodamo poper. Polovica življenja je želja, polovica pa nezadovoljstvo. Dossi Moda PRAV JE, DA VEMO KO PRIPRAVLJAMO JABOLČNI KIS Za jabolčni kis, pravijo sadjarji, so jabolka pravšnja šele po malem šmarnu, ko imajo v sebi že več sladkorja in soka. Ko pripravite narezana jabolka za kisanje, jih postavite na toplo, na sonce, na okno, na kuhinjsko polico, kjer je zagotovo kakšno stopinjo topleje kot v drugih prostorih v hiši. Topleje bo, hitreje se bo kisalo. Naj pa bodo kozarci z jabolki kar najbolj na očeh, , kajti v začetku jih je vsaj enkrat na dan treba premešati s kuhalnico. Kdaj je kis narejen, bomo spoznali po okusu. Pa tudi jabolka sama nam povedo: ko se posedejo, ko ne silijo več tako kvišku kot v začetku, jih pustimo še kakšen teden, dva, potem pa jabolka precedimo in kis zlijemo v steklenice. Tu bo kis še ves mesec. Svoji pravi dokončni okus bo dobil šele pozno jeseni in ga bomo lahko rabili. Če ga bomo pridelali več (kjer imajo sadje doma, ga lahko za kis namočijo kar v sod), ga bomo lahko mešali z vinskim kisom za solate, če pa manj bo seveda le za zdravilo. Če spijemo vsako jutro na tešče mešanico pol kozarca mlačne vode, žlico jabolčnega kisa in malo žličko medu, bomo imeli urejeno prebavo in odlično se bomo počutili. KMEČKI TURIZEM — Hej, oča, kaj pa je s to vašo staro svinjo? Kar naprej rine za mano v sobo, kot bi bila zaljubljena vame! — Nič ne marajte, tega ne dela zaradi vas! V vašo sobo rine zato, ker smo jo imeli čez zimo tam notri... V ŠOLI — Mir! Miir!! No, otroci, pa povejte, kaj je to disciplina! Ste slišali? Disciplina! — To je takrat, tovarišica, kadar vi vpijete, da mi ne bi vpili. Kot kažejo prve vesti iz sveta mode, tudi jeseni ne bo manjkalo romantike. Vračajo se prelepe čipkaste bluze, ki jih bomo nosile pod kostimom. Le manšete, obrobe na žepih in ob gumbnicah so satenaste. Če hočemo, si lahko omislimo tudi žabo, ki ga na bluzo pritrdimo z lepo zaponko. Čipko bomo seveda oblekle za večer, za svečane priložnosti, sicer pa bo spet priljubljena preprosta bela bluza z visoko zapetim ovratnikom. V POL URE VIŠJA CENA ZA 5.000 DIN V zvezi z objavo prispevka tov. Marije Lovšin v časopisu Glas, z dne 9. 9. 1988, v rubriki »Prejeli smo« pod naslovom: V pol ure višja cena za 5.000 din, dajemo sledeče pojasnilo: 29. 8. 1988 se je v naši prodajalni Gradbinka oglasila tov. Marija Lovšin, z željo, da bi kupila barvna stikala po ceni 2.980 din na priporočilo njene kolegice. Tov. Lovšinova bi lahko ta dan kupila stikala art. 13190 — modra po ceni 2.980 za kos, šti- titi i Si PET MINUT ZA BOLJŠI VIDEZ PETERSILJEVA MASKA Dvema do trem jedilnim žlicam skute dodamo pest svežega sesekljanega peteršilja. Kašo nanesemo na obraz in jo po 30 minutah zmijemo s toplo vodo. Čez masko položimo obkladek, da maska ne zdrsi. Maska iz skute in peteršilja pomirja nervozno in utrujeno kožo. ALI KOKRŠKI ALI GORENJSKI ODRED? Že večkrat sem pisal o tem, da različni borci, za njimi pa nujno tudi novinarji, na primer najavljajo, da je ta in ta tovariš prišel v kak bataljon Kokrškega odreda, ali pa: ta in ta umrli borec je bil pripadnik Kokrškega odreda in podobno. Tudi na številnih obeležjih v spomin padlim predvsem na območju Stor-žiča napak piše, da je ta in ta padel februarja ali junija 1943 ali 1944 kot borec Kokrškega odreda, a tedaj tega odreda sploh ni bilo. Prav tako — zlasti v TV-15 na strani »Imeli smo ljudi« — se pogosto ponavlja enaka napaka. K pričujočim vrsticam me je tokrat vzpodbudil (spet) sicer prisrčen, dober zapis o obisku takratnega sovjetskega državljana Genadija Favorskega, ki je ušel skupno z bratom Cvetkom in sodržavljanom Borisom Poluninom iz nemškega ujetništva na Koroškem in se 6. februarja 1943 priključil borcem Kokrškega bataljona. Spet se je pokazalo, da niti borci te enote niso vedeli, da tedaj, v tistih negotovih dneh, niso bili v sestavu Kokrškega, temveč Gorenjskega odreda. To zanje tedaj ni bilo niti pomembno. Poglavitno je bilo, da so bili partizani. Zato naj tu ponovno pojasnim, kako je bilo s tema dvema odredoma, zlasti še, ker sem prav jaz kroniko Kokrškega odreda že napisal, kroniko Gorenjskega odreda pa imamo v delu zdaj. Saj vse to ne bi bilo kdo ve kako pomembno, toda ko nepozabni, rodni, 'Kokrški kala art. 13195 - rdeča j1 13250 — rjava po ceni i Proizvajalec stikal "K kontakt iz Zagreba je op^si delavo v modri barvi in ]ei, gram stikal v tej barvi osW sortiran, zato je temu pri™* tudi cena. Omenjena stikala v barvi imamo še vedno v % po ceni od 1.650 din din. Tov. Lovšinovi bi nav^1 situacijo pojasnili že ob M* nakupa, ali pa v nekaj dneh bi v svojem prispevku za fc? pritožb napisala tudi svo] slov. MERKUR Prodaj*.. GRADBINKA h bo h V6I n0 odred' in njegove soborce 11 % predstavlja tudi nepozabni h variš ing. Genadij Favoft* Id svoji odaljeni domovini i". >4 vsod, kjer se giblje, sem do* )\ opozoriti, da gre za veliko * to. Seveda temu ni 'kriv' ofc »i 'krivde' ne moremo naložit] t« hovim soborcem — tukaj® h domačinom, temveč gre p™ to sto za osvojeno in gojeno 're>' ta co\ daje šlo za Kokrški odrt k Toda-ta pojem je ost® \ prejšnjih mesecev, ko je na "i območju od sredine junift konca decembra 1942 d$ Kokrški odred. Njegov 1. i \ Kamniški bataljon na sek^ Kamnika, a 2. ali Kokrs% sektorju Dobrče, Storžiča m hodnega dela Krvavca. W | vljam: oba odreda, tako Ko^ I kot Gorenjski sta bila us^ vijena z istim poveljem in vijena sredi junija 1942. fl imel po 2 bataljona. Konc* cembra 1942 (26.) pa je bil* nitvijo grup odredov ukinje' di Kokrški odred (prvi), i"1'' lej, se pravi od januarja 1943' konca avgusta (27.) 1944 M pokrajino pokrival Gorefl odred, Ime Kokrški batalj°f domala uničeni 13. in ' 14.-.' 42. zadržal tudi v novem sjM i Gorenjskega odreda, ker je^I zapeljuje večino tudi samici živelih udeležencev. In | prek njih tudi hvaležne^ vdanega Genadija Favorstt Tako je njegova rodna eno Kokrški bataljon, toda v se Gorenjskega odreda. To tti^ ob prvi priložnosti treba niti in tako bo ta epizoda ot na tudi v kroniki Gorenjs\ odreda. Sicer pa je od Kom ga bataljona ostala in obstti šele skupina. O tem je p\s' tudi že v kroniki Kokrš* odreda, knjiga 11/14-11. Ivan Duško Dudič < MED PESKOM IN SNEGOM Popotovanje na najpočasnejši možni način iz Pakistana preko puščave Takla-makan na streho sveta — Tibet Vrsta za mano se je daljšala, a popustil nisem. S svojo centimetražo sem zakril celo okence in odrival vsiljivce, ki so prihajali z levega in desnega krila. Po petnajstih minutah vzame moje ljudske yuane , kot kriminalcu, me gleda kot zakrknjenega sovražnika socializma in mi vrne drobiž kot pohoje-nemu psu. Te neprestane borbe - na pol pretepi - so načele moje mentalno zdravje in po dveh mesecih sem začel zgubljati živce ter uporabljati avion, ki pa je drag kot jugoslovanska teletina. Psihološki prepad med zahodom in vzhodom me je na vseh mojih poteh najbolj namučil ravno v LRK. Naše nerazumevanje njih in obratno, težko prilagajanje enih in drugih ter dolga zaprtost te najštevilčnejše dežele je opravilo svoje. Hotelska scena iz Dun-huanga je pod is#m imenovalcem: Štirje kavboji pridemo na recepcijo ogromnega kasarniškega hotela in hočemo sobo za štiri. Votlost hotela je pusto odmevala po praznih hodnikih, po vseh petih praznih nadstropjih - a odgovor: »Full. Evervt-hing full. Polno. Vse je polno. Pojdite drugam.« Mrham se ob teledirigirani plači standardnih 90 vuanov ne ljubi niti prdniti. Tako visimo na recepciji, serjemo klanfe, težimo, morimo, zahtevamo direktorja. Na koncu iz želje po miru možakarice odprejo cimer z dvajsetimi posteljami in petnajstimi Kitajci. »Ne, ne. Ljubica, pojdi nazaj dol, pri-nesi nove ključe in odpri tole sobico,« ji pokažem milijon praznih sob na levi strani hodnika na tretjem nadstropju. Po dobri uri duhovne masturbacije dobimo, kar hočemo. V »zarukanih« predelih republike je socializem šel žal do ekstremov. Kajti zjutraj, ko prideš na delo, si praktično že vse opravil. Dekleta v trgovinah spijo (!!!) na prodajalnih pultih in ko jih s prstom freneš po glavi, so nejevoljne, neprespane in dihurjasto neprijazne, ko jih tako prisiliš delati, to je ustvarjati dohodek. V dunhuanških jamah se prodajalkam suvernirjev ni dalo pokazati nič, še cene so Američanom jokale po kitajsko. Šef je zaklel, ko smo terjali obvezno plačanega vodiča. Utrudljivo dolga bo še pot reform Deng Xiao Pin-ga! Takšen je zaenkrat obraz prenovljene republike v praksi. Izjema po delovnosti je le - jasno, logično in razumljivo - zasebni sektor. V Dunhuangu sem v bistvu začel svoje vzpenjanje na Tibet. Do Golmuda je bilo dan vožnje skozi osupljivo pokrajino med dva in tri tisoč metri. Pusta, kamnita, s suhim grmičevjem, kakšnim jezerom in indigo modrim nebom. Avtobus je šel k vragu nekje na dveh tretjinah poti, na absolutni točki duhovnega očiščenja. Ravnica z močvirskimi zaplatami, suho in redko polmetrsko travo, karminastim mahovjem, golimi hribi. Srednje« močan veter je drobil močvirsko vodo ter pihal po temnih okrastih travah. Schvvaib je že našel stik z Alahom. Na ravnici tik ob cesti je razgrnil svojo preprogo in začel z molitvami. Golmudčan je odre-venel od epileptičnega napada. Voznik je do riti zlezel v motor in verjetno po kitajsko preklinjal. Liričnost krajine je bila takšna, da sem spet po-strelil en film. V takih scenah se popolnoma zgubim in slikam vse možne odtenke slikarskega trenutka. Golmud, ki je spet tisti bedni arhitektonski hlev, kjer se konča železniška proga iz Pekinga, ' zategadelj je filter, kamor prihajajo popotniki z vzhoda (Pekinga) in zahoda (Sinkianga). Od tod vozita v Lhaso dva tipa avtobusov - kitajski in trikrat dražji japonski z ogrevanjem. Desetim inter-nacionaleem je pomagal izjemni Mike. Rojen na Kitajskem, šolan v Bangkoku, pomagal Američanom v Vietnamu, danes živi v Los Angelesu. Priboril nam je študentske cene v RMB denarju in po noči polni ogabnega piva in popotniških štori j je jutro šlo na najvišjo cesto na svetu. Dva dneva in v Lhasi bom. Videl bom megaio-mansko Potalo. Nekoč so osvajalci z življenjem plačali pogled nanjo. Lhasa in Tibet - simbol odmaknjenega, vzvišenega, nezemeljskega, nedosegljivega, pozabljenega, krvavo lepega. Streha sveta s svojimi saharskimi puščavami, ledeniki, sne- gom, kozmičnimi oblaki in kajpak enim najdobro-srčnejših narodov na svetu. Cesta čez Qinghaisko in Tibetansko planoto se na prelazu Tanggula Shankou dvigne na 5200 metrov. Saj ni res! V enem tednu iz turfanskega de-presijskega kotla pri munus dvesto metrih na večni led in sneg pri plus 5200 metrih. Khampe - tibetanski konjeniški nomadi, danes nomadi z avtobusi - so vstopali na hitro, kot bi nas hoteli poklati. Mimo jakov in čistih konj smo čez Qinghai tolkli proti provinci LRK - Tibetu. Kdo je videl takšne sence, takšne žarke, takšne gore? Z ledenim dežjem in snegom nabiti sivočrni oblaki so poplesavali po zasneženih hribih. Pokrajina je v močni povezavi z religijo. Pred budizmom je bil to bon - oblika animizma. Ključna sila, ki je pomagala varovati gorske prehode, vodo, zemljo in svete gore pred hudobnimi demoni, je bila magija. Živali, včasih tudi ljudje, so bile obredne žrtve. Svečeniki iz Indije so nato počasi začeli prinašati ideje budizma. Padmasambhava, ki je bojda imel tudi čarovniške sposobnosti, je bil osrednja figura pri presaditvi tantričnega budizma na Tibet. Ustanovil je kozmični samostan v vasici Samye, kjer je posvetil prve tibetanske budistične menihe. Na drugi strani njegove svetosti je bil človek predan svetu, vinu in ženskam. Teden v drobni vasici Samye ob mogočni Brahmaputri je bil eden vrhuncev mojega beganja po strehi sveta. Pa se ustavimo najprej v Lhasi. Že pet kilometrov pred postajo smo opazili Potalo. Magični cilj nas vseh, zahodnjakov in Tibetancev. Lebdi na rdeči gori Marpori. Ko je lezla vedno bliže, smo šele ugotovili, kako neverjetno ogromna je. Njeno ime prihaja iz sanskrta, v katerem Bodala pomeni Budova gora. V sedmem stoletju je na Marporiju stal pozabljen paviljon za meditiranje, ki je po dvesto letih obstoja zgorel. V 17. stoletju so ga ne samo obnovili, ampak zgradili mamutski kompleks trinajstih nadstropij in preko tisočih sob. Prehodi med posameznimi nadstropji so včasih skriti za stebri in ravno tako prehodi iz ene dvorane v drugo. Od dveh do petih metrov debele stene so protipotresno utrdili z dolivanjem stopljenega bakra. Pri gradnji niso uporabljali žebljev, kljub intenzivni rabi lesa kot gradbenega materiala. Ko sem se po desetih dneh bivanja v Lhasi odločil za vzpon, sem se na srečo izgubil. Labirint meniških sob in neštetih hodnikov me je zrn in ostal sem sam z nagajivimi menihi. Pel|l me v skrivne kotičke, dovolili fotografiranje V napojili s čajem. Kitajski okupatorji za fotog' ranje. zahtevajo od dveh do petnajstih dolafl glede na izjemnost kipa pač, ki naj bi se fotog^ ral. P1 Vrh Potale tvori Rdeča palača s svojimi ■ tacijskimi kapelami in mavzoleji nekdanjih Lam. Grobnica petega Dalaj Lame je prekr1' 3700 kilogrami zlata! Chorten je visok dvajset trov in se dviga tri nadstropja visoko. MJ grobnica šestega Dalaj Lame, ki naj bi bil zve ca posebne sorte in zahrbtno ubit v vasici Li^J Ljudje so verjeli - drugega jim ni preostalo.', ima dve telesi: eno v Potali, predano meditaCj in veri ter drugo, ki se je z nočjo spustilo dol ^ pilo in preganjalo lokalne ženske. Potalo sem gledal z juga: z reke Kyi d1' prodnatega otoka Jarmalinka; s severa; s stj samostana Sera, s skale, na kateri izvršujejo tanske nebesne pogrebe, ko jastrebi do kosf zrejo meso razsekanega trupla; z zahoda ter \ da: skozi rešetke stranišča v hotelu Banak Ja, tiča sem držal v rokah pa ta hudičeva stav bila en jakov dir naprej 4 in! Levo in desno od Rdeče palače sta ogf krili Bele palače, nekdanjega domovanja ? sto menihov. Prav na vrhu, v dvorani Sutra, L mehkem tronu sedel Dalaj Lama in bral bj| čne spise. S strehe so menihi pihali v svoje Pe i trske medeninaste rogove in kraljestvo kltf , molitvam. Med umazanim vetrom in moc, zvezdami so se deklamirani verzi z okr°§ kamni kotalili dol v sivo dolino. Toda kdaj Tibet je pod okupacijo in menihi so pogosti i torji manjših uporov in zategadelj često op8 ni s strani kitajske tajne policije. Z njenimi agenti sem se spoznal tudi Sfl| zgodnji jeseni leta 1987, točneje 1. oktobra 1» J v Lhasi počilo. Dalaj Lama je bil v ZDA, v P| Združenih narodov v New Yorku, se zavzetji tibetansko avtonomijo, njegovi stoodstotno 1 menihi pa so medtem pripravljali na pol rev j jo. Prvič je počilo brez večjih posledic že ^2 prej in zato smo 1. oktobra vsi pričakovali 1. oktober je namreč praznik kitajske ne^ sti. ti Torek, 20. septembra 1988 GRADIMO 7. stran «mwsssgmQLAB Koliko časa borno sploh še lahko gradili? AVTO JE ZDAJ CELO DRAŽJI OD GRADBENE _PARCELE_ Že nekaj časa se razmere na gradbenem področju, posebej pa družbeni in nič manj v zasebni stanovanjski gradnji slabšajo. Kreditov, takšnih, ki bi bili kolikor toliko znosni in dosegljivi za zasebne graditelje, skoraj ni več, pri čemer pa cene gradbenim materialom nenehno naraščajo. Skorajda smo že v tako rekoč brezizhodnem položaju. Ni še tako dolgo, ko se je cena dobrih 500 kvadratnih metrov velike gradbene parcele lahko primerjala oziroma kar enačila s ceno novega avtomobila golf. Trenutno je nov golf celo dražji od takšne gradbene parcele, vendar se dogaja, da še ob včerajšnjem splošnem pomanjkanju parcel, te danes že ostajajo neprodane. Čeprav bi si radi rešili stanovanjski problem, ljudje nimajo več denarja. eftna jih danes gradi (tisti, ki so •njo začeli že pred leti) samo 2 gotovino. Ko je plačilni dan, . %jo material. Če se kreditni jWi za stanovanjsko gradnjo ne - 0 spremenili, številni niti ne bo-^ogli več začeti. Komunalno ^Jena gradbena parcela danes Ja namreč kar dobrih 30 milijo- I?0" in ob sedanjih kreditnih pogoja Predstavljati, da bi se nekdo za kredit za nakup takšne !rc«le. Saj potem 20 let najbrž ne ?°9el sploh začeti z gradnjo. E<"na, med vsemi težkimi oziro-kar neznosnimi pogoji, še i J°°lj znosna pot za gradnjo je j. ne» organizirana zadružna sta-i^ar>jska gradnja. Vendar tudi ■^■^ga ni nikakršna čudežna pa- ru in itt *! dri l, 1 Nekaj cenejši gradbeni mate-?' le danes moč dobiti v organi-•ni zadružni gradnji predvsem zato, ker zadruge vedno pogosteje nabavljajo večje količine gradbenega materiala od proizvajalcev oziroma prodajalcev na debelo. Po eni strani so se zato gotovinska plačila zadružnikov oziroma graditeljev v maloprodajnih trgovinah zmanjšala, v zadrugah pa povečala zaradi kritja pri nakupu z naročilnicami. Takšno drobnjakarsko poslovanje zadrugam marsikje (če niso računalniško opremljene) dela težave. Največja težava pa je, da je v tem trenutku treba hitro obračati denar, česar pa brez računalniške podpore pri nekaj tisoč zadružnikih, ki gradijo in hitijo, ne gre. Vendar se danes že dogaja, da ob še tako dobri računalniški podpori, ki jo imajo zadruge, pogoji željenega tržnega gospodarjenja ob vedno manjši kupni moči resno zavirajo gradnjo. S tem se gradbeni roki daljšajo, hkrati pa gradnja tudi v zadrugah resno upada. Celo nova zakonodaja, ki dovoljuje, da tudi zgrajene objekte vzdržuje oziroma prenavlja zadruga oziroma zadružnik, problema ne more rešiti. Zadružniki in zadruge nasploh so na slabšanje položaja začeli opozarjati že pred časom. Tudi v samoupravnih stanovanjskih skupnostih že lep čas razmišljajo, kal narediti, da bi čim bolje in Zadruge sicer iščejo poti in možnosti in ena med njimi je tudi, da bodo naročilnice za nabavo večjih količin materiala izdajale le na podlagi predhodnih predračunov dobavitelja. S tem bodo skušale zagotoviti ceno tudi na dan dobave. Vedno večji so po drugi strani pritiski, da bi bilo treba urediti zakonodajo, da bi lahko začeli z gradnjo podstrešnih stanovanj. Težko si je namreč drugače zamišljati, da bi mlad par Stagne v tržiškl občini so primer, ko so objekti zgrajeni do tretje graa-bene faze, zdaj pa graditelje čaka, da sami rešijo problem druge faze komunalne infrastrukture. Težko je graditi, če morajo zadružniki sami najprej poskrbeti za tako imenovano primarno komunalno Infrastrukturo... Ovsem velika zavzetost, nekaj pa tudi mila zima, sta gradnjo v Dru- ^ vlekla iz še veliko večjih težev... •K-- učinkoviteje porabili in z gradnjami oplemenitili stanovanjski dinar iz združenega dela. Bili so tudi že predlogi, da bi morda samoupravne stanovanjske skupnosti morale ustanoviti nekakšne interne banke In se potem bolje povezati s stanovanjskimi zadrugami. Na ta način bi morda prišli do cenejših posojil... Vendar za zdaj še ne kaže, da bi se kaj kmalu karkoli premaknilo. oziroma družina (kjer sta oba redno zaposlena) lahko prišla do stanovanja. In če smo ob teh ugotovitvah in razmišljanjih imeli v mislih klasično gradnjo, velja poudariti, da pogoji niso nič lažji tudi v montažni stanovanjski gradnji. Krediti proizvajalca »lupine« ob sedanjih kreditnih pogojih nasploh malo rešujejo. Pri vseh težavah, ki trenutno so na področju stanovanjske gradnje, pa bi morali o reševanju pro- blemov razmišljati tudi v občinah. Nelogično je, da so občinski odloki drastično podražili ceno kvadratnega metra stavbnega zemljišča na račun ureditve primarne komunalne Infrastrukture, ko se v praksi dejansko dogaja, da delovni zadružniki v organizirani gradnji pravzaprav potem sami gradijo ceste, poskrbijo za gradbeno vodo in elektriko. Nelogično je, da občinski sklad stavbnih zemljišč dodeljuje komunalno neurejena zemljišča in morajo potem zadružniki ob zgrajeni tretji fazi objektov najemati kredite (drage) za drugo fazo komunalnih naprav, ker samoupravne skupnosti (komunalne) financirajo šele tretjo fazo komunalnega urejanja (asfaltiranje in javno razsvetljavo). Takšne težave se na primer danes kažejo v tržiški občini na Stagnah in deloma tudi na Pavlinovi jasi. S temi nemogočimi težavami pa so se (in se še srečujejo) graditelji - člani zadruge v Drulovki v kranjski občini. Samo mila zima in velika delovna volja ter zavzetost graditeljev samih sta gradnjo v Drulovki peljali naprej. Našteti primeri In ugotovitve pa so le drobec iz mozaika, v katerem se danes Išče In lovi stanovanjski dinar. Mimogrede povejmo, da tega denarja niti ni tako malo, vendar je zaradi pogojev, ki jih je prineslo tržno gospodarjenje z vsemi posledicami vedno manj učinkovit oziroma vreden. Zato bo ta denar treba začeti, in to hitro, oplemenjevatl drugače; pa čeprav tistim, ki ga zdaj (po svoje) obračajo morda ne bo ravno najbolj po godu. A. Žalar ^ERKUR KRANJ — Prodajalna Gradbinka na Primskovem Konec poletja je že predpriprava na zimo ioi se* m\ pol 4 jsi stA rs* n»^ajalna GRADBINKA na Primskovem pri Kranju nedvomno .^i med tiste, najbolj poznane Merkurjeve prodajalne ne le v 0 i!?nJu in na Gorenjskem, marveč tudi drugje. Že dolgo ta prodna slovi po tem, da se domala vsakdo, ki karkoli potrebuje 'M J 9radnjo ali vzdrževanje doma, najprej oglasi v Gradbinki. In ja" tako je tudi res, če recimo v Gradbinki željenega materiala '10 l»iPotem 9a Doste težk0 našli tudi kJe drugje. Znani pa so pro-°gr ! v Gradbinki tudi po tem, da skušajo material, ki ga tre- o morda ni, čimprej dobiti. »J0 pa ni edina, če tako rečemo, 1 ^ ira nost Merkurjeve prodajalne i C j^binka. Ko smo pred dnevi obi- kr'j ^zaposlene v njej in se pogo et'*r|a|i s poslovodjo Janezom Glo- da11 ivJ"k°m in ga spraševali po na--veflai 2a graditelje, nam je pove-Litf )ri' da so se v Gradbinki že skrbno .lo' tyPravili na bližajočo se zimo ozi-ac'J ^ se oskrbeli z materialom, po ,iv(|j *rem bo zdaj, na pragu jeseni, :0|-r Pa še kar v vrhu gradbene se-if..6' Prav gotovo precejšnje pov-str' Sevanje. &>*Je8en Je čas, ko graditelji hiti-i lifarajevanjem izolacijskih ma-\\% 28 ,asade> kot 80 napri-k hl '»tr» *t,roP°r. kombl plošče In aV S*iien Prltrdl,nl material. Teh *l| [> °v 'mamo v Gradbinki dogi0' 'ho ne ,e za fasade, tudi s kri-«mo se založili. Imamo salo- nitne in betonske kritine ter eter-nit«. »Kaj pa toplotne naprave?« »Letos smo z njimi zares dobro oskrbljeni: na primer z raznovrstno izbiro za centralno ogrevanje domačihn proizvajalcev peči (TVT Boris Kidrič Maribor in Feroterm Slivnica pri Dragi). Imamo tudi vse vrste radiatorjev • od Jugoterma, EMA iz Celja do aluminijastih Akli-mat radiatorjev iz mariborske livarne. Dobili pa smo tudi zdaj zelo (in vedno) iskane cevi 3/8, ki jih že nekaj časa ni bilo na trgu«. Morda je malce smešno, če poudarjamo, da imajo na zalogi tudi naprave za sončno energijo (kolek-torje, solarne bojlerje in črpalke) saj se bliža zima, ki na Gorenjskem s soncem ni ravno radodarna. Ven- lil • * dar velja o teh napravah vseeno razmisliti; če ne zaradi drugega, že zato, ker bodo spomladi te naprave prav gotovo dražje. In da ne pozabimo v zvezi z napravami za sončno energijo omeniti tudi Pansolar garniture, so poudarili v Gradbinki. Garnitura ima ekspanzijsko posodo, črpalko in vse ostale dele za vgradnjo naprav in za ureditev sončne energije. Tako med letom, največkrat pa jeseni še najbolj, graditelji pogosto povprašujejo tudi po različnih sanitarnih napravah. V Gradbinki so trenutno dobro založeni z najrazličnejšimi bojlerji (tako električnimi kot kombiniranimi), kopalnimi kad-mi (od litoželeznih do poznane Kol-pasan), še posebno veliko pa imajo izbiro ploščic za notranje in zunanje oblaganje. »Poleg predlaganega In naštetega pa imamo seveda tudi ves drug gradbeni material. Naj povem, da imamo tudi anhovski cement, ki ga sicer trenutno primanjkuje na trgu; pa vse izdelke črne In barvne metalurgije, elek-troinštalacljski material ter vodovodni inštalacijski material s sanitarno in tehnično keramiko«, je na koncu dodal poslovodja Janez Globočnik. »Gradbinka je zares dobra prodajalna in prodajalci v njej radi pomagajo graditeljem. Kar zapišite«, se je v pogovor vpletel Srečko Kne iz Adergasa pri Velesovem, ki je ravno kupoval v Gradbinki. »Ko sem 1981. leta začel graditi, sem se najprej oglasil v Gradbinki in od takrat domala vse nabavljal in tudi dobil v tej prodajalni. Res včasih kakšnega materiala ni bilo, vendar ne za dolgo. Vedno so se trudili, da so material, po katerem sem povpraševal, čimprej dobili. Zato to prodajalno in prodajalce v njej lahko samo pohvalim. Prav nobenih pritožb nimam; morda le to, da je danes, ko se vse tako hitro draži, težko graditi. Ne vem, kam to pelje In kako bodo ljudje sploh lahko gradili v prihodnje, če bo šlo tako naprej. Saj se bo gradnja nasploh ustavila... Samo za to niso krivi v Merkurju oziroma v Merkurjev! prodajalni Gradbinka«. Čeprav smo v uvodu zapisali, da prodajalno Gradbinko na Primskovem, na Gorenjskem in tudi drugod graditelji dobro poznajo, vseeno povejmo (za tiste, ki se morda pripravljajo na gradnjo in se s tovrstnimi nakupi do zdaj niso srečevali), da je ta prodajalna na Žanovi, ob Cesti Staneta Žagarja (nasproti Ibi-ja oziroma nekdanje bencinske črpalke). Odprta je vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Informacije dajejo tudi po telefonu 27-594, 23-948 in tudi naročila sprejemajo po telefonu. Naročeno in kupljeno blago pripeljejo tudi na gradbišče. In če ste v denarni stiski, vam jo v tej prodajalni pomagajo premostiti s kratkoročnim posojilom do šest mesecev. Sicer pa; prepričajte se sami. Če potrebujete kaj za gradnjo (ali vzdrževanje), oglasite se v Gradbinki na Primskovem. (OTBDBSSJJffilHICttAB 8. STRAN GRADIMO Torek, 20. septembrajfj 35 LET VRHUNSKE KVALITETE ii^iiiitfjj^iiiiMiiiiii Gradite hišo, obnavljate stanovanje? Se zanimate za nakup stavbnega pohištva? ŽELITE PRVO KVALITETO, STROKOVNI NASVET, MORDA ŠE KAJ? Prepričani smo, da bomo lahko ustregli vaši želji, saj že desetletja opremljamo stanovanjske objekte doma in v tujini. IZDELUJEMO: Analizirana vezana in enojna okna, balkonska in panoramska vrata, vhodna vrata, okna po naročilu, plastične rolete. IZDELKE DOSTAVLJAMO IN MONTIRAMO! SLOVENIJALES KLI LOGATEC 61370 Logatec, telefon 061/741 -711 telex 31656 yu kli GRADITE HITRO, GRADITE SODOBNO. GRADITE POCENI -GRADITE Z NAMI Trgovina z gradbenim materialom — Kranj -Primskovo UGODNE CENE VSEH GRADBENIH MATERIALOV NA ZALOGI: — Cement, apno, maltit, salonit, betonski izdelki vseh vrst — najsodobnejša strešna kritina iz pravih kanadskih bitumenskih skodel TEGOLA CANADESE — strešniki vseh vrst — izolacijske materiale - lendapor, novoterm, perlit, stiropor, tervol, bitumen, ibitol in drugi — zaščitni premazi vseh vrst — keramične ploščice najboljših jugoslovanskih proizvajalcev, sanitarno keramiko — fasade razne - opaž in furnirane stenske in stropne obloge — ladijski pod - parketi in talne obloge — stavbno pohištvo - gradbene opazne plošče - okenske marmorne police in ploščice — betonski mešalci, samokolnice in drugo zidasko orodje — reprodukcijski material za lesno obrt (vse vrste furnirjev lesa in plošč) Pri izbiri in nakupu materialov vam pomaga naš svetovalec. Gradbene mteriale vam nudimo tudi po ugodnih kreditnih pogojih. Informacije: po telefonu 26-076 ali 23-949 [vTO SERVISNO PODJETJE KRANJ Tavčarjeva 45 Delovne enote — mizarska — ključavničarska (balkonske ograje, vrtne ograje, razni nadstreški, vhodna in druga vrata, skladiščni regali) — slikopleskarska — gradbena — krovsko-kleparska — električarska — vodoinstalaterska in centralno ogrevanje GRADITELJI, ZAUPAJTE NAM VAŠO GRADNJO! Na voljo smo vam s strokovnimi gradbenimi, fasaderskimi, tesarskimi, krovsko-kleparskimi, inštalaterskimi, pleskarskimi, tlakovskimi, mizarskimi in ključavničarskimi uslugami Ste se odločili za preureditev podstrešja v bivalne prostore? Zaupajte jo nam, saj imamo tudi v tem bogate izkušnje! Oglasite se, pripravili vam bomo konkurenčno ponudbo! Informacije po tel.: 21-282. Z NAŠO POMOČJO DO LASTNEGA DOMA, DO NJEGOVE OBNOVE, DO VARČNEJŠEGA OGREVANJA... Podrobnejše informacije dobite na oddelku stanovanjsko komunalnih naložb v poslovnih enotah v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici, v Škofji Loki in Tržiču! Torek,20. septembra 1988 GRADIMO 9. STRAN >-;uj}$aE&y@J50(GLA RADOVEDNOST JE GONILO NAPREDKA 2elja po novem, po presenečenjih je bila neštetokrat poplačana. Če ste shranili račun ob nakupu kateregakoli izdelka iz proizvodnega programa MEBLO, lahko sodelujete v nagradnem žrebanju in doživite prijetno presenečenje. Naj vas seznanimo z osnovnimi pravili: 1- Pravico do žrebanja ima vsak, ki v določenem obdobju kupi katerikoli izdelek iz Meblovega proizvodnega programa in pošlje potrdilo o plačilu (račun) skupaj z izpolnjenim obrazcem, ki ga dobi z ovojnico pri prodajalcu. drugo obdobje od 01.09.1988 do 30.09.1988 tretje obdobje od 01 10.1988 do 31.10.1988 2. Potrdilo o plačilu mora biti dostavljeno skupaj z izpolnjenim obrazcem na naslov DO MEBLO. Upoštevane bodo pošiljke, ki bodo oddane: za drugo žrebanje najkasneje do za tretje žrebanje najkasneje do 3. Žrebanje bo javno v oddaji »Zdravo« na TV Ljubljana: drugo žrebanje tretje žrebanje Pripravili smo lepe nagrade pri vsakem žrebanju! — osebni avto Renault 5 — potovanje v Avstralijo za dve osebi (16 dni) — oprema bivalnega prostora (razen kuhinje) z Meblovimi izdelki v vrednosti 10.000.000 din. 30. septembra 1988 31. oktobra 1988 9. oktobra 1988 6. novembra 1988 RAČUN, KI STE GA SHRANILI, JE KORISTEN PAPIR! MEBLO industrija pohištva in opreme 65001 nova gorica Jugoslavija tel.: 065/22-611 telex: 343 16 MEBLO YU telefaks: 065/21-313 K0GP - TOZD OBRT, KRANJ Mirka Vadnova 1 HITRO IN KONKURENČNO Še je čas da naročite pri nas naslednia dela: • TAPETNIŠKA DELA: izdelava in popravila vseh vrst oblazinjenega pohištva v blagu, skaju ali usnju, zaves, platnenih samonavijalcev, karnis. stolov, foteljev in sedežnih garnitur. • KERAMIČNA DELA: Obloga sten in tal z vsemi vrstami keramičnih ploščic v lepilo ali cementno malto • IZDELAVA IZOLACIJSKIH CEMENTNIH ESTRIHOV Poleg teh nudimo še vsa stavbno mizarska dela. vse vrste tlakarskih del (polaganje parketov. tapisonov in plastičnih podov), steklarska dela v delavnici in na objektih ter slikopleskarska dela. Oglasite se pri nas - svetovali vam bomo in ustregli vašim željam. Naš telefon: 26-061 ČASOPIS Merkator — Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, Cesta JLA 4, Kranj TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ Ko gradite, obnavljate ali to šele nameravate, vam svetujemo, da obiščete naše trgovine z gradbenim materialom: Trgovina z gradbenim materialom v Stražišču pri Kranju Pševska 18 opekarna (telefon 21-140 in 21-180) Skladišče 36-453) bivša gradbenega materiala Hrastje pri Kranju (telefon 36-462 Iz širokega asortimana gradbenega materiala vam nudimo vse vrste opeke, betonskih blokov, strešne kritine, hidro-termo izolacijske materiale, pesek, mivko, opečni zdrob itd Med drugim nudimo vse vrste armaturnih mrež. lesene opaže (uvoz iz Švedske). Kupcem se skušamo prilagoditi po širokem asortimanu, kot tudi po konkurenčnih cenah. Blago dostavimo tudi na dom, možnost uporabe avtodvigala! Delovni čas je vsak dan od 7 do 15 ure, tudi ob sobotah od 7 do 11 ure Priporoča se KOMERCIALNI SERVIS KŽK Gorenjske Kranj, s prodajnimi enotami Stražišče in Hrastje. Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZKRANJ Jezerska cesta 108/c Tel.: 064-35-770 • vhodna in garažna vrata • balkonske ograje • opazne deske za oblaganje sten in stropov, ladijski pod • kotne, zaključne in okrasne letve Vse iz masivnega lesa. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ, Koroška 53 PROJEKTIRA PROIZVAJA INSTALIRA PRODAJA SERVISIRA SERVISIRA: V garancijski dobi servisiramo vse akustične aparate, kasetofone, video rekorderje, TV in TVC aparature naslednjih proizvajalcev: ISKRA, El, RUDI ČAJEVEC, GRUNDING in skupinske antenske naprave IMP Ljubljana. Razen tega servisiramo elektromotorje tovarne SEVER iz Subotice, ročna električna orodja ISKRA - Kranj in varilne transformatorje RADE KONČAR Skopje. ZUNAJ GARANCIJE SERVISIRAMO: — vse vrste radijskih sprejemnikov — kasetofone — el. gramofone — HI-FI naprave — avtoradijske sprejemnike in kasetofone - TV črno - bele aparate — TV barvne aparate — video rekorderje — posebej opozarjamo, da poceni regeneriramo in menjamo oslabele črno - bele in barvne ekrane — izvajamo meritve in popravljamo skupinske antenske naprave — vse vrste elektromotorjev do 100 kw, črpalke, ventilatorje, varilne transformatorje in električna orodja Za servisiranje imamo na razpolago najmodernejše pripomočke in merilne instrumente. Če gradite, če obnavljate, če. različne vrste • plastičnih odtočnih cevi z vsemi dodatki • izolacijskega materiala - stiropor, plamaflex... • barv, lakov, premazov • zaščitnih delovnih oblačil dobite, če pridete v blagovnico Kranj Oglejte pa si tudi lepe talne in stenske obloge, saj boste z njimi v vaš dom prinesli toplino jeseni. MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA! alpl industrija pohištva Železniki telefon: 064/67-121 66-155 NOVO iz ALPLESA PREDSOBA SPALNICA /L Obe novosti in naš dosedanji proizvodni program od sistema Triglav in Dom oreh do masivnih klubskih in jedilnih miz, karnis in cvetličnjakov si lahko ogledate v vseh salonih s pohištvom. Še posebej vam priporočamo ogled v naši maloprodaji v Železnikih, kjer vam ob nakupu nudimo 25% POPUST PRI PLAČILU Z GOTOVINO ALI OBROČNO ODPLAČEVANJE @®m®S3MMGLAS 10. STRAN GRADIMO Torek, 20. septembra]^ O BIS C l LT N^Š (T TRGOVINO V K-BOPI jlkiijg 6\nJTa vsak dan od 7. do 14. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. u r ZA PRITRJEVANJE V BETON IN NARAVNI KAMEN hitro - zanesljivo - enostavno - gospodarno TRIGLAV ZATEZNO SIDRO TSA sidro z zunanjim navojem •- . t „ '-X. v , J ;/ Jfi I (m) metalka triglav Tov ročnega orodja 64290 TrtlC Ctlt Jugoslavija lel (064 ) 50 040 Z lahkimi udarci zabijete sidro. Pri zabijanju mora biti matica na začetku navoja. Zatezna sidra in ostale proizvode Tovarne montažnega pribora in ročnega orodja TRIGLAV lahko kupite v vseh trgovinah s tehničnim blagom industrija izolacijskih materialov, n.sol.o., 61110 ljubljana, ob železnici 18 tel.: (061) 443-096, 442-402 tlx: Izdelujemo: bitumenske varilne trakove, strešno lepenko in tesnilne trakove, bitumenske mase, emulzije, raztopine in lake, bitumenska lepila, bitumensko skodlo, izdelke iz stiroporja, mineralno volno, plošče iz mineralizirane volne, protipožarna in hladilniška vrata, opremo za lesnopredelovalno industrijo 31585 yuizo telefax: 445-182 Nudimo: strokovno vgradnjo vseh vrst izolacijskih materialov z jamstvom, krovska in kleparska dela, storitve s področja protipožarnega inženiringa. Pohištvo Kranj Vam nudi bogat izbor pohištva in se priporoča za obisk: - V SALONU POHIŠTVA NA PRIMSKOVEM, tel.: 24-546 - V SALONU KUHINJSKE OPREME, Kranj, Titov trg 5, tel.: 21-485 - IN V SALONU POHIŠTVA, Skladiščna ulica 5 na Jesenicah, tel.: 81-179 nasveti arhitekta 30 km strokovna postrežba — brezplačen prevoz do - 0BR0ČN0 ODPLAČEVANJE 3-6-12 MESECEV. Velika izbira talnih oblog: ITISONOV, toplih podov, plute za talno, stensko in izolacijsko oblogo. Za talne obloge organiziramo tudi polaganje, ki je zelo ugodno. VAS DIMNIK TO-MO-DI DIMNIK topli montažni dimnik s kisloodporno ognjestalno samotno cevjo INFORMACIJE IN PRODAJA: MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE p.o. LJUBLJANA, Opekarska 13, tel.: 061/212-011 212-057, 218-347, telex 31420 AOUALES - lak lazura je nadvse primeren za uporabo v bivalnih prostor'^ Razredčimo ga z vodo, je negorljiv, se hitro suši prostoru ni neprijetnega vonja. Torek, 20. septembra 1988 /RAZVEDRILO »Zame ste vsijužnjaki« Z najvišjega vrha vseh vrhov, naše politične estrade smo končno slišali, da Slovenci med nacionalizmi vseh Yu- nacionalizmov nismo nikakršne nedolžne ovčke, ampak čisto navadne in lahko razpoznavne nacionalistične bavke. Vsem sodržavljanom pri nas, ki jih (kot komaj še večinsko slovenska narodnost) nacionalistično zatiramo in šikaniramo, pravimo namreč: južnjaki. Mnogi Slovenci so ob tej diplomatsko modri in več kot uteme-ijeni izjavi užaljeno zastrigli z ušesi. Kritik z vrhov pač več ne prenesejo, četudi so še tako dobronamerne, argumentirane, zgodovinsko utemeljene in tako v resen poduk. A roko na srce: nacionalizem nam res mora biti v genih, nam od pamtiveka vreti iz srca in duše, naša nacionalistična paranoja se nas drži od »kolevke« do groba... Res je sicer, da še ne divjamo po nacionalističnih pohodih in še ne skandiramo svojemu liderju ala »Janez, Janez, ime ponosito, živ mi bio da se ja pito«, ampak -vse lahko še pride! In zdaj, ko so nas že na najvišjem kabinetnem parketu razkrinkali In neizpodbitno ugotovili, da se slovenski nacionalizem najbolj eksplicitno kaže v reklu: »vi ste južnjaki«, nam na žalost ne ostane drugega, kot da ponižno priznamo. Priznamo, da smo že od rojstva, po nekem neznanem etničnem prekletstvu čisto navadne nacionalistične pošasti. . Priznam in skesano prosim odpuščanja, če je seveda še čas. Mea culpa, mea culpa, moja edina culpa in karma! Nacionalistične spake smo bili že kot otroci - res je in greh mi leži na duši. V času umne kolektivizacije, pravičnih dachauskih procesov in snovanja prevzgojnega zavoda na Golem otoku, smo mi, mali divjaki, izumljali otroške nacionalistične igrice ala sever-jug in obratno. Takole je bilo: naše otroško interesno področje smo si nacionalistično razdelili na zgornji in spodnji del potoka. Vsi, ki smo bili nad potokom, smo bili tazgomji, severnjaki, vsi, ki so bili pod demilitarizirano cono vaškega potoka.pa taspodnji ali južnjaki.Na vse pretege smo se dražili: severnjaki južnjakov nismo pustili na kroge v naš kulturni dom, mi pa nismo smeli sedeti na plotu, kadar je njihov, južnjaški gasilski dom prirejal gasilsko veselico. Vse do danes smo mislili, da naša vaška relacija sever-jug temelji na čvrsti GEOGRAFSKI, DOMOLJUBNI pripadnosti, v otroški igrici... Jok, brate! To je bil čisto navaden bratomorni nacionalizem! (Ježešna: še danes se med seboj pohecamo s tazgornjimi in taspodnjimi! Se bomo tazgornji že morali počasi ugrizniti v jezik, kajti po dandanašnji ideološki terminologiji mi, severnjaki, pravzaprav nesramno nacionalistično psujemo.) Mimogrede: letošnje plodno turistično poletje smo se med drugim dolgo pogovarjali tudi z Eskimom, ki je z družino navdušeno smučal na ledeniku pod Skuto. Potožili smo mu, Eskimu, kakšne neznanske sever-; jg dileme trapijo naše yu-buče. Mirno, potrpežljivo, po eskimsko pač, nas je poslušal, skomignil z rameni in lakonsko dejal: »Zame ste vsi južnjaki...« D. Sedej Čvek Kar leto dni na ranču |fc Koliko ameriški predsednik ^eagan obožuje življenje v na-"*Vi, najbolje pove podatek, da j* na svojem ranču v Kaliforniji . °smih letih svojega predsedniška mandata preživel kar 335 'ni. Že po prihodu v Belo hišo je Rjavil, da se svojemu ranču ne 1° odrekel. Dejal je: »Imam 70 .e* in prepričan sem, da mi bo :*s> ki ga bom preživel na ran-u> podaljšal življenje vsaj za n ali dva.« Predsednik sleher-.0 jutro jaha na svojem najljub-/*ni konju, ki mu ga je poklonil ^ehiški predsednik. Vel ika požrtija v Benetkah .50 kilogramov kaviarja, prav ^liko lososa, gosja jetra in dru-*e delikatese ali skupaj 200 kilo-j>rarnov najdražjih jedi so postavili povabljenci na svečani .ečerji, ki so jo priredili ob za-etku filmskega festivala v Belkah. Bilo je 400 povabljenih, P filmskih zvezd do soprog Predsednikov zahodnoevropskih ^žav... Dresi olimpiade v Seulu Po besedah glavnega kreator-ja olimpiade v Seulu bodo športniki nosili povsem nove drese, sešite iz najboljših materialov. Dresi za plavalce, denimo, imajo visoke ovratnike, ki preprečujejo, da bi voda »vdrla« v kostim... Vsi dresi so izredno lepo oblikovani, lepi na videz in izpolnjujejo zahteve aerodinamičnosti... Lezbijkam ni lahko Številne lezbijke žive pod hudim pritiskom — je pokazala neka ameriška raziskava. Najbolj jih prizadene, če so noseče, o resnostih njihovih problemov pa kažejo rezultati ankete: celo 18 odstotkov jih je že poskušalo s samomorom, medtem ko jih 21 odstotkov pravi, da intenzivno razmišlja, da na ta način konča svoje življenje. Pravijo, da svoje lezbijstvo pred okolico skrbno skrivajo, tako »kot kača noge« in da imajo zato težave v službi in doma. Vendar nekaj tolažilnega: med lezbijkami je izredno malo primerov aidsa, veliko manj kot med moškimi. 11. STRAN GLAS 00 ZSMS ALPLES-ZELEZNIKI Na prvi pogled današnji naslov nima prav nobene povezave s pričujočo rubriko, ki naj bi prinašala predvsem razmišljanja o, recimo ji, ročk glasbi . Pa vendar odgovorni v osnovni organizaciji ZSMS Alples Železniki posvečajo potrebno pozornost tudi glasbi. Vodilna ekipa ima prav neverjeten posluh in zna združiti aktualne politične dogodke z glasbo. V tem smislu vsekakor lahko razumemo pred časom izvedeni koncert v korist takrat priprtim Janši, Borštnerju in Tasiču in sobotni dogodek, ki je imel podobno izhodišče Primer te mladinske sredine izpostavljamo toliko bolj, ker nima prav spodobnih naslednikov. Verjetno bi tudi gorenjska glasbeno-koncertna scena dihala povsem drugače, če bi imeli v vsaki občini po nekaj takšnih organizatorjev. Tako pa je koncertna scena v regiji na področju ročka skoraj popolnoma zamrla. Nič se ne dogaja, še vedno bomo hodili v Ljubljano... V. B. Krti presenetili, Oglarji razočarali Med sedmimi novinci letošnjega ptujskega festivala so bili tudi štirje gorenjski predstavniki: bratje Po-Ijanšek, Lipa, Negelj in Melos. Po prvih festivalskih večerih je strokovna komisija podelila osem zlatih Orfejevih značk za kakovost, 11 srebrnih in deset bronastih ter dve plaketi pismenega priznanja za sodelovanje, ki ga je prejel tudi ansambel Karavanke iz Lesc. Med zlatimi ansambli so kar trije gorenjski predstavniki: Stoparji, Krt in ansambel Nagelj. Trije so prejeli tudi bronasto značko: za Lipo iz Cerkelj in za ansambel bratov Poljanšek je to spodbuda, za ansambel Oglarji pa je to pravzaprav razočaranje. Nekdanji ljubljenci festivala so letos svojo publiko povsem razočarali. Njihov zven ni bil uglašen, odpovedala je ubranost glasov. Največji napredek pa je pokazal ansambel Krt iz Strahovice pri Kamniku, ki je ponovil števerjanski uspeh in na Ptuju prejel drugo nagrado strokovne komisije in srebrni Orfejev kipec za skladbi Dominika Krta. Strokovna komisija se je tudi odločila, da nagradi najboljšega debitanta festivala: to je Nagelj iz Strahovice, ki je odlično izvedel skladbi Francija Lepičnika: Ko vračam se z gora in Ko pride pomlad. Podelili so tudi vrsto drugih nagrad, Korenove plakete za vsestransko pevsko izvedbo pa letos niso podelili, saj nihče od pojočih ni posebej izstopal. D. Papler Ansambel Krt iz Strahovice. DRAGO ZUMER Iz Žumrove družine iz Kranja, iz Švabske vasi, je doma. Šest bratov je bilo v družini in vsi so bili navdušeni športniki, usmerjeni predvsem v smučarski tek in nogomet. Marjan je igral celo za mladinsko ekipo Olimpije, ki je takrat v našem mladinskem nogometu veliko pomenila, za Marjana pa so strokovanjaki pravili, da je rojen nogometaš. Drago je najprej plaval in igral vaterpolo. Takrat sta bili ti panogi še veliko bližji, tesneje povezani. V Iskrini pooklicni šoli pa ga je učitelj telesne vzgoje Aco Zupan spravil med atlete. »Takrat je Iskrina poklicna šola v atletiki veliko pomenila. Enkrat smo bili celo drugi na državnem šolskem prvenstvu. Iskra je sploh dala veliko odličnih atletov. Ta hip se ne morem spomniti vseh. Dušan Pre-zelj, zdajšnji predsednik kranjskega atletskega kluba je tudi izšel iz te šole. Po prihodu v klub me je vzel v roke Peter Ku-kovica in me veliko naučil. Moja specialnost so bili teki na 400, 800 in 1500 metrov, če pa je bilo treba pomagati klubski ekipi, sem metal tudi kopje, skakal v daljavo, tekel na 100 metrov in v obeh štafetah. To je bilo v letih 1966 do 1974, ko je bil Triglav močan in smo bili na državnem članskem ekipnem prvenstvu med boljšimi, med mladinci pa še posebej. To je bila generacija Bertla Šraja, Francija Hafnerja, Poldeta Milka, Dušana Prezlja, Ravnikarja, Stareta itd. Potem pa je nivo kranjske atletike padel, zdi se mi, da predvsem zaradi slabih medsebojnih odnosov, ki pa so bili posledica težkega materialnega stanja. Kranj ni imel primernih altetskih naprav, tartana ki ga sedaj imamo, v mnogih klubih so kot nadomestilo za trud in sodelovanje v športu že izplačevali hranarine, štipendije, Kranj pa tega ni zmogel. Pa še kakšen vzrok za nazadovanje bi se našel.« Drago Žumer je bil v n jboljših časih član slovenske in tudi državne reprezentance, predvsem v teku na 800 metrov, v letih, ko so je poslavljal legendarni Simo Važič. Z Dušanom Prezljem sta bila kar nekajkrat mladinska reprezentanta, sicer pa se je na prvenstvih stalno uvrščal med drugim in šestim mestom. Tek štefete trikrat 1000 metrov v postavi Šraj, Hafner in Žumer je še vedno rekorden. Drago se je veliko naučil tudi pri vojakih, kjer je bil v športni četi, kjer sta ga trenirala Stritof, ki je bil izredno naklonjen slovenskim športnikom, ter Krešo Račič. Veseli ga, da se kranjska atletika, kjer sodeluje kot sodnik, predvsem starter, vzpenja. Meni, da predvsem zaradi tega, ker so se v organizacijsko delo vključili nekdanji atleti Prezelj, Kaštivnik, Udovč, pa Sagadin, Peneš, Kogovšek.., Pogoji za trening so skoraj optimalni, pa tudi finančno stanje ni tako slabo kot nekdaj. Zato lahko kranjska atletika še naprej napreduje. J. Košnjek Anekdota • Vrv vse povezuje Ko si je sosed prišel sposodit vrv k Nasredinu, turškemu modrijanu iz XV. stoletja, mu je ta ni dal z izgovorom, da je z njo povezal moko. »Toda z vrvjo ni mogoče povezati moke,« je ugovarjal sosed. »Če vrvi nočem posoditi, lahko z njo povežem karkoli,« mu je odvrnil Nasredin. Dahnili so da: Na Jesenicah: Karmen Noč in Blaž Ravnik z Jesenic; Tanja Smolej in Branko Cencelj iz Kranjske gore; Lidija Kocjančič in Jože Slak z Brezij; Esma Živanov in Zvonimir Šefman iz Kranjske gore; Lidija Konic in Bogdan Bizjak s Hrušice; Tatjana Šprager in Aleš Podrekar iz Mojstrane; Ivančica Mavretlć in Korneli Adamek iz Mojstrane; Irena Skalič in Darko Šivic iz Vrbe. V Škofji Loki: Marija Habjan in Martin Krajnik z Breznice; Mateja Debeljak in Zvonko Gartner iz Puštala; Marija Čadež in Simon Molnar iz Škofje Loke; Andreja Oblak in Janko Dolenc iz škofje Loke. Čestitamo! ^ale gorenjske vasi Češnji ca pri Kropi (2) Piše Igor Kavčič rjev Jože predvojne pesmi, izgnanstva in povojne pesmi, naslovljene Po-> ta, Izgnanci in Molitev na gori. 'eta i kmetiJi Pri Zitarju se je Qb poeziji se je Joža Vovk iti rodil Joža Vovk, pesnik —mmm_ (j Pripovednik. Bojda je bila ^zina Vovk takrat precej šte-j **a, saj bi samo fantje lahko jveh svoje nogometno moštvo. l02a je potem, ko je zaključil šo-0(jV Ovsišah, z željo po znanju (j. ?el iz vasi in kasneje postal v novnik. Češnjičani pravijo, da t^?v°ji vasi še nikoli niso imeli tak- P°svetnega duhovnika, kot U on. Že v dijaških letih je ■Ce' pisati pesmi, ki jih je obja-v revijah Mladika in Dom et. Teme za svoje pesmi je oit i • Predvsem iz domačega $i .ia, Češnjice in okoliških va-^ Pred vojno pa se je lotil tudi ^no-delavskih motivov. Sre-v|^tja 1941. leta so ga izselili He rt)iJo, kjer je proti koncu voj-r^^ Beogradu dal natisniti vQii 0 knjižico pesmi z naslo-ta owl28n£mci. Leto pred smrtjo ^Oh avil zbirko Pesmi, ki jo je nološko razdelil na tri dele: Cerkev sv. Tomaža JESEN Nocoj je v trudno vas jesen prišla, neslišno, tiho je pobrala cvetje, v mrakove tozne gozd odet je in mrtvo listje vsipa se na tla. Drevesa žalostno stoje, vsa onemela, in siva pajčevina, glej, zdaj že visi kjer prej vse dneve nam je ptica pela, le prazno gnezdo je ostalo še po nji. Že mrzle sape nosijo vetrovi in zadnji cvet mrje sredi pustih trat, za smrt nekomu še pojo zvonovi, a v zemlji zrnje klije — za pomlad. Joža Vovk, iz zbirke Pesmi ukvarjal tudi z gledališčem (pred vojno je bil režiser v kranjskem gledališču), napisal pa je tudi povest Naš Buček in zbirko črtic Zaplankarji. Umrl je leta 1957, komaj šestinštirideset-leten, ravno v času, ko je začel pisati novo povest Ranjena zemlja. Stari doma, mladi v tovarne Včasih so se v Češnjici največ ukvarjali s kmetijstvom, sejali so vse vrste žita-pšenico, rč, ječmen, koruzo... Kmetije, ki so imele svoj gozd, so dopuščale tudi oglarjenje. Prav na vsaki Zgornji del vasi, Na Kajžah kmetiji v spodnji vasi so v gozdu imeli svojo kopo. Pridobivanje oglja so v zadnjem obdobju povsem opustili, prav tako pa ne sejejo več žitaric, razen koruze. Danes imajo pašno-košni sistem. Češnjičani gojijo predvsem živino za zakol (zbiralnice za mleko so predaleč), nekaj denarja pa jim prinese tudi gozd. Ljudje v zgornji vasi Na Kajžah imajo v posesti bolj malo zemlje, zato so v glavnem vsi zaposleni po tovarnah. Sicer pa tudi na kmetijah ni dosti drugače, saj so se mladi vsi zaposlili, popoldne pa se ukvarjajo s kmetijo. Ne bi pa mogli trditi, da se mladi odseljujejo v mesto, saj je po vasi videti precej novih hiš. Problem je klasičen, nobeden nima želje ukvarjati se s kmetijo, kjer je delo skozi cel dan, vsak ima raje proste popoldneve. / ureja DARINKA SEDE] @®ISJlSSOMESCaLAS 12. STRAN / ŠPORT IN REKREACIJA^ Torek, 20. septembra Štiriindvajsete poletne olimpijske igre Seul 88 Zmaga in poraz Jugoslovanov Kranj, 18. septembra — Za mir, sožitje in napredek, so bile besede predsednika Južne Koreje Rotht, Tai Vuia na slovesni otvoritvi štiriindvajsetih poletnih olimpijskih iger v Seulu. Veličastna je bila otvoritev teh iger v noči od petka na soboto. Na teh olimpijskih igrah nastopa 9.726 športnikov in športnic iz 158 držav. Za naše je bil prvi dan zmaga in poraz. Jugoslovanski košarkarji so v prvi kvalifikacijski tekmi za nastop v četrtfinale premagali reprezentanco SZ. Za razočaranje so poskrbeli nogometaši, ki so prvo tekmo izgubili v Avstraliji. Razočarala je plavalka Anama-rija Petričević, ki se ni uvrstila niti v mali finale na 400 m mešano. Veličastno je bilo s petka na soboto, v poznih večernih urah po našem času, na otvoritvi letošnjih poletnih olimpijskih iger v Seulu. Igre je odprl predsednik Južne Koreje Roth Tai Vui. Njegove besede so bile: Za mir, sožitje in napredek. Na slovesni otvoritvi je bil naš zastavonoša kanuist Matija Ljubek, ki so mu to že četrte olimpijske igre. Prvi tekmovalni dan so svojo "prvo veliko zmago dosegli košarkarji Jugoslavije. V svoji kvalifikacijski skupini za uvrstitev v četrtfinale so premagali za nas vedno neugodnega nasprotnika reprezentanco SZ. Izid je bil -Jugoslavija : SZ 92:79 (39:33). Največ košev za naše sta dosegla Petrovič 28 in Obradović 17. Za veliko razočaranje pa je poskrbela naša reprezentanca v nogometu. V prvi tekmi kvalifikacijske skupine jih je z 1:0 premagala reprezentanca Avstralije. Jugoslovanska kolesarska reprezentanca Bonča, Papež, Smolej in Sebenik je na dirki na kro-nometer na 100 km dolgi progi zasedla petnajsto mesto. Zmagala je reprezentanca NDR, drugi so bili Poljaki in tretji Švedi. Našim je v uteho lahko le to, da so bili Avstrijci šele osemnajsti, čeprav so bili lani na svetovnem prvenstvu tretji. Razočarala je tudi plavalka Anamarija Petričević. V kvalifikacijski tekmi na 400 m mešano je bila slabša kot smo pričakovali, le sedemnajsta. Ni se uvrstila ne v veliki in ne v mali finale. • Jugoslavija je član MOK od leta 1912 kot Srbija, a od leta 1919 kot Jugoslavija. Od leta 1920 pa do teh štiriindvajsetih poletnih olimpijskih iger so jugoslovanski športniki in športnice dosegli veliko. Osvojili so že 23 zlatih, 25 srebrnih in 23 bronastih olimpijskih odličij. Zapisano je, da so naši predniki našli v olimpijskih idealih poštenost na tekmovanju, prijateljstvo in sodelovanje, takorekoč sorodne ideale iz vsakodnevnega življenja in dela. Enakopravnost, koeksistenca, nevmešavanje v odnose drugih držav, kar je temeljna sestavina jugoslovanske zunanje politike, ki se prenaša v šport kot vseobsežno gibanje. Vse to zbližuje ljudi, vzbuja humana čustva, spodbuja razvoj človekovih psihofizičnih sposobnosti. Športnik v tekmovanju s tekmeci predvsem zmaguje nad samim seboj, da bi dokazal, da lahko preseže doslej dosežene meje. In to naj bi bilo načelo poletnih in zimskih olimpijskih iger. • Presenetljiva je bila odločitev mednaodnega olimpijskega komiteja, ki je razglašala organizatorje zimskih olimpijskih iger leta 1994. Na zasedanju mednarodnega olimpijskega komiteja so v četrtek v Seulu za organizatorja zimskih olimpijskih iger leta 1994, izbrali Lillehammer na Norveškem. To je vsekakor presenečenje kajti večina je pričakovala, da bo te igre dobila Sofija, ki je izpadla že v prvem krogu glasovanja. Tudi ta odločitev MOK ni bila povšeči predsedniku olimpijskega komiteja Juanu Anto-niu Samaranchu. Lillehammer je mestece z okrog 20.000 prebivalci 180 km severno od Osla. V zadnjih letih je bilo to mesto prizorišče tekmovanj za svetovni alpski pokal. Tu je zmago v slalomu dosegel že Rok Petrovič. • Toda olimpijske igre v Seulu gredo s tekmovanji naprej vse do 2. oktobra. Jugoslovanska košarkarska reprezentanca se je že včeraj v ženski tekmi pomerila s Kitajkami. Nastopil je tudi dvo-jec brez krmarja z Bleda. Danes, v torek, bo naša moška košarkarska reprezentanca igrala s Centralnoafriško republiko, nogometaši pa se bodo srečali z Nigerijo. Jugoslovanska moška rokometna reprezentanca igra danes s SZ, blejski dvojec s krmarjem pa ima nastop v kvalifikacijah. V sredo moška reprezentanca v košarki igra z Južno Korejo, ženska rokometna reprezentanca pa z ZDA in to moško reprezentanco imajo za nasprotnika v prvem kolu tudi naši vaterpolisti. Ženska košarkarska reprezentanca v četrtek igra z ZDA, rokometaši z isto reprezentanco, medtem ko vaterpolisti igrajo z Madžarsko. Seveda so od ponedeljka pa vse do četrtka na teh letnih olimpijskih igrah nastopali tudi naši boksarji, telovadec Kolman, strelci v obeh kategorijah ter rokoborci. D. Humer Deveti tek po Udin borštu Absolutna zmagovalca Ana Jerman in MartinKauka Kokrica, 17. septembra — Športno društvo Kokrica, sekcija za rekreacijo, je v soboto spet dobro organiziralo deveti tek po Udin borštu, v spomin na dvodnevni boj drugega bataljona Kokrškega odreda septembra leta 1942. Udeležba na tem krosu je bila taka kot še nikoli doslej. V vseh kategorijah je nastopilo nad tristo tekačev in tekačic iz vse Slovenije. Absolutna zmagovalka pri ženskah je Anica Jerman iz Tržiča, pri moških pa Martin Kauka iz Domžal. Za tek na 7 km dolgi progi je Jermanova potrebovala 28:57,5, Kauka pa za tek na 13 km 40:11,5. Rezultati — JLA 4 km — 1. Cirica 13:51,4, 2. Borovičanin 13:51,4, 3. Mirkovič 13:57,5, ml. pionirke 2 km — 1. Zelene 4:56,1, 2. Bošnjak 5:04,8, 3. Jerina (vse Logatec) 5:57,2; ml. pionirji 2 km — 1. Jerman (Tržič) 4:38,5, 2. Rupnik (Logatec) 4:43,2, 3. Grašič (Kokrica) 4:43,2; st. pionirke 4 km - 1. Mežnar (Črna) 13:24,6, 2. Dolenc (Logatec) 14:12,8, 3. Eržen (Kokrica) 16:22,8; st. pionirji 4 km 1. Premože 12:51,5, 2. Pregolič (oba Dol) 12:56,1, 3. Mali (Kokrica) 12:58,1; moški do 19 let 7 km — 1. Novak (Mošnje) 24:02,1, 2. Haložan (Lovrenc) 24:10,2, 3. Plevnik (Kranj) 24:16,1; nad 50 let- 1. Stros (Kokrica) 24:55,0, 2. Hrovat (Mošnje) 28:39,7, 3. Rant (Kranj) 29:16,8; ženske do 25 let 7 km 1. Markun 29,51,1,2. Kaučič 30:21,4. 3. Rutar (vse Kokrica) 30:26,9; SA32do 35 let - 1. Antonin (Kamnik) 29:48,3; nad 35 let - 1. Jerman (Tržič) 28:57,5, 2. Erzetič (Kranj) 31:18,5, 3. Žakelj (Predoslje) 33:04,9; moški do 30 let 13 km ) 1. Kauka (Domžale) 40:11,5 2. Dolenc (Mošnje) 40:11,6, 3. Kejžar (Sorica) 40:46,8; do 40 let - 1. Dovjak 40:56,0, 2. Hribernik (oba Kokrica) 41:03,5, 3. Sedušak (Kamnik) 41:43,5; do 50 let- 1. Umek (Donit) 41:39,8, 2. Sitar (Mošnje) 42:35,9, 3. Fortu-na (Kranj) 45:31,2. amm ■ > D. Humer ureja JOŽE KOŠN1EK h Foto: F. Perdan V Kranju je bilo slovensko pionirsko atletsko prvenstvo Množica mladih atletov izziv za strokovnjake Kranj, 18. septembra — Ob podatku, da je na slovenskem prvenstvu v atletiki, ki je bilo v soboto in v nedeljo v Kranju, sodelovalo kar 352 atletinj in atletov iz 23 klubov, se kar samo ponuja vprašanje: bodo klubi in trenerji znali med to množico najti talente in jih vzgojiti v vrhunske športnike. Upamo v pritrdilen odgovor, saj se atletika vzpenja in se uveljavlja ne le v tradicionalnih atletskih središčih, ampak tudi v krajih manj znanih po atletiki. Tekmovali so pionirji iz 23 klubov. Največ jih je bilo res iz Ljubljane (Olimpija in ŽAK), pa iz Celja in Maribora, vendar tudi atleti iz Pomurja, Ptuja, Postojne, Raven na Koroškem, Novega mesta, Vrhnike, Velenja, Domžal, Brežic, Slovenj Gradca, Idrije, Slovenske Bistrice niso igrali podrejene vloge. Kaj je temu vzrok, je težko reči. Zanimanje za atletiko raste, veedno več jo je v šolah, tradicionalno dobri klubi (mednje vedno bolj sodi tudi Triglav iz Kranja) delajo načrtno in imajo dobre pogoje za vzgojo. Marsikdo bi rad postal enak slavnim imenom svetovne atletike, ki zmagujejo in tudi na račun slave dobro zaslužijo. Atletika se razvija tudi tam, kjer drugih športov ni toliko in ta panoga lahko po množičnosti in tudi denarju kraljuje. Veliko vlogo imajo sponzorstva in v nekaterih središčih, predvsem v Ljubljani, se že lotevajo marke-tinškega pristopa do financiranja atletike. Seveda pa je množičnost med pionirji varljiva. V Kranju so nastopili atleti, stari 15 let in mlajši. Marsikdo odneha, ko nadarjenost odpove in bi bilo potrebno več truda, nekateri odnehajo zaradi nevzpodbuja-jočega dela trenerjev, pa zaradi slabih gmotnih razmer kluba, mnogi že med mladinci dosežejo vrhunec in potem ne morejo več naprej, so pa tudi takšni, za katere postane prekmalu glavna motivacija (brez te v nobenem športu ne gre) denar, ki pa ga naši atleti, razen redkih najboljših ne pobirajo po tleh kot nekateri drugi športi in športniki, kjer je komercializacija že stara, ne glede na, kakovost. Atletski klub Triglav je ob pomoči ZTKO in sodnikov brezhibno pripeljal množično tekmova- Cuznar in Bertoncelj prvaka Kranj, 19. septembra — Na letošnjih pionirskih poletnih prvenstvih v smučarskih skokih na plastičnih skakalnicah so imeli lepe uspehe gorenjski skakalci. Na prvenstvu za pionirje do 11 let na Ravnah na Koroškem pred dobrim tednom dni je bil zmagovalec Igor Cuznar (ID Triglav), srebrno kolajno pa je osvojil Jaka Grosar (Tržič). Minulo nedeljo pa je bilo izredno množično in kvalitetno prvenstvo za pionirje do 13 let, ki je bilo na 28-metrski skakalnici v Ader-gasu v organizaciji SSK Iskra-Delta-Triglav iz Kranja in ob pomoči športnih delavcev iz Adergasa. Kranjčani so spet dosegli velik uspeh, saj je Gorazd Bertoncelj osvojil naslov republiškega prvaka med 97 skakalci iz 14 klubov. Bronasto kolajno je osvojil Anže Zupan (Žirovnica). Druge boljše uvrstitve gorenjskih skakalcev: 4. Mo-horič (Tržič), 5. Žvikart (ID Triglav), 11. Stegnar (Tržič), 13. G. Eržen (ID Triglav), 16. Kokalj (Žirovnica), 19.1. Cuznar (ID Triglav), 20. Vesel (ID Triglav). J. Javornik Izlet na Uršljo goro Kranj, 17. septembra — V soboto, 24. 9. 1988, se bodo kranjski planinci podali po Slovenski planinski poti od Slovenj Gradca prek Uršlje gore (Plešivca) do Smrekovca. Iz Kranja se bodo odpeljali ob 6. uri izpred hotela Creina. Na izletu, ki ga bodo vodili Igor Kloar, Marija Praprotnik in Daša Šter, bo približno 8 ur ne preveč zahtevne hoje. Za turo je potrebna lažja planinska oprema. Izletniki se lahko prijavijo do 21. septembra v pisarni PD Kranj, kjer vplačajo 5 tisočakov za stroške izleta. S. Tržičani iščejo gospodarja Tržič, 15. septembra — Drsališče za Virjem v Tržiču so začeli lani obnavljati, letos pa je športnokulturni prostor dobil povsem drugačno podobo. Narejena je betonska plošča, zgrajene tribune, sanitarije in brunarica. Telesnokulturna skupnost upa, da ji bo letos uspelo narediti še ogrado za drsališče. Rešen pa še ni problem gospodarja objekta. Zato vabijo k sodelovanju mlajšega, dela sposobnega upokojenca, ki bi poleti skrbel za red in čistočo, pozimi pa tudi za ledeno ploskev. Interesenti naj se zglasijo v pisarni TKS Tržič, Bračičeva 4. J. Kikel Namiznoteniški dogovor Kranj, 14. septembra — Na sestanku predstavnikov klubov, vključenih v Namiznoteniško zvezo Gorenjske, so sprejeli koledar tekmovanj in prireditev v tej sezoni 1988/1989. Največ tekmovanj bodo organizirali na Jesenicah in v Kranju, pionirska in mladinska tekmovanja pa tudi v Škofji Loki in Križah. Povezati se nameravajo z radovljiško občino, kjer namizni tenis še ni zaživel. Prva tekmovanja so bila že izvedena, med njimi turnir za mladinke in mladince v Križah. J. S. Kranj, 19. septembra — Sedmo odprto prvenstvo Kranja v streljanju s polavtomatsko puško — Sekretariat za ljudsko obrambo kranj je na strelišču v Struževem organiziral sedmo odprto prvenstvo Kranja v streljanju s polavtomatsko puško. V ekipni konkurenci so prvo mesto zasedli strelci Občinske strelske zveze Kranj, ki so nastreljali 131 krogov, drugi so bili ZRVS Naklo s 130 in treji SD Tugo Vidmar s 130. V konkurenci srednjih šol je bila prva ŠC Iskra I s 106, drugi so bili ŠC Iskra II 102 in tretji SŠPRNMU (Gimnazija Kranj) 95. V moški konkurenci med posamezniki je zmagal Zdravko Žmared z 49 krogi, pri ženskah pa je bila najboljša strelka Katarina Klojčnik s 43. (DH) - Foto: F. Perdan Urška Cigler (Triglav Kranj) skače v daljino nje do konca. Za Triglavane posebnih uspehov ni bilo. Prvi dan je bila Majda Traven v metu kopja deveta in v suvanju krogle peta, Fadil Hamzič pa je bil v teku na 600 metrov tretji. Drugi dan sta bila Fadil Hamzič in Igor Eržen peti in šesti na 1000 metrov, Lovro Vrtač pa je bil deveti v metu kopja in tretji v metu diska. Med pionirkami sta bili v skoku v daljino Lidija Ramovš in Urša Cigler 14. in 19. Sicer pa so republiški prvaki postali med pionirrji Matjaž Iskra iz Ptuja na 100 metrov, Robert Švegelj iz Kladivarja . 600 metrov, Igor Bašelj Ljubljana) na 2000 metrov, S» feta Ptuja na 4 x 100 metroj Boštjan Oražem iz Tarna v sk« ku v daljino, Jani Fridrih Slovenske Bistrice v metu kla* va, Uroš Žlebnik iz Ptuja v suvj nju krogle, Aljoša ValenčiČ 9 Nove Gorice v teku na 100 trov ovire, Klemen Vodovnik' Ilirske Bistrice v teku na ™ metrov, Igor Bašelj (ŽAK) v * ku na 1000 metrov, štafeta No^ Gorice 4 x 300 metrov, Dejan Mf lojevič iz Postojne v skoku V $ šino, Gregor Pucelj (Olimpija) skoku s palico, Boštjan Vrel. (IBL Ljubljana) v metu kopja1? Jani Fridrih iz Slovenske Bis^ ce v metu diska. Med pionirk* mi pa so zmagale Tanja Roz iz Ptuja v teku na 100 metr<>v' Diana Posel iz Tarna v teku 600 metrov, štafeta Olimpije 4 100 metrov, Irena Špelič iz KI* divarja v skoku v višino, Silva" Koren iz Maribora v metu kop j a, Martina Hribar iz Novel mesta v suvanju krogle, KlaV* j a Plasovnik (TAM Maribor) 80 metrov ovire, Majda Gorj« (Olimpija) v teku na 300 metro* Tanja Lukšič (Kladivar) v skoK1 v daljino, Silvi j a Koren (TAM) metu diska in IBL Olimpija štafeti 4 x 300 metrov. J. Košnj« Slika: F. Perda" V Radovljici sindikalno plavalno prvenstvo Veriga premočno prva Radovljica, 13. septembra — Zveza telesnokulturnih organizacij Radovljica in Občinski svet Zveze sindikatov sta priredila radovljiško občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju-Tekmovalo je le 59 plavalcev, od tega 52 moških in sedem žensk. Ekipno je premočno slavila Veriga iz Lesc, ki je zbrala 323 točk, PTT Radovljica je pristala na drugem mestu 118 in Obrtno združenje Radovljica na 3. mestu 100. Sledijo Iskra Otoče, skupščina občine Radovljica, hotel Svoboda Bled, Kemična tovarna Podnart, Elan Begunje, Žito Lesce, GG Bled, Špecerija Bled, Golf hotel Bled in Srednja šola za gostinstvo in turizem Bled. Po petih disciplinah sindikalnih iger so v prvi skupini najboljši Veriga, Elan in Obrtno združenje, v drugi skupini Iskra Lipnica, GG Bled in Kemična tovarna Podnart j ter v tretji skupini PTT Radovljica, osnovna šola Gorje in Ra-' dovljiška banka. Na plavalnem tekmovanju so v posameznih disciplinah zmagali: Aleš Ježek (Veriga), Stane Artiček (KT Podnart), Peter Zupan (SO Radovljica), Simona Gradinska (PTT Radovljica), Ivana Vari (PTT Radovljica), Beno Medic (Veriga), TomaŽ Mandeljc (Obrtno združenje), Tone Vergelj (Gostinska šola Bled), Bojana Ačman (Veriga), Bogdan Jug (Veriga) in Srečo Kopač (Veriga). Veriga v postavi Jug, Medic, Ježek in Bukor je bila najhitrejša tudi v štafeti 4 x 50 metrov. J. K Kranj, 19. septembra — Prva k" šarkarska igra trojk v Kranju Turistična agencija Odisej . Kranja je pod pokrovitelj stvoj Gorenjskega glasa pripravila Stadionu Stanka Mlakarja p'.j, tekmovanje košarkarskih troj Pomerilo se je deset trojk. Zj*, gala je trojka Beksel, drugi bili Gotik in tretji Kranj 75 tekmovanju izvajanje trojk posameznike je zmagal SaP1 Rakar pred Andrejem Majcn in Romanom Brtnikom. Drw tako tekmovanje bo spomladi dejal predstavnik Odiseja ll Stare. (DH) - Foto: F. Perda^ Uspešen start rokometašic Alplesa Kranj, 19. septembra — S prvenstveno sezono 1988-89 so z8' tudi rokometaši in rokometašice v prvi republiški moški in žensk gi. V moški ligi rokomet Gorenjske zastopata Preddvor in Term0? iz Škofje Loke, pri ženskah pa Alples iz Železnikov. V prvem kolu so največ dosegle rokometašice Alplesa, ki s> dvorani Poden premagale Ferrotehno, medtem ko so se PreddvO^ ni iz Hrpelja vrnili praznih rok. A Izida — Alples : Ferrotehna 27:25 (13:11), Jadran : Pred", 27:22 (13:9). V drugem kolu Preddvor doma gosti Termopol, ekip8 plesa pa Mlinotest. V prvi zvezni ligi v hokeju na ledu je prišlo do sprememb ^ ka prvenstva. Na seji predsedstva v Novem Sadu so izžrebal1 nove startne številke, saj je iz lige izstopila tudi Bosna iz Sara! Začetek lige je prestavljen na 4. oktober, saj bo v ligi le šest m0' Nove izžrebane številke so: 1. Medveščak Gortan, 2. Jesenice, *' vena zvezda, 4. Kompas Olimpija, 5. Vojvodina, 6. Partizan. TeK^ prvi zvezni ligi se bodo igrale v torek in petek. , Dušan Mravlje zmagal v teku na 100 km okoli desetih grad0 d Stražiški super maratonec Dušan Mravlje je dobil še eno zmag^ krat je z veliko prednostjo zmagal v teku na 100 km okoli Sra p Parmi. Na tem teku je nastopilo kar štiristo izbranih tekačev iz ^ je in Jugoslavije. Dušan Mravlje je za teh 100 km potreboval & ^ ur in sedemintrideset minut. Drugouvrščeni Italijan Pasarin Je. stal kar za štiriintrideset minut. Ta tek je bil tudi dobra pripra nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo v Španiji. Torek, 20. septembra 1988 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN v:^f©l[0;GLAS VOZNIKI POZOR! stfl rk* na' rov xi 4> 0 ■cor reft IV* )' r]u( rov :0* VI)1 Če želite privarčevati na bencinu, se oglasite na Alpetourovem servisu osebnih vozil na Laborah, kjer bo 21 od 13 -16 ure velika demonstracija varčnega kanadčana. ta dan brezplačna vgradnja socialistična republika Slovenija UPRAVA INSPEKCIJSKIH SLUŽB Objavlja prosta dela in naloge GRADBENEGA INŠPEKTORJA Pogoj i: visoka izobrazba VII/1 gradbene smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj strokovni izpit iz delovnega področja poskusno delo 3 mesece Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo najkasneje v 14 dneh Po objavi na naslov: Občina Kranj - Splošne službe, Trg revolu-ClJ'e 1, kranj. kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbi-ranju prijav. ATROSTALNA ZENICA TOZD »JESENICE« JESENICE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. FINANČNO RAČUNOVODSKA DELA - 1 delavec - lahko pripravnik Pogoji: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj 2. PRIPRAVNIK ZA DELO V SPLOŠNO KADROVSKI SLUŽBI - 1 delavec pripravnik Pogoji: visoka ali višja izobrazba pravne smeri 3. STRUGAR - 1 delavec Pogoji: poklicna šola in 5 let delovnih izkušenj Kandidati imajo pravico in dolžnost po končani pripravniški dobi opraviti strokovni izpit, za ta čas pa bomo s kandidatom -pripravnikom sklenili delovno razmerje za določen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v splošno kadrovski službi na naslov: Vatrostalna Zenica TOZD Jesenice, Titova 53/b, 64270 Jesenice. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh. KOMPAS JUGOSLAVIJA iS) OBLAČILA 64290 TRŽIČ -a ki ijO ej ,tvo la tro] tgi 75 jk a Sanj eno1 Drtftf adi, i U ■da* ) za« ki : dvo .ed# tip* .ali iraJ Komisija za delovna razmerja DO Oblačila Novost vabi k sodelovanju TEKSTILNO KONFEKCIJSKE TEHNIKE 2a opravljanje zahtevnejših opravil v proizvodnji. Pisne prijave naslovite na naslov: Oblačila Novost, Tržič, Trg svobode 33. Vse dodatne informacije dobite v kadrovskem oddelku tel.. 50-387. KOMPAS HOTEL RIBNO prireja za vas: dneve kunčjih specialitet, od sobote 24. septembra do nedelje 2. oktobra. Kuharji vam pripravljajo: zajčjo šunko, klobase, skok z gobicami in še dosti okusnih jedi po zmernih cenah. Od 14. oktobra do 23. oktobra pripravljamo dneve kubanske kuhinje z originalno glasbo in cocktaili. Ob sobotah in nedeljah družinska kosila — 4 osebe din 59.000.- Rezervacije po telefonu 78-340, 78-661 ali v recepciji hotela. VUUDNO VABLJENI <1 e, ■ado rrad.0 'iz 1 se' Ue POSEBNA PONUDBA gorenje izdelkov v prodajalnah MERKUR • BELA TEHNIKA (pralni stroji, štedilniki, hladilniki, zmrzovalne skrinje in omare) • MALI GOSPODINJSKI APARATI (el. mešalci, el. kavni mlini, el. strojčki za rezanje, varilci vrečk, stenske tehtnice) • BARVNI TELEVIZORJI IZKORISTITE MOŽNOST NAKUPA NA 5 OBROKOV BREZ OBRESTI! (prvi obrok se plača ob nakupu) Ugodnost brezobrestnega nakupa velja le do 30. Septembra 1988 D MERKUR kranj fi mira Stavbno in pohištveno mizarstvo p.o. Radovljica, Šercerjeva 22 razpisuje prosta dela in naloge: SNAŽILKE za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom, polovični delovni čas (od 13. do 17. ure). Razpis velja do zasedbe. Športno druStvo Jesenice Ledarska 4 64270 JESENICE Športno društvo Jesenice išče OSKRBNIKA za dom v Črnem vrhu nad Jesenicami. Interesenti naj se oglasijo v pisarni Športnega društva Jesenice, lahko tudi po telefonu štev. 81-579, kjer bodo dobili vse informacije. Delo je primerno za upokojenski par. GLAS VEČ KOT ČASOPIS TOVARNA POHIŠTVA AJDOVŠČINA V SALONU POHIŠTVA V PRIZIDKU VEČNAMENSKE DVORANE PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ GRADITELJI IN KMETIJSKI PROIZVAJALCI! KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA V svo,ih trgovinah z reprodukcijskim materialom v POLJANSKI in SELŠKI dolini ter v ŠKOFJI LOKI in na TRATI nudi prodajo vseh vrst gradbenega materiala z dostavo do doma ali gradbišča z lastnim prevozom. Kmetijsko mehanizacijo in vse vrste reprodukcijskega materiala za kmetijstvo lahko dobite v vseh trgovinah KMETIJSKE ZADRUGE ŠKOFJA LOKA, večja izbira rezervnih delov, orodja, materialov za vodovodno in elektro inštalacijo ter zaščitnih sredstev pa je v trgovinah v POLJANAH, V SELCIH, na TRATI in na Spodnjem trgu v ŠKOFJI LOKI CENE KONKURENČNE KUPCEM NUDIMO TUDI STROKOVNE NASVETE ZA UPORABO SEMEN, GNOJIL IN ZAŠČITNIH SREDSTEV. MEHANIČNA DELAVNICA NUDI KVALITETNE STORITVE V ČASU 00 6 20 URE Tel: 064/60-749 AVTO MOTO DRUŠTVO 64290 TRŽIČ AVTO MOTO DRUŠTVO TRŽIČ objavlja po sklepu Izvršilnega odbora JAVNO LICITACIJO za prodajo dveh osebnih avtomobilov Zastava 750, letnik 1983 in 1984 v voznem stanju. Licitacija bo v sredo, 28.9.1988 ob 16. uri na dvorišču sedeža Avto moto društva Tržič, Ulica heroja Bračiča 4. Pravico do nakupa imajo vse fizične in pravne osebe. Ogled avtomobila je uro pred licitacijo. Prometni davek v izklicni ceni ni upoštevan in ga plača kupec sam. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije po telefonu 50-045. TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽIČ Ste Marie aux Mineš 5 64290 TRŽIČ Delovna skupnost skupnih služb Tovarne obutve Peko Tržič n.sol.o. Tržič objavlja v splošnem sektorju dela in naloge OPRAVLJANJE GASILSKIH DEL Pogoji za sprejem: Poklic: gasilec, zahtevana 4. stopnja izobrazbe Funkcionalno znanje: izpit za voznika C kategorije Delovno znanje. 1 leto Poskusno delo: 2 meseca Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tovarna obutve Peko Tržič, Ste Marie aux Mineš 5. s: ZVEZDA KRANJ, Savska cesta 46 Objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev 1. osebni avtomobil JETTA JL 1981, izklicna cena 5.000.000 din,vozen 2. osebni avtomobil RENAULT 4 GTL, letnik 1984, izklicna cena 6.000.000 din, vozen 3. kombibus Zastava 850 AK, letnik 1986, izklicna cena 7.000.000 din, vozen. Javna licitacija bo v ponedeljek, dne 26.9.1988 ob 10. uri v prostorih TT Zvezda Kranj. Prednost imajo družbenopravne osebe. Varščina je 10% od iz klicne cene, in jo morajo ineresenti položiti pred pričetkom licitacije. Od vseh osnovnih sredstev plačajo kupci še TPD. Ogled je možen vsak dan od 6. do 14. ure. Q GOZDNO GOSPODARSVO KRANJ n.sol.o. Delovna skupnost skupnih služb Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge DELA NA PROGRAMIRANJU IN IZVAJANJU OBDELAV V AOP SEKTORJU Pogoji: srednja šola tehničnih smeri 6 mesecev delovnih izkušenj Od kandidatov pričakujemo pasivno znanje angleškega jezika ter poznavanje operacijskega sistema DELTA/M, programskega jezika COBOL in podatkovnih struktur. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na nslov: GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n.sol.o., delovna skupnost skupnih služb. Cesta staneta Žagarja 27 64000 Kranj. .S$JJ©IMGLAS 14. STRAN Torek, 20. septembra miza za šivalni stroj izklicna cena PEKO TRŽIČ Ste Marie aux Mineš 5 64290 TRŽIČ 2.2 stroja za rezkanje robov zgornjih delov ALBEKO 124R izklicna cena za kos 200.000 53 aparati za okrasno zarisovanje zgornjih delov AL-BEKO-102 izklicna cena za kos 20.000 stroj za tanšanje zgornjih delov TKOS-129 izklicna cena za kos 400.000 8. 2 stroja za tanjšanje kapic FORTUNA izklicna cena za kos 500.000 z el. motorjem ELKO 50.000 11.2 šivalna stroja za sešivanje PFAFF-34 izklicna cena za kos 1.200.000 22. 11 šivalnih strojev za sešivanje PFAFF -141 izklicna cena za kos 1.500.000 šivalni stroj za grobi šiv PFAFF - 543 izklicna cena 1.500.000 stroj za šivanje zapahov (rigel avtomat) PFAFF - 3334 izklicna cena 2.000.000 stolpasti dvoigelni šivalni stroj PFAFF - 194 izklicna cena 2.000.000 27-2 stoplpasta šivalna stroja za obrobno šivanje PFAFF -471 izklicna cena za kos 4.000.000 29- 2 šivalna stroja za stezni šiv PFAFF - 38 izklicna cena za komad 600.000 31.2 stolpasta šivalna stroja za obrobno šivanje PFAFF -893 izklicna cena za komad 2.000.000 dvoigelni šivalni stroj PFAFF - 144 izklicna cena ' 2.000.000 šivalni stroj za sešivanje - verižni šiv UNION SPECI-AL - 51400 Bg izklicna cena 2.000.000 35. 2 šivalna stroja za šiv. okras, šiva na podplatu ADLER -205 izklicna cena za kos 4.000.000 šivalni stroj za sešivanje SINGER - 31 K 18 izklicna cena 250.000 39. 3 šivalni stroji za sešivanje SINGER 31 K 48 izklicna cen za komad 250.000 šivalni stroj za sešivanje SINGER - 331 K 6 izklicna cena 250.000 V petek 30.9.1988: 1. - 2. 2 stroja za pritrjevanje peta BRUSTIA - PTP/978 - A; izklicna cena za komad 3.000.000 3. stroj za pribijanje peta SCHON; izklicna cena 300.000 4. stroj za priv janje peta MOHRBACH - 21 izklicna cena 600.000 5. stroj za oblikovanje opetnikov PEKO; izklicna cena 50.000 6. stroj za oblikovanje opetnikov MATEISENS - M - 30; izklicna cena 3.500.000 7. stroj za cvikanje stranic s texi USM; izklicna cena 2.500.000 8. stroj za likanje petnega stika ALBEKO 751/D; izklicna cena 500.000 9. stiskalnica za oblikovanje notranjikov SCHON - 52 B; izklicna cena 2.000.000 10. avtomat za ostrgovanje podplatov ALBEKO - 349 x; izklicna cena 1.500.000 11. stroj za ostrgovanje koritastih podplatov GUTH; izklicna cena 600.000 12. - 21 10 pnevmatskih aparatov za spenjanje s sponkami BEA; izklicna cena za komad 22. aparat za spenjanje s sponkami ALBEKO - 156 ST; izklicna cena 500.000 23. avtomat za kosmatenje nacvikanega zg. dela INTER-NACIONAL - C; izklicna cena 12.000.000 500.000 24. stroj za ostrgovanje čela pete PEKO; izklicna cena 200.000 25. stroj za rezkanje ŽIČNICA; izklicna cena 800.000 26. stroj za čelno brušenje PEKO; izklicna cena 150.000 27. stroj za obrobno kosmatenje; izklicna cena 150.000 28. stroj za ostrgovanje ELLEGI - GL 8; izklicna cena 800.000 29. stroj za ceplenje podplatov SUIT - 05260 - Pl; izklicna cena 500.000 30. tlačna posoda za lepilo O.M.A.V. - 1/c; izklicna cena 50.000 31. - 32. 2 aparata za zarezovanje petnih prevlek STEIN; izklicna cena za kos 100.000 33.-34. 2 stroja za hladno poliranje krtač IKOS; izklicna cena za kos 150.000 35. stroj za našivanje notranjikov na zgornje dele STRO-BEL- 141/23; izklicna cena 3.000.000 36. / 37. stroj za obrezovanje izitisa na podplatih COLLI - GP/ 7; izklicna cena 500.000 38. / 39. / 40. mešalec granulata PEKO; izklicna cena 150.000 41. dvovaljčnik za gumo M. PREMASUNAC 750 x 300; izklicna cena 1.000.000 42. - 43. 2 hidravlična vozička - kulija LIBIS, PRIMAT; izklicna cena za komad 50.000 44. mešalec za beton (brez el. m.) LIV; izklicna cena 150.000 45. ročna vretenska stiskalnica; izklicna cena 300.000 46. Kopirni rezkalni stroj STANKOIMPORT-380 USSR; izklicna cena 2.000.000 47. primež za šivalne glave; izklicna cena 20.000 48. stroj za izrezovanje sekalnih plošč IKOS; izklicna cena 500.000 49. strojna žaga KF - 250; izklicna cena 600.000 50. kompresor 6 atm./lO 1; izklicna cena 250.000 51. risalna deska A -1; izklicna cena 50.000 52. varilni aparat VARSTROJ 180 A; izklicna cena 80.000 53. varilni aparat; izklicna cena 50.000 54. brusilni stroj ček PEKO; izklicna cena 50.000 55. tiskarski stroj-offset ADAST-ROMAYOR 513; izklicna cena 9.000.000 56. fotokopirni aparat MINOLTA-1415; izklicna cena 100.000 57. vacumska miza za preslikavanje; izklicna cena 20.000 58. aparat za spenjanje- dvojni BEA; izklicna cena 750.000 59. stroj za žigosanje plačilnih kuponov WSK - C 69; izklicna cena 150.000 60. telefonska centrala ISKRA - TC 20/200; izklicna cena 4.000.000 Licitacija bo obakrat ob 11. uri v Tovarni obuve Peko Tržič, ste Marie aux Mineš 5 - recepcija. Ogled strojev je na dan licitacije od 8. do 9.30 ure. Varščino v višini 10% od izklicne cene bodo interesenti lahko položili na istem mestu do 10.30 ure. Nakup bo potekal po sistemu »VIDENO - KUPLJENO«, zato kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Če kupec odstopi od nakupa, nima pravice do vračila varščine. V prodajno ceno ni vključen prometni davek. Kupnino in pripadajoči davek bo kupec lahko vplačal takoj ali najkasneje v petih dneh s položnico, v istem roku mora tudi prevzeti osnovno sredstvo. Nakladanje opravi prodajalec. Izdaja kupljenega blaga bo možna samo na podlagi dokazila o plačilu od 3.10.1988 do 7.10.1988 do 10. - 12. ure. GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD Lesno ind. obrat Škofja Loka Objavlja prosta dela in naloge 1. VODENJE FINANČNEGA ODDELKA (bilancist) POGOJ: VI. ali V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj. 2. VODENJE DEL PRI FINALIZACIJSKI OBDELAVI LESA POGOJ: V. stopnja strokovne izobrazbe pleskarske stroke ali lesne stroke in 1 leto delovnih izkušenj ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA POGOJ: IV. stopnja strokovne izobrazbe lesarske stroke in 6 mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje za vsa dela in naloge se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja pod 1. tri mesece, pod 2. dva meseca in pod 3. en mesec. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo do 28.9.1988 na naslov: GRADIŠ TOZD LIO ŠKOFJA LOKA, Kidričeva c. 56. SREDNJA ŠOLA TEHNIČNIH STROK IN OSEBNIH STORITEV LJUBLJANA, TITOVA C. 78 Srednja šola tehničnih strok in osebnih storitev Ljubljana, Titova cesta 78 bo organizirala seminar za voznike inštruktorje A, B, C, D, E kategorije v Kranju. Pričetek seminarja bo v začetku meseca oktobra 1988. Prijave sprejema Delavska univerza Kranj, Staneta Žagarja Informacije po telefonu 24-983. DELAVSKA UNIVERZA VIKTOR STRAŽIŠAR JESENICE -suboo Trg Toneta Čufarja 1 64270 JESENICE VIZ - TOZD Delavska univerza Viktor Stražišar Jesenice vabi v tečaje — za voditelje čolnov — strojnega pletenja, — avtogenega treninga — akupresure shiatsu in — skladiščnike. Prijave po telefonu 81-072. MALI OGLASI tel.:27-960 terta JlAlfc_ APARATI STROJI Ugodno prodam nov TRAKTOR Zetor 6245, oba pogona. V račun vzamem manjši starejši traktor. Tel.: 64-086, zvečer_ Prodam TRAKTOR Same Delfino 32. Kozjek, Breg ob Bistrici 6, Križe 14256 Prodam SILOKOMBAJN MENGELE MB 200. Franc Logar, Lokarje 26, Vodi- ce, tel.: (061)843-151_14349 Prodam TV sprejemnik črno-bel, 1000 litrsko cisterno za olje. Tel.: 46-670 __14351 Prodam barvni TV gorenje za 80 SM, Tel.: 61-739_14366 Nujno prodam VIDEOREKORDER pa-nasonic national NVG 33, nov, deklariran in Z 101 C, letnik 1979, obnovljeno. Avsec Boštjan, Potoče 33, Preddvor _14393 Plinsko napravo prodam. Tel.: 75-206 _14396 Barvni TV JVC, ekran 55 cm, prodam. Kacin, Begunjska 15, Kranj, tel.. 22-535 _14406 Prodam VIDEOREKORDER GOLD-STAR, videokamero JVC GRC-9, ter TV orbiter, vse carinsko deklaracijo. Tel.: 28-861, int. 25-64, od 6. do 16. ure _14410 Prodam COMMODORE 64 z disketni-kom in ostalo opremo. Tel.: 73-568 14417 GRADBENI MATERIAL 1435* Prodam 1,5 kubika suhih smre PLOHOV. Tel.: 66-778 Prodam izredno ugodno 20 Palet,5Sl| fasadne opeke na Bledu. Tel.: (WJ 326-192__Ji*? Prodam betonski mešalec in gradben« dvigalo in oddam prijazno psičko, st. ro 6 mesecev. Tel: 78-223 _J^H, Več novih notranjih vrat s podboji aj| brez, lužen hrast, prodam 30 ods' tkov ceneje.Tel.: 23-335, popoldan 14362 Ugodno prodam cca 1000 kosov njfr dularne opeke in 100 vreč apna 80-165 . Tal-1439* Prodam 1500 kosov modelarne OP^ košaki, 10 kosov armaturnih mrež diJJ; fi 10/6 ter 500 kosov strešne OPtf* Rajgelj Kranj skrovi. Tel.: 77-996 l^i IZGUBLJENO ^ GUMO S PLATIŠČEM (rezervaT^ izgubil 14. septembra na cesti rne° Dorfarji in Žabnico. Poštenega najdi'6' Ija prosim, da pokliče na tel.: 61-3^^n^ KUPIM Kupim voziček za dvojčke. Tel. Kupim 1 kubik suhih smrekovih plo^ 5 cm debeline. Tel.: 78-158 J43? Kupim otroški avtosedež. Tel.: 60-039 143*! LOŠKI MUZEJ 64220 ŠKOFJA LOKA Preklicuje prosta dela in naloge RAVNATELJA razpisana v torek, 13. septembra 1988. MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ, JLA 2 TOZD AGROMEHANIKA razpisuje imenovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TOZD za 4 leta Za direktorja TOZD je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, predpisanih v 484. členu ZZD, izpolnjuje še naslednje pogoje: — višješolska izobrazba ekonomske, pravne, agronomske ali organizacijske smeri, oziroma srednješolska izobrazba ekonomske ali kmetijske smeri — najmanj 3 oz. 5 let uspešnih delovnih izkušenj pri organiziranju proizvodnje in prodaje kmetijskih strojev — z dosedanjim delom dokazane poslovno-organizacijske in vodstvene sposobnosti za vodenje temeljne organizacije — znanje enega svetovnega jezika — ustvarjalen odnos do samoupravljanja in ustrezne moralne vrline Kandidati morajo poleg pisne prijave priložiti dokazilo o strokovni izobrazbi in življenjepis. Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor M - KŽK Gorenjske Kranj, JLA 2, z oznako »za razpisno komisijo TOZD« v 15 dneh po objavi. in oglaša prosta dela in naloge VODENJE RAČUNOVODSTVA TOZD Posebni pogoji: diplomirani ekonomist ali ekonomist, 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, poznavanje predpisov s področja finančnega poslovanja, 3 mesečno poizkusno delo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor M-KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 15 dneh po objavi. Tor gaf k Proč UGC y 81.3 "nar h: 5 na g Janši 1J8, sta «fr, ivei 3i Ne K % S ta SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE TRŽIČ Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge PROJEKTANT II - risanje armatur za določen čas in sicer za čas odsotnosti delavke zaradi porodniškega dopusta. POGOJI: gradbeni tehnik z najmanj enoletnimi delovnimi iz' kušnjami - risanje armatur Nastop dela je možen takoj. Prošnjo z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema Splošno gradbeno podjetje Tržič, Blejska cesta 8, ali Arhitekt biro Kranj, Tomšičeva 6, Kranj, najkasnjeje 8 dni po objavi. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh p° opravljenem postopku. jdiw 16 orek, 20. septembra 1988 Usesti nju?2 vrtom v Škofji Lokai ali v Kra-^P^Šifra: GOTOVINA 14340 L *fO na Župančičevi 37, prodam ^l^AVEDITE CENO 1438" 4387 Pfori"' oko''c' Podnarta zelo ugodno l»aam dvostanovanjsko HIŠO, plač-' 90tovina-kredit. Šifra: ZELO 14418 Vn°oc ***OSLITVE jJl?r'Novo ČISTILNO SREDSTVO, ki ^ 0 sedaj še ni bilo na našem tržiš- , Potrebuje uspešne akviziterje. ^nost za vodje skupin. Tel.: *J9- samo v torek zvečer od 19 — Ur«. Prodajo odličnega izbora knjig, „I mo še nekaj prostih mest. zaželje-^jdi pari. Tel: 21-716 14060 C6''6 'e delati s priročniki, ki jih Iju-jj radi kupijejo. Končno pravo delo Vs6 z avtom in prostimi vikendi. : 24-971 _ ob delavnikih do 10. ure ____14101 u y3šem domu iščem kakršnokoli de J1 Popoldanskem času v Škofji Loki polici. Šifra: JESEN 14395 ^JUNOV/INia Janjam enosobno STANOVANJE I ciniku za večje. Rener, Golnik 112 _14096 * Par vzame garsonjero ali stano-■ v Kranju ali okolici. Naslov v 1 oddelku. 14326 d sko sobo išcem Štrekelj, Gor-r **a 83/" ' 039 143^ a, Komen, tel. (067)78-233 14350 hi-4357 Hit l °ddam sobo, souporaba ku ^jppalnice. Tel.: 27-435 143 Jr(A7iovANjE trosobno v Škofji Loki IjT'arn ali zamenjam za enosobno. ^FRANKOVO _14359 lok1*18 poštenima dekletoma oddam ™ 0 Naslov v oglasnem oddelku. L__14379 nJjjjj par vzame v najem starejšo (,^so hišo v okolici Kranja. Plačava jJ^o naprej. Naslov v oglasnem od-SV ' 14384 SQ^am TEHTNICO s premično utežjo ^^g. C. na Brdo 53/a, Kranj 14330 PRODAM .^am drobni KROMPIR. Jeglič, Jdb fezje 192. tel.: 70-202 "?am gajbice, dirkalno kolo in mo ^£J_01 za dele Zg. Brnik 136 14331 ^'jeno preprogo volneno, 2,5x2 m, Jdam za 90.000 din. Tel.: 61 225, po _ 14333 ^am otroško POSTELJICO, nahrb f/Jj1 stajico, hojco, stolček ter poro -'Obleko št. 38. Tel.: 34-228 14343 Nm SURF F 2, 3,6 m -5,8 kvad.m v^tel.: 48-016, dopoldan 14345 hrastova DRVA. Tel.. 64 132 14358 $8m GAJBICE za jabolka ^^Posavec 64, Podnart ^8rn litoželezni vzidljiv kotel za ku ;Je prašičje krme in stekleno stekle livarn FOTELJ postelja turist, kuhinj [fiizo in stolček chicco. Tel : rd8 nik 1981 z dodatno opremo-če-r8ril korr,benizon. Gregor Modic, n!^°vo nas. 68, Škofja Loka '°daV~ t»H v 2 101, letnik 1979. za 126 P. Tel 81-763_14397 Za LADO 1200 prodam prednjo steno, praga in vlečno kljuko. Koroška 65, tel.: 22-708 _14398 Prodam LADO 1300, staro 4 leta. TeL: 34 185_14400 Prodam Z 101, letnik 1978. cena 280 SM.Tel.: 75-226_14403 APN 6, star dve leti, prodam. Tel : 82-476 14407 Za R 4 ugodno prodam nova desna in leva zadnja vrata Pernuš, Zgoša 56, Begunje 14415 ŽIVALI Prodam brejo SVINJO Repnje 40. Vodice Prodam tri tedne staro TELIČKO ter nekaj špirovcev od 6-8 m. Strahinj 65 14325 Prodam TELETA Loka Virmaše 42, Škofja 14328 Prodam KOBILO 12 let staro, 700 kg težko, vajeno kmečkih in gozdnih de! Zg. Besnica6 14332 Prodam KOZO. Stara Loka 48 Škofja Loka_14347 Prodam teden dni staro TELIČKO si mentalko. Marjan Praprotnik, Ljubno 106 Podnart M355 Prodam čistokrvnega NEMŠKEGA BOKSARJA psičko, starega 5 mesecev. Tel : 50-230_14363 Prodam dva meseca stare PSE TERI-ERJE brez rodovnika. Tel.: 67-117 _14371 Prodam KRAVO brejo 9. mesecev in bikca, starega 10 tednov. Mulej Anica, Krnica 72, Zg. Gorje_14378 Prodam PSIČKO nemško ovčarko z rodovnikom, staro 8 tednov, primerna za nadaljno vzrejo Beton, Predoslje 8 14392 Prodam 20-100 kg težke PRAŠIČE Stanonik, Log 9, Škofja Loka 14412 PRIREDITVE TVD Partizan Blejska Dobrava prireja v nedeljo, 25. septembra s pričetkom ob 14. uri pred hokejsko dvorano pod Mežakljo na Jesenicah- VELIKO SMUČARSKO TOMBOLO Izžrebanih bo več 100 dobitkov med njimi dva oseb-na avtomobila. VABUENI! 14137 STAN.OPREMA Prodam dvodelno pomivalno korito z omarico ali brez. Ogled sobota popoldan. Milan Krohne, Retnje 7, Križe _14337 Prodam malo rabljen trosed in ter-moakumulacijsko peč 3 KW Ferato-vič, Gosposvetska 13, Kranj 14361 Zaradi selitve prodam dve leti staro KUHINJO gorenje G 172, vgrajen štedilnik, pomivalni stroj, hladilnik. Tel.: 23-331 14365 Ugodno prodam hladilno SKRINJO Ith 380 litrsko, neuporablujeno. Tel:: 60-568, vsak dan od 16. ure dalje 14383 OBVESTILA Ugodno in kvalitetno izdelam novo in obnovim obstoječo ELEKTROINSTA-LACIJO. Jože Benedičič, Elektroinsta-lacije, Prezrenje 22, Podnart, tel.: 70-482_14139 IZOLACIJO CENTRALNE KURJAVE z pločevino napravimo hitro, po zmerni ceni. Tel.: 061-216-673 proti večeru 14391 OSTALO Nudim instrukcije od 1. do 5. razreda OŠ. Andreja Kuralt. Sv. Duh 115, Škofja Loka 14338 GARAŽO v naselju Podlubnik Binkelj, Stara Loka, vzamem v najem. Tel.: 61-122 14339 ZAHVALA Ob prerani smrti našega MIRA PELKA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in ga spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, brata in strica STANKA POGAČNIKA se najlepše zahvaljumemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, aarovali cvetje in nam stali ob strani v težkih trenutkih. Posebne/ zahvalu izrekamo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, cerkvenim pevcem, moškemu zboru in g. župniku. VSI NJEGOVI Podnart, 1. septembra 1988 ZAHVALA Ob nenadni smrti drage mame, stare mame in tete JULIJANE ROGELJ p. d. Smrekarjeve mame iz Vogelj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in vsem drugim, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in spremili pokojnico na njeni zadnji poti. VSI NJENI Voglje, 3. septembra 1988 ZAHVALA V 58. letu starosti nas je prerano zapustil naš dragi PAVEL BLAŽIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje na grob, izrekli ustno in pisno sožalje ter pokojnika pospremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI 15. stran ms^ssjSfsmnjkB ZAHVALA Tržičanom in sploh vsem dobrim ljudem iz bližnjih in daljnih krajev, iskrena zahvala za skupno slovo od nepozabne mame ELZE BELHAR Vsi, ki smo jo ljubili, spoštovali in ostali hvaležni. Tržič, dne 12. septembra 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, svaka, strica in tasta JOŽETA ČUFERJA st. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za prelepo petje in duhovniku za slovesen obred. Posebej se zahvaljujemo dr. Potočnik Nuški za nenehno skrb med boleznijo, kot tudi vsem, ki ste ga imeli radi. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob nenadni smrti MARJANA ZUPANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sosedom, Zvezi slepih, pevcem in g. župniku. mama, sestra in brat z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame FRANČIŠKE FRANTAR roj. Gros se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje, izrekli pisno in ustno sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi DO Tekstilindus Obrat tiskarna, SOZD Mercator KŽK Gorenjske Kranj, DO Živila tozd Veleprodaja — Pakirnica, tozd Maloprodaja — PC Klanec, tozd Gostinstvo in hotel Kazina Jezersko, POZD Ornega, LB TBG Kranj, Emona Ljubljana — PE Market Škofja Loka. Zahvaljujemo se tudi pevcem, nosačem, govorniku in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSI NJENI ZAHVAIA Ob prerani smrti našega dragega brata in strica VINKA SVETINE iz Koritnega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso nesebično pomoč, izrečena so-žalja, darovane vence in cvetje. Najlepše se zahvaljujemo uslužbencem postaje milice Bled, dr. Rusu in Ko munalni službi za nesebično pomoč in požrtvovalnost. Iz srca se najlepše zahvaljujemo g. župnikoma za lep pogrebni obred. Prav lepo se zahvaljujemo praporščakom in tov. Pavli Mežnar za poslovilni govor in ZZB NOV za darovan venec. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob tragičnem neutolažljivem dogodku nas je prerano v 38. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mamica, hči, sestra, teta in sestrična SLAVKA GRAŠIČ roj. Zupan Prebačevo 47 Ha/t 6?-e se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za pomoč v trJi J*h trenutkih, za izrečena sožalja in za toliko darovanega cvetja. Zahvala UKC Ljubljana Wh"j1" UC11U1111"' ^a izrečena sožalja in za toliko darovanega cvetja. Zahvala UKC Ljubljana iz t Nevrokirurgija za njihov trud. Zahvala tudi DO Živila, še posebno sodelavcem in sodelavkam Isj~rS°vine Delikatesa, ter sodelavcem Tekstilindusa toplarna 1, Iskri Telematiki, sošolcem 3. KČ rja re- njenim sošolkam iz osnovne šole. Zahvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali tre^en' zacmJi poti, g župniku iz Hrastja za spremstvo od domače hiše, pevcem iz Naklega, vsem 111 govornikom ob odprtem grobu, g. župniku iz Šenčurja pa za opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. uJoči: mož Milan, sinova Marko in Jurij, mama, sestra Darinka z družino in ostalo sorodstvo Prebačevo, 9. septembra 1988 ZAHVALA Bom gledal, al'spolnile želje so se mi v tem, al'mirno v dnu gomile naprej počivat' smem? S. Jenko Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, tasta, strica, brata in svaka JOŽETA PELCLA gumarskega mojstra v pokoju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem ter ZB Primskovo za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Novaku za dolgoletno zdravljenje, zdravstvenemu osebju internega oddelka Golnik in kirurškemu oddelku Jesenice. Hvala govorniku za poslovilne besede, pevcem za ganljive pesmi in kranjski godbi na pihala. Lepa hvala vsem, ki ste nam izrekli pisno in ustno sožalje, darovali prelepo cvetje in nam kakorkoli lajšali bolečino. ŽALUJOČI VSI, KI SO GA IMELI RADI Kranj, 12. septembra 1988 / mali oglasi tel. 27960 / NOVICE Pf DOGODKI Razplet škofjeloške mesne afere Kradli mesnine in jih spreminjali v denar Zaporne pogojne in denarne kazni za vrsto kaznivih dejanj, ko sta skladiščnika tozda Mesoizdelki skupaj s poslovodji kradla izdelke. Nerazumljivo slab odnos so varovanja družbene lastnine. Slaba kontrola v tozdu. L GLASOVA ANKETA Kranj, 19. septembra — Po štirih tednih se je v petek dopoldne, z izreko kazni, končalo sojenje obtoženim delavcev KŽK, ki so leta kradli mesnine iz skladišča v Kranju in »zaslužek« delili s poslovodji in t. i. progašem za razvoz mesa. Listine dokazujejo, da je prvoobtoženi, 32-letni Dušan Kržišnik, mimo vseh kontrol spravil v obtok za najmanj 7,5 ton mesnin. Za grabež "in ponarejanje listin so obtoženemu Kržišniku, ki je delal kot prevoznik in izdajnik v skladišču KŽK tozda Mesoizdelki v Kranju , ob upoštevanju olajševalnih okoliščin, izrekli kazen 6 let zapora in varstveni ukrep, da 5 let po prestani kazni ne sme upravljati z družbenim premoženjem. Prvoobtoženi je namreč skupaj z 19 poslovodjami na več načinov spreminjal mesnine in denar in si je na ta način prigrabil 20,8 milijonov dinarjev. Drugoobtoženemu, 32.-letnemu Stanetu Kularju, ki je prav tako delal v kranjskem skladišču, so za poneverbe, popravljanje dokumentacije, prisodili kazen 3 leta in 6 mesecev zapora in varstveni ukrep večletne prepovedi gospodarjenja z družbenim premoženjem. Tretjeobtoženi, 38-letni Andrej Ropotar, zdaj že bivši poslovodja KŽK polovalnice v Bit-njah, je bil spoznan za poneverbo v višini 10 milijonov dinarjev in bil za grabež in ponarejanje listin obsojen na 4 leta zapora in večletni varstveni ukrep. Čeprav je očitna kazniva dejanja zanikal ga je hudo obremenil prvoobtoženi, saj je imel z njim največ »poslovnih« stikov. Senat je vsem trem podaljšal pripor. Med drugimi v proces »ujetimi« poslovodjami so 30-let-nemu Miranu Kreku /.a poneverbo in ponarejevanje listin, v dogovoru s prvoobtoženima, iz- rekli 2 leti in 3 mesece zapora in varstveni ukrep prepovedi ravnanja z družbenim premoženjem. Devetim poslovodjem so izrekli zaporne kazni od 4 do 8 mesecev, kazen po 1 leto zapora so odmerili tudi vozniku in t. i. progašu za ambulantno prodajo mesa. Štirim poslovodjem so dokazali prikrivanje in jim naložili plačilo denarnih kazni, 6. pa so izrekli pogojne kazni. V tem kazenskem postopku je bilo 32 ljudi iz KŽK, tozda Mesoizdelki, ki so pristali, da sodelujejo v zamenjavah mesnin za denar. Prvoobtožena sta vse od leta 1985 do konca 1987 izrabljala slabo kontrolo in goljufala kolektiv tozda Mesoizdelki iz Škofje Loke. Skupaj s poslovodjami so popravljali dokumentacijo, prvoobtoženi je dolgove poravnaval z mesninami, ki jih je jemal v skladišču. Mirko Kunšič Kdaj spet urejeno križišče? O kranjskem križišču na Zlatom polju, kjer se stikata mestna in magistralna cesta, je beseda. Marsikateremu gorenjskemu in tujemu vozniku se je dobro vtisnilo v spomin (a ne zaradi česa dobrega), odkar je stari semafor v njem povsem odpovedal poslušnost. Očitno so mnogi vozniki povsem izgubljeni v semaforiziranem križišču, če svetlobna signalizacija ne deluje. Kranjski prometni miličniki so namreč v tem križišču obravnavali od konca julija do sredine septembra letos kar 14 prometnih nezgod. Prepričani so tudi, da je bilo poleg teh vsaj še enkrat toliko neregistriranih trčenj, o posledicah katerih so se sporazumeli lastniki vozil sami. Kot na dlani je dejstvo, da je za tako kratek čas preveč karambo-lov na enem samem mestu, pa čeprav je šlo v večini primerov samo za materialno škodo na avtomobilih! Odgovor, kdaj bo spet urejeno omenjeno križišče s semaforjem, smo poizkušali dobiti v kranjskem cestnem podjetju. Žal tudi sami ne vedo datuma, ko bo zagorela luč novega semaforja v križišču. V kranjski cestni skupnosti in občinski skupščini se namreč še dogovarjajo o zagotovitvi 120 milijonov dinarjev za te potrebe, vzdrževalec križišča pa tudi še nima sklenjene pogodbe z izvajalcem za postavitev semaforja. Vemo, da naše vzdrževalce cest pesti stalno pomanjkanje denarja. (O tem, kam gredo vsi dinarji od prodanega bencina, registracije vozil, cestnin in podobnih dajatev za vzdrževaje cest, ne bi razpravljali na tem mestu!) Vendar je jasno, kar določa črka zakona; namreč, vzdrževalec cest je dolžan zagotoviti tudi brezhibnost prometne signalizacije. In v tem primeru so ga neubogljive luči na semaforju že dolgo opozarjale, da bo enkrat le moral seči globlje v žep in postaviti nov semafor. Če torej išče denar šele sedaj, ko semafor ne dela več, je to — milo rečeno — neodgovorno početje. Zaman so vse družbeno načrtovane akcije za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, dokler strokovni nosilci nalog ne bodo izpolnjevali zakonskih predpisov. Ali bo treba tudi v tem križišču čakati na smrtne žrtve? S. Saje 1 Skupno slovo pred odhodom k vojakom V Škofja I.oka, 16. septembra — V škofjeloški občini imajo že vrsto let navado, da zberejo vse fante pred odhodom na služenje vojaškega roka na skupni slovesnosti. Na njej se od njih poslovijo predstavniki družbenopolitičnih organizacij, delavci strokovnih služb, pripadniki armade pa jih poučijo o osnovnih značilnostih vojaškega življenja. Tudi pred letošnjim odhodom prek sto bodočih študentov iz škofjeloške občine v vojašnice širom po Jugoslaviji je bilo tako. Med drugimi je predsednik škofjeloške občinske skupščine mladince spodbudil k dokazovanju, da Slovenci niso prav nič slabši vojaki od drugih. Predstavnik Socialistične zveze jih je opozoril na spremenjeno družbeno klimo, zaradi česar naj se izogibajo razlagam političnih in drugih osebnih pogledov. Poveljnik škofjeloške garni-zije pa jim je zagotovil, da v armadi nikakor ne vlada slabo splošno razpoloženje proti kateremukoli jugoslovanskemu narodu, pa obenem predlagal, naj se ne zapirajo v vojašnice, ampak naj čimbolj spoznajo tamkajšnji kraj in prebivalstvo. Zbrali smo nekaj izjav o pripravah za odhod mladih v JLA in občutkih bodočih vojakov. Tole so povedali! Fedja Vraničar, načelnik oddelka za LO: »Že na naboru se zanimamo za želje fantov, v katerem rodu oziroma službi JLA bi radi služili vojaško obveznost. To skušamo upoštevati kolikor je mogoče, težje pa je prisluhniti hotenju mnogih, da ne bi odšli v oddaljene kraje. Dosedanja praksa skupnega slovesa pred odhodom k vojakom se je izkazala za dobro in zelo koristno. Mladinska organizacija razmišlja o novostih, ki jih bomo uresničili, če bodo zanimive. Sami pa smo hoteli fantom omogočiti polletno naročnino na Gorenjski glas, za kar zaenkrat ni denarja.« Branko Ažbe, strojni tehnik iz Gorenje vasi: »Zdi se mi v redu, da se mladi vidimo pred odhodom k vojakom. Dogovorimo se lahko za skupno pot. Več nas odhaja v Prizren. Sam še nisem bil tam, vendar mislim, da se bom vse-i%fm—4::: eno znašel. Če bi rad šel *JHP kam bližje? No, ni mi hudo, da grem daleč; nekje je treba služiti, v vsej državi si vojak' Upam, da se bom kmalu navadil na drugačen | red, kjer je pač treba ubogati ukaze.« Rok Rihar, gradbeni tehnik iz Škofje Loke: »Na srečanju nisem zve; del nič novega. Prijatelj1 so mi nasuli že kopic0 nasvetov, kako se raV; nati pri vojakih. Vs1 najbrž ne bodo koristni saj se vsak ravna P° svoje. Zase vem, da se bom izogibal zapletom in skušal čim lažje pre-živeti to izkušnjo. Ne vem, če sem popolnoma zrel zanjo, morda se se zresnim. Vem pa, da bi bilo lažje, če bi lahko takoj po srednji šoli nadaljeval študij. Kam odhajam? V Maribor. Vesel sem, da ostajam v domačem okoliu!« Primož Orešnik, strojni tehnik iz Žirov: »Za nekaj časa se bom preseli' v Makedonijo, v Štip-Slišal sem, da je to kar veliko mesto. Morda je še bolje, da odhajam \ vojakom bolj daleč, saj me ne bo domotožje toliko vleklo domov kot v kakem bližjem kraju. 0 vojaškem življenju sen1 zvedel nekaj od starejših znancev, nekaj so nam povedali na skupnem zboru, še največ pa bomo spoznali sami v enotah. Ja, slišal sem tudi za sporočilo ZSMS mladim vojakom; upam, da ne bo težav glede pravic« msmmmmsmmmmwmi Primož Tolar, elektrotehnik iz Podlonka: »Kot radioamater sem želel med veziste, vendar me pošiljajo drugam, v šolo v Bilečo. Veliko mojih sokrajanov je bilo tam, zato vem, da je v njej kar strog režim' Še bolj me skrbijo obveznosti po vrnitvi do; mov. Po drugi strani sem slišal, da tudi zabave in razvedrila ne manjka pri vojakih. Najbolje je torej, da človek ne razmišlja preveč i" sprejme, kar ga čaka. Če je težko pred odhO' dom? Seveda, dom je težko zapustiti za dalj ća sa!« Besedilo: S. Saje Foto: F. Perdan Cepljenje lisic proti steklini Miličniki med škofjeloškimi varnostniki Steklina se je ponovno pojavila na Gorenjskem VamOSt padla na izpitll 2 Lisica je glavni prinašalec stekline, zato bomo 1. oktobra letos izvedli akcijo cepljenja lisic proti steklini z vabami in s tem preprečevali možnost okužbe ljudi in živali s steklino. V nekaterih evropskih državah so uspešno zajezili steklino na območjih kjer so izvedli cepljenje lisic. Zato bomo na Gorenjskem na območju približno 500 km2 izvedli akcijo z vabami, ki jih bodo položili lovci na določena mesta v gozdovih in na polju. Vabe so rjavo-sive, blagega vonja po ribji moki in so podobne manjšim vafel kockam. Uvozili smo jih iz ZR Nemčije. Ko lisica vabo pregrizne in prežveči, pride cepivo v usta, kjer prične razvijati zaščito proti steklini. Na ta način zajamemo večino lisic in jih uspešno cepimo. Cepivo je neškodljivo za domače živali. To velja tudi za ljudi s pripombo, da ne sme priti do drgnjenja vabe in nato do prenosa z rok v oči. Opozarjamo, da je prepovedano dotikati se vab oziroma jih zbirati. Če pa bi kljub temu prišlo do direktnega stika cepiva z rano, očmi ali usti, je treba kontaktno mesto umiti z milnico in splakniti z vodo. Takoj je treba poiskati zdravniško pomoč. Na cepnih območjih bomo namestili lepake z napisom: POZOR, OBMOČJE CEPLJENJA PROTI STEKLINI! NE DOTIKAJTE SE VAB! PSE VODITE NA VRVICI! Za morebitne druge informacije se obračajte na telefon št. 22-781 ali 21-556. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE Škofja Loka — »Le kje si, varnostni načrt?,« se je spraševala večina varnostnikov, ki so jih pred kratkim obiskali nepričakovani gostje. Vaško Kosirnik, kriminalist UNZ Kranj, Iztok Bečan, namestnik komandirja milice Škofja Loka in vodja varnostnega okoliša Vlado Radaković so zagrenili večer marsikateremu skrbniku družbenega premoženja v ožjem industrijskem delu občine Škofja Loka. Končna ugotovitev je bila podobna kot pred dnevi v Kranju, saj tudi v Škofji Loki varovanje družbenega premoženja ne funkcionira najbolje. vilno osvetljen. Varnostnik in dežurni gasilec se nikakor nista mogla spomniti kje tiči varnostni načrt. Vratar Alpetourovega obrata Bandag nas je pričakal v svoji dobesedno »luknji« z ravnokar pomitim podom (očitno je obveščevalna služba, kljub zanikanjem varnostnikov, zelo dobro delovala). Vratarnica je poleg svoje majhnosti tudi na skrajno neprimernem mestu, saj je iz P' omet nje lažje opazovati cesti kot pa obrat. Naša zadnja postaja je bil8. ■ parkirišču Alpetourovih avtoj ■ sov na drugi strani mostu pri' i^, širju. Dva avtobusa smo na'&, čin, kot to delajo šoferji, zla*1 ^ odprli. V obeh so miličniki n& ^ svežnja naročilnic za plačilo' riva na črpalkah, v enem blaf? niški strojček, v drugem pa 11 ključe. Smešno, toda prav la™^i bi se odpravili na nočni izlet- f Naj na koncu še omenim e K svetli točki, ki sem jih uspe}, I beležiti na tei nočni akciji-' P sta prevoz denarja in pa VPJI stna načrta, ki sta jih imela ^ nostnika v LTH in v Odeji. jI*, Foto: G. Šinik Igor Kaj, Kranj, 16. septembra — Da za oživitev starega dela Kranja ni potrebno, kot menijo nekateri tudi uradni krogi, prevelikih akrobacij, je bila dokaz petkova prireditev »Kranj-Kranjčanom«. Organizator-sko delo turistične agencije Odisej, naše pokroviteljstvo in finančna pomoč Gorenjske turistične zveze. Gorenjskega tiska, Ibi-ja, Merkurja, Gradbinca, Tekstilindusa, Živil, Iskre Kibernetike, Gorenjskih oblačil, Save, Ljubljanske banke, Uniona ter Planike in mirno lahko zatrdimo, da je bila tudi ta prireditev najlepši dokaz kako lahko prihodnje leto stari del Kranja končno zaživi z različnimi prireditvami. Veljalo bi združiti moči s posameznimi kranjskimi tovarnami, ki še niso povsem pozabile na svoje mesto, vzpostaviti koordinacijo, dobiti del denarja tudi iz občinske stavbe, potrebni organizacijski entuziazem pa že obstoji, kar je vsekakor dokazala tudi petkova prireditev. Torej? V. Bešter Foto: G. Šinik »Na območju postaje milice Škofja Loka smo v zadnjem času imeli kakih dvesto kaznivih dejanj, od tega jih gre skoraj četrtina v škodo družbenega premoženja. Trudimo se, da bi tako pri posameznikih kot organizacijah vzbudili večjo odgovornost do varovanja,« je že na začetku akcije povedal Iztok Bečan. Pod Plevno raste novo stanovanjsko naselje. Malomarnost zasebnikov, ki si tu gradijo hiše, je očitna. Vreče cementa, pesek, opeka, različne vrste cevi, orodje, mešalci za beton, celo kopalne kadi, so artikli, ki jih ponuja »samopostrežna« pod Plevno. Podobna ponudba gradbenega materiala in orodja je tudi v bližnjem Frankovem naselju. Tamkajšnje gradbišče SGP Tehnik je sicer zavarovano z improvizirano ogrado, vendar slednja na nekaterih mestih »pušča«, tako da je vstop prost tudi za otroke, ki bi si tam lahko ustvarili igrišče. Pri varnostniku ABC Pomur-ka Škofja Loka smo se srečali z varnostnim kontrolorjem, ki se je strinjal z ugotovitvijo, da je v Varnostni službi še precej pomanjkljivosti. Poudaril pa je tudi, da se same delovne organizacije premalo zavzemajo za lastno varnost. Nočni čuvaj je medtem zaman iskal varnostni načrt, ki ga najbrž sploh ni imel. V LIO Gradiš mora varnostnik v dopoldanskem času opravljati tudi dela in naloge centralnega telefonista. Tako ne more vršiti kontrole nad vsem kar gre mimo vratarnice. To je sicer že večkrat poskušal, a so mu iz kadrovske službe sporočili naj ne ovira prometa. Medtem, ko je dežurni gasilec v Jelovici zavzeto razlagal, kje so hidranti, gasilni aparati, pa kje da je največja možnost požara, je nočni vratar obupano stikal po omarah iščoč varnostni načrt. Njegov kolega, varnostnik obrata, kjer izdelujejo montažne hiše je zagotavljal, da ni nobene nevarnosti, da bi kdo odnesel domov elemente ali pa kar celo montažno hišo. Gotovo je prevelika. V bližnji soseščini je na Ter-miko skrbel študent germanistike, ki za pičlih 2100 din na uro zamenjuje varnostnike, kadar le teh primanjkuje. Menda so taki honorarci trije. Zaslužek je majhen, vendar je lahko »hvaležen« Varnosti, ki mu tako ob mirnih nočeh omogoča študij. Vratarnica v Gorenjski predilnici je sicer zelo dobro opremljena, saj je del ograde mogoče spremljati preko kamer na monitorjih. Težava je v tem, da je eno kamero pred dnevi uničila strela, teren druge pa je nepra- Tragedijo povzročila utrujenost? Dva mrtva in dva hudo rfl njena v trčenju vozil Kranj, 19. septembra — Tragedijo provzročila utrujenost? V čet^t vem silovitem čelnem trčenju osebnih vozil sta umrla zakonca ^ iz Izraela. Kranjski miličniki so ugotovili, da je tragedijo dornneJ * povzročila utrujenost 56— letne voznice Judith Mor. Ta je med ^ njo proti Ljubljani, v sposojenem Oplu beograjske registracij6, ji nadoma zavozila levo. Tržičan v fiatu 850 se je z umikanjem n9J sno izognil trčenju, opel ga je le oplazil, nato pa se je zaril v tni vozeč mercedes zahodnonemške registracije, ki ga je vozil '.^i tni Franz Johann Kramer. Njega in hudo ranjenega sop°iflJ > 60-letnega Tomislava Ilica iz Beograda so iz razbitin rešili kra0JJ J poklicni gasilci, reševalci Zdravstvenega doma Kranj pa so oba peljali v ljubljanski Klinični center. m Besedilo in fotografija MIRO l&fl*