Cen« 1 Din
tit. Lice,)3i£.a	^	;
Leto I. (VIII.), štev. 125
Maribor, sobota, 1. oktobra 1927
»
JUTRA
€€
Izhaj* razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. eri Račun pri poštnem ček. zav. * Ljubljeni it. tl .400 Vetja mesečne, pre/eme* » uprevt ati po poiti tO Din, doetevtjen m dom pa W Dwi
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglaai p« tarifa
Ogtaea »prejem« tadi ogteant oddelek Jutre- * LjoW|*«t, Preiereoa« aftae M. 4
V nervoznem pričakovanju
Vprašanj« vstopa SDS v Demokratsko zajednico pred odločitvijo — Dr. Marinkovič za ohranitev dosedanje koalicije
BEOGRAD, 1. oktobra. Čim bolj se bliža^sestanek novo izvoljene narodne skupščine, tem večja živahnost se o-paža v obeh glavnih parlamentarnih taborih. V Beogradu je zbranih že mnogo poslancev, ostali pa se pričakujejo za jutri, ker se bodo vršile v Pondeljek klubove seje.
Največje zanimanje vlada za rezultat seje Demokratske Zajednice in pa radikalnega kluba, od katerih je odvisen nadaljni razvoj notranje-poli-tičnega položaja v državi. Ključ situ-aci'je je vsekakor v rokah vodje demokratov, Ljube Davidoviča.
V vrstah -samostojnih demokratov se zagotavlja z vso odločnostjo, da Je bil na včerajšnji konferenci dr: Gri-sogona z dr. Grolom in Timotijevi-em sklenjen vstop PribičevKeve sku Pine v Demokratsko Zajednico. Današnji listi živahno razpravljajo o tem dogodku, ki bo izzval po izvršeni fu-z>j> obeh strank veliko izpremembo v razmerju sil v skupščini in more končno'izzvati novo poostritev odnošajev med radikali in demokrati.
Zunanji minister dr. Marinkovi*5 je nasprotno, sodeč po dosedanjem njegovem zadržanju, skupno z demokratskimi miriistri, za ohranitev dosedanje koalicije. Stoji namreč na stališču. da mora celokupna vlada prevzeti solidarno odgovornost za izvedbo volitev in da se zato posameznikov ne sme klicati na odgovornost. To njegovo stališče, ki pomeni obrambo notranjega ministra VukičevKa, so odobrili tudi ostali demokratski ministri. Marinkovi*5 je imel včeraj daljšo konferenco z DavidovKem in demokratskimi ministri, na kateri je odločno zagovarjal to svoje stališče. ,Na sestan ku se je razpravljalo tudi o vstopu Pribičevičeve skupine v Demokratsko Zajednico. vendar pa tozadevni rezultat še ni znan.
Vsekakor pa pomenijo rezultati včerajšnje konference ožjega vodstva De mokratske Zajednice popolno zmago teze zunanjega ministra dr. Marinkovima. ki je stopil s tem kot faktični voditelj Demokratske Zajednice v o-spredje.
Proti odpravi stanovanjske
zaščite
Burno zborovanje stanovanjskih najemnikov v Mariboru — Ponovna mariborska nezaupnica SLS
Povodom konference predsednikov oblastnih odborov
Maribor, 1. oktobra.
Od 1. 1922 naprej do oblastnih volitev io bilo Citati po časopisju SLS vedno samo ono pesem: Ustava je centralistična, ravnotako zakon o oblastnih in srezkjh samoupravah, ki ne daje samoupravam nobene možnosti za življenje in razvoj.
Pa so prišle oblastne volitve in sestale so se oblastne kupščine. Polanci SLS so prišli v vlado in so imeli torej lepo priliko, da že v letošniem finančnem zakonu izpolnijo zakon o oblastnih samoupravah v onih otčkah, katere so se jim zdele za življensko sposobnost oblastnih ■samouprav nezadostne, odnosno po niiho vem mneniu celo smrtonosne. Toda, gardi! niso niti b prstom v tel smeri, 'n celo mirne duše glasovali za uredbo o finančnih oblastnih samoupravah, s kater0 se je v nasprotju z obstoječim zakonom o oblastnih samoupravah ubila niihova finančna samostojnost Klerikalci so imeli že takrat absolutno moč v oboli slovenskih oblastnih skupščinah v svojih ro-kah, bilj so v centralni vladi, in vendar dllli glede razvoja oblatnih saino-T0V	vrv okoli vratu.
Ce prerišiv Bc°grndu konfe-en-države z ■, \,*0v °blastnih odborov cele predvsem sTin-fccn|ralrie vlade, prenosa delokroJl Ji" niinistrom, glede žavne upravo na oim,”!?102111,1 Panogdr-Naravno le, da se eibfi? ^mouprave. v mejah obstoječega 2kSLj0,vVovanifcl samoupravah- V obširnem porSjfrt'11 bUhnskera »Slovenca« 0 seji dno 29 ombra naldemo med dr„gim postulat katero sta stavila v imenu slovenskih’ oblastnih samouprav predsednik mari borskega in ljubljanskega oblastnega
°dl>(>ra dr. Leskovar in dr. Natlučon baslanjajoČ se na obstoječi zakon. \ sniislu teh postulatov bi se naj na »odla-zakonu o oblatnih samoupravah, ka-. rpKa so klerikalci šo pred dobrim pol „e0ln Prok1injali kot krajno cehtralistič-prenesli na oblastne samoupravo jv\sL?
Kompetence ministrstva za liudsko zdravje (bolnice jn okrožni zdravniki); posli kmetisikega ministrstva, zlasti tu. di hidrotehnični oddelek in sicer s kompetenco glede melioracij, glede uravnave pritokov izvzemši velikih rek, agrarno operacije, zagraditve hudournikov, vodovodna preskrba, gospodinjsko šolstvo, skrb za gospodinjske tečaje, žreb-čarna na Selu, uprava gozdov, ki so last verskega zaklada, kmetiiske šolo v Št Jur ju in na Grmu ter Vinarska in sadjarska šola v Mariboru; del državnih cest, seveda obenem zagotovitev zadostnih virov dohodkov; prevzem >n-validskega vprašanja, če država odstopi ves invalidski davek, ki g n plačuj« Slovenija in zasigura participacijo na narodnem invalidskem fondu, dalje zavod za gluhoneme, zavod za slepce; skrb za obrtno - nadaljevalne šole, urad "a pospeševanje domačo obrti ter osredrci urad za pospeševanje ženske obrti v Ljubljani itd.
Iz tega !e razvino, da ge gospodje SLS sedaj, ko so se kot nositelii vse moči v oblastnih samoupravah vendarle tudi morali uživeti v v p''a Sanje kom petence oblastnih samouprav, prišli do nazora, ki smo ga mi zastopali že od !. 1922 naprej, da je že na podlagi obstoječega zakona o oblastnih samoupravah istim dana široka možnost za uspešno delo na vseli poljih javnega življenja. Mi smo vedno in vedno zahtevali, da naj so zakon izvede in ec se bodo pokazTe pomanjkljivosti, se Inlko vedno zopet popravi In dopolni. Klerikalci pa so 8 neprestanimi intrigami zadrževali izvedbo znkona cela štiri ’eta, danes pa sami na svoja usta priznavajo, J i bi bili. mogli tekom teh štirih let že ogromno koristnega iz vrši ti na podlagi obstoječih zakonitih določb glede sn montira v.
Tako podiralo klerikalci sami svojo aži, prisiljeni od naravnega 'azvoja razmer,
Veliko dvorišče »Uniona« so sinoči že pred osmo uro napolnili zborovalci najemniškega shoda. Večina je bila delavcev.
Prvi govornik dr. P e r h a v e c je razmotrivaL resolucijo kongresa stanovanjskih najemnikov ter s tehtnimi podatki iz Maribora in okolice orisal in podprl zahtevo po podaljšanju stanovanjske zaščite. V Mariboru rabimo 600 stanovanj, v ožji okolici pa 400. Sam mestni fizikat je ugotovil, da je okrog 500 stanovanj nezdravih, nad 200 pa prenapolnjenih. V eni sami sobi prebiva po šest, osem do — dvanajst oseb v številnih primerih. Primeri najstrašnejše stanovanjske bede so zabeleženi in fotografirani. Dokler je stanovanj premalo, se ne sme ukiniti stanovanjska zaščita. Na škodo skupnosti ne sme nihče razpolagati s stanovanji, o zlati valuti naj se pa govori, kadar bodo v njej tudi plače. Kakor hišni lastniki, ki od najemnikov izsiljujejo visoke najemninske pogodbe. tako so vse obsodbe vredni tudi najemniki, ki izmozgavajo podnajemnike.
Ko izrazi govornik upanje, da bodo Slovenci, ki so sedaj na vladi, odvrnili pretečo nevarnost po izjavah ministra za socijalno politiko dr. Gosarja, se začujejo klici: »Sedem let že čaka-moL— verujemo!«
55^ stanovanjskih organizacij se je odločno izjavilo za podaljšanje stanovanjske zaščite. To mora vlada upoštevati!
Kot drugi je nastopil v imenu organizacije privatnih nameščencev, predsednik njene mariborske podružnice, narodni poslanec P e t e j a n: Shod na predvečer prave katastrofe mora biti memento vsem. ki odločujejo in bodo tudi odgovarjali. Dolžnost vlade je ščititi šibkejše, močni se ščitijo sami. Govornik je prepričan, da bi minister dr. Gosar rad pomagal, ne ve pa. kaj hočejo njegovi tovariši.
V imenu državnih uslužbencev je govoril dr. P e č o v n i k, ki je primerjal stanovanjske doklade z najemninami.
Četrti govornik, oblastni poslanec
G r č a r je izzval protestiranje pristašev SLS, ko je pripomnil: »Minister socijalne politike je kakor v levjem brlogu. Pravijo, da spada k tigrom. Naj pomaga najemnikom v Sloveniji, ali pa naj gre —«. Protestiranje je razburkalo zborovalsko množico. »Klerikalni poslanec Vesenjak je tu«, se od nekod začuje. — »Ven ž njim!«
— Zadaj nastane gneča, dvigajo se pe sti, nekega možakarja celo zgrabijo, a ga zopet spustijo, ker ni Vesenjak, ki se je med tem že pojavil na verandi.
— Predsednik dr. Perhavec je miril, naglašal nadstrankarstvo organizacije ter naznanil, da sta se prijavila k besedi poslnec V e s e n j a k in dr. Pivko.
Prve besede poslanca Vesenjaka zadušijo burni klici: »Dol ž njim! — Od klerikalcev imamo že dosti! —« Saj je vendar sam hišni posestnik! — Klerikalna vlada naj dela, obljub smo že siti!« —■
Poslanec Vesenjak stoji in čaka, silno razburjene zborovalce pa mirita predsednik in poslanec Pete jan. To končno zaleže in poslanec Vesenjak začne razlagati, da za svojo osebo podpiše resolucijo od točke do točke, da je bil vedno socialno čuteč in da bo pomagal, kolikor bo mogel. (Kje je pa mariborski poslanec Žebot?) Ta je pa predebela! — se je oglasilo iz množice, ko je še izjavil, da bi bila SLS lahko dobila važna vladna mesta, a da je samo radi najemnikov in drugih socialnih trpinov vzela ministrstvo za socialno politiko.
Kratko, resno in stvarno izjavo poslanca dr. P i v k a so sprejeli malo poprej tako silno razburjeni zborovalci mirno in pozorno.
Pred zaključkom burnega shoda so govorili še zastopniki narodnih železničarjev. T u m p e j za Narodno strokovno zvezo in M o h o r k o, podpredsednik društva stanovanjskih najemnikov. Vsi govorniki so pozivali k solidarnosti najemnikov in niti eden ni paušalno govoril o hišnih lastnikih.
Tudi to veliko, po 10. uri zaključeno zborovanje je dokazalo, da Maribor ne mara klerikalcev.
Saša Podov
Prihodnji petek bomo imeli priliko, da slišimo drugič največjega bolgarskega violinskega virtuoza, Saša Popova, profesoria na sofijski glasbeni akademiji. Vsi, ki so poselili niegov prvi nastop tukal v Mariboru, bodo imeli ekiomnega umetnika gotovo še v najpri-jetnelem spominu. Saj je bil tudi uspeh takratnega koncertnega večera nad vse siiajen. Kakor povsod, tako si le Popov tudi pri nas v hipu pridobil priznanie publike. Ni torej čuda, da zahala v često prav kratkih presledkih v ista mostu in da mora iste turneje ponavljati. Umetnika štejelo danes med najboljše zaslonke violinske stroke in to radi njegove globoko in Izrazite m uri kalnosti, kakor tudi radi nlegovc uprav fenomenalno tehnike. Niegova izrazita osebnost te-mell* ▼ južnem, slovanskem tempera-^ J. In bnš to ga napravi tako priljubljenega, zanimivega in popularnega-Poročevalci podčrtavalo o»obita so-
[enost in toplino njegovega tona, kakor I tudi mehkobo in sladkobo niegove kan-tilene. Marsikateri od lanskih obiskovalcev niegovega koncerta se bo spominjal na uprav fasčinuioč pianissimo. Svojevrsten je tudi v interprateci.il. Tukaj se kaže temeljit in vsestransko izobražen glasbenik, pa tudi kot velikopotezen zastopnik svoiega naroda. Upamo, da nam ostane odslej Popov istotako stalen gost. kakor so nam n. pr. Zikovci, brez katerih si našega koncertnega življenja več misliti nc moremo. — H. D.
Bolne žene imajo z uporabo Fran Josefovo pri rod n e vodo lahko Upraznj vanie želodca, kar ie često spojeno dobro delujočim vplivom na oboi el p o Kan o. Pisatelji klasičnih knšig za žensl bolezni pišejo, da je tudi po njihov preiskovanjih potrjeno blago delpvan Franz-Josefbvo vode- Dobiva so j>ovso 1 £31731
MarffiorsH VPČFtfNTff TnfrS.
V Marico m, 'tfne 1- X. 1957.
Mariborska porota
Čariijška pravljica ali ukradeni dolarji
Maribor, dne I, oktobra.
Pred porotniki je sedel danes stari znanec mariborsko porote iz carinske afere, bivši carinski uradnik Edo Rup in finančni preglednik Pavel Dertnik.
Edo Rup .ie bil svojčas carinik v Ge-Iderovcih v Prekmurju in ie bil obtožen iv znani carinski aferi hudodelstva in tdorabe uradne oblasti, ker je kot carinski uradnik tihotapil. Imel ie namreč svoi avtomobil in je preko Gederovcev prevažal v Maribor za trgovca Hoba-cherja nezacarinieno blago čez mejo. Porota je njegovo krivdo potrdila in Rup ie dobil 14 mesecev težke ječe.
Ravno takrat, to ie junija 1926, pa je državno pravdništvo obtožilo Edo Rupa in finančnega preglednika Pavla Der-tnika še novega hudodelstva zlorabe u-radne oblasti, katero je zagrešil dne 31. maja 1924 v carinski službi v Mariboru skupno zDertnikom. Razprava radi tega delikta pa je bila tedai radi prekratkega časa izločena iz velike cerinske afere. Pozneje pa se je znal Rup sodišču izmikati, tako da se ie morala že napovedana porotna razprava zoper Rupa ponovno preložiti.
Obtožba ie zelo zanimiva. Človek skoro težko verjame, da so še takšni dogodki mogoči v urejeni državi. Zgodilo se je to 31. maja 1924, ko se je hotel peljati skozi Maribor priprosti seljak Stamenko Mirčevič iz Prilepa v Francijo. Na mariborskem kolodvoru je našel pri obmejni kontroli tedanji pod-preglednik finančne kontrole Pavel Dertnik, 159 ameriških dolarjev pri Mir-čeviču, katere ie Dertnik preštel, jih odvzel in odvedel Mirčeviča v pisarno službujočega carinika Edo Rupa, ki bi moral sestaviti zapisnik in zabeležiti v potni list. Toda tu pričenja mesto predpisanega uradovanja »Čaršiiska pravljica«, kakor je Edo Rup sam pozneje nazval ta za ni usoden dogodek.
Oba, Rup in Dertnik, sta začela Mir-čeviču pretiti s kaznijo, češ da predpisi ne dovoljujejo vzeti tako visoke svote tuje valute s seboj v inozemstvo in Mirčevič jima je baje hotel dolarje pri pregledu utajiti.
Uradni posel sta nazadnje rešila tako, da sta si pridržala od 159 odvzetih dolarjev znesek 90 dolarjev, ki sta si jih bratovsko razdelila in to seve odgovarjajočo šaržam: Rup 50 dolarjev. Dertnik pa 40- Medtem je nastopila noč in odlična uradnika sta naročila Mirčevič«, da mora iti spat bag v bližnji hotel Meran. Ker pa bi se medtem lahko Mirčevič radi konfiskacije dolarjev kje pritožil, ga jo iz gole »uslužnosti« spremljal v hotel podpreglednik Dertnik, ki jc v hotelu še y polni skrbi za varovanca naročil vratarju: *Nai'spi do 8. ure zjutrai, nakar pridem po njega in ga prevzamem«.
Mirčevič pa je bil nad neprijetnim dogodkom tako preplašen, da v prvem mariborskem hotelu nikakor ni mogel Mspati ia tudi ni hotel čakati pr*h’»Ime ga dne, ampak jo ie s prvim nočnim vlakom pobrisal nazaj proti Beogradu, kjer ie javil pri oblastvu, kakšna čudna reč se mu je zgodila v Mariboru z dolarji.
Obdolženca pa sedal obadva zanikata krivdo. Rup pravi, da se mu je zdel Mir-
•	?m0j,€n’	.a^‘	P*jan;	ves	dogodek	si
e Mirčevič, ki sc je z dolarji malo prej Vrana m Amerike, izmislil kot nekako »Carsnsko pravljico«, denar pa je go-tovo kje zapravil in si izmislil pravljico, da bi doma s teni opravičil svoj nenadni povratek. Rup baje ni Mirčevič« ničesar vzel, ampak ga jo samo oštel, ker Je skušal utajiti dolarje. Dolarje na mu a M jih M	pre.
227? v’k V™* ni »i^esar pridržal. S carinikom Rupom se že radi tega nisparazumd.1 radi dolarjev, ker je med finančnimi in carinskimi organi napeto razmerje- Preiskava je <JognŽ da m Mirčevič vse ukrenil. kar je potrebno za prehod državne me;e česar
“T-V? W bili v
Manboru odvzet; dolarii od obtožen-
nikar dr. Mlinar. Obtožbo ie zastopal prvi drž. pravdnik dr. Jančič. Rupa ie zagovarjal odvetnik dr Ster, Dertmika pa dr. Rapotec.
Rup sedi na zatožni klopi v kaznieniški obleki, ker služi v mariborski kaznilnici svojo l4mesečno kazen iz lanske carinske afere, Dertni je prispel v uniformi s svoiega službenega mesta v Beogradu. 2e pred pričetkom razprave in tudi tekom nie je sodni dvor zavrnil celo vrsto predlogov zagovornikov. Rupa je kaznilnica vidno zdelala. Govori počasi in tiho v razločni srbohrvaščini. Med iokom izpove, da je videl Dertnika v svojem življenju samo kritičnega dne v službi in pa danes na zatožni klopi.
Med razpravo ie bilo prečitanih mnogo spisov in zapisnikov, 0d katerih so bili zlasti zanimiv} oni iz Prilepa, kjer ie bil zaslišan na sreskem poglavarstvu oškodovani Mirčevič. V nekem' zapisniku trdi Mirčevič prav tako, kakor je navedeno v obtožnici, v drugem pa pravi, da je živel v zmoti, da ga torei nista obtoženca prav nič oškodovala in naj se postopanje proti niima ustavi. Ko pa je prišel meseca junija t. 1. Mrčevič osebno v Maribor je izjavil pred predsednikom senata in pred preiskovalnim sodnikom, da on tega drugega zapisnika nikdar ni napravil in da vztraja v polnem obsegu pri prvotni ovadbi.
Po ponovni odklonitvi nekih predlogov s strani odvetnikov zagovornikov io bilo ob 11.30 dokazovanje zaključeno in ie sodni dvor predložil porotnikom vprašanje, sta li zakrivila obtoženca hudodelstvo zlorabe uradne oblasti. Sledili so govori prvega državnega prav-dnika in zagovornikov, nakar so po pravem pouku s strani predsednika sta v Ijeno jim vprašanje potrdili z osmimi glasovi glede obeh obtožencev. Rpu ie bil obsoien na eno leto težke ječe, Dert-nik pa na osem mesecev težke ječe.
Mariborski	in
cev.
Predsednik porotnega senata Je bil danes vdss Guzelj, votanta dss- dr. Tom h»k io okr. sodnik dr. Travner, Zapisi
Artur Rub!ns*£in
K otvoritvenemu koncertu Koncertnega biroja Glasbene Matice v sredo, dne 5. oktobra.)
Rubinstein je rodom Poljak. 2e kot šestleten dečko je dal prve koncerte, njegova izredna nadarjenost pa je nje gove učitelje navdajala z občudova njem in z velikimi nadami.
Komaj deset let star je bil, ko je veliki J o a c h i m odkril na njem one globine talenta, ki napravijo pravega umetnika. Zavzel se je zanj, pozneje ga je predstavil tudi P a d e r e w-s k c m u in na prigovarjanje slednjega, je poslal Joachim Rubinsteina dve leti^ pozneje na turnejo v Ameriko.
S turnejo začenja sijajna karijera Rubinsteina. Vrata v glasbeni svet so se mu na stežaj odprla. V triumfu jc Rubinstein osvojil Evropo in Ameriko. Pridobil je meščanstvo mnogih ve likih mest in je stalen gost najodlič neiših plemenitašev.
V Parizu je nastopil Rubinstein prvič leta 1914. Spomladi leta 1923. je imel serijo koncertov v gledališču Champs Elvsces ter s tem končnovc-ljavno pridobil zase simpatije razvajenega^ Pariza. Od tega časa naprej ni prešla niti sezona, da ga ne bi bii poklical Pariz- in druga velika mesta Francije. Povsod je bil sprejet z nepopisnim entuzijazmom. Istotako so njegovi koncerti stalno na sporedu na Dunaju, v Berlinu, Londonu in drugih velikih mestih.
Časopisna poročila pravijo, da so i kritiki i publika Rubinsteina sprejeli povsod, kjer se jc pokazal, kot boga. Njegove kritike izzvenevajo brez izjeme v samih superlativih, najbolj pa vse povdarjajo njegovo izredno tehniko in globino njegove duše.
Odhod naših poslancev v Beograd.
Danes in iutri odpotujejo vsi poslanci SDS v Beograd, da se udeleže seje parlamentarnega kluba, ki se bo vršila v pondeljek. Narodni poslanec dr. Pivko odpotuje že danes popoldne. —
Stavbno gibanje v Mariboru.
Mestni svet mariborski je izdal sledeča nova stavbna dovoljenja: g. S. Kotorju za prizidek stanovanjskega trakta in delavnice k hiši v Mlinski ulici št. 29 ter gospej Silviji Rupnik za gradnio eno družinske hiše na Betnavski cesti. —
Udeleženci kongresa za mednarodni tujski promet v Mariboru.
Dne 5- oktobra ob 2 pop. se pripeljejo iz Rogaške Slatine v Maribor s posebnim vlakom udeleženci kongresa za povzdi-go mednarodnega tujskega prometa, ki se je vršil pred kratkim v Beogradu. Odličnim gostom priredi mariborska me stna občina v kolodvorski restavraciji
Poskus samomora.
V Studencih v Ciril-Metedovi ulici stanujoča zakonca Hinko in Julijana Kefer sta sc sinoči hotela zastrupiti na ta Uačin, da sta pila z alkoholom zmešano niinium-barvo za železo. Rešilni oddelek je — kakor ie upati — še oba o-buipanca pravočasno pripelial v bolnišnico. Vzrok samomorilnega poskusa bo najbrž težko gmotno stanje. Hinko Kefer ie bil kot železniški uradnik suspen« diran. —
Nevarna vožnja.
Jože Vidmar iz §t. Petra pri Mar!“ boru je vozil s polja zvečer domov kroni pir in preklje. Naglo se ie stemnilo, navozil je v jarek ter si pri padcu zlomil desno roko. —
Ponesrečen težak.
Težak Anton Stupan iz Zablieka pri Slovenski Bistrici si je pri nakladat;!« hlodov na posestvu Josipa Radiča v Zg.
zakusko, nakar se zunanji gostje ob Polskavi zlomil desno roko- Nesreča se
Match Capablanca—Aljehin
I udi šesta partija v Matchu med Capablanco in Aljehinom za svetovno šahovsko prvenstvo, ki jc bila odigrana v četrtek, je končala po 41. potezi remis. Stanje je torej še vedno neiz-premenjeno. Vsak jc dobil po eno par bo, štiri pa so končale remis, torej d 3 aii l * j.
15.40 odpeljejo z dunajskim brzovlakom v svoje domovine. —
Imenovanja pri oblastnem odboru.
Na oblastnem gradbenem odseku, ki ga vodi g. inž. Fišer, sta bila zadnje dni sprejeta v službo še dva inže-njerja, in sicer gg. inž. arh. Jaroslav Černigoj in inž. gradb. Jože Lah, dosedanji asistent na ljubljanski tehniki.
Gospodarsko in politično društvo za Magdaienski okraj
ima danes, dne 1. oktobra ob 20. uri v gostilni »Pri Jelenu« pod mostom, redno sejo širšega odbora. Ker se bo nadaljevala razprava glede občinskih volitev, prosimo vse odbornike in zaupnike, da se seje zanesljivo udeleže.
Delavni čas na glavni carinarnici v Mariboru
traja s 1. oktobrom dalje vsak delavnik od 8. do 12. in od 14. do 17. ure, le ob sobotah konča poslovanje že ob 16. uri. — Trgovski gremij. —
Ljudska univerza v Mariboru.
V nedeljo, dne 2. oktobra ob 2. popoldne izlet h prazgodovinskim spomenikom ob Pohorju. Zbirališče pri Veliki kavarni. Udeleži se lahko izleta vsakdo. — V pondeljek, dne 3. oktobra ob 8. uri se zberejo vsi interesenti za tečaje iz slovenščine, srbohrvaščine, ruščine, kakor tudi za srednješolske predmete v svrho določitve učnih ur. — V nedeljo, dne 9. oktobra pri lepem vremenu izlet z avtobusom v Rogaško Slatino, kjer bodo strokovnjaki razlagali vse naprave. Odhod ob 7.30 zjutraj, vrnitev ob 7.30 zvečer. Stroški za vožnjo sem in tja in obed okrog 50 Din. Ker je število udeležencev omejeno le na 26, se naj interesenti takoj prijavijo in plačajo 50 Din. —
Spomenik padlim junakom v Dravogradu.
Kolo jugoslovanskih sester v Dravogradu je pričelo s hvalevredno akcijo, da postavi na tamkajšnjem pokopališču dostojen spomenik našim junako n, ki so padli v boiih na koroški fronti. Mestna občina mariborska jo podprla te plemenito akciio, ki bo gotovo našla hvaležen odmev med ljudstvom, s prispevkom 1.000 Din. —
Mariborsi gledališki abonenti, ki šo niso dvignili svojih izkn znic, so naprošajo, da Jih dvignejo naklalje do 4. oktobra pri gledališki blagajni. V oktobru zapade že drugi obrok abenmana, pa se naprošajo gg. abonenti, da poravnajo eventuclno zaostanke, ker gledališče nuino rabi denarna sredstva za tekoče izdatke. — Sprejemajo se še nov} abonenti. —
Kabaret. Evropa.
Društvo Skomoroh danes dospelo- —
1216
je zgodila na ta način, da so že naloženi hlodi začeli drčati in mu stisnili roko, ko jih ie hotel zaustaviti in uravnati. —
Nesreča pri preši.
Mlada koč&rica Terezija Vrečko iz Štatenbroga si je pri pirešaniu tako poškodovala levo roko, da ie morala v bolnišnico. Preša je udarila nazaj in ji zdrobila par prstov. —
Aretacija nevarnega vlomilca.
Danes je bil aretiran drzen vlomilec France Grah, ki ie bil šele pred mesecem dni izpuščen iz ječe- Znaq ie po vlomih, ki jih je lansko jesen izvršil v Mariboru, Ptuju in Celju. Ker so pri preiskavi našli pri njem večio svoto denarja in si je v kratkem času po prihodu iz zapor« nabavil novo obleko, čevlje in ostal« toaletne potrebščine, se sumi, da si J« pridobil sredstva na nepošten način. Prt njem so našli tudi cigaretno dozo, novo denarnico in nekaj avstrijskega in ma' državnega denarja. Pri zaslišanju je izj* vil, da se je mudil po odsluženi kaznih Avstriii, kar je vzbudilo sum, da je izvršil tam kako tatvino ali vlom, radi česar so bile o aretaciji obveščene tudi avstrijske oblasti. —
Zupančeva kolesa v Mariboru.
Včeraj je prispela iz Zagreba pošilja« tev treh koles, ki jih ie zagrebška poli« cfia izsledila in zaplenila v okolici Za« boka, kjer jih je znani kolesarski tat Z» pano razpečaval za skromne denar ie. Eno teh koles ie bilo ukradeno v PtuJh' iz Narodnega doma, drugo izpred finančnega ravnateljstva v Mariboru, tretje pa v VVildenrainerjevi ulici. Razen teg« ie zagrebška policija ugotovila tudi, da ie Zupanc v Zagrebu ukradel pet kole«, od katerih pa so doslej izsledili samo dve. —
Triglavaiii! Starešine in aktivni!
Danes ob 'A5. vsj na kolodvor k sprejemu I- R- Mukol0vecky-ja. Ob 8. zabavni večer pri Zamorcu. Vabljeni bo tudi starešine drugih naprednih akad društev. —
Orjuna Maribor
ofvori y Narodnem domu pTesno š°}° oktobra ob 20. uri. Prijav© ttpttj&fflcl lnšnik. K obilni udeležbi vabi odbor- —-
1217
Prepovedan film*
Kakor poroča zagrebško časopisje, J* prepovedala zagrebška filmska cenzur* y sporazumu z vojaško oblastio predva* janjo velikega nemškega filma »ZeniU« v plamenu strasti« katerega original«1 nemški naslov ie »Brennenden Grenza** Motivacija prepovedi jc baie silno «a-Ppta vsebina tega filma, ker so nekatero scene prikazane v taki napetosti, kakor jih šo ni bite videti na platnu. Ta film jo imel biti že predvaian tudi v Mariboru tor jc radi prepovedi i&osta
1218
oktobra
KINO UNION Tckfon 329. __ 0d sobole !. do 5.
Velikanski film v dveh delih, oba naenkrat:
Indijski srobni spomenik
Conrad Veidt, Mia May, Lia de Puttyt pa„i Richter, Olaf F6ns, Erna Moren«, Navadne cene	Bernhard Gotzke i. t. d.	Navadne	cene
Vstopnic« v predprodaji v pisarni Idna dnsvoa	u
Šentiovrenika jezera
Kaj pravi ljudska pripovedka o njihovem postanku —■ Hudo bec in razuzdana ljudstva
V našem Kozjaku leže »Žlemberski ribniki«, ki mimo njih vodi sedaj skrbno zaznamovana pot izletnike, namenjene iz Maribora preko Sv. Urbana in sv. Križa na Ostri vrh k sv. Duhu; ti ribniki bi na vsezadnje še zaslužili blesteče ime »iezer«. Vidi pa se, da jim je nadelo domače prebivalstvo in po njem tudi graščaki sedaj razpadlega 2lem-berskega gradu pravilno in točno ime; |s«i j Imajo za poklicane in nepoklicane ribiče rib v izobilju. Pohorska jezera pa nimaio rib; niso ribniki; ljudstvo jih rajše imenuje oči ali okna nego jezera. So resnično okna in oči; osrčje orjaškega Pohorja gleda skozi nje proti sinjemu nebu in širni svet na vse strani; gorko solnce pa ga s svojimi pekočimi žarki zkozi nje ogreva in pomlaja, da se ne postara in tako večno-tnlado ostaja vabljivo za vse, ki imajo , srce in čut za naravo.
Narava jih je skrila, kakor da bi ne 'bila želela, da jih najde kdorkoli, kakor .43», bd ne hotela privoščiti sijajnega in ob enem milega pogleda nanie; težko ..jih izslediš, tudi če si — po večurna poti s Klopnega vrha ere z Pesek, Roglo in Vitanjsko planino — že na Volovski planjici v njih najbližji bližini in tu pričneš, blodeč gori in doli, vse križema stikati in jih iskati. Pa tudi hvalevrednemu prizadevanju onih, ki so z belim in rdečim čopičem hoteli zaznamovati pot in smer do njih, so se znali izmakniti. Ko namreč po zaznamovani poti dospeš do obširnega, nenavadno visokega, temnozelenega ruševja, na-tnah nepričakovano izgine vsaka vidna sled markacije, da ne veš, ne kod, ne kam. Baš tu pa te popelje, pod skoro neprodomim rušenjem skrita, tam, kler bi se je najmanj nadejal, stezica v sredino razprostraae planote, pokrite z nepreglednim in komaj prehodnim ruševjem. Samo po tej nezaznamovani stezici, prepreženi z dolgim, potlešnim vejevjem ruševia, ki pa postaja tem .stižje, čim bolj se bližaš sredini z jeze-moreg se dokopati do njih, skokajoč od
nzino do blazine zibajočega «e šotnega mahu ali poganjajoč se ob <l«h od veje do veje.
Planota, ki 30 k rase Šentlovrenška (Jezera, nad dva kilometra dolga, ni Kosti nižja od črnega vrha, najvišje razgledne točke celega Pohorja, pa nam nudi vseokrog obširen in krasen raz Sled, zlasti na bližnji Kozjak. Vendar Oko rajši uživa pogled na ta Čudcsna
jezera. Sedem jih je; eno maniše kakor drugo, vsa pa okrogla, mirna, tiha kot začarana, temna, obdana z mehkimi bla zinicami, ki te vabijo, da se vležeš in občuduješ te pravljične čudeže narave. Mirno jih lahko občuduieš; k večiemu, da te moti kak preglasen močvirnik.
Največje, Veliko ali črno jezero, je res majhnemu ribniku podoben in bi za silo za majčken čolnič imelo prostora; izgleda, kot da je nastalo iz dveh zraslih: na eni strani prodira v jezeTce šota v obliki majhnega polotočka, tako da misliš, da imaš pred sabo sliko velikanske podkve.
Če pregledamo, ob jezerih stoječ, vso obširno, z mišjem poraslo planoto, takoj vidimo, da ie moralo biti nekdaj eno samo, veliko pravo jezero, ki se je sčasoma večinoma izsušilo in porastlo. Le na sedmih mestih ta proces ni še dospel do kraja: to so Šenttavoenška jezera,
ŠenUovrenška jezera niso samo znana ohoževateliem našega Pohorja. Kako globoko je posegel njih sloves v dušo naroda, kaže ljudska pripovedka, ki jih je v živi narodni domišljiji spravila v zvezo z Dravsko dolino ta z Mariborom, kakor je pajčolan starodavnega ljudskega izročila spojil tudi Ribniška jezera z oddaljeno cerkvico sv. Urše na Plešuvcu.
Tam, kjer sedaj leže Šentlovrenška jezera, se je nekdaj dvigal strm in oster gorski vrh. Bajna samota ga ie obdajala; doli v dolini med Poštelo in Slovenskima goricami pa se je razprostiralo veliko mesto z bogatim, toda brezbožnim in razuzdanim ljudstvom. In tako je hudič jedva čakal na trenutek, ko mu Bog izroči mesto, da ga kaznuje. Ko dobi ta ukaz, zgrabi oni strmi vrh in odhiti z njarn proti mestu v dolini; z niim hoče zajeziti Dravo pod mestom, da bi se tako poplavilo in potopilo. Toda pri Pekrah, že v dolini, pod Pohorjem, ga prehiti čas; ura bije dvanajst, hudobec zgubi svojo moč dn odkrbnjeni gorski vrh sam obleži v dolini. To ie Kalvarija pri Pekrah. V globokih jamah pa, ka so začele režati pod od-krhnjenim vrhom, so nastala   Šentlovrenška jezera.
Kdor hoče videti čarobno, visoko* pohorsko sliko, naj obišče Šontlovren-ška jezera; f.ia je sicer dalje innapor-neje nego k Žlemberškdm ribnikom; a je tudi užitek lepši in trajnejši.
Jubilej esperantskega gibanja
Slovenska nola na letošnjem kongresu v Gdanskem — Spominski hr&st za 40!etnf jubilej
Živimo^ v dobi radia, aeroplanov in filma, v času, v katerem ie moderna teh ntka skoroda odstranila časovne in krajevne meie na naši zemlji. Jasno jo, da mora ob tem razvoju vprašanje enotnega mednarodnega jezika postati aktualno in dokazujejo uspehi, ki Mh ie v zadnjih letih po vojni doseglo esporantsko gibanje, da se tudi že širša, praktično misleča publika živo zanima za ta po-- V®6 veta° Tnd iopostalo sveta raz-posujaio esperantskc tečaje, mcdnnro-stvenikIl5rr^S”' u6itelieY* delavcev, znan-frrnženinV VSa v°^a mednarodna u-
Kspcrantl£I>aKira]o eSr,(>ranl0-
'dealno	P?	v	prvi vrsti
cifikacije svTi,’,™!?’ ki znsl«biie cili pa-tiov trni nega le*j|L. f TK*11aK't enotnega to gibanje na]večie!LV tem 07ini so za
rodPi esperantaki	"Hrfna-
ta 1905. dahe vrstita ta!*’ H <>d Ic-in na katerih so p0 svoiih° v1sa^° 'ptr> zastopani vsi kulturni nartS ancih Za letos se ie glasilo gc»l0 ' tovni kongres esperantistov ,q(, "vc‘ Od vseh strani so prihajali esperantistov. Iz 35. drfav v Hansa-mesto, ki se r ponosom imenu” icio severne Benetke, Bila je pisunu živa slika, katero so nudile starodavno testne ceste. Mnogo posetnikov kon-le prišlo v narodni!' nošah, Zasto-
davali o aktualnih znanstvenih vprašanjih v poliudni obliki-
Samo ob sebi umevno pa je. da kongres ni imel le namena, da združuje esperantiste vsega sveta k vsakoletnemu praznovanju, ampak so se v različnih odsekih vrstile seje, da se ugotovijo smernice za nadaljnje delovanje v korist kot ideji enotnega nevtralnega jezika kot sredstva za mednarodno sporazumevanje.
Udeleženci kongresa so prinesli s seboj v svojo domovino najboljše spomine na skupno delo. Esperantsko gibanje ie v zadnjih letih zavzelo že velik obseg. Vendar pa je vse šele v razvoju, tako, da esperantisti za neopučenega 0-pazovalca skoro izginjajo med v splošnem apatično in vsakemu novemu stremljenju a priori nenaklonjeno publiko. Če je pa naraščajoča uporaba esperanta v praktičnem življenju dokaz za nujno praktično potrebo takega lahkega mednarodnega občevalnega sredstva, so esperantškl kongresi in živahno delovanje esperantskih organizacij dokaz, da v mnogih in v najboljših ljudeh na vsem svetu živi idealna pacifistična ideja esperantizma, kakor jo je propagiral ustanovitelj esperanta, dr. Zamenhof.
Bilo je v nedelio, dne 31. julija, ko so se udeleženci kongresa sestali v Zoppo-tu, blizu Gdanskega, da vsadijo hrast v spomin 401etnega jubileja esperantskega gibania. Iz vseh delov sveta so esperantisti prinesli s seboj grudo iz svoje domovine ter Jo položili h koreninam drevesa. Župan mesta Gdanskega je ob tej prilita v navdušenem govoru poudarjal, da so si esperantisti na ta način pridobili drugo domovino; in res ie, da so esperantisti dediči vsega sveta, utemeljitelji nove generacije, ki io bode morda šele v daljnji bodočnosti videl nov, boljši svet.
Prišel je zadnji večer, še enkrat so ?e zbrali esperantisti v čarobno razsvetljeni slavnostni dvorani. Zastopniki posameznih narodov so še enkrat pozdravili navzoče s kratkim govorom v svojem narodnem jeziku in nato nadaljevali v esperantu. Tudi slovenski jezik je bil zastopan. Se enkrat ie zadonela v dvorani esperantska himna »En la momdon veniš nova sento . . navdušenje je doseglo svoj višek in drugi dan ... še zadnji pozdravi in »Je re-vido en Anvere«.	V.	L.
pane so bile Japonke, pisana, bogato vezena noša Čehinje, narodna noša švedskega kmeta in Bulgara in last not least tudi slovenska narodna noša (gorenjska), ki )e med drugimi vzbudila splošno pozornost. Slovenski zastopnici na kongresu so Ic ponovno pripetilo, 'ta so jo ljudje nagovarjali na cesti in izražali svoje občudovanje nad našo krasno narodno nošo.
Mesto Gdansko je storilo vse, da bi se gostje v njem počutili Simboli udobno. Morska kopališča v okolica so dala svole prostore esperantistom gostoljubno na razpolago, ne da bi zahtevala običajnega obolusa. Lokalno časopisje ie navdušeno pozdravljalo esperantista in največio lokalno glasilo »Danziger Ncueste Nachrichten« je colo dnevno pri občevalo program kongresa v eeperant-skom Jeziku in priredilo posebno izdaio v esperatiščini. Istotako so tudi domače tvrdko z različnimi darili gostom izkazale svojo pozornost. Berlinska tvrdka »Tri-Ergon« Je celo vsakem« udeležencu kongresa podarila trd gramofonske plošče z espomntakimi govori promi-
nontnih esperantistov.
Tradicijo zadnjih caporantskilt kongresov Jo nadaljeval letošnji kongres s prireditvijo takozvnne polpfcn« u n Iver s0» oa kateri so znani ztuu**“\vsaaiki pre-
Vpliv nikotina na umrljivost otrok.
V newyorškem društvu za medicin-sko-fizična raziskovani« ie imel pred dnevi profesor dr. Chancey Barbar znanstveno . Predavanje pod naslovom »Madamo Nicotine«. V predavanju Je zatrjeval, da matere, ki kade, ubijajo svoje otroke. V resnici se opaža med otroci, katerih matere se udaiajo ka-ieniu, znatno večja umrljivost. Nikotin zastruplja živčni sistem, ki je pri ženskah itak alabeiši, kakor pa pri moških, radi česar se pri ženskah često opaža delirium tremens radi nikotina. Dr. Barber je zaključil svojo predavanje s točno statistiko, da 60 odstotkov otrok, ki Jih rod c matere nikottnistke, pomre predno dopolnijo drugo leto.
Rigoroznost ameriških oblasti.
Mlado damo, ki je v poslednji dobi živela v Zedinjenih državah, bodo tamkajšnje oblasti izgnale iz enostavnega razloga, ker je sledila glasu srca in se poročila. Gospa Domeni-ca Caseio, soproga znanega italijan* skega zdravnika, ki se sodnim potom zavzema za ameriško državljanstvo, je prišla v Združene države, z namenom, da poseča Columbia-vseu-čiliščo. Kot dijakinji ji je bilo dovoljeno bivanje v Ameriki, ne glede na kvoto italijanskih priseljencev. Toda študentka je prekinila študij in se poročila, s čemer je po mnenju oblasti izgubila pravico univerzitetnih sluša-tcljic — ali pravico za bivanje v Ameriki, čeprav ima namen nadaljevati študije.
Spori
ISSK Maribor — SD. Repici
Finale za pokal poškodbenega fonda.
Jutri popoldne ob K16. se bo vršila na igrišču ISSK Maribora zaključna tekma za prehodno darilo LNP-a — za pokal poškodbenega fonda. Za finale sta se plasirala najostrejša protivnika SK Maribor in SD Rapid, ki se že dolga leta trdovratno borita za vodilno pozicijo v našem nogometu. »Rapid« si je sicer za leto 1927 priboril prvenstvo oblasti, vendar je po dosedanjih izgledih »Maribor« na tem, da si tokrat zasigura prvenstvo, kar bo jutrišnja tekma tudi dokazala. Gotovo ie, da je »Maribor« v jesenski sezoni tehnično in taktično napredoval, ter si v znatni meri izboljšal izglede, dočim pri »Rapidu« ni bilo popaziti običajne agilnosti, kar pa ne izključuje možnosti, da si odporno in borbeno moštvo s prodorno igro tudi Jutri ne izvojuje zmage.
Jutrišnjo tekmo je smatrati za preizkušnjo katere izid bo gotovo merodajen za izid jesenske prvenstvene tekme, v čemer Ježi glavni vzrok živahnega zanimanja. ki vlada za prireditev.
Sodil bo g. Nemec.
TSK. Merkur — SK. Svoboda
Otvoritev jesenske prvenstvene sezone.
Letošnja jesenska prvenstvena se®ona pričenja sicer nekoliko kasneje kot običajno, vendar je spričo poostritve konkurence, katere vzrok ie ustanovitev petega kluba, zanimanje za prvenstvene prireditve narastio. Jutri ob 14. boeta odigrala prvo prvenstveno tekmo Merkur in Svoboda ki sta se v formi drug drugemu močno približala, tako da je trenutno nemogoče sklepati na izid. — Vztrajnejše in požrtvovalnejse moštvo si bo priborilo točke, dočim bo premaganec po dosedanjih izgledih definitivno potisnjen na zadnie mesto v tabeli, kajti dvomimo, da bo »Železničar« v prvan* stvenih tekmovanjih podlegel kateremu izmed jutrišnjih nasprotnikov. Težišče jutrišnjega srečanja bo temeljilo predvsem na prizadevanju, odvrniti neva/n-nost poslednjega mesta v tabeli, kair nami iamčl, da bo prireditev zavzela Živahen; in zanimiv potek« Sodil bo g. FmnkL
ISSK Maribor — nogometna sekcij«. Jutri nastopijo tri gami tune v sledeči^ postavah: Prvo moštvo: Geuer; Koren,! Košenina; Hreščak I, Kirbiš, Prevolnik; Čmrl, Hreščak II, Pavlin, Vodeb, • Bertoncelj. Rez.: Hribar; Novšak, Pliberšek Janžekovi, Bolte, Tomac; Laznička, Ci-zel, Priveršek, Muller, Laznička I, —. Mladina: Oraigg; Sever, Mulej; Pezcfi-Ček, Najžar, Rado; Pezdioek, Kopič, Jug Konič, Bačnik. Za stranskega sodnika pri glavni prireditvi se določa gO$p< Forstnariča.
Jesenske konjske dirke na T«nu.
Jutrj popoldne ob 1415. se bodo vršil© na Teznu zanimive Jesenske konjske dirke tukajšnjega dirkalnega društva. prijavah sodeč se bo dirke udeležilo veliko število konkurentov, kar jamči z« izredno ostro konkurenco. Razen domačih konJ bodo tokrat dirkali tudi trii© konji iz Avstrije. Tezensko dirke, ta *0 po obsegu in brezhibni izvedbi pridobile na uglediT ne lo doma, temveč tudi vi inozemstvu, vzbujajo v konierejstah tn ostalih športnih krogih veliko zanimanj* in ie računati 7, zadovoljivim obiskom.
Nazadovanje Porodov v Avstriji.
Po statističnih podatkih iz leta 1926. je opaziti, da rojstva v Avstriji močno nazadujejo. V sedaniih pokrajinah avstrijsko republike ie število porodov odi leta 1913. padlo od 5.4 promilov na 3.9. Številka se je močno približala francoski statistiki. Porok je bilo v letu 1926. 45-877, dočim jih Je bilo lota 1925. 48.688. Lani so io rodilo 127.245 živih otrok, dočim ie š te vi ta roistev v letu 1913. zna šalo 1.35.477. Na Dunaju so porodi nazadovali za 12 promile.
KINO APOLO
Film neopisljive krasote in umetnosti!
, Vstajenje*
■talotti Dal Rio
vo romam Leva TolatoU
Rod I« dOCRip«
4SKfiRt\
.■	»gr
T * !n T Sr Sp st?,*
ar.«ST.7
Waf!BbfsW VTJ C r n N I *T
— -   --------------------------
V MarVSortj, Hhef *• X. #S?-
"■šibi
Mož brez bolečin -4
.natla .^ ■—- Proizvajanje - kivavačih ran samovoljo
BeseHa^čadežlje^v za^niem času prav pogosta v besednjaku vsakdanjega življenja. Mnogi jo sicer izgovarjajo s skeptičnim nasmehom, ne vedo pa ne ure, ne dneva, ko se lahko znajdejo pred pojavi, katerim ne morijo drugače reči, kot »čudno, čudež«. Z mističnim in vsem čudnim, ki se dan na dan čita, bi se še prišlo na kraj, če ne bi bilo poleg toliko zatrdil in dokazov, da so bili čudni pojavi temeljito preiskani in da se ljudje, ki se nikakor ne dajo osumiti za praznoverce, kakor n. pr. strogi znanstveniki, nahajajo pred veliko uganko.
Besede ekstaza, histerija, moč volje itd. ne povedo dosti, ker opisujejo nenavadne prikazni brez tolmačenja izvora. Zdravniki, ki so toliko opazovali stigmatizirano Terezijo Neumann v Konnersreuthu, imajo sedaj še večjo uganko v osebi šlezkega rudarja EHe-bla.
Diebel se je že lani prijavil nekemu vratislavskemu varieteju s trditvijo, da zna vse to, kar kažejo po svetu razni indijski fakirji. Svoje trditve je tudi dokazal. Po vseh delih telesa se ie pustil rezati, prebadati in celo žgati •brez vsake kapljice krvi in brez vsakega znaka bolečin. Ob posebni točki svojega programa si je z dolgim močnim žrebljem pribijal noge k tlom ter se pri tem obnašal, kakor pri najenostavnejšem opravilu. Pozneje se je dal pribijati za dalje časa tudi na veliko leseno stojalo. Zdravniki so se hitro začeli zanimati za ta fenomen in so moža tudi pridobili za dolgotrajne in • temeljite znanstvene preiskave.
Diebel je nehal stalno nastopati v va rietejih in se je večinoma družil z zdravniki in znanstveniki, ki so se prepričali, da je mož obdarovan s tako silno voljo, da ne zaustavlja samo vseh bolečin, temveč tudi krvavljenje in vse druge posledice ran. Diebel, ki je svoje ime spremenil v Sin-Dolor (mož brez bolečin), je razložil, da je nadnaravno moč svoje volje odkril v ruskem ujetništvu. Iz ujetniškega taborišča je utekel, a so ga po kratkem begu zopet ujeli in mu napovedali najhujšo kazen. V strahu pred Sibirijo, pred palicami in bogzna pred čem še vse, si je v samomorilnem namenu pre rezal žile na roki. Ko mu je kri že na vso moč tekla, se je pa mesto siprtne, zbudila življenska želja in je v gfcrajni
napetosti ”vse'mbg6če poskušal, da bi kri zopet ustavil. Vsak poskus je spremljala najsilnejša misel:	kri se
mora ustaviti, hočem živeti! — Naenkrat je zgubil zavest in ko se je zdramil — kri ni več tekla. Tedaj mu je šinilo v glavo, da je z mislijo in voljo ustavil kri. Odkrito voljo je na sveži rani še parkrat preizkusil. Če je hotel, je kri tekla, če ni hotel, se je pa takoj ustavila. To ga je navedlo k poskusom, da je lahko končno napravil vse, kar je videl pri fakirjih.
Sin-Dolor si je nedavno ogledal stig matizirano Neumann in izjavil zdravnikom, da si upa z močjo volje na svojem telesu dobiti enake rane, kot jih kaže stigmatiziranka v Konnersreuthu vsak petek v svoji ekstazi. Te dni se je izvršil ta poskus v navzočnosti zdravnikov in znanstvenikov. Sin-Dolor se je vsedel k mizi ter si pribil levo roko na mizno ploščo. Pustil je, da teče proti običaju kri ter izjavil, da bo krvavečo rano z močjo svoje volje premestil na desno nogo nad kolenom. In res. po preteku 10. minut je postajala koža na označenem mestu vedno bolj rdeča in po še par minutah, se je pojavila tudi kaplja krvi. S tem so poskus prekinili. Sin-Dolor je trdil, da bo v par tednih z vežbanjem volje in telesa lahko pokazal rane, kjer jih bo hotel. To ni več čudno po poskusih, ki jih je doslej izvajal v Berlinu. Brez vsakega mehaničnega sredstva je namreč na poljubnih delih telesa dosegel rdeče proge. Vse številke, ki so jih navzoči zdravniki navedli, je po vrsti označeval s takimi rdečimi progami. Včasih je mesto prog kazal tudi otekline, ki so po kratkem času brez sledti izginile.
Ali je to histerija, čudež, moč volje ali kaj drugega, ni največjega pomena. Najvažnejše in najzagonetnejše je to, da se je večina fenomenalnih poskusov izvršila pod najstrožjo znanstveno kontrolo in da je bila vsaj tedaj vsaka prevara izključena.
h zrakoDloime preteklosti
Ljudje današnie dobe niti ne sanjaio iz kakšnih fantastičnih načrtov se .ie razvil0 današnie zrakoplovstvo. Zgodovinsko ie ugotovljeno, da se ie že slavni slikar Leonardo de Vinci ukvarjal z zrakoplovskimi načrti. Zapustil je
nešteto rizb in skic svojih letalskih’ mo delov. Izdelal je tudi letalo, katero je pa sam uničil, ker se je nestrpni njegov učenec pri letalskem poskusu smrtno ponesrečil. Po zapuščenih skicah se da sodita, da je veliki umetnik temeljito študiral fjziko ter da v svojih načrtih ni bil daleč od bistva današnjega zrakoplovstva.
Zgodovinsko ugotovljeno je tudi, da je pred dobrimi 400 leti v Rusiji pod vlado Ivana Groznega neki nemški priseljenec izumil krila za spuščanje iz velike višine, podobna današnjim zrako-plovskim padalom. Divii car se je nad temi poskusi nekaj časa radoval, nazadnje je pa dal ubiti pilota in uničiti njegovo iznajdbo kot čarovnijo.
Leta 1810. je pa francoski fizik’ Robertson napravil načrt balona in zrakoplova, ki je precej daleč za poskusi in modeli Leonarda da Vincija. Ta fizik je prirejal sicer stvarna Predavanja o elektriki, v kolikor je bila tedaj znana, imel je pa še druge zelo fantastične načrte. Tako n. pr. je iskal tudi čartsbno svetilko. Zrakoplov njegove-1 ga načrta ie obstojal itz velikanskega balona iz impregnirane svile v premeru kakih 50 metrov. To je za 14 metrov več od največjega zračnega balona, ki so ga razkazovali leta 1878. na Pariški svetovni Tazstavi.
Ogromni zračni balon naj bi nosil pra vo ladjo, pritrjeno na balon z močnimi vrvmi iz najboljše svile. Na to ladjo je hotel spraviti vse, kar se mu ie zdelo potrebno za zračne •potnike. V svoiem načrtu je namestil najprej na tej z balonom zvezani ladji velik sod vode, zraven kuhinjo, prostore za potnike, mehanike, ključavničarje in celo za zvezdoglede. Napravil je prostor celo za kapelico z orgliami. Da bi zračni balon lažje nosil veliko ladjo, Je postavil tudi jambore z iadri. Okrog balona si je pa zamislil še posebno galerijo. Na tej galeriji nai bi bilo pomožno osobje s posebnimi pripravami za regulacije s ki-sTom napolnjenega ba^na. Na balon ie obesil celo za vsak slučai manjše pomožne balone in na galeriji so bila pripravljena tudi padala za skraino silo.
Stvarnih’ poskusov pa s tem modelom niso delali. Robertson sam najbrž tudi tega ni pričakoval, ko ie razlaganje svojega poskusa sakbufU z besedami: »To podajam vsem učenim družbam Evrope v prvi vrsti 's v vspoobudo, da ie vsako razmišljanje o zrakoplovstvu več vredno 5n tudi cenejše, kct.pa razmišljanje o vojnih ladjah.«
Ahmed Seid Eddin toži Anslijo
Egiptovski princ Ahmed Seid Edditf, čegar sestra je poročena s sedanjim egipčanskim kraljem Fuadom, je že dalj časa sprt s svojo rodbino in tr< di, da so ga svoječasno šiloma spra--; vili v umobolnico. Bil je interniran nail Angleškem, toda mladi princ je nenadoma izginil iz umobolnice, kar ja vzbudilo precejšnjo' senzacijo. Krna-*, lu za tem so doznali, da je dobil tur-: ško državljanstvo in da bo obtožili angleško državo radi nasilja, ki ga jei zakrivila nad njim. Zahteval bo štirij milijone funtov šterlingov odškodnirj ne. Princ je bil 25 let v blaznici tj Londonu, kamor so ga spravili njego-1 vi sorodniki. Bil je namreč obsojen naj 7 let ječe. Po dveh letih ©a je težko? obolel in zdravniki so ugotovili znake] umobolnosti. Kaznovan je bil radi rer volverskega napada na svaka, kateS remu je očital, da je s svojo ženo, Ahn medovo sestro, slabo ravnal. Za časaj njegove odsotnosti je njegovo ogrod mno posestvo upravljala angleška vla-1 da. Letni dobiček je znašal nad 20® tisoč funtov. Razen povračila dohodi kov zahteva princ tudi odškodnmoj za slabo upravo na posestvu, .v^.znep sku 4 milijone funtov. .
Bivši milijonar pred sodiščem
beračenja.	J
Pred niirnben-škim mestnim! sodiš se je zagovarjal radi beračenja 61 le P. Galtow, nekdanii milijonar. Kot dftčj dič bogatih starišev, je ustanovil velika žitno podjetje, katero mu je vrglo miliri jon mark dobička. Slabe špekulacijo si ga stale mnogo denarja, naiveč ga ie ?k gubi! za časa inflacije. Ko je popolno* obubožal, so mu preskrbeli zd* oskrbo v bolnici »Sebastian«, kjer dobival tudi miloščino v iznos« mark mesečno. Ker mu to ni zadostov niti za najskromneiše potrebe, ie . pomoči svoie premožne prijatelje-skromne mesečne podpore. PriiaiteiliLe niegovi prošnji ustregli in novo »ih „ stvo« je vzbudilo zavist njegovih kode6 gov-siromakov, ki so ga radi beračenja priiavilj oblastim. radi česar se ie mo^ ral propadli milijonar zagovarjat? Prcfl sodiščem. Razpravi so prisostvovali",! gledni niirnberški meščani, ki so Sz vili, da so mu drage volje priskočili pomoč, ne da bi njegova pisma smatra za beračenje, kar ie .bivšega mili rešilo kazni.
mam
JMali oglasi, kUluiijov pesrs-Oovalns in socljsln« namen« •bčlnstva: vsaka beseda 30 p, •ajroanjJI znesek Din 6-—
Mali
• Ženitv«, dopisovanje in oglasi trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beseda SO p. najmanj« znsaek Din 10—j
Pozor!
Naznanjam cenj. občinstvu, da imam najboljše blago za nove čevlie. Prevzamem vsakovrstna popravila najecneišc. Na primer: spredniki, box fini Din 100, moški toplanci Din 35—40, ženski to-planci Din 20—30. Ce bodete enkrat poizkusili, se boste prepričali, da je češko blago res dobro blago. Za vsako delo garantiram- Priporočam so Caril Lovec, čevljarski mojster, Maribor, Glavni trg 4, na dvorišču.	1210
Dražba.
Dne 3. oktobra ob 9, uri predpoldne Be vrši na postaji Maribor, gl. kolodvor VI braovoznem skladišču javna dražba najdenih predmetov. — Postaja Maribor, gl kol.	1202
Lokale,
tudi v I. nadstropju, išče odvetnik. Naslov v upravi lista.	3203
Volčji pes. se je zatekel. Lastnik ga dobi v moški kaznilnici pri pazniku Kovič-u. 1205
LVpa mcblovatla solučna »oba
to posebnorf vhodom in električno razsvetljavo, v sredici mesri se »IMa solidnemu gospodu. Naslov v upravi lista.	J 206
Marljiva šivilja gre šivat na dom perilo, obleko in drugo po zelo nizki conj — Naslov v upravi »Večerni ka«.	v"	1177
g™7............ 11 nir 1	   1	PS—	l.i	ii	"	-j
Zastopstvo »Marsfan«.
Tudi Maribor in vcčii kraii Prednost: garancije zmožni. — Ponudbe: »Marata n«, Koroška c. 10. Maribor.	1207
Hišnim gospodarjem
in vsem imejitelicm odvjšn:h stanovanj, praznih gob, lokalov n« razpolago velika izbera reflektantov. Prijave spreiema. brezplačno »Marstan« Maribor, Koroška cesta 10.	1208
Dilak se sprejme na stanovanje
in hrano. Naslov v upravi »Večer ni ka«.
1209
VulkanizaciJa
kupi stare auto plašče in zračnice. — Albert Cigoj, Kopitarjeva 11, Maribor.
1200
Vsakovrstne nogavice,
kakor flor, svilene itd. v vseh barvah, popravi v najkrajšem času pletama M. Vesjak. Maribor, Vetrinjska 17.	1214
Lepi lokal	"	'
sposoben za vsako obrt. posebno za delikatesno trgovino s točilnico s 1. novembrom za oddati na ugodnem mestu v Pobrežlu. Zraven spada lepo stanovanje obstoječo iz velike sobo in kuhlnJe, vise elektr. trazsv/otljeoo. Ponudbe nn upravo pod: »Nasipna ulica«. 1204
Stari klavirji	■
se dobe na posodo za 75—100 Din mesečno. Gosposka ul. 56. I,	Ji 180
Angleško in nemško podiič«ie ter prestavlja E. Hanss, Cankarjeva ul. 14, II- 9.	1201
Majhno trgovino
ali lokal v Mariboru alj okolici vzamem takoj v najem. Pristopim tudi kot družabnica s sodelovanjem. Ponudbe pod »Agilna« na upravo lista.	1215
Germisan
naiboljše sredstvo za luženie semen. 18% raztopine zadostuie za zavnrovanle proti sneti in bitnim boleznim. Dr- Jenčič, Maribor. Kopitarjeva 6.	1213
Iščem službe strežnika ali sluge. Sem zanesljiv in imam dobra spričevala. Naslov v upravi.	1212
1 al| 2 gospoda dobita stanova n ie z ali brez hrane. Naslov v upravi lista.	1211
Prodani moško kolo,
tri zimske površnike in pisalni stroj. Podna ul. 25 vrata 11.	1181
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo in pritiklinami se išče za takoi v Mariboru. Naslov v upravi	1228
Abonenti
se sprejmejo na prvovrstno domačo hrano meseftno 400 in 450 Din. po )e-lovniku 600 Din. Kosilo lo Din, večerja 7 Din. Dnevno ražnjiči in čevapčič’ od 17. ure dalje. — Cenj. občinstvu se priporoča za obilen obisk 1189	Restavracija	Hotel	Kosovo.
DHak ali mlad gospod se sprejme na hrano Pri boljši družini,	jipo
Priznano izvrstno kislo zelje
priporoča M. Berdajs, Maribor,^ Svobode.	,:
Francoščina, i" -7 ’ y 1
Lecons, theorie et pratique donno': ru6se. Vojašniški trg 2. Peirsooneli menit 10.—12. et 18—19. lveunes.
Dve krasni cipresi, ?r
kamnit nagrobni oval in želetah&fi grobna ograja se ugodno odda. pove uprava lista.
Išče se pošten kompanioafej^
za popolnoma novo vrsto lesne IntT^ ie v malem obsegu, vendar sno. Kapitala treba 50.000 do iOO.OOOj-Ponudbe pod »D D« na tajntSbK* Cankarjeva I, Maribor.
Meblovana soba ,
s posebnim vhodom In električno se odda 1 ali 2 gospodoma. Bctnave*y,j c. 18 I. vrata 33.	12265«!
Trgovskega učenca
s Potrebno predizobrazbo sprejmed modna in galanterijska. trgovin** Sl*^ Černetič, Maribor, Aleksandrova e«
štev. 23,	JtSr ■;
. *
Miren zakonski par _ ^7
išče s j. novembrom t. L stanovanje^' stoječe iz sobo in kuhinje.
»Prava lista.	2188
SPecUalna delavnica
črkosliknrstvo in soboaliknrRtvo.
Ambrožič, Grajska ul. 2, Maribor. M19
Kniige veže *
od priproste do umetniško dovršoneiMo* zave solidno in ceno atelje za umetno knjigoveštvo Miho Vali tar, Maribor,, Gosposka ul. 24 in 37«	'{mM
Strokovnjaki so se zedinili, da je PISALNI STROJ
tl
CONTINENTAL
99
v primeri z drugimi nedosegljiv Samoprodaj a:
SVAN LEGAT
specijalist za pisarniške stroje
MARIBOR, Vetrinjska ulica 30
Telefon int. 434	1527
Pohištvo
Priporočam svojo veliko zalogo jedilnic, spalnic, otoman, divanov, madracev, klubskih garnitur, sobe za gospode od prlproste do najfinejše izdelave. — Zaročenci imajo posebne ugodnosti. 1220
Ernest Zelenka
Maribor, Ulica 10. oktobra St. S
Oglejte si naše krasne izložbe!
rao d nieu hihkii umiki
z električnim pogonom za popravila navadnih in motornih koles s posebnim oddelkom za popravila šivalnih in pisalnih strojev, otroških vozičkov, gramofonov itd. itd.
i
• v*v
ii
l
II
11288
se cenj. občinstvu najtopleje priporoča.
.J
Franjo Lah
trgovina z mamifakturmm blagom
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega iog6 manufakturnega blaga po najnižjih cenah
Maribor, na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve ul.
e ■ VIlHI 9 Danes in jutri pojedina jetrnih in krvavih klobas v staroznani gostilni Kirbiš na Aleksandrovi cesti 70.
Za žejo po klobasah je preskrbljeno z najboljšim vinč-kom. — Za obilen obisk se priporoča 1223	Ivana	Delničar,	gostilničarka.
na blagu bi se zgodila, ako bi ležalo razno manuiakturno blago, ago za plašče, obleke, perilo itd. kar ua eesti, zato dobite istega v vsaki boljši manufakturnl trgovini, a znano je, da najboljše in najcenejše bodete postreženi pa le pri tvrdki
N. FELDIN, MARIBOR
Grajski trg 1	Vetrinjska ulica
nadabe	°bčutnim porastom cen na bombažnem trgu še v
prodaja vse vrste manulaklurno blago poprejšnjih nizkih ua... C*nah' To le dokler traja stara zaloga.	I2ž4
Hitite in 1
izrabite to ugodno priliko II
•IB®®®®®®®!?
Naznanjam cenj. gostom, da sem prejel iz Dalmacije prvo pošiljatev
novega mošta.
Vsak dan morske rib«. Topla In mrzla jedila. Sprejemajo se abonenti. — Priporoča sc
Cafuta
1171	Jadranska klat
SBSHHSfeiaibJSJ
Baterije
za žepne svetiljke na de-bel° 'n drobno pri
Drago Rosina
Maribor, Vetrinjska g« »□igiDKUmnairnapa
A
MARIBOR
KOROŠKA CESTA 19
Spacijaliteta: Nepremočljivi jesenski in zimski Čevlji I
1232
R
©
Odvetnik
Ir. Karl Kieser
je oivoril svojo lastno pisarno v
Mariboru, Aleksandrova cesta 14
1. nadstropje	i°^3i
(v Schmiedererjevi hiši), — telefon štev. 242.
PRODAMO
večjo množino
kilogram Din 4*-
				
(gggj			■■	
1U
ur
Če hočete biti dobro postreženi, kupite
Krzno
plašče, jopice, lisice, najboljše krznarske izdelke pri
Leoo. Schreiner, krznar,
Graz, Luegg. (unter den Arkaden) Cene nizke. 1230 Lastna delavnica.
Cenjenemu občinštvu naznanjam, da sem prevzela s 1. oktobrom 1.1. staro znano
1210
na Tržaški cesti št. 44
Skrbela bom, kakor vedno, da bom imela pristna štajerska vina ter dobro domačo ku-hinio. — Za meščane kratek in lep popoldanski izlet! — Vsako nedeljo koncert priljubljenega tria „KUKA“.
Za obilen obisk se priporoča
Katra Steklih, roj. Zupan
V soboto, 1. oktobra
OTVORITEV
povečanih in na novo urejenih prostorov
kavarne JUDRHN"
Ene 1. in l oktobra KONCERT pridobljene sodbi.
Za mnogoštevilen obisk se pnpotvča
119f
Josip Serec
POZOR!
POZOR!
• V* v*
MIMI,
ako Vam Vaši stroji nagajajo obrtnike se na specijalno m c-hanično delavnico Justin Guštini«, Taitenbachova ulica štev. 14, ker ima ista specijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst.	937
Ovratnice, klobuke, srajce, nogavice, galanterijo in modne predmete si nabavite najbolje pri
IGO BALOH
Vetrinjska ulica 18. 865
Prazne
kupuje
Drago Rosina
Vetrinjska ulica 26
Din 199'—
čevlji s spono lakasti in , v modnih barvah pri
Anici Traun
Grajski trg 1 sto
■ ~Tiig@BB@@S@0aB®00B0
Ne|Nnsk^«M^Pri»adi|
Maribor, Pod mostom št. 11
v bližini državnega mosta, vodi sedaj
V* l >■ I.* v » .* 1.7	.*	‘V-?-	r
Daje abonentom obilen obed in večerjo za mesečnih 375 Din, to je 12-50 dnevno.
1225 Za obilen obisk se priporoča R. Smolej
riif¥i[¥]f¥i(¥ifiif¥if¥iriirinn?jrFiwfiifiif^riiriirsir!
se vse blago po zelo znižanih cenah
razprodaja
Jos. Karničnik
Slovenska ulica 10
Ne zamudite te prilike!
S trati 8.	Mariborski	VtCEFivlK	Jutra.	V	Maribor	n,	one	i-	x.	19?7.
ntnmiiniiinntiiiriiiiiniiiiiiiiiii
uinnniuinniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii
bo priredilo v nedeljo, dne 2. oktobra 1927
v verandi in salonu »Union*
I*1	•
Pomnožena godba, krasne dekoracije. Vstopnina Din 6*—
(družinske vstopnice za tri osebe samo Din 12*—), Začetek ob 15. uri. 1135 Začetek ob 15. uri
1221	s	posebnim
četverosvetilnim „ Reinartz “ - aparatom modela 1927/28
Najboljši in najenostavnejši sprejemalnik sedanjosti.
Ti nori aparat, ki ga prodajamo ob zajamčenju njegov« največje dovršenosti, je odlična posebnost na trgu Predočite si ta aparat brez vsake obveznosti
RADIO-STARKEL - MARIBOR
Trg svobode	Trg svobode
Zastopstvo ii Ptuj in okolico V. Spruschina, mehanik Ptuj.
Pletenine
kakor jopice telovniki pullowerji plašči kostmi
večerne rute otroške garniture e!c.
iz čiste volne in po nizkih cenah priporoča pletarna
M. Vezjak, Maribor
Vetrinjska ulica 17 Na drobno!	Na	debeto!
Vsa naročila, tudi s prispevanjem lastnega materijala, 1014 se izvršujejo hitro in poceni!
..PEKLENICA
črni premog kosovec 4800 kalorij, novo odprt rov v znatno zboljšani kakovosti, nobenega smradu po sobah, brez kamenja in brez žlindre, najcenejše kurivo.
Cena: Din 28’— franko Mursko-Središče \
„ 37‘— franko dom iz vagona | zalOOkg „ 42’— na drobno iz skladišča )
Glavno zastopstvo: BO Z. GUŠTIN
Pisarna Cankarjeva ul. 1 Skladišče Cankarjeva 24 Telefon št. 400	1150	Telefon št. 400
Za novih 30.000 parov čevljev
potrebujemo prostor, radi tega razprodajamo: 6.000 parov platnenih čevljev
stara cena Din 59'-, sedaj
10.000 parov platnenih čevljev
stara cena Din 89'-. sedaj
6.000 parov usnjenih luksuznih čevljev
stara cena Din 229'-* sedaj
4.000 parov luksuznih čevljev iz iaka >*	stara	cena	Din 249'-, sedaj
Dame, ne zamudite te prilike, poselite našo naibiiinio podružnico
Din 29'
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: uredstavnik izdajatelja In urednik: Fran Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko Detela v Mariborv
ter plačam najvišjo dnevno ceno.
Veletrgovina s surovinami IVAN SLUGA
Maribor, TrSalka cesta S	ms
Zimsko perilo
copate, raznovrstne Obleke itd. kupite
najboljše pri	j063
Jakob-u Lah-u
Maribor, samO Glavni trg št. 2
Pisemski papir
najmodernejše izpeliave le pri	H33
Zlata Brišnšk, Slovenska ul. 11
Polnilna peresa znamk Waterman, Montblanc, Pankala.