Posamezna Številka 1 K.
Štev. 221.
Poštnina plačana v gotovimi.
V LjaDKani, v torek, fine uokiobra 1920.
Leto Mil.
• SLOVENEC« volja
pottt bi Tie strani Jugoslavije In v Ljubljani: M oelo leto naprej. K 180«— m pol leta „ .. „ 90-— srn četrt leta „ . . „ m e« mesec „ .. „ 15 —
SataoMmstTooeloletso K240-. tsa Sobotna Izdala: sa
Za oelo leto.....K 30--
n taosemstro.. * . „ 35-—
Inseratl:
Euostolpna petttvrsta (59 dub široka ln 3 mm visoka ali nji
prostor) ta enkrat . . . po K Odposlana itd. . . po K 9-—
Pri večjem naročilu popust,
najmanjši oglas 59/9mm K15,
Uhaja vsak dan tsvsemši ponedeljek ln dan po prazniku, ob 5, ari zjutraj.
m- Uredništvo je v Kopitarjevi ullol Itev. 6/HL Rokopisi se ne vračajo; neirauklrana pisma se ne ■prejemajo. Drete, telet Stv. 50, uprava. štv. 328.
Političen list za slovenski narod,
Oprava je v Kopitarjevi al. 6, — Račun poštne hran.
ljubljanske št. 850 za naročnino ln št. 349 sa oglas«, avstr. ln češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-bsro, 7563.
IfDliuno gibanic.
VSEM ZAUPNIKOM IN ORGANIZACIJAM S. L. S.
Somišljeniki! Volivni imeniki so razpoloženi. Zagotovite sebi in vsem našim somišljenikom volivni glas. Takoj na delo!
Natančno preglejte imenike od imena Ho imena!
Preglejte, če so vsi naši somišljeniki Vpisani!
Preglejte, če so pravilno vpisani z natančnimi naslovi!
Preglejte dalje, če niso nasprotniki neupravičeno vpisani!
Zavedajte sc, da pomeni dober imenik polovico zmage!
V vseh zadevah, ki se tičejo volivnih imenikov, reklamacij, tolmačenja voliv-nega reda, sc obračajte na volivni odbor S. L. S,, Jugoslovanska tiskarna II. nadstropje.
Volivni odbor S, L, S.
Iz Ribnice nam poročajo: V nedeljo popoldne sc je vršil v društveni dvorani sijajno obiskan shod zaupnikov cclega kočevskega političnega okraja. Zaupniki so sklepali o vseh volivnih predpripravah in sc tudi razgovarjali o kandidatih. Debata jc bila zelo živahna. Udeleževalo sc jc jc ,več zaupnikov. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno in z največjim navdušenjem. Dr. Kulovcc jc razvil strankin program in očrta 1 podrobno zahteve stranke glede samouprave. S smehom so vzeli zaupniki r.a znanje, ko jim jc govornik povedal, da se mladi liberalci tolažijo, češ, da je SLS v vprašanju samouprave na umiku. Program stranke, kakor ga je govornik razvil, so zaupniki v celoti odobrili in vodstvo stranke pozvali, da gre zanj z vso brezobzirnostjo v boj.
Shod zaupnikov za radovljiški okraj. V nedeljo popoldne jc bil v Ljudskem domu v Radovljici izvrstno obiskan shod zaupnikov SLS za radovljiški okraj. V imenu načelslva SLS jc poročal prof. Remcc. Zaupniki so storili vse potrebne sklepe Jede volivnega gibanja. Zaupniki so v ce-oti odobrili program SLS glede avtonomije.
Shod zaupnikov za ljubljansko okolico, Včeraj jc bil v Ljudskem domu v Ljubljani pod predsedstvom načelnika K. Z. za Dobrunje, g. Miklavca, sijajno obiskan shod zaupnikov SLS za ljubljansko okolico. Zastopane so bile vse občine po naših najboljših političnih delavcih. V imenu načelstva stranke sta poročala prof. Remec in dr. Kulovec. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno in z največjim navdušeni jem.
Volivni shod SLS v Lučnah. V nedeljo jc bil dobro obiskan shod SLS v Luč-nah. Poročal je dr. Stanove;'-. Volivci so soglasno odobrili program SLS, zlasti njen podrobni načrt glede avtonomije.
Shodi zaupnikov na Štajerskem, Preteklo nedeljo in ponedeljek so bili po vseh sodr1' okrajih v štajerskem volivnem okrožju shodi zaupnikov SLS, ki so bili vsi, kolikor smo dosedaj poročil dobili, izvrstno obiskani.
wo-
Si
Belgrad. 4, oktobra, Ministrski svet jc jc v eni svojih zadnjih sej bavil z vprašanjem o osvoboditvi vseh Korošccv od vojaške službe in o uvedbi milice na severni meji na Štajerskem in Koroškem,
ifi
London. Angleška vlada jc dogovoiv no s francosko sklenila, da sc mora plebiscit na Koroškem brezpogojno vršiti 10. oktobra in da tako cona A kakor B nc smeta v nobenem slučaju pripasti Avstriji, ker bi siccr Avstrija dogovorno z Nemčijo in s pomočjo Italije, ojačena po medsebojni zvezi, sklenila vojno zvezo proti Ententi ter zanetila novo svetovno vojno. Angleška vlada jc že dala tozadevna navodila velcposlaniški konfcrcnci v Parizu. Računa. se na koroške Slovencc, da bodo vsi brez izjeme šli na volišče in Nemce porazili.
sko vojaštvo, kakor to žele Nemci in Italijani,
Pristranski Uslišani.
Plibcrk, 4, oktobra. Italijanski polkovnik Navarini šc fungira kot načelnik distriktnega sveta v Pliberku in očividno ga jc plebiscitna komisija pustila oa svojem mestu, da konča svoje pristransko reševanje rcklamacij. Navarini sprejema od nasprotnikov reklamacije proti vsem predpisom in jih ugodno rešuje, slovenske reklamacije pa odklanja.
LDU Pliberk, 4. oktobra. Predsednik okrajnega sveta v Pliberku italijanski podpolkovnik Navarini, ki je izzval znani, incident preteklo nedeljo, jc bil odpoklican. Na njegovo mesto pride italijanski major Carrara.
Rim. -Popolo Romano« je objavil članek, v katerem odkrito govori, da bi bilo uajbolje, ako bi Avstrija koroški plebiscit preprečila ter plebiscitno ozemlje, v kolikor meji na Italijo in Gorenjsko, odstopila Italiji, za kar bi Italija mogla Avstriji storiti velike protiusluge, ako se Avstrija pridruži k Nemčiji v svrho nove vojske zoper Francijo.
LDU Celovec, 4. oktobra. Včerajšnja nedelja je potekla po vsej coni A skoro brez incidentov. Povsod vladata mir in red, kar dokazuje, da naša uprava popolnoma odgovarja stavljeni nalogi in da nikakor ni potrebno, da bi zasedla to ozemlje medzavezniška policija ali celo italijan-
Ustavna komisija jc Protičevemu načrtu dostavila mnenje »najodličnejših predstavnikov lokalne birokracije« o uredbi pokrajin. Ti mislijo, da je nesprejemljiv predlog, ki bi sc po njem poverila notranja uprava odborom, izvoljenim od pokrajinskih skupščin, ker bi bila sprememba dosedanjega zadevnega avstrijskga sistema prevelik skok in bi se bilo tudi bati, da hi pokrajinski odbori uvedli v lokalno upravo strankarstvo in diletantizem. Po njihovem mnenju bi bilo zlasti nemogoče izročiti pokrajinskim odborom politično upravo. Zato naj bi se pokrajinska uprava izročila lokalni birokraciji, ki bi jo kvečjemu nadzirala pokrajinska skupščina, oziroma odbor.
Sicer mi ni znano, kdo da so bili oni predstavniki lokalne birokracije, vendar moram ugotoviti, da jc njihovo mišljenje pogrečno v več ozirih.
Najprej jc gotovo p r o t i d r ž a v n o, proti interesu državne skupnosti, če uradniki zahtevajo, da naj se le njim izroči upravna oblast v pokrajini. Čc bi sc to zgodilo, bi postala birokracija vsemogočna in bi lahko posamezni njeni člani svojo moč zlorabljali v strankarske ali celo osebne namene. Nikjer namreč nimamo garancij, da bi se tako ne godilo, ravno nasprotno nas današnji tok časa navaja k sumnji. Sicer pa smo imeli pred sto leti in še v polpreteklem času v pokojni Avstriji nekako vlado birokracije, ki jc omogočala centralistični dunajski absolutizem — pa upam, da ni dobiti poštenega človeka, ki bi. la sistem zagovarjal, ker jc vojna zgodovina dovolj pokazala, tla jc bil ravno ta sistem v veliki meri kriv razsula Avstrije. Enak vzgled s pomočjo birokracije centralistično vladane države nam podaja tudi Rusija, ki jc na tem sistemu
mi3El3ra00B[30HHBSC]l3HI30I3EIG]E]0
Deseti oktober je zmage dani
Koroški Slovenci, Na dani Na plan!
B00000B000B00000000B000E3
propadla. Ker pa nimam povoda dvomiti nad lojalnostjo zlasti slovenskega uradni-: štva, da, ker sem celo prepričan, da je tO uradništvo mnogo žrtev doprineslo za Jugoslavijo, opozarjam, da je njegova za* hleva po samovladi v pokrajinah temeljilo zmotna in proti interesu države.
Ta zahteva jc pa tudi n c d c m <5 * k r a t i č n a. Princip demokracijo zahteva, da ljudstvo sodeluje ne samo pri zakonodaji, temveč tudi pri upravi po svojih' zastopnikih. Ne morem si misliti položaja, ki bi nastal, če bi bilo uradništvo odgo-i vorno le centralni oblasti v Belgradu, ne pa v prvi vrsli pokrajinski skupščini in njenim organom, seveda zlasti v onih resortih, ki bi bili avtonomnega značaja. Pokra* jinski zbor in odbor bi bila tako popolnoma izločena in bi ljudstvo po svojih zastopnikih sodelovalo le v kritiki, ne tudi odločilno. Demokralizem te vrste bi bil le navidezen in škodljiv nc samo državi kot laki, temveč tudi dobri upravi. Uradništvo bi zavzemalo posebno izjemno stališče, kakor ga ima n. pr. vojaštvo, upam. pa, da nc goji teh ciljcv, ker je po veliki večini izšlo iz ljudstva, iz delavskih in kmečkih stanov ter samo skuša uveljaviti demokratično misel. Tudi smo v političnem raz-oju predaleč, da bi si ljudstvo pustilo dc-pasti nadvlado enega stanu, uradništva, ki bi imel na razpolago celi državni aparat.
Uradništvo bi bilo po njegovi zahtevi končno odgovorno le ccnlralni oblasti, ki bi ga nastavljala in bi bilo s tem centralizirano. Taka centralizacija bi pa bila lc uradnikom v veliko škodo in sc resno motijo oni, ki hočejo s ccntralizacijo doseči koristi. Naj vprašajo n. pr. centralizirano vojaštvo, kako se mu godi, pa bodo takoj ozdravljeni centralizma. Za centralizirano uradništvo bi bilo vedno dovolj prostora n. pr. v Makedoniji ali v Albaniji, na višja mesta v severnih krajih bi pa prihajali sicer lahko dobri uradniki, toda gotovo ne domorodni iz teh pokrajin. Ali bi bil to poseben dobiček uradnikov? Gotovo bi nastale razmere, kakor smo jih bili vajeni v Avstriji, kjer smo južni Slovani bridko občutili, da so imeli prednost pred nami n. pr, Čehi, Nočem sc s temi besedami postavljali na plemensko stališče, ugotavljam le, da vsakdo najrajše služi v svoji ožji domovini, kjer natančno pozna razmere,
Spomini na lHgo$Bm?*mski Ccslevec.
fPoziv na srca koroških Slovencev.)
Piše Rožanka gospa Pavla Novak.
(Dalje.)
Vidite, dragi čitalelji! Ubogi železniški delavci, večinoma koroški Slovenci, pa tudi Kranjci, so obljubili zvestobo Nemški Avstriji, ker niso pazili na besede, katere jc izrekel nadzornik, in v strahu, da izgube službo. Ko sem šla nazaj v svojo sebo, so prišli uradniki, mi z lepimi besedami prigovarjali, češ, da sem slabo poučena, so mc pomilovali in mi ponujali pomoč, samo naj prisežem. — Ostala cera trdna. Strašili so me s tem. da Jugoslavija ne bo imela obstar >a in kakšne posledice bo lo imelo zame in za moje otroke. Tako dolgo so go\ ili, da sem navsezadnje res že mislila, da nisem storila prav. Ko sem potem ostala čisto sama v pisarni, sem premišljevala, čc jc bilo lo prov, kar sem storila, ali nc. Kar naenkrat sc mi zdi, kakor da bi zaslišala glas svojega rajnega moža, k eri mi reče: »Hvala ti, le ostani vedno Slovenka iu če bi morala tudi radi
tega trpeti.« Oh, kako jc tedaj zavrela moja kri, vstala sem in prisegla sem vsem mojim rajnim ljubim, da ostanem zvesta narodu, kateri jc bil narod vseh mojih.
Ko so malo pozneje prišli dclavct po živila in mc vprašali, zakaj sem odklonila prisego, sem sc šele prav zbudila iz sanj. Odgovorila sem vsakemu, da sem Slovenka in kot laka nc morem ravnati drugače. Pristavila sem še, da bi sc tudi vsakemu Slovencu od njih spodobilo storili enako, med tem so pa prisegli ravno sedaj k Nemški Avstriji. Odgovor jc bil večinoma sledeč; »Bojimo sc izgubiti službo.« Nekateri je pa rekel: »Saj sem, ko sem z dcsnico prisegel, z lcvico kazal figo v pesti.» Marsikaterega trdovratneža sem pa prepričala s tem, da sem mu rekla: Nemška Avstrija ima lako šc preveč *\>tp.ccv. V Nemški Avstriji Vas nc bc	-ii, ker Vas bodo
žc na jeziku spo7'	Slovencc. V Ju-
goslaviji pa bodo r	Saj si prisegel k
Avstriji, ostani tam! Svet bo potem za Vas premajhen, ker vsak, kateri zataji svoj materni jezik, jc šteti med izmeček ljudstva in vsak narod tako osebo zaničuje, Prepričan jc bil marsikateri, 'la iroam prav in šel jc z mano r;t jugoslovanski komisarijat. Vidite, tako jc marsikateri delal in jc šc danes usmiljenja vreden, ker se boji nemške krutosti in nima toliko cn-errfiie v sebi. da bi se otresel ncmškcca
strahu. Meni so kmalu potem odpovedali službo, odtegnili so mi takozvane letne odstotke, premoga nisem več dobila itd.
Par dni kasneje mi je bilo od magistrata prepovedano dajati -jospodom, ki so pri meni obedovali, hrano, v obratnem slučaju bi morala plačati 4000 kron kazni, ali bi me pa zaprli. Medtem so druge nemške gospe imele šc po 20 gospodov ni hrani, a njim ni bilo prepovedano. Nekega dne so poklicali dijake k »Volkswehr«, in ker nisem pustila, da bi se kdo, ki prebiva pod mojo streho, vojskoval proti Jugoslovanom, so šli fantje domov. Potem mi še penzije niso več rec' io izplačevali in ostala : cm brez vsega in živeti sem morala samo d prihranka. V najslabšem času mi jc stala gospa dr. Rož va na strani.
V idile, tako so mene na skrivnem lipinčili, druge so pa ujeli kakor hudodcl-cc in jih odpeljali v ječe. Usodepolnega jutra 29. aprila 1919 zbudil nas jc alarm Streli so se slišali vedno bližje. Z otroci smo začeli prav goreče moliti: Bog varuj naše čete, pripelji naše h-atc kmalu k nam; objokovali smo vsako kapljico krvi naših junakov, ker jc; bila prelita. v.\ nas, da nas rešijo iz suženjstva, Na stolpu so streljali alarm neprenehoma, ker zelo blizu so /c bile naše čclc! Učitelji so poslali otroke iz šole domov, dijake iz srednjih šol so kar iz šole pobrali k VoIkswe.hr M0j siu ic
»
srečno ušel iz šole domov. Vse, kar jc nosilo hlače, je moralo na fronto. Kakor ke-dar vihar divja pred nevihto, tako je zglc-dalo po mestu. Prišel jc neki delavec v naše stanovanje in pravil, da so Jugoslovani žc v predmestju, čez pol ure bodfl tukaj. Od veselja sem mu dala zadnji košček kruha in špeha, katerega sem imela, jaz sem pa šla k otrokom v sobo, pokleknili smo skupaj in prosili Boga, da bi se uresničilo, kar jc povedal ta mož.. Moj sin mc je objel: »Ah, mama,« jc rekel, »če bi smel tudi jaz stati tam zunaj med našimi; ah, da bi prišli, bi jim povedal, kako težko smo jih čakali!«
Prišlo jc pa drugače. Krialu smo vi« deli Jugoslovane, da, ampak bili so ujetniki, ranjenci, kateri so trpeli za nas. Kako rada bi jim olajšala bol, povedala jim, kako čutimo z vsakim posameznim! Ncm-čurji, veseli zmage, so bili divji, delali so kakor živali. Ropali so in internirali naše zavedne brate. Kako živo sc spominjam g. dr. Hočevarja. Videla sem usodcpolni dan, ko so Nemci lako bcsr.eli nad ubogimi Slovenci v Celovcu, hodili po ulici, kako bi mu rada povedala, .iaj ce varuje, naj sc skrije, a zdel se mi jc •>v>kor vzvišen takrat, in nisem našla besede za to, kar je čutilo srcc.
Stran 2.
SLOVENEC," 3nc 5, ©MoFra 1920.
Štev, 227.
Korošci! Na volišču boste dobili kuverto, v kateri bosta dve glasovnici: bela in zelena. — Zelena je za Avstrijo, bela za Jugoslavijo. — Zeleno raztrgajte, belo pustite cclo in obe vtaknite zopet v kuverto!
Pa še oni nespametni ugovor, da bi pokrajinska skupščina, ozir. odbor, uvedel v upravo dilentatizem in strankarstvo. Proti diletantstvu bomo imeli izvrstno zdravilce v upravnih sodiščih, ki bodo itak sestavljena iz uradnikov. Glede slran-karstva pa menda nihče ne bo trdil, da v Belgradu tvorijo vlado sami nestrankarski angeljci; tudi tam sestavljajo vlado stranke, bodisi radikalci ali demokrati. In zdi re ml, da se v teh vladah dela politika po strankah, ki hočejo vsaka po svoje koristiti državi in narodu. Saj stranke same po sebi niso škodljive, temveč celo potrebne za redno funkcioniranje državnih poslov. Čc pa ena. stranka /»gospodari, sc bo držala le toliko časa, dokler bo večina ljudstva ž njo zadovoljna. Nobena stranka do sedaj ni bila večna, zato se tudi ni bati nasilja od strank, ker bi jih tako nasilje prej ali slej pokopalo. ,
Pošteno uradništvo pa lahko služi pod političnim vodstvom vsake poštene stranke. Spominjam le na to, da ie bila velika večina bivšega deželnega Uradništva kranjskega liberalno orijentirana, da pa zato ni trpela, celo ne pod dr. šusteršičem, ki velja v gotovih krogih za skrajnega strankarskega terorista. Ko je v deželnem odboru zavladala SLS, je bilo eno njenih prvijj del, da so se deželni uradniki izjed-načili z državnimi in so dobili izvrstno službeno pragmatiko. Deželno uradništvo je bilo boljše plačano, kakor državno in najboljši dokaz, da se temu uradništvu ni slabo godilo, je dejstvo, da je bilo za deželne službe vedno dovolj, če ne preveč kompetentov. Dokler pa bodo v politični smeri v upravi odločale stranke, bodisi v Belgradu ali v pokrajinah, ne bo nobena dovoljevala, da bi uradništvo v uradu delalo politiko na svojo roko. Uradnik, ki bo nepristransk, bo dobro izhajal, pa naj bo potem podložen centralni ali pokrajinski vladi, ker bo v njenem interesu, da drži in varuje pošteno uradništvo. Ob veliki razliki v pokrajinah bo pokrajinska vlada tudi lažje upoštevala potrebe svojega uradništva, kakor bi to mogla storiti centralna vlada. Saj vemo, kako slabo se godi n, pr. uradništvu sedaj, ko ima o njem končno odločati v materialnem in vsakem drugem oziru centralna oblast!
Centralizacija uradništva bi oškodovala državo in bi oškodovala uradništvo, Spas nam more prinesti le pametna avtonomija, ki bo dala državi, kar je njenega, in ljudstvu, kar je njegovega. Tudi uradništvo bo prišlo do tega mišljenja, če ne prej, ko bo zanj prepozno. Verujmo, da bo zmagala zdrava pamet in ljubezen do skupne domovine.	—c.
Sram ga bodi, kdor prodaja svoj Jezik in svojo zemljo za nemške podplate in celovški cuker!
Za kulisami horoS&ega plebiscita.
Mala deželica pestrih planin je postala danes — lahko rečemo: pozorišče evropske politike.
Naša je, a sam{ si je nismo vzeli, ker smo verovali v pravico. Tako je prišlo, da so io izigrali in ugodili po italijanskem prizadevanju Nemcem, da se vrši med narodno neprebujenimi Korošci plebiscit.
Francoska se boji premočne Nemčije !n hoče na vsak način, da bodi Avstrija življenja zmožna in to — seve na račun Jugoslovanov. Koroška bodi cena, ki Avstriji zasiguraj samostojni obstoj, da ne bo silila k Nemčiji, ki bi po Avstriji bila vsekakor okrepljena.
Italija prav diplomatično rešuje reško In primorsko vprašanje na Koroškem. Pri Beljaku so italijanske brigade, ki čakajo, kdaj se poda prilika, da v svrho »vposta-vitve miru in reda« vkorakajo v cono A. To sc pravi, kdaj še od severne strani pritisnejo, da postane Slovenija samo še ozek jezik v italijansko ozemlje, dokler slednjič še tega ne odrežejo, morda »radi ugodnejše zveze<' tu kje pod Ljubljano in ponrusta-jo celo Gorenjsko. Koroški plebiscit ni vprašanje Velikovca in Borovelj niti Celovca, v mnogo večji meri je to vprašanje Jesenic in Bleda in Reke in Primorja sploh. In tega naj se Korošci zavedajo, da prihodnjo nedeljo odločajo oni o usodi Slovenije sploh, da oni odločajo o našem prestižu na Jadranu, da odločajo torej o življenju ali smrti države sploh.
Nemci izigravajo v tej borbi vse svoje karte brez vsakega premisleka. Nemci so vkljub svojemu milijardnemu deficitu v proračun vrgli milijone, rečemo lahko: milijarde v Koroško propagando. Avstrija moleduje za živež v Belgradu — na Koroškem v plebiscitnem ozemlju sipljejo z vsemi dobrinami, to sc pravi, da mora priti država vsled tega v lef.ko krizo, Nemci so v najtesnejših zvezah z Italijani, na svojem ozemlju imajo italijanske čete, nc »'lede na to, kaj če bodo ie čete brez opravka šc po plebiscitu, ugodnem ali neugodnem, s'a!e tam nri BeliakiL nc dede na to, da pride
za koroškim vprašanjem — vprašanje. Tirolskega. In kako sc bodo takrat gledali Nemci in Lahi, kaj bodo takrat laške brigade na avstrijski zemlji?!
To se pravi, da na Koroškem dela ves velikanski nemški aparat, da vidijo Nemci v Koroški vedno še svoj most do — Jadrana, z drugimi besedami: na Koroškem bije nemški imperializem svoj zadnji, skrajno naporni, z žrtvami nastlani boj, ki žrtvujejo in izigravajo zanj vse: zmagati in znova vstati — ali pasti, potem se podre stavba velenemštva za stoletja ali za vedno .,.
In tu odločujejo naši Korošci. Nemci so izvrstno špekulirali; tu je izhod ali nikjer! To ljudstvo, ki je vsrkavalo vase sto in stoletja strupeni, tujerodni idejni svet, to ljudstvo, lci so ga odgajali vse za jani-čarje, ki ni imelo nobenih svojih šol, ki ni smelo govoriti v svojem jeziku, ki so gn zapirali in mučili, če je ljubilo — mater, to ljudstvo danes odloča usodo vsega naroda, ali bo živ, ali bo pohabljenec, to ljudstvo odloča življenje vse države, odloča usodo nemštva sploh in z njim usodo — Evrope.
Nemci so izigrali zadnjo karto, F oro-ški bratje in sestre, dajte jim trumf: 10. oktobra glasujte belo!
Mi vsi Jugoslovani oledamo v Vas, mi čakamo in mi Vam — zaupamo!
Koroški Slovenci, v n e d el j o jc Vaš dan! Preberite in dajte dalje!	,
Vsak naj pobara svoje znancc in pri-jetelje, če gredo k glasovanju.
Ako bi se kdo obotavljal ali izgovarjal, recite mu, da gre za njegovo srečo in srečo njegovih otrok.
Ne pozabite doma glasovalnih izkaznic.
Bolniki, žrtvujte ta dan svoji domovini in pojdite na volišče! Nihče naj ne izostane]
10. oktober odloči Vašo usodo za vselej! Kakšno življenje želite sebi in otrokom in njih otrok otrokom? Srečno ali nesrečno?! Vsak človek si želi sreče, zato bo vsak glasoval za Jugoslavijo!
Kdor želi sebi slabo, ta bo glasoval za Nemško Avstrijo, ki bo v kratkem propadla.
Kal Ie giemčur?
Nemčur je nesrečno bitje, ki govori spačeno nemščino, slovenski tudi ne zna, ima se pa za koroškega rodoljuba in zraven Nemcem pete liže.
Nemčur je izprijena reva, ki za fra-kelc grenkega proda jezik, vero, čast in poštenje, zraven pa se baha, da pripada »kulturnemu narodu«.
Nemčur je propalica in podlež, ki bi svoje slovenske sotrpine rad pognal z rodne zemlje, katero bi zasedli nemški grofi, knezi in baroni, ki imajo že danes polovico koroške kmečke zemlje v rokah.
Nemčur se ne brati le z Nemci, ampak celo s strahopetnimi in zahrbtnimi Lahi, da le oškoduje svoje sobrate. On bi se združil še z zlodjem, da mu proda mater in očeta, domovino in dušo.
Nemčur pljuje na spomin Einspielerja, Janežiča, Matije Majcrja, na grobove svojih starišev in učiteljev, na vse, kar je bilo sveto njegovim prednikom in se brati s sovražniki svojega naroda ter izkoriščevalci in krvosesi svojega ljudstva.
Nemčur se plazi pred tujimi biriči, sprejema hvaležno nemške groše, spravlja celovški cuker in podplate, vse zato, da pomaga ugonobiti lastno kri,
Nemčur bo 10. oktobra šel na volišče z zeleno glasovnico glasovat za spufano Avstrijo in bo — ostal z dolgim nosom!
LDU Belgrad, 3. oktobra. Komisija za izdelavo naredb proti draginji je dovršila svoje delo. Komisija je bila razdeljena v dve sekciji in sicer v sekcijo za prisilne odredbe proti draginji in v sekcijo za organizacijo zasebne iniciative. Prva sekcija je izdelala zakonski načrt, ki ga bo minister za prehrano in obnovo zemlje jutri predložil ministrskemu svetu. O glavnih principih, ki jih vsebuje ta zakonski načrt, se bo še poročalo. Druga sekcija jc medtem sprejela načrt uredbe o organizaciji zasebne iniciativo in o podpiranju konsumnih zadrug javnega, značaja, ki sc v splošnem bavijo s preskrbovanjem konsumentov. V predlogu te sekcije je tudi zahteva, naj se v finančni zakon za 1, 1920-21 vstavi na-
knadno dopolnilo o otvoritvi kredita 500 milijonov dinarjev, iz kaierih bi se nakazovala konsumnim zadrugam in aproviza-cijam sredstva za obratni kapital. Ministrstvo za prehrano bo ta predlog izročilo ministrstvu za finance. Po predlogu komisije naj bi sc v ministrstvu za prehrano in ob--novo zemlje ustanovil poseben odbor strokovnjakov in zastopnikov konsumnih organizacij, ki naj bi vodil vse tozadevne posle. Novi predlog o pobijanju draginje se bo predložil parlamentu bržkone še tekoči teden. Po novem zakonskem načrtu bi se imel izvršiti popis hrane in vseh življenjskih potrebščin ter blaga po trgovinah in v skladiščih. Cene živil in blaga bi se maksimirale. Rekvizicije naj bi se ponovno uvedle ter kaznovali brezvestni trgovci. Nepoštene špekulacije naj bi se kaznovale z zaporom do 1 leta in globo do 2f>0.000 dinarjev. Razen tega bi se smele nepoštenim trgovcem zapreti trgovine. Nekaj članov odbora je predlagalo smrtno kazen za špekulante, ki na brezvesten način dvigajo cene blaga in živil.
Ifss hssfie proe cd Hv-
Glasom poročila h Innsbrucka z dne 29. septembra t. I. bo predložila Vorarl-besska zvezi narodov spomenico, v kateri zahteva priključitev Vorarlberške k Švici. V slučaju pa, da se to ne dovoli, zahteva priključitev k Virtemberški. — čisto nemška pokrajina torej neče ostati pri nemški podrtiji. Vorarlberška (Vorarlberg) je ravno tako alpska dežela, kakor Koroška, je popolnoma nemška, a kljub temu ue vidi v Avstriji bodočnosti, ampak se hoče združiti s .Švico, kj je dežela dobrih gospodarjev in solidnih razmer. Nemci torej sami silijo od Avstrije proč. Kako bi torej ne hoteli in želeli stran koroški Slovenci, ki bi poslali Nemški Avstriji sužnji, kakršnih še ni videla zgodovina. Koroški Slovenci, da se to ne zgodi, glasujte z belo glasovnico, zeleno pa raztrgajte in vtaknite obe nazaj v kuverte. Proč od Nemške Avstrije! Na vekomaj pročl
imenooange senaforfeo iz »novih itallfanslsih" pokrajin.
T r s t, 2. oktobra.
Italijanski senat je, kakor pač ni bilo drugače misliti, soglasno odobril po poslanski zbornici že sprejeti zakon o ane-ksiji Trentina in Gorenje Adiške, in temu činu je sledil drugi, ki je v italijanskem
fiarlamentarnem življenju postal že pravi-o: Kralj je imenoval nekaj mož iz novo-priklopljenih pokrajin za senatorje italijanskega kraljestva. Značilno na vsej stvari je le dejstvo, da niso bili imenovani za senatorje sami Trentinci, temveč tudi nekateri »zaslužni« možje iz takozva-ne »Julijske Benečije«, našega Primorja, in da je teh celo več ko Trentincev, da, dvakrat toliko: Trentinci so bili imenovani samo trije, Primorcev pa šest. Laška vlada, ki je itak že kmalu po zasedbi našega Primorja imenovala nekatere može, kakor bivšega tržaškega župana Valerija in znanega lažizgodovinarja Hortisa, za senatorje italijanskega kraljestva, je pač hotela s tem sedaj vnovič poudariti svojo trdno voljo, da si prej ali slej prilasti tudi naše Primorje, kakor si jc sedaj Trentin. Lahom seveda ni prav nič na dejstvu, da se s temi imenovanji nesmrtno smešijo pred celim svetom, ko je vendar ni večje neskladnosti, ko na eni strani izjavljati, da laška vlada v zasedenem ozemlju le izvršuje mandat, poverjen ji od zaveznikov, da upravlja zasedeno ozemlje, pri čemer pa nikakor nima pravicc, da bi do končne rešitve državne pripadnosti tega ozemlja iz-preminjala prejšnje, še vedno veljavne uredbe; na drugi strani pa imenuje ljudi iz ravno istega, nikakor ji še pravno pripadajočega ozemlja, v sam senat, najvišji zakonodajni zastop italijanskega kraljestva, izgovarjajoč se obenem, da volitev v poslansko zbornico ne more in ne sme razpisati v zasedenem ozemlju, ker aneksija tega ozemlja še ni sklenjena, a še manj seveda izvršena! Torej tudi tu, kakor povsod, ono neizogibno laško šarlatanstvo in komedijantstvo!
Ali oglejmo si nekoliko one može, ki so bili tako zelo zaslužni za italijansko kraljestvo, da jih je imenoval kralj za senatorje. Imenovani so bili: Tržačan Salva-tore Barzilai, Koprčan Fclice Bennati, Go-ričan Giorgio Bombig, Porečan Innocente Chersich, Tržačan Teodoro Maycr, Rovi-njec Gioniio Piccoli in Trentinci Enrico
Conci, Valeriano baron Malfatli in Anto-nio Tambosi.
O Trcnlincih pač ni treba izgubljali preveč besedi, saj so vsi trije znani našemu občinstvu že dolgo let sem iz bivšega avstrijskega državnega zbora. Conci, ki je pripadal katoliški ljudski stranki, je znan še tembolj po svoji udeležbi na praškem sestanku leta 1918., kjer se je pridružil zastopnikom slovanskih narodov v njihovem odporu proti Avstriji. Malfatti in Tambosi sta pripadala laški liberalni stranki. Imenovanje vseh treh za senatorje italijanskega kraljestva ne vzbuja nikakršnega presenečenja, ker so bili vsi trije politiki, ki so kot pristni Italijani res z vsemi svojimi močmi delali za uresničenje italijanskega narodnega ideala. Vsa drugačna: pa jc stvar pri večini imenovancev iz našega Primorja.
Barzilai, Bennati in Piccoli so pac vsaj po rodu Italijani, dasiravno ni jasno« koliko židovske krvi se pretaka po žilah enega ali drugega, dočim sta pa Bombig Bombič) in Chersich (Keršič) jugoslovanska odpadnika; o Mayerju pa izpregovo-rimo še posebej par besedi.
Barzilai je rodom Tržačan in se Je le mlad posvetil časnikarstvu. Zaradi irre-dentistiškega delovanja preganjan od avstrijskih oblasti je odšel v Italijo, kjer je bit pozneje izvoljen v Rimu za poslanca v italijanski državni zbor, zastopajoč tako obenem Rim in — Trst. Po izbruhu italijanske vojne je vstopil v ministrstvo. — Bennati, rodom Piranec, a se je nastanil kot odvetnik v Kopru. Bil jc član istrskega deželnega in avstrijskega državnega zbora, vedno zagrizen sovražnik našega naroda in njegovih najupravičenejših teženj. V utemeljevanju njegovega imenovanja sti pravi, da je vodil desetletja najhujše boje proti dunajski vladi in slovanstvu. — Piccoli, bivši notar in profesor na višji trgovski šoli v Trstu, je 801eten starček, ki pa: je bil vse do vojne med prvimi bojevniki laške liberalne stranke proti tržaškim Slovencem in je redno nastopa! zlasti v -»o-livnih bojih. Bil je prvi predsednik razna* rodovalnega društva Lega Nazionale,
Jurij Bombič, goriški župan, je edea tistih naših narodnih nasprotnikov, do katerih naš človek ne more imeti onega spoštovanja, ki gre poštenemu nasprotniku, temveč edino le najgloblji prezir. Sin na^ šega naroda, a njegov najzagrizenejši, naj-zavratnejši sovražnik, naš narod pozna le tedaj, ko mu gre za njegov trgovski dobiček. Pod njegovim županovanjem v Gorici so se izvrševala najhujša nasilstva proti našemu narodu in njegovim pravicam in se vrše tudi še dandanes. Med razlogi za njegovo imenovanje za senatorja čitamo, da je bil zelo delaven član osrednjega vodstva Lege Nazionale. Da, slovensko šolo pa je poganjal v staro, polrazpadlo vojašnico, katera vojaškim oblastim niti za skladišče ni bila dovolj dobra. S svojim protislovenskim besnenjem si je zaslužil senatorstvo italijanskega kraljestva.
Vreden Bombičev vrstnik je istrski deželni komisar dr, Chersich, ki je bil dol-' ga leta finančni in šolski poročevalec v, istrskem deželnem zboru. Njemu se imajo predvsem zahvaliti istrski Jugoslovani, Slovenci in Hrvatje, za vse one neštete vnebovpijoče krivice, ki so jih morali pretrpeti dasti na šolskem polju. Razlogi za njegovo imenovanje za senatorja navajajo kot glavno njegovo zaslugo, da je njegovo delovanje silno veliko doprineslo k zmagam laške narodne stvari v Istri. Da, z zatiranjem narodne prosvete v našem narodu v Istri si je creski odpadnik zaslužil italijansko senatorstvo.
Da je bilo teh pet ljudi imenovanih' za senatorje, se v Trstu ne čudi gotovo nihče, in med Italijani gotovo ni nikogar, ki bi ne odobraval teh imenovanj. Drugače pa je pri šestem, Teodorju Mayerju, lastniku proslulega slovenožrskega »Pic-cola«. Tu bo pač težko najti tudi med tržaškimi Italijani človeka, ki bi odobraval to imenovanje. Človek, ki mu ni bilo nikdar za drugo, nego kako bi temeljiteje izkoriščal ljudsko nerazsodnost in lahkovernost v to, da bi si nagrabil čim večji kup, je bil odlikovan sedaj z največjo častjo, ki jo more dati italijanski kralj zaslužnim narodnim osebam. Čuli smo na lastna ušesa, kako so Italijani sami imenovali to imenovanje žida vseh Židov za senatorja škandal vseh škandalov. Ali čujmo, kako vlada utemeljuje lo imenovanje: Upravitelj in »Piccola« v Trstu, ki ga jc Avstrija dala zažgati na dan italijanske vojne napovedi. To je najboljša pohvala Mayerjcvega 30-letnega delovanja, izvajanega v prid nacionalne stvari z redko neomahljivostjo in nesebičnostjo v listu, za katerega je trdil avstro-ogrski generalni štab, da zaleže za dva armadna zbora. Bil je tudi član tržaškega občinskega sveta in raznih polili-ških organizacij, skriven ali aragoccn posredovalec med Trstom in Rimom v temnih in nevarnih časih. — Da, res! Teodor Mayer je zaslužil, da je postal senator italijanskega kraljestva, in čast in slava tistim, ki na lak odličen način nagrajajc izkoriščevalce ljudske neumnosti!
Shokingl V senatu kraljestva italijanskega smrdi po — česnul
Dne 30, septembra so. kakor poro-žajo vsi dunajski listi, v Breitensee isdrli Volksverovci na volivni shod krščanskih socialcev, začeli na ljudi streljati ter biti po njih s koli. Več ljudi je bilo težko ranjenih, Volksverovci so se vrnili v vojašnico, da grejo po strojne puške in vse postrele. Ž veliko težavo se je posrečilo to nakano preprečiti,
Korošci! Ako pripade vaša zemlja Avstriji, boste na milost in nemilost izročeni Volksverovcem, ki so vsi sociji in komunisti. Pobijali bodo mirno ljudstvo in preprečili vsako svobodno pol, gibanje.
Zato glasujte 10. oktobra z belimi listki za Jugoslavijo, zelene listke pa raztrgajte, kajti zeleni listek pomeni suženjstvo, lakoto in nasilje!
Pomnite, da je glasovnica za Jugoslavijo bela, za Nemško Avstrijo pa
zelena. Ali si hočete z zeleno glasovnico izkopati grob? Torej glasujte z belo glasovnico za življenje, za Jugoslavijo!
m
»Freie Stiramen« z dne 30, sept, 1920 pišejo, da znašajo letni izdatki za avstrijsko armado 2.161,503.883 kron. »Na ta način,« pravijo »Freie Stimmen«, »raste deficit v državnem gospodarstvu in avstrijska valuta gre vedno bolj ob veljavo.« Čudno! čudno! Avstrijci pravijo, da nimajo armade, pa jih vendar ta armada, ki pravijo, da je ni, stane na leto DVE MILIJARDI IN STOINDVATNŠESTDESET MILIJONOV! Kam bo Avstrija v najkrajšem času zagazila s svojimi dolgovi?! Močne sovražnike pobijamo, umirajoče pa pomi-lujemo: Avstrija, kmalu Ti bomo peli po-smrtnico, Tvoj nagrobni spomenik pa bomo zlepili iz samih ničvrednih bankovcev!
Ob plebiscitu nc sme noben Slovenec ostati doma. Slovenec, ki ne gre na volišče, podpira razcapano Avstrijo!
KAJ NAMERAVAJO NEMCI.
Velikovec, 4. oktobra. Celovški Nemci organizirajo štiri delavske bataljone in tri bataljone dijakov ter takozvano »Ein-ivohnerwehr« s privoljenjem medzavezni-ške plebiscitne komisije. Tc ljudi hočejo poslati deloma že v noči od četrtka na petek v cono A, ostale pa v noči od sobote na nedeljo. V slovenskem zaledju pa organizirajo stavko železničarjev in vseh nemško čutečih državljanov kraljevine SHS. Pretrgati hočejo brzojavno in telefonsko zvezo ne samo v glasovalnem ozemlju, ampak tudi po vsej Sloveniji. O tem nemškem načrtu se je izvedelo od zanesljive nemške strani. Razumljivo je, da v plebiscitno komisijo, ki te nemške priprave mirno gleda, nimamo nobenega zaupanja. Razpoloženje našega ljudstva ie izvrstno,
ITALIJANI IZZIVAJO NAŠE LJUDSTVO,
Velikovec, 4. okt. Snoči je tudi italijanski podčastnik na Glavnem trgu izzival naše vračajoče se izletnike z žvižganjem in kazanjem pasjega biča. K sreči so bili takoj naši orožniki na licu mesta, ki so onemogočili nadaljnje incidente. Dotični Italijan je bil s svojim drugom v družbi z veli-kovškim Nemcem, s katerim je prišlo do prerekanja, Orožništvo je razpršilo celo gručo,
Korošci! Cc zmaga Avstrl-|a, boste ostali brez duhovnikov in verske tolažbe!
LDU Beigrad, 3. oktobra. Italijanski opravnik Galanti je podal sotrudniku »Politike« nastopno izjavo: Mesto, v katerem naj bi sc vršila pogajanja o jadranskem vprašanju, še ni določeno. Po nalogu svoje vlade sem vaši vladi izročil listo mest v severni Italiji in vaši delegati imajo sedaj izbrati mesto, v katerem naj bi se nadaljevala pogajanja, ki so bila v Pallanzi prekinjena. Opomba ministra za zunanje stvari dr. Trumbiča, cla bi se v malem mestu kakor jc Pallanza od zunaj iroglo vplivati na pogajanja, se je upoštevala, vsled česar je italijanska vlada prepustila Jugoslaviji izvolitev kakega večjega središča — Flo-rence, Padove ali Benetk. To so mesta, v katerih bi sc normalno življenje ne vmešavalo v bližino oseb pri pogajanjih. Pri-
čakoval sem, da mi bo ministrski predsednik dr. Vesnič sporočil imena vaših delegatov. V tem pogledu obstoji še vprašanje, ali bo Pašič nadaljeval skupno z dr. Trum-bičem delo. Pričakoval sem, da pride še v septembru do pogajanj, ki bodo, kakor upam, zadnja. Kakor vidimo, so se odložila za nekaj dni. Pri vsem tem pričakujem, da bo ta zadnja zapreka odpravljena in da bom mogel še tekom prihodnjega tedna obvestiti ministra Sforzo o dnevu, katerega bodo pooblaščenci kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev krenili v Italijo. Skupna korist zahteva, da pride enkrat do stabilnega položaja. Problem se je že tolikokrat razpravljal, da je znano stališče naše in vaše vlade. Morem vas zagotavljati, da hoče minister Sforza, ki je eden redkih poznavalcev jadranskega vprašanja, iti v svoji naklonjenosti do konca, umevno pa je, da ima tudi to svoje meje, ki jih niti on in nihče drug na njegovem mestu v interesu države ne bi mogel prekoračiti. — Na vprašanje, kako se bo dosegel sporazum radi Reke, je odgovoril Galanti: Ta del jadranskega vprašanja je v tesni zvezi z ostalimi njegovimi deli. Vzajemni kompromis more dovesti do odprave vseh zaprek, ki so onemogočale sporazum. Italijansko stališče je nastopno: Reka naj sama odloči. Ako želi narod na Kvarnerju popolno svobodo ali internacionalizacijo, naj se mu pusti, da sam odloči o svoji usodi.
LDU Zagreb, 4. oktobra. (ZNU) »Ju-tarnji list« poroča iz Belgrada, da zadnji ministrski svet ni sklenil ničesar definitiv-nega glede jadranskega vprašanja. Za sedaj' se ve komaj toliko, da se bo pogajanj udeleževal ministrski predsednik Vesnič in delegat Radovič. Glede italijanskih delegatov je znano samo to, da se bo udeležil pogajanj Sforza. Kraj pogajanj je menda oddaljen 40 minut od Rima in je za naše delegate naročen v tem kraju hotel »Regina«. Verjetno je, da se bodo pogajanja vršila v tem hotelu. Našim delegatom bosta prideljena dva tajnika in nekoliko uradnikov kot pomožno osobje. Verjetno je, da se bodo pogajanja začela koncem
tega tedna.
LDU Zagreb, 4. oktobra. (ZNU.) »Narodno Ujelo« poroča iz Belgrada, da je bila včeraj ministrska seja pod predsedstvom Nj. Vis. regenta Aleksandra, ki je trajala nad dve uri. Bavili so se z vprašanji zunanje politike. V dobro informiranih krogih smatrajo, da se bodo pogajanja z Italijo vsekakor začela ta teden. Naša, kakor tudi italijanska vlada se na moč trudi, da bi se jadransko vprašanje definitivno rešilo.
LDU Zagreb, 4. oktobra. (ZNU.) »Ri-ječ« javlja iz Belgrada, da ima naša vlada več prilik uveriti se, da kaže gospod Galanti napram naši državi zelo malo naklonjenosti in da je pripisati baš njegovemu vplivu, da se do danes ni odredilo, kdaj naj se začno pogajanja z Italijo.
Nemška Avstrija je imela takoj prvo leto svojega obstoja čez deset miljard primanjkljaja. Ali boste res tako nespametni, da boste glasovali za državo — republiko dolgov? Ne, nikdar! Svoj glas boste oddali Jugoslaviji!
Varšava, 4. oktobra. Poljska armada napreduje brez ovir. Ujeta je cela rdeča armada. 44. boljševiška divizija je razbita.
Moskva, 4, oktobra. V Sevastopo) so dospeli za generala Wrangla številni transporti orožja iz Amerike.
Moskva, 4. oktobra. Na pomoč generala VVrangla je dospela cela brigada alžirskih strelcev.
LDU Dunaj, 4. oktobra. »Deutsche Telegrapheninfonnation« javlja iz Varšave: Ukrajinska armada se je združila z vojsko generala Wrangla pri Jekaterino-slavu. Južno od Odese stoječa sovjetska armada je v nevarnosti, da jo obkolijo,
Irkutsk, 4. oktobra. Po celi Sibiriji s ovstali ruski kmetje. Povsod se upirajo rekrutiranju v rdečo armado. Ustanavljajo se neodvisne kmečke demokratične republike.
LDU London, 4. oktobra. (Reuter.) »Times« javljajo iz Carigrada: Brodovje generala Wrangla je napadlo Mariopol, pri čemer je več boljševiških vojnih ladij uničilo.
J{dor glasuje za jRvstrijo, sili pod nemško pikelhaubo in bo šel z j^emčijo v novo vojsko!
PaSUflfee ^o^lce.
+ Izza celovških kulis. Nemci začenjajo snemati maske. Od neke zaupne osebe, ki ima stik z vplivnimi političnimi avstrijskimi krogi, smo izvedeli stvari, ki jasno pojasnjujejo način in vzrok nemških manevrov pred plebiscitom. Vse to, kar se piše in žlobudra po celovških in drugih nemških časopisih, je sama čisla in gola laž. Pravijo, da bo cona A čisto gotovo avstrijska, zato da ohranijo prebivalce v coni B mirne in jim ne dado povoda, da razmišljajo o svoji bodoči usodi, češ, saj v coni B ni treba razmišljati o njega gospodarski prihodnosti, in državni pripadnosti. Nemci se boje, da bi se ljudstvo v coni B tudi začelo gibati, zato ga hočejo zazibati v lažnjivo mnenje, da je cona A že itak njihova in vsled tega po mirovni pogodbi pripade Avstriji tudi cona B brez glasovanja. Da bi se pa mogli zagovarjati pred ljudstvom po plebiscitu v coni A, katera 10. oktobra prav gotovo pripade Jugoslaviji, zato si sedaj izmišljujejo Nemci laži o terorju v coni A, da bodo rekli ljudstvu, ko pade odločitev v coni A: Glejte, mi bi bili gotovo zmagali, če ne bi bilo terorja. A ker je vladal teror, so zmagali Jugosloveni, dasi so tudi prebivalci cone A za Nemško Avstrijo. Vidite, prebivalci cone B, tako vam bodo govorili, da skrijejo svoio laž pred vami. Lažejo vam dan na dan, a resnica se pokaže 10. oktobra. Boste videli! Tako bodo govorili, ker vas hočejo do zadnjega goljufati. Razmišljajte torej o tem, prebivalci cone B, in pripravile svoje odgovore Heimatdienstovim agitatorjem. Kdor še ne veruje, bo izprevidel na dan glasovanja.
+ Laške barabe, Z ozirom na v nemškem smislu zavito poročilo v »Tagespo-šti« z dne 28. septembra t. 1. o nedeljskem dogedku v Pliberku smo izvedeli od verodostojne osebe sledeče: Na trgu v Pliberku sta stali v nedeljo popoidne dve gruči ljudi. Nemška gruča, obstoječa iz nemških Pliberčanov in celovških izletnikov je stala pred gostilno Nemec. Slovenska gruča pa je stala pred Narodnim domom. Ker so Nemci izzivajoče heilali in peli, so se smatrali Slovenci za izzvane in tako se je začelo med obema strankama zmerjanje v dvogovoru. Počasi sta se v naraščajoči razburjenosti začeli gruči približavati druga drugi, a orožništvo je stopilo vmes in preprečilo dejanski spopad. Med nemško gručo se je nahajal tudi majhen gospod v civilu, bil jc italijanski podpolkovnik Navarini, ki je orožnika Franca Figo udaril z nekim predmetom, na kar mu je orožnik, vrnil udarec s puškino cevjo po ramenu. Ljudstvo se je počasi pomirilo in iz gruče sta stopila angleški major g. Binny in italijanski podpolkovnik v civilu g. Navarini, ki je ljudem zaklical: Jetzt alles gehen nach Hause. V tem trenutku je stopil iz svoje hiše klobučar g. Ovčjak, ki je slišal Na-varinijeve besede in mislil, da je ta civilist Nemec iz Celovca, mu je zaklical: »Kaj pa nas bodo ti nemčurji stran podili?« V tem pa ga je Navarini udaril, da ga je kri oblila. S čim ga ie udaril, se ne ve, pač pa so na licu mesta našli debel kos zlomljene športne palice. Nekoliko prej se je izprehajalo po Pliberku nekaj ital. vojakov, neki lekarnar Schwarzl in več nemških civilistov. Italijanski vojak je nahrulil nekega Slovenca, Simona Krtipla, z vzklikom: Crepa Jugoslavia! Kropi je odgovoril: Crepa Italia! Nato so Nemci in Italijani Slovenca v znamenju klasične in nemške kulture pretepli. Spričo teh dogodkov mora baje vsled sklepa medza-vezniške plebiscitne komisije g. podpolkovnik Navarini oditi iz Pliberka. Mi mu želimo samo: Buon viaggio, caro colon-nello! Ako hočejo nemški listi iz tega dogodka narediti svetovno afero, svobodno jim, mi verno, kdo je začel in kdo je kriv! Le recite, če morete, da to ni res!
-f »Koroška v nevarnosti!« vpije s Neue Freie Presse« in kliče na Korošce vse mogoče čete sveta, Nemci, ki se ponašajo, da ne marajo militarizma, hočejo spraviti Korošcem na vrat cele bataljone tujega vojaštva. Ker ententina komisija ni nič kaj zadovoljna, da bi poslala svoje čete v plebiscitno ozemlje, so si iznašli Nemci drugo sredstvo, češ, ententina komisija pač ne bo imela nič proti temu, da pošljejo v plebiscitno ozemlje svoje čete n. pr. Nizozemci. To naj si Korošci zapomnijo. Kmalu bodo Nemci zahtevali afriške čete iz gole ljubezni do Korošcev.
+ Nemcev je strah. Smešen in značilen je strah, ki ga imajo Nemci pred glasovanjem na Koroškem. Vse mogoče in nemogoče strahove vidijo pred seboj, nc morejo več trezno misliti. Listi pretresajo vse možnosti od prve do zadnje, a si še niso na jasnem, na kakšen način bi sc izvili iz lega strašnega položaja. Naenkrat vidijo na meji ogromno število jugoslovanskih čet, ki motijo njih svobodo in kličejo vso Evropo na pomoč lako kot so nekoč klicali vso Evropo na boj. Seveda nekoliko križem gledajo in vidijo mesto laških čet pri Beljaku našo armado, ki jim je bolj na sr-
cu. Na vsak način tedaj zahtevajo, da jim pridejo na pomoč nevtralne čete, pa naj jih pošlje že kdorkoli. Seveda sami priznajo, da bi francoske ali italijanske čete ne prinesle v deželo miru, ampak le prepir, Angleži pa so proti temu predlogu popolnoma gluhi. No, tu so pa še Nizozemci, Švedi in Švicarji, ki bi jim morali biti nemški interesi tudi na srcu in ki bi morali poslati svojo »nevtralno« pomoč. Nemci so brihtni. Čez par dni podo predlagali pruske čete, tem bo gotovo nem. kor. vprašanje najbolj na srcu in bodo najvestneje izpolnili svojo dolžnost. Ne varamo se, če to pričakujemo. Nemški časopisi so zelo skromni; ne zahtevajo več kot 2000 mož, da zasedejo posamezne kraje. To je ena pobožna želja, prvo zlato upanje. Drugo upanje, in to je tudi najbrže najbolj toplo, je pa to, da sc dan glasovanja sploh preloži. Nemci pravijo, da je polkovnik Peck ponovno izjavil, da se glasovanje ne bo vršilo, če se bo delalo s terorjem. No, Nemci pa pravijo, da hočejo glasovanja in ne kake razsodbe, samo da bi se glasovanje vršilo pozneje, kdaj, tega nc povedo. Gotovo ne toliko časa, da bodo Nemci imeli čas, da ste-rorizirajo vse Korošce. H koncu pa trde na koncu vseh tožb, da je čisto gotovo, da bodo vsi Korošci glasovali za Nemško Avstrijo. Iz te zmedenosti in iz tega strahu je jasno razvidno, da Nemci niso samo negotovi, kako bodo izšli iz glasovalnega boja na Koroškem, ampak da bodo j>oraženi. Prepričani smo, cla jih njih slutnje ne bodo varale in vsi klici po nevtralnih četah in po odgoditvi glasovanja so le klici potap-Ijajočega.
+ Dr, Korošec — trgovec z jajci. Včerajšnji »Slovenski Narod« prinaša verodostojno vest, da je bilo za časa žclezni-čarske stavke ustavljenih v Mariboru več vagonov jajc, ki so se izpričala za last —> dr. Korošca. Če natančno pomislimo, je to pravzaprav nemogoče. Kajti onih 92 milijonov, ki jih je ukradel dr. Korošec v Belgradu ored. mesecem, ni. mogel imeti v rokah za nakup jajc žc pred pol letom. Trgovati bi bil mogel dr. Korošec ta čas z jajci le tedaj, ako so mu upravni svetnik dr. Tavčar, milijonar dr. Kramer ali dr. Žerjav dali svoj denar na razpolago. Poživljamo vsled tega naše somišljenike, da se zglase radi natančnejših informacij pri teh treh demokratskih voditeljih.
+ Skrb višjega šolskega sveta za kul«
turo. Višji šolski svet je silno skrben za prospeh splošne ljudske kulture. V času splošne draginje in velikega pomanjkanja učnih moči si je postavil vzvišeno nalogo, da razširja in pomnožuje šolske razrede z najradodarnejšo mero. Čc ne gre drugače, napravlja vzporednice z razdeljenim poukom, samo da spravi več učnih moči na ero šolo. Čudno je pri vsem tem samo to, da sc njegova velika skrb za ljudsko kulturo omejuje samo na nekatere in čisto določene kraje. Nismo še slišali, da bi njegova velika skrb segala v zakotne hribovske vasi, v Prekmurje in druge take kraje. Njegova skrb je osredotočena na lepe, prijazne prometne kraje Tam naj velja, predpis glede števila otrok, ki naj posečajo posamezne razrede, v vsej strogosti. Kaj zato, če drugi kraji nimajo niti ene učiteljske moči. Kultura se naj koncentrira na lepe, prijazne družabne kraje. Samo en zgled — navedb bi jih lahko cclo vrsto. V Toplicah na Dolenjskem so n. pr. od poletja na jesen kratkomal:) pomnožili učiteljske moči od treh na pet. V sodnji občini sc pa sploh na dveh šolah nc more začeti šolski pouk, ker ni učne moči. Seveda v tej občini ni tako prijetno kakor drugod, zato sc tudi tukaj velika skrb višjega šolskega sveta za ljudsko kulturo je-nja. Težko je, da človek pri teh razmerah ne bi pisal trpkih besedi. Vidi se, da jc ljudstvo izgubilo ves vpliv na šolstvo. Ko-mandirajo in vladajo gotovi nadzorniki, ki upoštevajo želje gotovih oseb, želja in volja ljudstva jim jc pa lanski sneg.
-J- Izpreobračajo se. Kakor znano, so se naši demokrati iz strahu pred volitvami izpreobrnili iz najzagrizenejših centra-listov v avtonomiste. Enako so se izpre-cbrnili hrvatski separatisti v Hrvatski zajednici iz skrajnih federalistov v dobre avtonomiste. Vsekakor tudi oni še-le potenj ko so vse nadc na volivni sporazum z Ra-dičevo seljačko stranko in frankovci padle
nor
Na dan plebiscita t. j. v nedeljo 10. oktobra 1920 vrzite vse nemške grofe in barone iz vaše slovenske dežele ven s tem, da glasujete vsi enoglasno za Jugoslavijo! Ako boste enoglasno glasovali za Jugoslavijo, boste dobili v roke svojo staro zemljo in vam ne bo več treba hoditi k baronom prosit za steljo, pašo in drva! —
v vodo in se Je geslo; »Vsi Hrvati skupaj« izkazalo kot času in razmeram popolnoma neprimerno. Na zaupnem sestanku Hrv. zajednice v Vukovaru je izjavil posl. I, Pcr-šič o ustavnem programu Nar. kluba: »Mi odklanjamo plemensko načelo za formiranje pokrajin in sprejemamo kulturno-go-spodarski temelj, število pokrajin ne bi smelo biti večje nego 6—7, ker bi drugače vsaka pokrajina zase bila premajhna in preslaba za samostojni razvoj. V rokah državne uprave morajo ostati vsi posli, ki »e morajo v državi nujno voditi enotno: vojska, zunanja politika, zunanja trgovina, carina, denarstvo, monopoli, glavne kopne in vodne ceste, železnice in finance za te posle. V to svrho naj v Belgradu obstoja državni parlament, ki v vseh teh stvareh odločuje za vse pokrajine.« Tako se vračajo na večer pred volitvami centralisti in separatisti s svojih blodnih cesta na pravo srednjo pot, po kateri je -ves čas dosledno hodila naša Ljudska stranka. Vemo, da te izpreobmitve niso odkritosrčne in prostovoljne in iim ne zaupamo preveč. Vendar so priča, kako neodoljiva je zahteva avto-nomistične ustave v naši državi. Edino ta ustava mere priti in bo prišla.
+1 Agrarna reforma za demokratske sineknre. Po »Narodni Politiki« posnemamo to-le zanimivost: V Novem (Hrvatsko Primorje) so iemeljem agrarne reforme razlastili edino tamkajšnje cerkveno zemljišče, češ da urede tamkaj vzorno mlekarstvo in vrtnarstvo. Za upravitelja gospodarstva je določen demokrat M. Dor-čič, ki je pa izučen v vinogradništvu in sadjarstvu, ne pa v mlekarstvu. Temu gospodu prirejajo sedaj ogromno brezplačno stanovanje in zraven posebne sobe za poverjenika narodnega gospodarstva demokrata Jurija Demetroviča. Da bodo gospodje zadovoljni drug z drugim, so določili gospodu upravitelju Dorčiču te-le prejemke: Službeno plačo z vsemi doklada-mi po njegovem visokem činu, brezplačno stanovanje, brezplačno mleko in po-vrtnino zanj in njegovo ogromno družino, 18 meterskih stotov žita in 10 odstotkov vseh kosmatih dohodkov posestva! To je sijajen položaj, za katerega bo smel gosp. Dorčiča zavidati vsak minister. Vprašanje je le, koliko čistega dobička bo po vsem tem ostalo državi? Kaj bo splošnost imela od razlastitve tega cerkvenega zemljišča? Potem se ni čuditi, zakaj se demokrati tako hinavsko zavzemajo za »agrarne reforme«, saj jim ta nudi najlepše sinekure za njihove pristaše. Toda ljudstvo si agrarno reformo predstavlja drugače in bo svojim poslancem naročilo, da v parlamentu izvojujejo rešitev agrarne reforme v ljudskem smislu.
+ Strankarska birokracija v Dalmaciji. Koncem minulega meseca je imel poslanec Stanko Banič po imotskem okraju številne shode. Povsodi se ljudstvo z veseljem pridružuje Pučki stranki. Posebno veličasten je bil shod na Kamenem mostu, ki se ga je udeležilo nad 2500 kmetov. Kmetje iz Vrnjana so prišli na konjih z zastavo in trombo. Toda okrajni glavar demokrat Lelas kmetom ni dovolil na shod in jim je vstop zabranil z orožniki. Pač pa jc smela na shod osmerica demokratskih izzivačev, ki ves čas niso dali miru. Glavar Lelas je početje demokratskih izzivačev mirno gledal in jih še podžigal. Ljudstvo se je v svesti si svoje moči vzorno vedlo in se nt dalo izzvati. Obračun pride 28. novembra.
+ Volitve v Dalmaciji. LDU Split, 4. oktobra. Včeraj je bila skupščina težaške zveze, ki je bila številno obiskana. Glede volitev za konstituanto se je sklenilo, da se težaška zveza pridruži izvcnstiankarski kandidatni listi, ki nosi na čelu kot kandi-idata dr. Trumbiča in v kateri je tudi dr-Smodlaka. Na skupščini so se izrekle tudi želje za kooperacijo z demokratsko stranko. Na skupščini je bilo končno sklenjeno, da se odpošlje deputacija k ministru za agrarno reformo ter mu sporoči zahtevo dalmatinskih kmetov glede agrarne reforme.
Shranite dobro glasovalne izkaznice. Me pokažite je nobenemu nem&irju, ne da-jajte je iz rok, da Vam je kdo ne raztrga ali ukrade!
Dnevne novice.
—	Umrl je v Tržiču 1, t. m. g. Vinko iTheuerschuh, hišni posestnik in ključavničarski mojster. Pokojni je bil dolgo vrsto let podnačelnik požarne brambe. Od ustanovitve Vincencijeve družbe 1. 1889., torej celih 31 let, je bil njen delavni član in podpredsednik. Umrl je za grižo. Pokopali 60 ga 3. oktobra ob veliki udeležbi vseh Slojev. Pokoj njegovi duši!
—	Glavno uredništvo »Katoličkog
lista
« v Zagrebu je prevzel dr, Stjepan Bakšič; dosedanji tflavni urednik dr. Fran
Barac je iz uredništva izstopil, (Kakor poročajo zagrebški listi, bo dr. Barac nosi-telj kandidatne liste Hrvatske zojednice v sremski županiji.)
—	Jugoslovanski tehniki, ki nadaljujejo študije na Dunaju, morajo pri inskrip-ciji predložiti razun ostalih dokumentov tudi nemški prevod domovnice in »Auf-enthaltsbewilligung« dunajske policije, In-skripcija traja do 20, oktobra. Novovsto-pivšim je v slučaju sprejema zasiguran študij samo za en semester.
—	Iz Tržiča. Zikov godalni kvartet priredi tudi v Tržiču, in sicer v telovadnici meščanske šole, v ponedeljek, dne 11. oktobra, ob 8, uri zvečer svoj komorni koncert s sledečim sporedom: 1. J. Haydn: Godalni kvartet D-moll. 2. P. J, Čajkov-sky: Godalni kvartet D-dur. 3, A. Dvorak: Godalni kvartet F-dur (ameriški). Koncert bo za tržiško občinstvo povsem nekaj novega in mu bo nudil prvovrsten užitek, na kar opozarjamo tudi tržiške okoličane, posebno učiteljstvo. Čisti dobiček so kon-certantje naklonili podpornemu fondu za revne učence meščanske šole. Predproda-ja vstopnic pri ravnateljstvu meščanske šole.
—	Nemško-avstrijskj delegat ne more plačati povoženega psa, Nemško-avstrijski delegat distriktne plebiscitne komisije v Rožeku dr, Kaltenegger se je peljal te dni v avtomobilu skozi vas Sreje, občina Sv. Jakob, tako neprevidno, da je povozil psa posestnika Miha Halegarja v Srejah. Ko se je dr. Kaltenegger vračal iz Sv. Jakoba v Rožek nazaj, se je ustavil in vprašal po posestniku povoženega psa, ki se je zglasil pri njem in zahteval, naj plača povoženega psa, toda dr. Kaltenegger ni hotel poravnati škode.
—	Skrajšanje vojaške službe. Komanda dravske divizijske oblasti javlja: Na stavljeni predlog in prošnjo tukajšnje komande, da se onim obveznikom letnika 1899 iz ozemlja dravske divizijske oblasti, ki so bili z ozirom na vladajoče razmere predčasno vpoklicani v aktivno vojaško službovanje na dan 8. januarja 1919 in so bili s 7, julijem odpuščeni od vojakov, ta z izpolnjenjem 21. leta njihove starosti odslužena vojaška doba izjemoma šteje na kadarski rok, je minister vojne in mornarice s Pov. F. D. Br. 9340 od 1. sept. 1920 izvolil izdati sledečo naredbo: Radi izjemnih razmer, katere so vladale na ozemlju dravske divizijske oblasti, vsled česar je poveljnik dravske divizije bil prisiljen vpo-rabiti tudi mladeniče, rojene leta 1899., na kor. fronti kot aktivne borce, potrjujem gorenji predlog, da se tudi mladeničem, rojenim 1, 1899 na ozemlju dravske divizijske oblasti prizna na račun službovanja čas, ki so ga prebili v naši vojski prošlega leta s tem, da imajo doslužiti ostanek časa do odrejenega jim roka.
—	Oglas. Dne 13. oktobra tega leta ob 11. uri predpolclne se bo vršila pri in-tendanturi Dravske divizije v Ljubljani licitacija za oddajo mesa za ljubljansko gar-nizijo za mesec november in december. Potrebna je dnevna količina mesa 1,200 do 1,500 kilogramov; kavcija znaša 100.000 kron. Vsi interesenti se k tej licitaciji vljudno vabijo. Licitacija je ustmena in se zamorejo predpisani pogoji prebrati dnevno od 10. do 12. ure v pisarni intendanture — Kazino I. nadstropje E. broj 6699 Dravska divizija,
—	Hitra pošta. Dne 9. novembra 1918 je bila v Valparaisu (Čilska republika) oddana za »Slovenca« razglednica, na kateri tamkajšnji Jugoslovani častitajo k osvoboditvi izpod nemškega jarma. Ta razglednica je včeraj srečno priromala v naše uredništvo. Rabila je tedaj en mesec manj kot dve leti.
—	Otvoritev paketnega prometa s Čehoslovaške, Nemčijo, Francijo, Švico in Bolgarijo, S 1. oktobrom t. 1. se je otvoril poštno-paketni promet (do teže 5 kg) med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Nemčijo, Francijo, Švico in Bolgarijo, a s 15. oktobrom t, 1. tudi paketni promet (do teže 20 kg) z republiko Čehoslovaško. Pristojbine, ki jih mora plačati pošiljatelj vnaprej in druga določila je poizvedeti pri vsakem poštnem uradu.
—	Pristojbine za časopisne brzojavke v prometu z Belgijo. Od 1. oktobra naprej so dovoljene v prometu z Belgijo časopisne brzojavke z znižano pristojbino 14.5 centimov t. j. 29 par od besede. V Ljubljani ,dne 2. oktobra 1920,
—	Buren uradniški shod v Splitu. Zveza državnih nameščencev v Splitu je imela v nedeljo dopoldne shod, ki je bil precej buren. Vsi govorniki so ostro napadali neznatno povišanje plač državnih nameščencev, Z večino glasov je bil sprejet sklep, naj se povišanje odkloni. Predlagana je bila resolucija, po kateri naj bi uradništvo stopilo s 15, t. m. v stavko, ako se ne ugodi njih zahtevam in ako na to pristanejo tudi druge zveze. Proti tej resoluciji je nastopilo mnogo glasov in je nastalo splošno razburjenje tako, da je radi tega predsednik shod moral zaključiti,
—	Absolvent petega gimnazijskega razreda išče začasnega zaslužka. Sprejme vsako primerno službo, kakor v pisarni itd. Ker čaka napovedi nastaoa službe pri
železnici šele v par mesecih, a do takrat ne more ostati brez zaslužka, prosi, da ga kdo sprejme začasno v službo. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Ponudba se pošlje na naslov A. Kogej, Kamnik.
—	Vlom v občinsko pisarno na Viru, Tatovi so vlomili v občinsko pisarno na Viru in odnesli iz nje vso obleko srebrni-no in zlatnino,
—	Napad pri Medborovnici. Posestnik Ivar Kak iz Medborovnice je nesel vrero pšenične moke iz mlina domov. Ko ;e še; čez most, sta prišla dva neznanca za njim, od katerih ga je eden udaril dvakrat s palico po glavi. Rak je zavpil: »Pomagajte! Pomagajte!« Nato mu je zadal eden zaušnico. Ker je napadeni rekel: »Vaju že poznam!« sta ga napadalca pograbila in vrgla z moko vred v vodo. Ko sc je zavedel, je čutil hude bolečine v rebrih in je le z veliko težavo prišel domov. Moka in klobuk sta ostala v vodi; Rak jc pogrešil tudi denarnico, v kateri je imel 400 kron denarja.
—	Čevlje kupujte od domače tvornice Peter Kozina & Ko, zaloga Ljubljana, Bresi. Znižane cene. Pri naročilu se izvolite sklicevati na oglas v »S 1 o v c n c u«.
Kal pravilo lf@mcS — kaj;
Vun s Kranjci! vpijejo nemški petelini. — Vun s privandranimi nemškimi hujskači, pravijo koroški Slovenci !— Doli Jugoslavija! se derejo nemški in laški pisači. — Doli razcapana Avstrija! odgovarjajo zavedni Korošci. — Naj se godi pravica ubogim Nemcem! tarna princ Borghese. — Vun z zahrbtnimi Lahi, ki hočejo komandLati na '.Koroškem! — zahtevajo naši možje. — Joj, kaj bo z nami? jokajo baroni in odiralci ljudstva, če zmagajo Slovenci. — Vaši gozdovi ia vaša polja bodo naša! veselo odgovarjajo koroški kmetje.
iS® všS
SC!j
- S©mIš8I@siiki L, S„ v
i® i n
Volitve v konstituanto so razpisane in volivni imeniki razgrnjeni. Da moremo izvesti reklamacije, prosimo vse volivce SLS v Ljubljani, h kateri spada tudi Spodnja Šiška, naj vpogledajo volivne imenike, kateri bodo razpoloženi vsaki dan od 3. popoldne do 9. zvečer v čitalnici Jugoslovanske tiskarne, v nedeljo pa od 9, do 12, dopoldne in od 3. do 7. zvečer.
Vsak volivec, somišljenik SLS je dolžan, da sc v navedenem času zglasi, da se bo izposloval njegov vpis y volivni imenik, če Je mogoče izpuščen!
Volilni odbor SLS za Ljubljano.
lj Zaupniki in zaupnice SLS za dvorski okraj imajo danes (torek) zvečer sestanek v tajništvu SLS, Jugoslovanska tiskarna II, nadstropje. Prosi se polnoštevilne udeležbe!
lj Seja krajevnega odbora SLS za Ljubljano za šolski okraj sc vrši danes ob 8, uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni III, nadstropje. — Predsednik.
lj Krajevnim odborom SLS, Danes torek in jutri v sredo ob 8. zvečer zborujejo vsi krajevni volilni odbori SLS. Pridite vsi odborniki in tudi zaupniki. — Glavni volilni odbor.
lj Volilni imeniki so na razpolago pri vseh krajevnih odborih S, L. S,
lj Sestanek Slov, kat, akad. starešinstva v sredo, 6. t. m, ob pol 8, uri v srebrni dvorani hotela Union. Točno in polno-številno!
lj Naše učiteljstvo. V četrtek, dne 7, oktobra 1920, ob petih popoldne je zborovanje Slomškove podružnice za Ljubljano v šolskem poslopju na Vrtači. Ker je zadeva važna, prosi se polnoštevilne udeležbe.
lj Posvetovanje katehetov. V sredo,
6,	oktobra, ob petih popoldne, bo sestanek katehetov v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Na sporedu: Kurentne zadeve. — Določitev spov dnih dni za mladino ljubljanskih ljudskih, meščanskih in srednjih šol. (Potrebna navzočnost vseh gg. katehetov.) — Referat »Božje zapovedi za srednjo skupino ljudskošolskih otrok«. — Pol ure pred pričetkom odbo-rova seja.
lj Vincencijeva in Elizabetna konferenca »Marijinega Oznanenja« v Ljubljani, ter Elizabetna konferenca v Spodnji Šiški, prirede v nedeljo, dne 10. oktobra ob
7,	uri zvečer v veliki dvorani hotela Union veselico s srečolovom in šaljivo pošto. Pri prireditvi svira godba dravske divizije. Vstopnina za osebo 6 kron. Ker je dobiček namenjen podpiranim siromakom, vdovam in sirotam, vabimo slavno občinstvo, da v obilnem številu poseti to dobrodelno veselico.
lj Št. Jakobsko prosvetno društvo vabi vse rvoje člane in članice h kratkemu sestanku v svoji dvorani nocoj točno ob 0ol 8. uri zvečer.
lj Zahvala. Odbor za sprejem koroške dece se zahvaljuje vsem gg. trgovcem, tovarnarjem in drugim dobrotnikom za lepe in mnogoštevilne darove, ki so jih darovali za koroške otroke. Z veseljem izjavljamo, da so se naši prošnji odzvali z malimi izjemami, maledane vsi trgovci z večjimi ali manjšimi darili, bodisi v blagu ali denarju. Istotako velja naša srčna zahvala gg. gostilničarjem, ki so omogočili pogostitev, kakor tudi godbam, ter vsem, ki so pripomogli h krasnemu sprejemu. Posebno zahvalo izrekamo že upravi drž. železnice, ki nam je dala kar največ udobnosti, in se pri tej priliki pokazala, da jc na svojem mestu. Srčna hvala tudi gledališki upravi. — Odbor.
lj Učitelja za pelje išče ravnateljstvo državne realne gimnazije v Ljubljani (na Poljanski cesti). Reflektanti naj sc oglase pri ravnatelju od 10. do 15. oktobra t. 1.
lj Rus pred deželnim sodiščem. Kot v,°jni ujetnik jc prišel na Vrhniko Jože Ku-riščak iz Banicc v Rusiji, tam sc je tudi oženil, delal pa je pri Vnovčevalnici za živino in mast v Ljubljani. Enkrat je imel že opravila pri deželeni sodni ji v Ljubljani, ker je razžalil stražo. Dne 8. julija so pa aretirali Kuriščaka, ker si jc prilastil 6 kg svinjske masti. Razprava se je preložila, da se bo zaslišal Kuriščkov delovodja ki bo moral povedati, kakšna je bila mast. katero si je bil Kuriščak prilastil.
Korošci! Ne niču rji lažejo, da ste nasilniki, pretepači, razbojniki, požigalci. /Ve dajte se iz-zva ii k protiposta vnim dejanjem in se maščujte nad svojimi za-sramovaSci ob plebiscita z belim: glasovnicami !
_m v*
EšJJoCS
mi
Sj* a a i Q
NOVE ŽELEZNIŠKE ZVEZE NA KOROŠKEM.
Zagreb, 4. oktobra. Pred odhodom v Belgrad je železniški minister dr. Korošec izjavil, da ima vlada točna poročila o tem, da 10. oktobra kljub vsem nemškim in laškim intrigam zmaga volja slovenskega ljudstva na Koroškem Vsled lega bo vlada že v prihodnjih dneh sklepala ne le o razlastitvi nemških veleposestev na Koroškem, kakor se je že poročalo, temveč tudi o novih železniških zvezah, ki bodo prinesle Koroški velike gospodarske ugodnosti,	°.
JUŽNA ŽELEZNICA SE PODRžAVL
LDU Zagreb. 4. oktobra. (ZNU) »Riječ« poroča iz Belgrada: Vlada ic sklenila, da se naš del južne železnice prevzame v našo upravo. Naša država bo plačala za lo družbi mesečno dva milijona frankov do definitivne rešitve iega vprašanja. Uprava južne železnice, ki se pogaja tudi z italijansko vlado, s tem ni zadovoljna in namerava storiti nove korake pri naši vladi, da se sklene provizoričen arangement.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO.
LDU Zagreb, 4. oktobra, (ZNU.) »No vosti« poročajo iz Belgrada, da v političnih' krogih splošno smatrajo, da bo parlament, ko se sestane 12. oktobra, imel samo dve ali tri seje, na katerih sc bodo sprejeli ukazni zakoni, predlagani po ministru za konštituanto. Obenem se misli dati vladi tudi v finančnih stvareh posebno pooblastilo. Začasno narodno predstav-* ništvo bi se potem sploh ne sestalo več, ker se bodo poslanci nahajali v volilni agitaciji.
URADNIŠTVO IN VOLITVE.
Zagreb, 4. oktobra. Včeraj je bil tukaj shod zveze javnih nastavljencev, na katerem so razpravljali v glavnem o gmotnem položaju javnih nastavljencev, kakor tudi o samostojnem nastopu uradništva pri volitvah v konstituanto. O tem je govoril dr. Večerinac; ki je predlagal, naj nastopi uradništvo po vsej državi pri volitvah s samostojno kandidatno listo. Proti temu so nastopili komunisti, ki so prišli na shod in kt so skušali pridobiti uradništvo na svojo stran. Večina uradništva jc proti zahtevam komunistov protestirala ter sc je končno izvolil poseben odbor, ki naj bi sc bavil s to stvarjo ter sklical posebno zborovanje, na katerem naj bi se končnoveljavno odločilo, ali vstopi uradništvo kot samostojna skupina v volivni boj!
NOVE OBČINSKE VOLITVE V BELGRADU.
Belgrad, 4. oktobra. Koncem meseca se bodo v Belgradu ponovno vršile občinske volitve. V volilni imenik je to pot vpisanih 5000 novih volilnih upravičencev in radi tega ni verjetno, da bi zmagali komunisti. O skupni radikalno-demokratski kandidatni listini pogajanja še niso dovršena ter je tudi malo verjetno, da se bo taka listina sestavila.
JANJA V RIGI.
LDu . 3. oktobra. Po zadnjih vesteh iz Rige je ruska dclcgacija predložila svoie predloge za mir na podlagi neodvis-
nosti Bele Rusije, Litve in Ukrajine ter rešitve plebiscitnega vprašanja v Vzhodni Galiciji. Poljaki šc niso odgovorili na te predloge. Potrjuje se, da bi moskovska vlada popustila od gotovih zahtev, ki jih poljska vlada ne more sprejeti, ker želi, skleniti mir in dobiti tako svobodne roke napram generalu Wranglu, ^atem pa organizirati novo boljševiško vojsko ter spomladi zopet kreniti proti Poljski,
TRGOVINSKA POGODBA S ČEŠKO.
Belgrad, 4, oktobra. Pogajanja med rastopniki Češkoslovaške in Jugoslavije, akoravno se še ni dosegel popoln sporazum glede uvoza in izvoza vina, piva in volne kot kompenzacijsko blago, so vendar dovedla do nastopnega uspeha: Češkoslovaška dobi od Jugoslavije 6000 vagonov pšenice, ako pa se bo izvozni kontingent 15.000 vagonov zvišal, dobi 9000 vagonov. Nadalje dobi 300 vagonov masti, 300 vagonov suhega mesa in lpO vagonov slanine. Jugoslavija dobi 2500'Vagonov sladkorja, 1000 vagonov koksa, 500 vagonov črnega premoga, 200 vagonov drugih drobnih stvari, 100 vagonov rotacijskega papirja, 100 vagonov navadnega časniškega papirja in 60 vagonov trgovskega papirja.
BORZA.
LDU Zagreb, 4. oktobra. Devize: Berlin 197—199, Italija 515—519, London 417—430. Newyork 120—122, Pariz 0— 815, Praga 158—159, Dunaj 37.50—37,70. — Valute: Ameriški dolarji 118 25—118.50, avstrijske krone 39—40, carski rublji 127 —129, čehoslovaške krone 172-180, angleški funti 406—0, francoski franki 790— 800, napoleondori 414—420, nemške mar-ke 197—198, rumunski leji 220—224, italijanske lire 510—515, turške lire v zlatu 450—460.
Cerkveni vestniR.
c Marijina kongregacija za gospodične. Prvi sestanek v sredo, dne 6. oktobra ob Četrt na 7. uro zvečer.
Orlovski vestaft
Šentpeterski Ore' ima v sredo, dne 6. t. m. ob 8. uri zvečer svoj redni fantovski večer. Govori br, dr. Besednjak o boljševizmu. Vsi bratje naj pridejo polnošte-vilno. Predsednik.
Diskusijski večer predsedstva O. Z, se Vrši danes zvečer točno ob pol 8. uri. Vabljeni so vsi člani predsedstva.
Dijaški vestnilc.
d Minister dr. Korošec. Katoliško dijaštvo je ob priliki mariborske orlovske manifestacije izvolila ministra dr. Korošca častnim članom SDZ-e. V soboto zvečer mu je deputacija osrednjega odbora SDZ-e v njegovem stanovanju v Ljubljani izročila umetniško izdelano diplomo in mu čestitala k njegovemu ozdravljenju. G. minister se je tekom prijateljskega razgovora živo zanimal za stanje našega pokreta, nam želel blagoslova in sreče ter mi naročil, da izrečem katoliškemu dijaštvu njegovo zahvalo. — Predsednik SDZ,
d V posnemanje! Prvi, kot vedno, ko je šlo za pomoč našemu pokretu, se je naš Prevzvišeni spomnil našega glasila. Daroval je upravi in uredništvu znesek 100 dinarjev, Bog povrni!
d Odborova seja SDZ. Osrednji odbor SDZ ima danes ob 14. uri redno sejo v navadnih prostorih. Prvi del seje jc dostopen vsem tov, akademikom. — Predsednik
SDZ.
d Vsem SO. Vse naše SO nujno naprošam, da pošljejo nemudoma osrednjemu odboru SDZ naslove pokroviteljev in odbornikov, — Predsednik SDZ.
pr Anton Lajovic; Pesmi samote, iz-Salo in založilo pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, se dobe pri društvu in po knjigarnah. Cena 4 dinarje,
pr Na koncertu »Ljubljanskega Zvona« dne 11. oktobra t, 1. v Unionu sodelujejo g. Josip Rijavec, operni pevec iz Zagreba, g. Janko Ravnik, prof. jugosl. kon-servatorija in društveni pevski zbor. Na vzporedu nove, še neizvajane skladbe, Vstopnice v trafiki Dolenc od danes dalje.
Shod hlSnlh Eaosestftikov v Ui2b8iar&i-
V	sredo, dne 15. septembra 1920 sc ie vršil v veliki dvorani hotela Union« v Ljubljani ob irrno-gobrojni udeležbi shod hišnih posestnikov iz cele Slovenije, katerega so se udeležili tudi zastopniki 17. Srbije in hrvatskega. Shod jc vodil predsednik Prvega društva hišnih posestnikov g. Ivau Frclih, ki je najprvo pozdravil poverjenika za socialno skrb gospoda VI. Ravniharja, zastopnika dež. predsednika g. dr. Fischerja, zastopnika trgovske in obrtne zbornice g. Ivana Kneza, zastopnika zvezo industrijrlcev g. ing. M. Šukljeja, g. E. Franchettija kot predsednika zveze obrlnih društev, prav prisrčno pa še g. ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja, ki jo shod posetil kljub svoji bolezni in s tem ponovno pokazal naklonjnost napram hišnim posestnikom in potrebo skupnega delovanja med njimi in mestno občino, zakar sc mu je g. predsednik šc posebej zahvalil. Dalje je pozdravil zastopnike društev hišnih posestnikov iz Belgrada, Zagreba, Osjeka itd., zastopnike iz skoro vseh mest v Sloveniji, kakor iz Maribora, Celja, Novega mesta, Metlike, Josenic itd. ter končno svoje domače tovariše in tovarišicc. Zborovalci so došlim gostom napravili prav prisrčni sprejem in pozdrav. Prebrale so se došle brzojavke in pozdravi.
Prvi so govorili zastopniki iz Hrvatskega in sicer g. ravnatelj E b r i č iz Osjeka, g. Beliči*: Zagreba ter gospod Brkačič iz Prezida. Vsi ti govorniki so stvarno in temeljito dokazovali velike krivice, ki jih morajo prenašati hišni posestniki vsled raznih vladnih naredb, ki pa sedaj nimajo nobene pravne podlage. Hišni posestniki, ki so svo;e hiše večinoma sami prislužili, prištedili ali pa celo pristradali, danes ne morejo več svobodno razpolagati s svojim imetkom. Komunistična načela so sc začela uveljavljati najprej pri posestnikih, so prešla sedaj na hišne posestnike, potem bi pri-vrsto kmetje in končno vsi drugi, ki imajo še kako lastnino. Dobro se je povdarjalo da bi morala država hišne posestnike, ki so hiše zidali in s tem za splošnost največ storili, in ki so bili vedno steber patriotizma ter dela in reda v državi podpirati in tako zbujati veselje do novih stavb, ne pa tirati posestnikov v propad in s tem podpirati boljševizem in anarhijo. Vže v starih časih so države podpirale stavbeno podjetnost, sedaj jo pa. vlada ovira z raznimi odredbami pod plaščem navideznega socijalizma. Zastopnik iz Belgrada g. Dimič je obširno razpravlja! o vladni stanovanjski _ naredbi ki je nasproti z vsemi državnimi osnovnimi zakoni. Ostro je bičal vlado in posamezne ministre, ki se upajo izdajati v škodo države take odredbe, ker s tem emljejo zasebno last, v hiše hišnih posestnikov pa nasilnim potom vodijo ljudi iz ulice z bolnimi ljudmi, ki potem gospodarijo v tuji hiši kakor hočajo in izvajajo pravice lastnika, medtem ko hišnega posestnika ne varuje več zakon. Ob velikem odobravan:u je ožigosal postopanje in držanje poslancev, ki niso dosedaj niti v skupščini niti pri vladi podvzeli ničesar v tako važnem vprašanju naših državljanskih interesov, da bi odpravili to zlo, ki je pritisnilo hišne posestnike z stanovanjsko naredbo na tla, zahteval je, dri s to pasivnostjo poslancev obračunamo ob prvih volitvah. Ko-nečno je izjavil, da hočejo hišni posestniki iz svobodne kraljevine Srbije za nas Slovence vse žr-vovati, da skupno branimo svoje pravice, ki nam je po ustavi zajamčena in da v tej svoji brambi Srbi ne bodo štedili nobenih žrtev, niti imeli obzira proti ljudem, ki gazijo ustavo. Črni dvoglavi avstrijski orel, ki se je šopiril nad divno Slovenijo in brati Slovenci je zginil za vedno, Slovenci ste svobodni, Srbski narod je z Vami, ki Vas nikdar ne bode zapustil osamljene. Dalje so govorniki dokazovali, kako so se zvišale cene vsem potrebščinam, hišni posestniki pa ne smejo povišati najemnin tako, da bi se zamoglo izvršiti vsai namujnejša popravila. Dohodkov pa nimajo hišni posestniki danes iz hiš prav nobenih Icr žive razni hišni posestniki, posebno posestnice naravnost bedno. A temu nevzdržnemu stan;u se mora napraviti konec, ker če propadejo hišni posestniki, propadejo tudi občine, propade tudi davčna moč, ki je glavna opora državi. Vsem govornikom iz Srbije in Hrvatske so je burno pritrievalo ter se jim je predsednik Frc-lih za njihov trud, ki so ga imeli s tako dolgim potovanjem prav prisrčno zahvalil.
Nato je shod pozdravil g. župan dr. Ivan Tavčar, ki so ga navzoči prav iskreno pozdravili. Po daljšem stvarnem govoru, ki je posebno dokazoval razne nesmiselne fantastične ideje komunistov in socijalistov, je priporočal, da se hišni posestniki tesno organiziramo v organizaciji, ki naj obsega hišne posestnike celokupne Jugoslavije, ker le tako zamore zadobiti spas iz današnjih neznosnin razmer. Hišni posestnik je danes igrača v rokah raznih poverjenikov, ki ga obmetavajo z različnimi naredbami, kakor bi poredni ofroci kepali siromaka, ki se ne more braniti. Prišli smo tako daleč, do so danes hišni posestniki lc še beraški portirji v lastnih hišah, portirji ki nimajo ničesar ukazovati, nego morajo le ponižno molčati in potrpeti. Skoro vse se smatra za milijonarje, dasi ne premorejo niti toliko, kolikor zasluži navaden delavec. Koliko je še danes hišnih posestnikov, ki bi ime! od hiš toliko zaslužka, kolikor si zasluži vsak delavec. Komunizem, ki je zavladal spodaj se pojavlja tudi že od zgoraj ter hoče negirati vse pravice do osebne lastnine. Temu komunizmu se moralo upreti v prvi vrsti hišni posestniki ter vsi pridobitni inteligentni sloji, zato pa jc treba močne organizacije, v rešitev našega meščanstva. Gospodu županu se je viharno ploskalo ter se mu je predsednik naj-topleje zahvalil in priporočil za nadaljno podpiranje pravic hišnih posestnikov.
V imenu zveze Industrijalcev je shod pozdravil predsednik Kranjske hranilnice g, Dr?gotin Hribar, ki je kazal na veliko škodo, ki jo ima industrija, obrt ter končno tudi delavstvo s tem, da so zatira hišnega posestnika, ki mora propasti, E.ko ne bo v najkrajšem času temeljite izpremembe.
V	imenu trgovske in obrtniške zbornice jc shn.l pozdravi! nje predsednik g. Ivan Knez, ki jc podal obenem izjavo, da se izrekajo trgovci in obrlniki za njih pravice.
G. M. Žnidaršič z Jesenic je v daljšem govoru priporočal vsestransko organizacijo hišnih posestnikov v celi državi, ker 'e s pridnim delom vztrajno agitacijo in s podpiranjem crlen drugega zamoremo zopet priti dosvojih pravic. Gosp. predsedniku Frelihu izreka zahvalo za trud. Biti moramo vedno edini in povsod skupno nastopiti. G. F. S t a r e iz Ljubljane je razpravljal obširno o raznih neznosnih početjih najemnikov, ki nočejo varovati tuje lastnine, temveč ji samo škodujejo in hišne posestnike z raznimi šikanami izzivajo. Potem so nastopili še razni drugi govorniki.
Predsednik Frelih je podal potem pregled o vseh govorih in predlogih. Pokazala se jc potreba obširne organizacije hišnih posestnikov iz cele Slovenije, na katerem se ie ustanovila »Pokrajinska zveza društev hišnih ^posestnikov za Slovenijo«. V svojem daljšem govoru je pojasnjeval, kako so nastale razne naredba v varstvo najemnikov in to vse za časa vojske, ki bi jih pa danes ne smeli več imeti v svobodni demokratični državi, ako smo res vsi državljani jednakopravni. Obširno se je bavil s temi naredbami. ki so nastale na podlagi izjemnih postav za časa vojske, ki bi pa danes nikakor ne smele imeti še kake veljave. Dalje se je pečal z vsemi naredbami tukajšnje pokrajinske vlade, katere naredbe stanovanjske bede ne bodo nikoli odpravile, temveč posestnike kakor tudi najemnike samo begajo, vrhu tega delajo hišne posestnike brezpravne. Pri tem je omenil, da so re-kvizicije stanovanj v drugih državah večinoma že prenehale in da celo v socialistični Nemški Avstriji sme hišni gospodar izpraznjeno stanovanje sam oddati. V krepkih besedah ožigosa nekatere pravica »društva najemnikov«, posebno ker se govori o tem, da bi najemniki nadzirali hišne posestnike In se poučili o njih osebnih razmerah, kar smatra za višek izzivanja.
Končno jc še poročal, da sta bili na shod povabljeni obe tukajšnji politični stranki, da pa ni nobena poslala na shod kakega zastopnika. Radi tega sme prosti hišni posestniki tudi za volitve in bodemo lahko takrat do kandidatov stavili svoje pogoje. Predlagane resolucijo so bile sprejete z ve, Hkim odobravanjem. Pred zaključkom shoda se je v imenu Hrvatov g. predsedniku Frelihu prav prisrčno in v vznesenih besedah zahvalil g. Belič iz Zagreba, povdarjaioč pri tem njegovo požrtvovalnost in neumorno delo in proseč ga še nadaljnjega ustrajanja do končne zmage. V znak zahvale vseh gostov jc g. Belič na odru poljubil g. predsednika, zakar se je isti iskreno zahvalil in shod zaključil.
Shod, ki je bil mestoma zelo viharen jc trajal skoro tri ure in se ga je vdeležilo nad 1200 hišnih posestnikov.
Sodl&e in policija.
s Usoda ukradenega kolesa. — Hitro Izsleden tat. Alojzij Bizjak iz Hudega je 23. in. m. ukradel v Predovičem selu Juriju Brozo-vičj 4000 kron vredno kolo in se jc odpeljal z njim na svoj dom v Hudo, kjer je ponujal kolo za 1600 kron. toda ker ga ni prodal, se jc odpeljal v Kamnik, kjer jo naroČil Jožefu B., naj mu proda kolo. Jožef B. je res kolo prodal v Ccrarjevi kavarni F. T. iz Vrhpolja, ki je plačal za njega 2100 kron, od katerih je dal Bizjaku 1700 kron, 400 kron si jo pa pridržal. Orožniki, ki so poizvedeli za kupčijo, so naglo nastopili, aretirali in izročili sodišču Bizjaka, zaplenili kolo in ga vrnili Brozoviču.
a Ckraden tesar. Tesarju Ivanu Ceglarju je bila iz suknjiča ukradena usnjata črna denarnica, v kateri je bilo denarja do 1000 kron. Policija je aretirala dva moža, ki sta osumljena opisane tatvine.
s Velika tatvina. Katarina Ignjatovič jo bivala od 3. februarja 1019 do 14. septembra 1020 v Požegi v Slavoniji. Predno je odšla v Slavonijo, je shranila svojo hišno opravo pri posestnici Apoloniji šusteršič na Vrdu. Ko je Ignjatovičeva prišla 14. septembra, je izvedela., da jo Apolouija šusteršič meseca marca let,os umrla in da so bilo njene stvari, vredne 111.800 kron, pokradene.
s V varstvo javnih nasadov. V Ljubljani je prišlo v navado, da so nekateri ljudje zabavajo s tem, da pustošijo javne nasade, lomijo svežo vejo, vrezavajo svoja imena v debla dreves. Pri dolenjskem kolodvoru jc državna varnostna straža 26. avgusta prijela Leopolda Grkmana, ki je splezal na kostanj, lotnil svežo veje in jih metai na tla. Gospod svetnik Potrato jo Grkmana obsodil na tri dni zapora.
s Kaznovani tihotapci, verlžniki in navijale! cen. Uradno se je razglasilo, da so bili kaznovani: Auberseg Simon iz Remšnlka, zaradi tihotapstva 500 kron globo in 8 dni zapora. Balarič Marija iz Šmarja, ker jc prekoračila oblastveno dovoljeno ceno, na 24 ur zapora. Dolinar Franc iz Podpore, tihotapstvo: 200 kron globe. Fister Franc, gostilničar na Zaloški cesti je bil kaznovan na 100 kron globe in 3 dni zapora, ker ni imel predpisanega cenika. Germane Mihael iz Remšnika, zaradi tihotapstva: 300 kron globe in 5 dni zapora. Grabnar Matija iz Ljubljano jc bil obsojen zaradi prekoračenja maksimalnih cen za usnje na 2000 kron globe in zapad 4 kg usnja. Gre-gorin Ivan, tihotapstvo: 200 kron globe. Ivan Hartman iz Remšnika, tihotapstvo: 300 kron globe in 5 dni zapora, Hrovatin Anton iz La-hočevaga, tihotapstvo: 200 kron globo in 5 dni zapora. Gostilničarka Marija Juvan v Ljubljani je bila obsojena na 100 kron globo in 3 dni zapora, ker ni imela predpisanega cenika v gostilni. Kenk Janez iz Podgore, tihotapstvo: 200 kron globo in 1 tedon zapora. Marija Košir iz Ligojne, tihotapstvo: 300 kron globe. Terezija Krašovec iz Goričice, radi navijanja cen mleku: 200 kron globo in 24- ur zapora. Mariji Logar iz Zaplanc jo bila zaplenjena krava, ker jc podpirala tihotapstvo in je bila kaznovana na 200 kron globe 111 24 ur zapora. Marinko Apolonija iz Vnanjih Goric, zaradi navijanja cen na 100 kron globo. Novak Ignacij iz Vnanj.ih goric radi navijanja cen
na 200 kron globe. Oblak Franc iz Ljubljane zaradi veeiženja 6000 kron globe in zapad ma-nufakture. Petrič Franc iz Kamnika pri Pre-serjah jo bil zaradi veriženja z živino obsojen na 10.000 kron globe. Ploj Julijami, Kapla, tihotapstvo: 1000 kron globo. Ker ni označila con na stojnici, jo bila kaznovana Marija Prek na 60 kron globe in 2 dni zapora. Ker jc prekoračil oblastveno dovoljeno cene, je bil Anton Prusnik iz Ljubljane obsojen na 3 dni zapora. Neža Vrečar, Moste, zaradi navijanja cen pri češpljah: 100 kron globe in 6 dni zapora.
s »Čintar«. Vzklicni senat ljubljanskega deželnega sodišča se je pečal z vzklicem, katerega jo vložil proti sodbi okrajnega sodišča v Ljubljani, gospod J. Megušar, postajenačelnik, katerega je ljublansko okrajno sodišče dne 16. januarja 1920 obsodilo zaradi razžaljenja časti in 4R ur zapora, katera kazen se je pa spremenila v denarno globo 50 kron. adeva je sledeča: Dne 9. februarja 1919 jc odposlal g. Megušar na Zvezo jugoslovanskih železničarjev v Lubljani pismo, v katerem je med drugim pisal: »Tukajšnji mesar jšintar) je zaklal v petek dne 7. 2. eno prasico z 10 mladiči, katero meso jc vse udelal v klobase in jc odposlal 4 zaboje mesa in klobas za aprovizacijo železničarjev v Maribor. Prosim nujno, sporočite to aprovizaciji, da odkloni take šintarske klobase, saj železničarji nc maramo ravno vse crkovine požreti.« Dalje je pisal 10. februarja drugo pismo, v katerem je zopet uporabil izraz »šintar«. Proti omonjeni sodbi se je bil g. Megušar pritožil, na kar je vzklicno sodišče zadevo še enkrat odkazalo v razsojo okrajnemu sodišču v Ljubljani, katero je zopet g. Megu-šarja obsodilo v 48 urni zapor, odnosno na 60 kron denarne globe. Proti tej razsodbi sla se obe stranki pritožili, in sicer g. Megušar proti sodbi, g. Bale proti prenizki kazni. Ljubljansko deželno kot vzklicno sodišče (predsedoval je g. nadsvetnik Vedernjak) je v zadevi tako-le razsodilo: Vzklicu g. Megušara se ugodi in se sodba okrajnega sodišča v Ljubljani razveljavi. V razlogih je g. nadsvetnik Vedernjak izvajal: Sveta dolžnost je velevala g. Megušarju, da je to reč naznanil. Ni imel namena koga žaliti in je postopal v dobri veri. Dolžan jc bil obvestiti Svoje sotrpine, kako meso dobivajo, ker ljudem bi se bili obrnili želodci, če bi bili izvedeli, kako meso so jedli. Gospod Megušar jc samo kritikoval. Beseda »šintar« je precej debela, toda v ccloti pisma jc le kritika in zalo je bilo obtoženca oprostiti.
s Mladi nepridiprav jc Rudolf Lorber, izučen trgovski sotrudnik, toda slaba družba tovarišev, kakršen jc med drugimi mladi tat Karel Miiller, ga je zapeljala na kriva pota. Meseca avgusta je služil kot čuvaj v Perovem pri Kamniku, toda 17. avgusta je ukradel v Kamniku Alojziju Logarju več obleke, Mrharju pa nahrbtnik in srajco. Prilastil si jc tudi 500 kron vreden zlat prstan in oslcparil Avgusta Šnabla za 780 kron. Sodišče jc obsodilo Lorbcrja na 4 mesece težke ječe.
s Tatvine iz lesnega skladišča »Croatia« * Ljubljani. 1'rcd kazenskim senatom ljubljanske deželne sodnije so sc zagovarjali France Zakotnik, mizarski pomočnik, doma s Sela pri Ljubljani, ključavničarski pomočnik Viktor Novak in Francc Podboj, kateri vsi trije stanujejo v barakah na Koslerjevem vrtu. Zakotnik jc zelo nasilen človek, kateri je bil zaradi raznih nasilnosti in tatvin ž« mnogokrat kaznovan in je presedel v ječi že mnogo mesecev. France Zakotnik in Viktor Novšek sta mescca majnika ukradla medene rinčice, vred-' nc 2000 kron. Vsi trije so s skladišča tvrdke »Croatia« ukradli 12 desk in 1 ploh. Kot priča zaslišani poslovodja tvrdke »Croatia« je povedal, da so bile družbi »Croatia« ukradene ogromne množine lesa: do 4 vagone manjka, kakor je izkazala inventura. Sodišče je obsodilo Franca Zakotnika na 8 in Viktorja Novška na 4 mesece težke ječe, Franca Podboja pa na 2 meseca navadne ječe.
s Tatvina v nunski cerkvi. Dva učenca ljudske šole, ki sta čakala v nunski cerkvi na kosilo, sta videla nekega moža, kateri je pri oltarju sv. Antona odpiral nabiralnik. Fantka sta šla po stražnika pri glavni pošli kateremu sla povedala, kar sta videla. Stražnik je šel za neznancem, katerga je zagledal v Gajcvi ulici ter jc zavil v drugo ulico, ko jc videl, da ga stražnik zasleduje, kjer ga jc stražnik aretiral. Aretirancc se piše Jernej Šrol in je, kakor jc pripovedoval, prišel iz Celja v Ljubljano, kjer je na kolodvoru prespal 2 noči in mu je bila tam ukradena srebrna ura in 64 dinarjev. Rekel je tudi, da je res mislil krasli v nunski cerkvi, toda da ni nič vzel.
s Velika tatvina. V hiši št. 78 na Sv. Petra cesti jc bil okraden šofer Jelene Karol; tatovi so mu odnesli sivo 5C00 kron vredno obleko, doublc 300 kron vredno verižico, zlat prstan z rdečim kam, vreden 500 kron, srebrn prstan, vreden 50 kron; več ovratnikov in manšet. Jelene jc bil oškodovan za 6050 kron.
Metsorologlcno porožMo.
Ljubljana 30S m n. m. vlš.
Ca s opazovanja	Barometer v mm	lurmo-mefer v O	l-mhrom. ditoronca v C	Nubo, vetrovi	Padavino V 121111.
2./10. 21 h	729-0	16-9	0-3	dol. obl.	
3./10. 7 h	730-3	15-6	0-8	megla	—
1./10. 14 h	7294	19-	1-1	oblačno	
3./10. 21 b	7304	16-8	0-6	oblačno	
4./10. 7 h	732-5	lb-4	0-4	oblačni)	—
4./10. 1-1 h	731-5	18-4	0-7	oblačno i	
Donasalke
za donašanje »SLOVENCA« in »VEČERNEGA LISTA« se sprejmejo. Oglasiti se je v upravi.
Lesni sirokevBjl n^M
trgovini, da bi kupoval in oddajal različni les. Stanoval bi lahko doma na Dolenjskem. Naslov pove upravništvo ^Slovenca" pod št. «88.
Bo:jSo gospodična ifjssaa&g
Vrnila bi mu v dveh letih pošteno. Pomagala bi si rada pri nekem trgovskem podjetju, bila bi mit zelo hvaležna. — Blagohotne ponudbe pod St. 3660 na imravo,
Najboljši tednik je glasilo „Kmečke Zveze" „Domoljub".
da bi se izučila ku-________ hati in nekoliko gospodinjstva. Cenjene ponudbe na upruv. ..Slovenca" pod Stev. 4103
Dekis iSGe mesta,
Prodam niso
z vrtom, v kateri se
nahaja pekovska obrt; blizu industrije in pri glavni cesti. — Naslov: L. Cahun, Trbov'je štev. 201.
ZifcKesa akorienia sstm
delo. VpraSaliev stavbni pisarni Viljem Treo, Gosposvetska cesSf 10.
Ilija enonadstropna na prodaj v bližini tiiufl deželne bolnice. Naslov pove uprava ..Slovenca" pod Stev. '1016.
Vi nMriai blago, čevlji, klobuk, bluze M [JlOliOl otroSk plašč, robci na Sv. Petra cesti 22. pri hišnici od 2 do H pop.
za vsako delo, (donaSanje vode,
_______ pranje In pospravljanje sob) sc
sprejme'za takojšnji nastop proti dobri plači v Spoduji Šiški 91. II. nad. levo.
Privatna DoioišKfl sirežiiica
Jenkova ulica 6, Ljubljana.
se nahaja
iz mecestiovega lesa 48 komartov
______v okvirju velikost iO 190 incl. Sipe
(Solinglas) odda mestni stavbenik Vilj. Treo, Liubljano, Gosposvetska cesta 10.
* .ir	ii. u
Izšla je
Liijkf*.
za leto 1921
z bogato, jako zanimivo vsebino in mnogimi lepimi slikami.
par Cena izvodu 5 kron, tub po poŠti 50 všn. več.
Zahtevajte jo po vseh trgovinah in zadrugah, — Na d o b e 1 o se naroča pri založništvu Družinske Prati ko v Ljubljani.
Rnzprotlajalcl znnten popust.
Za dvakratno objavo v fednti se tacuna S kron.)
ELEKTROTEHNIKA
»Svstla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4.
FOTOGRAFSKI A TELI JE: Grabietz Franjo, Miklošičeva c. 6.
JAVNA SKLADIŠČA
»fialkan«, L Ljublj. javno sklad,, Dunajska c. 33. (Tel. 366.)
KLEPARJI
Corn T., Poljanska cesta & Remžgar & Smerkol, Flor. uL 13.
Priporolafo se sledele domale tvrdke:
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred s^of
KNJIGOVEZNICE
Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica št. (v
KONFEKCIJSKE TRGOVINE
Olup Josip, Pod Trančo. Sax Iran, Stari trg 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE
Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7,
MODNI SALONI Gotzl Mariia, Židovska al. 8 in 7. Hribar Roži, Rimska cesta št. 6.
MODNE TRGOVINE
Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta-
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA •> Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11.
RESTAVRACIJE ■»Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žaran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA »Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366.) Uher F* & A«, Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
(Za dvakratno obiavo v tednu se računa S kron.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3. Pakiž Ivan; Stari trg št. 20.
TRGOV. Z DE2N. IN SOLNČN. Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z 2ELEZ. IN POLJED. STROJI
Erjavcc & Turk pri »zlati lopati«,
Valvazorjev trg št, 7. Zalta & 2ilič, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.)
ZALOGA POHIŠTVA.
F. Fajdiga sin, Sv. Petra ccsta 17.
Vinceccijova konferenca t Tržiču naznanju žalostno vest, da je njen dolgoletni podpredsednik. gospod
Vinko THeiierschuii
posesinik in klučavnlčarski mojster
1, t. m. zaspal v Gospodu. Bog mu bodi plačnik! Priporočamo ga v molitev zlasti revežem, katere jc skozi 31 let podpiral.
Posojilnica v Radovljici r. z. z o. p,
naznanja, da se vrši njen
I7rmtlif CO io v soboto v električnem iljUijll Ob Ju vozu od pošte pa do sv. Petra cerkvc Crno-bclo rizast svilen Sal. Najditelj naj ga odda proti dobri nagradi v Ravnikarjev! ul. 7. pritličje.
Harmonij amerikanski sistem, srednje nDiulUill] vrste se proda. Poizve sc v Ljubljani Vegova ulica št. 12, II. nadstr.
komenife stopnice
kamna, 2. železni strehi, 3 obeSala
■/.a sušenje perila, vse predvojno blago. Poizve sc v pisarni Kmet & Co., Gosposvetska c. 8.
Oglas.
9 četrtek, dne 28. oktobra 1920 ob 3. nrt popoldne v pisarniških prostorih.
Dnevni red:
f. Potrjenje letnega računa za 1. 1919 in sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
2. Čitanje revizijskega poročila in sklepanje vsled istega.
5.	Volitev ravnateljstva.
4. Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.	Ravnateljstvo.
Dne 27. sept. letos ob 3. uri popoldne je vdrl neznani zlikovec v dvorcc Dobrava pri Pregradi, kjer stanujeta Karol in Josipa Ekart ter Jima ukradel 1 zlato žensko uro z dolgo žensko zlato vcrižico, ki ima zaponko okrašeno z 1 smaragdom, 1 moško zlato uro s zlato verižico z velikimi Členi in ženski zlat prstan s 3 briljanti.
Zlikovec jc mladic okolu 17—18 let, obleCen v sivo obleko, na glavi jc imel Čepico, bil jc bosonog ter nosil nov vojaški nahrbtnik. Obraza je bil drobnega in okroglega. Kdor bi kaj vedel o zločincu ali o ukradenih predmetih, se prosi, da to javi orož. postaji v Pregradi ali Krapini ali naravnost oškodovane m proti lepi nagradi. — Posebej se n* te oglas opo-zarjajo vsi urarji, juveUr}!, trgovci z nakitom, zalagatelji in vše orožni&ke postaje.
2)ober zaslužek!
Več kolporterjev za razprodajo »Slovenca« in »Večernega lista« po Ljubljani za dobra mesta se sprejme. Vpraša se pri kolportažnem oddelku, Poljanski nasip št 2, levo.
[upimo
dobro ohranjen
irni hotel
|Walzenkessel)
6000 litrov vsebine. Natančni popis, kje se ga lahko ogleda in zadnjo ceno je poslati na centralo
Dravogradske rafinerije mineralnega olja v Mariboru.
za 5
Gozdni
Velika parna žaga v Hrvatski (županija Modruško-Riječka) išče za svoj gozdarski posel izurjenega gozdnega manipulanta. Reflektira samo na prvorazredno strokovno moč z veliko prakso, energičnega, popolno veščega v izdelavi jelovine in bukovine ter izurjenega v izdelovanju in manipulaciji velike produkcije kakor tudi transporto po gozdni železnici. — Mesečna plača 4000 kron, stanovanje, razsvetljava in kurjava v naravi ter ugodnosti pri nabavi življenskih potrebščin. Reflektanti naj pošljejo svoje detajlirane ponudbe na upravo lista z oznako umski manipulant 4095'.
Odvetniški MM
sc sprejme za Ljubljano pod ugodnimi pogoji. Naslov pri upravi pod štev. 4096.
Zalepke za srečolov in šaljivo pošto
priporoča v najnovejši obliki
M. TICAR, LJUBLJANA.
pri banki
ali drugem trgovskem podjetju išče absolvent treh letnikov trgovske akademije. Cenjene ponudbe pod »Bančni uradnik« na anončno eksp edicij o Al, Matelič, Ljubljana.	4052
Petrolejske Konic iziTott^.
samezne po 20 K vsaka železniška postaja Sever & Komp., Ljubljana. 3972
Čevlji
na debelo in na drobno, vse vrste moSki, ženski, otroški, delavski, kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah se dobe pri znani tvrdki Aleksander Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 28 — Pošilja se po povzetju po vsem kraljestvu.	4037
Na tuzemskih posestvih »Bleiberger Bergwcrks • Union« na Koroškem sc
razpisuje služba
sainosiojoeoa gozdorja.
Prošnje opremljene z dokazili (prepisi) o sposobnosti, državljanstvu, o .jezikovnem znanju naj se vlože do dne 15. oktobra t. 1. pri državnemu nad-zorništvu In upraviteljstvu v Mežici, železniška postaja Prevaljo, Koroško-
KLHUIRJI m OBROHE
harmoniji, violino, struno in vse glasbeno potrebščino. Velikanska zaloga,
Hlfonz Sreznik,
bivši učitelj Glasbene Matice, Kongresni trg št. 15. Ljubljana.
iri
s
kupuje v vsaki množini. Ponudbo t naznako cene na Novak, Zagreb, Ma-ksimirska cesta St. 64. Telefon 20—60.
Peirolejsle vroe in zaboje
kupujemo (zaboj z dvema vrčema)
av PO 58 K,
posamezne vrče po 22 K, franko postaja odpošiljatelja. Hrovat & Komp., Ljubliana (poleg realke).
<želatmo
najfinejšo francosko za čiščenje vina dobavlja drogerija A. Kane, Ljubljana, Židovska nllca št. 1.
Krasna graščina
na Spod. Štajerskem (SHS), 10 minut od kolodvora, 6 oralov najboljše zemlje, gradič s stolpi in vežo, 14 sob, kuhinja, kopalnica, soba za služab-ništvo, električna luC in vodovod, gospodarska poslopja, se proda le radi preselitve za I 100.000 kron potom Wiener & Comp. Graz, Jungfern-gasse 1, vogal Herrengasse (1093 G.)
BB
Prvovrstni
II
dobavlja
Ringez & Co., Maschinenerzeu-gungs- und Hadels-Ges. m. b. H. Wien XV., MMrzstrasse 4.
Haprodai so tri posestna
eno v Žužemberka s hišo, 4 sobe, 2 obokani kleti in vsa gospodarska poslopja, zemljišča je 2ha la 20ms; drugo posestvo tudi v Žužemberku, zemljišče 8 ha 12 a 65 m' s kozolcem; tretje posestvo je na Be«em Kamnu, pol ure od Starega loga, dve niši s 4 sobami, ena je nova vila z vsemi gospodarskimi poslopji, zemljišča je 18 ha 69 a 15 m2; pri vseh treh posestvih je sadni vrt. — Natančnejša pojasnila daje Kaiol Nahtigai, posestnik v Žužemberku.
Strešno lepenko
hrastove in bukove parketne deS-člce, trst|e za štukaturo, prvovrstno blago dobavlja takoj v vsakt množini Josip Puh, Ljubljana, Gradaslca ulica 22. — Telefon interurbau 513.
Konjak
stari vinski je pri slabosti vsled starosti, pri težkočah v želodcu in pešanja moči pravo življenje vzbujajoče sredstvo. Dva litra pošilja franko za v naprej poslanih K 190.80 t liter za K 108. Beneš Hertl, veleposestnik, grad Goli č pri Konjicah, Slovenija.
Kdor hoče imeti to ali ono pravno in notarsko zadevo urejeno v Ameriki, ali kdor javni notar, 5227 Butier Street potrebuje listino za potovanje v Ameriko.
ali kdor si želi informacij v kateremkoli oziru, in kdor hočo imeti v svojih ameriških zadevah posla z zanesljivim človekom, na) se z zaupanjem obrne do gori-imenovanega javnega notarja v Ameriki, ki mu je predvsem do tega, da so našim ljudem ne godi krivica od nobene strani.
Matija Skender
PitSsburgh, Pa. United States of Amerika.
Kuštrln,
Ljubljana — Maribor
Dunajska cesta 20 • Podr. lurEltova ul. 9 priporoča pnevmatiko, avto-kolesa ter vsake vrste gumijevih predmetov, izolirane žice za električno napeljavo, Eolo, bakreno žico, elektrotehnični materija!
na prodaj. Naslov sa Izve v upravi lista pod it. 4976,

Žične železnice
in vseh vrst
prevozne naprave,
5pecialiteta
žične železnice za najvccjo silo jamske prevozne naprave za velike daljave. Predprojekti zastonj.
5eilbafin-QeseIlschaft
m. b. H.
Wien III., Esteplatz 3-4.
Telefon 33—67,
sSE£:S33ilS
proti srbečici, garjam, lišaju, kožn. Izpuščajem
1 • zahtevajte v Vaši najbližji lekarni priznano ta zdravniško priporočeno
Dr. FLESGH-evo izvirno SKAB0F0RM- MAZILO.
Nc maže, ne barvo, biez doha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano in okolico:
Rihard Snšnik »pri zlatem jelenu« IV., Marijin trg.
gt prodajajo se po znatno 3mjam(j cenah
Zaloga Bjubljana-Hireg
na debelo in drobno mm 5ai™$eno 13 **
vivvuv. mga najboljšega usma.