SLOVIM
v Mil.
Političen list za slovenski narod.
F. poŠti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta	I	naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „J£atol. Tiskarni"
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr	I	Vodnikove ulice št. 2.
T administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta	*x	Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
1 fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na loto.	f	VredniStvo je v 8emeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Posamezne številke veljajo 7 kr.	Izhaja vgak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. ISO.
V Ljubljani, v soboto 27. maja 1893.
Letnik XXI.
Permanentni odseki državnega zbora.
Z Dunaja, 26. maja.
i
I. Obrtni odsek.
Včeraj so se z delegacijami vred sošli na Dunaju trije permanentni odseki državnega zbora, namreč davkarski, kazenski in obrtni, ki bodo zborovali kakih 5 do 6 tednov, da pretresajo nekatere važneje predloge, za katere med zasedanjem državnega zbora ni zadostnega časa.
Obrtni odsek dela priprave za obrtno enketo, . ki jo hoče sklicati, da od obrtnikov samih izve, | kake skušnje imajo z novim obrtnim zakonom in v j katerem oziru je želeti premembe njegove. Ta en- | keta bo pismena in ustna. Pismeno bodo imele tr- 1 govinske obrtne zbornice in nekatera važnejša dru- j štva izrekati svoje mnenje, gled^ ustne enkete pa je obrtni odsek včeraj pretresal najprej vprašanje, ali naj se v odseku določijo le društva in zadruge, ! ki naj se povabijo, da pošljejo svojega zastopnika k enketi, ali naj se že tukaj zbero iu določijo dotični strokovnjaki sami. Sklenjeno je bilo, da naj , obrtni odsek v raznih deželah določi zadruge in društva, ki naj potem sama izbero svojega pooblaščenca, da pa sme odbor poleg tega tudi še sam poklicati kakega strokovnjaka, o katerem ima prepričanje, da utegne od njega zvedeti kaj dobrega in koristnega. Dotični strokovnjaki pa ne bodo i skupno povabljeni k enketi, ampak vrstoma eden j za drugim, ter jih bode k vsaki seji poklicanih le toliko, kolikor jih bode mogoče zaslišati.
Da se za enketo laglje pripravijo, pošljejo se izvoljencem posebna vprašanja, na katera bodo imeli v enketi odgovarjati. Za sostavo teh vprašanj izvoljen je bil včeraj poseben pododsek peterih članov, v katerega so bili izbrani: Adamek, Biirnreither, Ebenhoch, Einer in Lueger. Ta vprašanja se bodo litografirala in konečno določila v prihodnji odsekovi seji. Po končani seji izrekala se . je vsestranska želja, da naj bi se odsekove seje pričenjale že ob 9. uri dopoldne in trajale do 1. ure popoldne. Res
se je imela današnja seja pričeti že ob devetih, ali poslanci so tako počasi prihajali, da je bilo sklenjeno, prihodnjo sejo v torek due 30. t. m. pričeti ob 10. uri dopoldne.
V današnji seji bilo je najprej soglasno sklenjeno, da se trgovinske in obrtne zbornice k ustni enketi ne povabijo, pač pa se naprosijo, da svoji pismeni sodbi o stavljenih vprašanjih pridenejo tudi zapisnik dotične seje. Potem se je začelo pretresanje o društvih in zadrugah na Dunaju, ki naj svojega zastopnika pošljejo k enketi; Neuber je imenoval 22 takih društev, dr. Lueger 12, Pernerstorfer 10, vsi skupaj torej 44. Poslanci so sicer priznavali važnost dunajskih društev in zadrug, ki imajo večinoma največ udov; tudi temu so pritrjevali, da da za dunajske strokovnjake ne bode stroškov, kakor za vnanje, ker prvim ne bode treba plačevati pot-nine; ali na drugi strani se je povdarjalo, da bi enketa predolgo trajala, ako bi se hoteli ozirati na vsa društva in vse zadruge, zato je bilo konečno sklenjeno, da se z Dunaja k udeležbi povabi samo 30 do 36 društev in zadrug, katere naj določijo nižje-avstrijski poslanci sami.
Za Nižjo Avstrijo bilo je predlaganih 25 društev iu zadrug, ali tudi to število se ima skrčiti na 15, o katerih naj se zopet sami med seboj dogovore omenjeni poslanci. Ravno toliko se jih bode povabilo iz Gorenje Avstrije. Druge dežele pridejo na vrsto pozneje. Ker bodo dotična vprašanja najbrže že v torek konečno dovršena, se bode dunajskim in gorenje-avstrijskim udeležencem prej ko mogoče razdelila vprašanja in enkšta pričela, ne da bi bilo treba odseku za par tednov pretrgati zborovanja, kakor se je to piej mislilo.
-n.
II. Davčni odsek.
Isti dan se je sešel davčni odsek, ki se je posvetovat o postopauju, po katerem se ima vršiti postopanje o davčni reformi.
Da bi se delovanje, kolikor sploh mogoče, pospešilo, izvolili so se trije pododseki, in sicer prvi za splošni obrtni davek, drugi za davek, katerega
imajo plačevati delniške (akcijske) družbe, kakor vse one družbe, ki morajo po zakonu vsako leto pokladati javne račune, torej poleg akcijskih družb, hranilnice, zavarovalnice, državne železnice itd.; tretji za osebni prihodninski davek.
V	I. pododsek izbrani so poslanci: Dvorni svetnik dr. Beer, dr. Gross, Mauthner, dr. Steinwender, (nemški liberalci); potem Mladočeh dr. Kramar; Poljaka dr. Ceč, dr. Byk; konservativec baron Di-pauli, in slovenski poslanec Š u k 1 j e.
V	II. pododsek: Nemški liberalci: Dr. Plener, baron Somaruga,' Wrabetz, Steinwender; Poljaka: vitez Abrahamovič, Jendrezievič; Mladočeh: dr. Kramar; konservativec baron Morsey, Moravan dr. vitez Meznik.
V	III. pododsek: Nemški liberalci: Dvorni svetnik Beer, baron Doblhoff, dr. Sigmund ; Poljaka: vitez Abrahamovič, vitez Kozlowski; konservativec Dobl-hammer in Slovenec poslanec P o v š e.
Ker je davčni odsek zavrgel tarif, kakoršnega je vlada predlagala za obrtni davek, in je temu tudi finančni minister 6e udal, ima sedaj dotični pododsek nalog, da izdela porazumno z vlado nov predlog, ki bo po vzgledu davčnega sistema na Nemškem slonel na podlagi takozvanih davčnih zadrug, katerih bo več, in sicer za najvišje ob-dačence, oziroma velike obrtnije, velike tovarne, druga za srednje, tretja za male obrtnike. Vsaka teh zadrug bode imela zbrati ali izvoliti izmed-se svoj odbor, ki bo dotični zadrugi odmerjeni davek-kontingent imel razdeliti med dotične obrtnike.
Po vladnem predloga bi imeli vsi obrtniki, veliki in mali, skupno le jeden odbor, in to bi bilo tudi bolje za male obrtnike. Zato so liberalni levičarji, kot skrbni varuhi velikega kapitala, tudi vrgli ta tarif.
Vendar če tudi obvelja njih načrt takozvanih davčnih zadrug, mogoče bo vladi malim obrtuim stanovom pomagati, in sicer s tem, da bo odpust vsled osebnega dohodarinskega davka se razdelil le na nižje obrtnike.
LISTEK
Prah in pepel.
Spisal P. L. Coloma. Prevel Basnigoj.
(Dalje.)
n.
Kakor pozlačeni kraguljčeki na niti, tako so veselo, glasno in brezmiselno drseli Manolu dnevi. Lenoba je privedla seboj vsakovrstih pregreh; bogastvo pa jih je zavilo z zapeljivim mamilom razkošja. Njegovi stariši so mu vse dovolili, in nikdar se niso uprli njegovi volji. In divje je rasla nekro-čena narava, kakor plevel na slabi zemlji in nikdar ni izkusila, kako prepotrebno je, da človek samega sebe brzda. Ker je bil vmočen od misli, da je edin smoter njegovega življenja vživanje, mislil je tudi, da mu morajo tudi drugi služiti zato, da zadovolji svoje muhe. Manolo ni rekal samo: „Pijmo in jejmo, jutri nas morda ne bo več", marveč on je živel, kakor bi mu ne bilo treba nikdar umreti.
Manolo je imel pet sestra. Po očetovi smrti je bilo premoženje razdeljeno na šest delov. Kmalu je bilo znano, da Manolovo premoženje vender ni tako
neizrečeno veliko, kakor so mislili ljudje. Slabo gospodarstvo in dolgovi — nasledki razkošnega življenja — so uničevali premoženje. Razvajenemu mladeniču, ki je mislil, Bog ve, kako da je bogat, so določili jako zmerno svoto, katere pa ni dobil takoj. Prvič v svojem življenju je bil prisiljen, da ni mislil samo na konje, bike, salone in lahkožive ženske. Spoznal je, da se je bogastvo izvrglo v skromno imetje — in da ni daleč morda celo revščina. Toda toliko ni bil moder, da bi bil popustil potratno življenje. Mislil je marveč, kako bi se oklenil hčere kakega bogatega bankirja ali tvornika ter se oženil na tisti znani način, na kateri išče zet pri svojem tastu zlate podpore, da se mu ne podere hiša, tast pa nasprotno s svojim žvenkom in cvenkom kupi hčeri ime stare plemenite rodovine.
Toda Manolo je vedno pravil, da je zakonski križ tisto drevo, na katero se mož obesi. Ko je prišla torej ura, da bi si izbral drevo, na katero bi se bil obesil, ni mu bilo nobeno po godu. Potem je mislil zavoziti na politično polje, ali pa udati se hazardnim igram, s katerimi lahko vsak poskusi svojo srečo.
Toda za politiko je bil preneveden. Njegova nestanovitnost in grozna lenoba sta mu pa zaprli
pot, po kateri častilakomniki in drzneži dosežejo, kar se s poštenim prislužkom nikdar ne more.
Čas se je izgubljal in z njim vred Manolov denar. Za dve leti je pognal skoro do zadnjega delež očetovega premoženja. Kljub temu pa vender ni opustil potratnega življenja in vedno še sila veliko porabljal. Poboljšal se je pač toliko, da dolgov ni več plačeval. Tako se je pogrezal vedno globo-čeje. Lahkomiselnost je sledila nizkost in slednjič ga je redila sama nesramnost. Izposojal si je denar. Vsak dan se je povabil na kosilo h kakim bogatim sorodnikom. Poverjenikov, brivcev in dišavarjev se je pa skrbno vgibal.
Zastavljal je lišp, da, celo obleko, da je kupil šopek iz kamelij stavljeni operni pevki ali pa da je zadovoljil kako drugo poljubnoet, katero je imel za stanovsko dolžnost.
Toda težko je bilo vendar udušiti ono malo čuta „point d' honneur", ki je prirojen vsakemu človeku, dokler ni popolnoma izgubljen! Kako je zardel, ko ni mogel prvič plačati nekega dolga! Kako mučno mu je bilo, ko je nesel prvič nekaj zastavljat! Kako nemilo ga je dirnolo, ko je slišal, da mu pravijo celo njegovi sovrstniki, »mož pri sedmih kuharicah".

Ker pa bo ša nekaj časa trajalo, da se dotičui uovi načrt izdeif iq pfisB|(u prediofcj, ^ prlifil fpdtj takoj na vrsto v ratpr»vo odd#|ek o pihnem do|to-
darinskem davku.
Na stotine in stotine prošenj, p^ifoma peticjj, došlo je državnemu iboru, ozirpma danemu odseku, katere pač jaspo kažejo, kako sf zauim^jo razni delujoči stanovi z» novo d»včnq ^osnovo. Iz zapisnikov jfl mogoča natančno presoditi obseg teb peticij, ki prihajajo največ iz premožnejših slojev; ubogi trpin, mali obrtnik in poljedelee pa molčita in čakata, kaj bo.
Upajmo, da se bo po novi davčni preosnovi obistinilo načelo in smoter, katerega je želel doseči predlagatelj te davčne reforme, finančni minister dr. Steinbach, namreč razbremeniti nižje delujoče stanove, zato pa pritegniti bogate stanove, osobito velike tovarnarje iu kapitaliste, k večjemu davčnemu plačevanju.
Za silno važno stvar se gre, zato se mi dozdeva umestno, da se naše ljudstvo pouči o tej davčni preosnovi, ter bom skušal poljudno poročati o posvetovanjih, ki se bodo vršila v davčnem odseku, in sploh kolikor mogoče v kratkih potezah vse bistveno te preosnove razložiti.	—e.
Za svobodo cerkve.
Z Goriškega, 20. maja.
Vam je moška beseda", vzkliknil sem, či-tajoč Vaš cenjeni „§lovenec" št. 109 z vvodnim člankom „Svobodna cerkev".
Da Vam prav brez ovinkov povem, takih člankov smo v prejšnjih letih pogrešali. Zdi se, da katoliški shcd je.tudi na to stran zganil merodajne kroge.
Da je „Slovenec" dvignil zastavo svobodne cerkve, to je zelo potrebno in hvale - vredno. Vže v št. 44. brali smo: „Na£e geslo je: Naprej za svobodo cerkve, za pravice naroda slovenskega v mogočni, dragi nam Avstriji". . .
Svobodna cerkev, to Vam je program I
Prav je, da smo se enkrat katoličani vzdramili ter začeli misliti, kako bi se dala osvoboditi katoliško cerkev ter jej pripomoči do njenih pravic. Prav to se je do zadnjih časov veliko premalo poudarjalo v naši »katoliški" (!) Avstriji, najmanj na Slovenskem. In vendar je svobodna cerkev conditio sine qua non, da se nje doseza prvotni in glavni smoter. Ne moremo si misliti prave discipline, odločnega duha brez svobodne cerkve. Le v svobodni cerkvi vlada pravo razmerje med posameznimi členi, ljubezen in edinost med duhovniki in škofi, med ljudstvom in duhovniki. Katoliški listi v Avstriji zopet in zopet poudarjajo edinost med katoličani. Toda zastonj I Pri takih okoliščinah in sedaj obstoječih razmerah med državo in cerkvijo — ne bodemo doživeli prave edinosti ne med samimi duhovniki, ne med duhovniki, škofi — ia ljudstvom. To je dejstvo, s kojim nam je katoličanom v Avstriji računiti. Povestnica državnih cerkva nam to resnico jasno dokazuje.
Cerkev, ki je obkoljena s krutimi paragrafi, cerkev, katero smatrajo le še kot nekak „Hofinsti-tut" — ali pa Verschonerungs-Verein — ne more se razvijati ne na zunaj, ne na znotraj; naravno je,
Že ni bila več srajca, ki jo je imel na sebi, Manolova lastnina. Toda še ni mogel živeti brez voz, konj, opere in še mnogo drugih stvarij, katerih je bil vajen od mladih nog.
Nekega dne se pelje zopet na svojem „tilbu-riju", kar plane raztrgan, in razdivjan mož s palico v roki h konjem, prime jih za brzdo in ustavi. Manolo nameri besneč z bičem, da bi kaznoval pre-držueža.
Zakaj ni poznal nesrečnega tesarja, ki je delal za borilni klub in kateremu je dolgoval Manolo za stole, banderišča in druge naprave 3000 (realov) kovanega denarja. Kakor divja zver skoči mož na voz, zgrabi Manola za vrat in kriči: „Moji otroci umirajo gladu, ti se pa voziš sprehajat! Plačaj, sicer te zadavim I" In zavihtel je delavec gorjačo, kakor da bi hotel pretipati z njo Manolov hrbet.
Preplašen skoči Manolo na drugi strani iz kočije. Bil je bolj prestrašen in jezen, kakor iznena-den in osramočen. Zginil je med množico radovednežev, ki se je zbrala krog voza. Tesar je pa upil:
„Capin! Goljuf! Skrij se, kamor hočeš, denar moram dobiti!"	(Dalj* iledi.)
da vsled tega trpi v prvi vrsti — cerkvena disciplina, otrpni »irk^o tivljenji fgorftj jp »dolaj, por»ja se URfllipljjvost nižjih do višjih, gjpeva spoSfovanje ppdloinih do predstojnikov — spjpb na straq| Uže pe propadanj®,
Zato pa tndi liberalci glavo pa |feppi nosijo, videč katoličane razdvojene, zato im| ljber||izem taka moč | 4-vstrij'i ker med nam' n' BFftVB sloge ip edinost). NatyggtQ d| hi skupno udarili na sovražnike liberaloe, se med seboj grizemo in ujedamo. Liberalci združeni z Židi — se pa nam v pest smejejo. Dokaz temu je žalostna prikazen na Nemškem. Glej Corr.-Blatt t. 1. št. 9 str. 309 — spodaj opazka, in Linzer- Quartalschrift t 1. s(r. 472. Duhoviti socijo-log v Avstriji — je odstranjen od lista, pri katerem je sodeloval blizu 25 let. Evo — nasledke državne cerkve I
Da ima liberalizem prav v državni cerkvi ugodna tla za razvijanje, to vsakde vidi, ki je prečital le nekoliko strani poveslsice. Katoliška načela pa, ki bi morala prešinjati ne le privatno življenje, nego tudi javno, potisnena so povsod v zadnje kotiče, o njih se še govoriti ne sme v javnem življenju. Ako kdo poudarja, da se mora javno življenje ravnati po j katoliških načelih, smejejo se mu. Cerkev se povsod { smatra za najzadnjo ustanovo, nje naredbe so le za nevedne kmete. Vsakemu nškricu" je dovoljeno se rogati cerkvi iu njenim ukrepom, malovrednež — je večkrat bolj čislan, nego li duhovnik.
K vsemu temu pripomore tudi to, ker nimamo svobodne cerkve.
Svetnim oblastnikom je cerkev — dekla, ta mora | jim služiti v strankarske in politične namene. In kako se spodtikajo nad tem dobromisleČi katoličani, j ako se sv. cerkev res zlorabi. Zato pa ste imeli prav, j g. vrednik, da ste zapisali v št. 15 t. 1. velepomenljive besede: „Katoliška vera ne sme biti nikdar orožje ! za slabe namene, tedaj se tudi ne sme zlorabljati, : da bi se kedaj narodom kratile njihove naravne pra- ! vice, katere uprav tista cerkev po svojem poklicu najbolj čuva in brani. Zato pa bodi cerkev svobodna, ! neodvisna v vsem svojem delovanju!"
Ravno v tem zmislu zapel jo je katoliški nemški ' pesnik Weber. v Dreizehn Linden: „ Der faltenreiche Kirchenmantel diene n muss zu hnndert Zweeken Habsucht, Khrauchst, Maehtsucht und Rache muss er decken." j
Pesnik je cikal na Karola Velikega.
Nič bolj ne razdraži liberalcev, kakor to, ako ! vidijo, kako nekateri — s porabo sv. cerkve hočejo zakrivati na sebi maroge — in sploh slabe namene.
Človek ne bi mislil, kako državna cerkev vpliva tudi v najnižje slojeve ljudstva.
Tudi tukaj smo že imeli priliko slišali, da je kak oblasten župan poudarjal: Cerkev je „komunskau, farovž, zvonovi, cerkveni stoli, organist, cerkovnik i. t. d. vse je nkomunsko".
Da ne bodo čitatelji mislili, da grabim po zraku, sledi naj resničen slučaj. Duhovnik dobil je od občinskega obhodnika sledeči dopis:
Castitema gospodu N. N.
v	N.
V seji dne ... je starešinstvo sklenilo ter se Vam nalaga sledeče:
1.	Ob nedeljah in praznikih morate imeti pridigo in popoldne krščanski nauk.
2.	Oznaniti morate ob kateri uri boste imeli vsak dan mašo, da se, ako se komu zljubi, lahko vdeleži te sv. maše.
3.	V šol j, morate učiti krščanski nauk posebno v postu in adventu.
4.	Oznaniti morate tudi spoved, ob kateri boste spovedovali.
Županstvo v...........
dne.....
Vročeno . . .	Župan.
Drugi slučaj:
V vikarijatu G. je na dan sv. Ane slovesna služba božja. Ker spada ta vikarijat pod župnijo P. — pride ta dan župnik. Navadno se je pa ta dan vsako leto na dveh ali treh krajih plesalo. Pred leti je pa visokočastiti ordinarijat izdal okrožnico, da, ako se ob takih dnevih osnuje ples, mora izostati slovesna služba božja. Sklicevaje se na to okrožnico, je župnik iz P. že tri nedelje poprej v svoji farni eerkvi opozoril ljudstvo, rekoč: „Ako boste ples napravili, bo tiha sv. maša ob 6. uri."
Na dan sv. Ane pošlje župnik svojega kapelana na G., da bi opravil tiho sv. mašo ob 6. ari.
Prišedši na G. najde cerkvena vrata zaprta. Pri vratih stojita dva občinska zastopnika in ustavita kapelana z besedami: „Vsako leto je bila navada,
da js bila služba bo^jp, ob 10. uri, tudi letos mora biti teko." — Gospod k»psi8II lirrtfti besede: Vaju jest ne ppznam", gre k cerkovniku po cerjcfpni ključ. Toda ni hotel izročaj ključa. 8eved§ g. Jcapelan se n^ to poda domov. Q. župnik ijrOlMI je eelo zadevo pristojnim oblastqij«m. Kongčni iaid je bil ta, da oibče ni bil kaznovan.
Naj bi & to godilo pri judih ali protestantih, kftllften vik ip krik bi zagnali vsi judovski listi, vso evropsko diplomacijo bi klicali na pomoč. Sv. katoliška cerkev — sama, je „vogelfrei".
Tako se godi in godilo se bode, dokler bodemo katoličani križem roke držali.
Protestanti in judje upravljajo svoje notranje zadeve, bodisi premoženje ali pa službo božjo — brez države; ne minister, ne namestnik nima pri imenovanju rabincev in pastorjev nobenega vpliva, — pri nas je drugače! Quousque tandem! — Za svobodo cerkve, to naj je torej geslo zavednih katoličanov povsod tudi na Slovenskem!
_Liga + 77.
Po deželnih zborih.
IV.
Češki zbor.
Velik del avstrijske notranje politike se sedaj suče okrog češkega vprašanja, zato pa je tudi največja pozornost obračala se češkemu deželnemu zboru. Liberalni Nemci radi prezirajo deželne zbore, posebno pa še češkega, in tudi ne marajo slišati, da je češka kraljevina, ali sedaj pa vendar vso svojo pozornost obračajo na češki deželni zbor, rekli bi, da je mnogo večja, nego pa celo na dunajski državni zbor. Glavno politično torišče se je premestilo z Dunaja v Prago. Praški deželni zbor ima veliko besedo glede izvedenja dunajskih punk-tacij, v katere liberalni Nemci stavijo vse svoje nade.
Ko je na Dunaju bila vlada sestavila program za bodočo državnozborsko večino, so se levičarji iz-podtikali nad tem, da se v ta program ni vsprejela tudi izvršitev dunajskih panktacij in s tem dali razumeti, v katerem tiru se bode sukalo njih politično delovanje v bližnji bodočnosti. Vlada gotovo ni bila le slučajno prezrla češko-nemške sprave, temveč je to storila vsled tega, ker v resniei želi, da bi že zaspala stvar, katera je že provzročila toliko vznemirjenja.
Levičarji pa niso bili voljni vse stvari kar na miru pustiti in zato imajo Bvoje posebne povode. Nemški zjedinjeni levici pretč na Češkem razne nevarnosti. Po vsej severni Češki se je začelo močno gibanje proti židovskim liberalcem. Nemško prebivalstvo češko ni več zadovoljno s Plenerjevim vodstvom. Posebno odkar so se liberalci približali vladi, zgubili so mnogo zaupanja pri nemškem prebivalstvu. To je tudi čisto naravno. Leto na leto so liberalni listi slikali Taaffejevo vlado kot najslabšo na svetu. Liberalni poslanci slikali so grofa Taaffeja tako, kakor bi Nemce kar žrl. In to nemško vlado pa začno nakrat liberalci podpirati in proslavljati. To je bilo vendar preveč za možgane priprostih nemških volilcev. "Da bi bil grof Taaffe kar čez noč se tako premenil, niso mogli verjeti, misliti so si morali, ali so jih liberalni poslanci poprej slepili, ali pa jih slepe sedaj.
Naravna posledica je, da si nemški nacijonalci pridobivajo vedno večji vpltf in Plener in tovariši le predobro čutijo, da so njih postojanke pri prihodnjih volitvah izgubljene, ko ne pribore si kacega vspeha ali si vsaj v kaki stvari odločno ne postavijo na noge.
V državnem zboru ima zjedinjena levica sedaj zares kaj ugoden položaj. Toda ta položaj je pa popolnoma odvisen le od postopanja Mladočehov. Ako bi Mladočehi popustili svojo dosedanjo politiko in bi se približali vladi ter združili t drugimi desničarji, pa bi bil levičarske slave konec. Tako hitro se tega ni bati. V višjih krogih imajo še velike pomisleke proti Mladočehom, in poslednji tudi ne morejo na mah premeniti svoje politike. S časom ae pa utegnejo razmere premeniti. Kaka sodba je vladala v višjih krogih proti levičarjem in vendar so danes zopet v milosti. Grof Taaffe pa tudi ni mož, da bi se držal kake stranke in bil posebno izbirčen v svojih zaveznikih, poleg tega so pa še v mladočeškem klubu že večkrat zmerneiši in previdnejši življi dobili večino. Levičarji torej niso več mogli prezirati nevarnosti, ki jim preti od te ekrani.
(Dalje v prilogi.)
Priloga 120. štev. „Slovenca" dn6 27. maja 1893.
Mladočehi bi pa morda tem rajši se že izkopali iz sedanjega neugodnega položaja, ker so se prepričali, da levičarji nečejo nobene zveze ž njimi, dokler popolnoma ne zataje vsega svojega programa. Desnica takih žrtev od njih vendar ne zahteva.
Da pa vse te nevarnosti prepreči, je levica sklenila spraviti nadaljevauje sprave na dnevni red. Mislila si je, če doseže kaj v tem oziru, si močno utrdi stališče, če pa tudi ničesa ne doseže, si vendar nekaj simpatij le pridobi, ker bodo volilci videli njeno odločnost. Zaradi tega so pa drezali in priganjali, da vlada izdela dotične predloge in jih izroči deželnemu zboru. Vlada je jim ustregla. Naročila je komisiji pri nadsodišču, da pospeši svoje delo. In res hitro so se vse poizvedbe končale in predloga se je izročila deželnemu zboru.
Njena osoda je znana. V odseku se je odklonila, v zbornici se pa še razpravljalo ni o njej, ker so Mladočehi preprečili razpravo. Na videz je bil konec velik poraz za levico. V resnici pa vendar levičarji s takim izidom nikakor niso tako nezadovoljni, kakor bi kdo sodil.
Nemški liberalci bodo sedaj pri teniškem narodu vsekako imeli nekoliko več zaupanja. Poleg tega so pa razširili razkol mej Mladočehi in vlado. Po teh dogodkih se Mladočehi ne morejo več približati vladi. Poleg tega se je pa še zasejalo veliko nasprotje mej Mladočehe in veleposestnike. Vsled agitacij je že semtertja narod začel na kaj nedostojen način demonstrovati proti zgodovinskemu plemstvu. To plemstvo je bilo večkrat dobra podpora češkemu narodu v političnih borbah Le Nemci bodo imeli korist, če se to plemstvo od naroda oddalji. Vidno je torej, da so jedino nemški liberalci, ki imaje pokazati kak vspeh od poslednjega zasedanja češkega deželnega zbora, če tudi je za sedaj le moraličen. ali slediti mu utegnejo faktični vspeh:.
Politični pregled.
V L j u b I j a n i, 27. maja.
Vrejanje valute. Ogerski fiuančni minister, ki je zaradi delegacijskega zborovanja na Dunaju, se z avstrijskim finančnim min.strom posvetuje o izpeljavi vrednostne reforme. Pred vsem se dogovorita o tem, kdaj se začne začunati po kronini veljavi. Ogri so za to, da se začneš l.duem julija meseca. Avstrijski finančni minister pa želi iz budgetnih ozirov, da se obligatno po kronah začne računati še le dne 1. januvarija 1895. leta. Poleg tega se mislita ministra dogovoriti, da se kolikor je hitro mogoče vzamejo sedanji goldinarski bankovci iz prometa. Dotična načrta zakonov se baje že jeseni predložita državnima zboroma. Ker se pa zamenjavanje bankovcev tiče tudi avBtroogrske banke, začno se v kratkem tudi ž njenimi zastopniki pogajanja. Banka namerava izdati bankovce po 50, 100. 500 in 1000 kron. Poprej pa mora še nekoliko premeniti svoja pravila.
Delegacije. Ogerska delegacija je v prvi seji izvolila grofa Aladara Andrassyia predsednikom in Szella podpredsednikom. Predsednik je v svojem nagovoru omenial, da sicer vse kaže, da si mir obrauimo, ali vendar je tudi treba gledati na brambeno moč države, posebno sedaj, ko se tudi v sosedni Nemčiji pripravljajo, da povekšajo brambeno silo države. Pri tem je pa treba gledati, da se davkoplačevalcem ne nalože prevelika bremena. Potem $o se izvolili gospodarski, dijariski, fiuančni, vojni, mornar čni in odsek ta vnanje stvari in pa komisija za sklepni račun. Finančni odsek ogerske delegacije začel je že danes svoje delo. Drugi odseki pa začno svoja posvetovanja še ie koncem druzega tedna, ker ima ogerska gospodska zbornica v začetuu tedna še važne seje. Posebno bode letos veliko dela imel vojni odsek in b de zaradi tega imel tudi ob nedeljah seje.
Občna volilna pravica. Na Dunaju je bil te dni shod socijalno-političnega društva, na katerem se je razgovarialo o občni volilni pravici. Prišli so sastopniki več nemških strank. Vsi so pritnavali, da bi občna volilna pravica naš parlamentarizem oživela, ali dva liberalca sta vilic temu ugovarjala občni vo iilni pravici. Exner|u se zdi, da bi potem prišli Nemci v veliko nevarnost. Zgubili bi mnogo na svoji posesti. Marsikaka nemška šola bi se potem odpravila. Videlo se je gospodu, da se bo|i za nemško gospodstvo v Avstriji. On je torej liberalen le tedaj, kadar je liberalizem niegovi stranki v korist. Drugemu liberalcu se pa zdi, da v Galiciji in Bukovini
še dosti ljudij ne zna brat' in pisati, da bi se jim mogla dati občna volilna pravica. Iz vsega posvetovanja se je pa videlo, da se bode nemško liberalna stranka najhuje upirala občni Volilni pravici.
Liberški mestni zastop proti nemškemu „Schulrereinu". V nemškoliberalnih krogih je jako velika nevolja za novi liberški mestni zastop, ki ie pomanjšal letno podporo za nemški | „Schulverein" z 200 na 100 gld. Poročevalec je ! utemeljeval ponižanje s tem, da je BSchulverein" ži-i dovsko društvo, ki nemštvu več škoduje, nego koristi. „Schulvereinu je pa zagovarjal vladni svetnik Richter. Vse njegovo dokazovanje ni nič pomagalo. Večine ni mogel prepr.čati o koristi tega nemškega društva.
Mladoieške agitacije. Dogodki v deželnem zboru so sedaj Mladočehom dobro agitaeijsko { sredstvo. Po občinskih zastopih njih privrženci si- j li jo, da se varuhom jedinosti češke kraljevine izre- j kajo taupnice za njih junaško postopanje. V neka- ! j terih manjših občinah so se že sklenile take zaupnice.
V prašnem mestnem zastopu je pa dr. Crnohorsky ! predlagal, da se mladočeškim zastopnikom izreče zaupnica zaradi njih postopanja v deželnem zboru. To je po njegovem mneniu potrebno že zaradi tega, , ; ker se govori, "da jih bodo tožili zaradi izgredov v j deželni dvorani, kjer so le branili pravice naroda j češkega. Predlagatelj je župana prijemal, ker je bil n8 neki soareji pri namestniku, hvalil |ga je pa, da i ga ni bilo v poslednji seji deželnega zbora in je tako s svojo odsotnostjo pokazal, da se ne vjt-ma z iz- , vrševanjem dunajskih punktacij. Predlog se je iz- ! ročil mestnemu svetu v pretres.
Italijanska ministerska kriza je poravnana. Pravosodni minister Bonacci je odstopil in na njegovo mesto je prišel senator Eula. Senator Galiardo je pa postal finančni minister. Dosedaj je finančno ministerstvo vodil začasno ministor državnega zaklada Grimaldi. Dva senatorja sta se v mi-< nisterstvo poklicala zaradi tega, da bi senat popustil j svoje nasprotovanje pokojninskemu zakonu. Mini-J sterski predsednik je zahteval od zbornice, da dovoli hitro ves budget in jasno izreče, da vladi zaupa. Splošuo je mnenje, da se vlada dolgo ne bode obdržala, zadela bode na težave v zbornici ali pa v senatu, to tem prej, ker se že nekaj časa opaža neko nasprotje mej zbornico in senatom in zlasti poslednii vedno odločneji postaja.
Socijalne stvari.
Drobiž.
Belgijski kralj dobil je nedavno poročilo viso-! kega častnika, da se v a r m a d i vedno bolj razširja socijalističuo mišljenje. — Du6 19. aprila izginila je iznad vojašnice v Amsterdamu po noči kraljeva zastava. Namesto n|e so razobesili rudečo | (socialistično) zastavo. Štiri straže ob vhodih v vojašnici o vsem tem ničesar niso zapazile.
. Na Dunaju vzelo si je leta 1892 8 10 ljudij življenje po samomoru. Samomor je poskusilo 307 oseb. V 175 slučajih je uzrok samomorov neznan, v 119 slučajih — velika bčda samomorilcev.
Nekje je nedavno bila razpisana služba rablja. Oglasilo se je 2 6 8 p r o s i 1 c e v. Za službo tre-i bilcev jarkov 750 prosilcev; za razpisano službo j ! hišnega sluge nad 900 prosilcev, ki so se med se- ! boj raztepli, da jih je morala miriti — policija.
Na severnem Češkem služijo si tkalci, ki i delajo za velike tovarnarje, z družino vred s težkim ! delom od ranega jutra do polnega večera na dan i 30, 40, k večjemu 50—60 kr., da pride na osebo j 15, 2 0, k večjemu 25 — 30 kr., po trdem 12—15urnem delu 11 V Svitavi si zasluži delavec v 14 dndh 5 gld., to je, 37 7 kr. na dan, v liberški okolici večina delavcev 5—6 gld. v 14 dndh 1
V Avstriji izhaja 62socijalno-demo-kratičnih časnikov v raznih jezikih z nad pol milijona naročniki 1 Tem nasproti zagovarjata pravice delavcev ter branita katoliško stališče samo dva časnika, namreč češke „Delnicke Noviny" v Pragi in nemška „Gerechtigkeit" na Dunaja. ' (.	Liga + 4.
Mednarodni sestanek liberalnih demokratov
vršil se bode letos od 3.-6. avgusta v S v i c i. V ta namen bil je pred kratkim v Bruseljn shod voditeljev socijalno • demokratičnih strank Holandije, Belgije, Nemčije, Francije, Švice, Avstrije in
Anglije. Vsi predlogi, poročila in govori tega mednarodnega shoda se bodo objavili v francoskem, angleškem in uemškem jeziku. Glasovalo se bode navadno po številu navzočih, v važnih vprašanjih pa po narodnostih, ako bode kaka uarodnost tako zahtevala! Shod bode javen. Razpravljalo se bode med drugim o stališču stranke nasproti vojski, o tesnem mednarodnem združenju socijalno-demokra-tičnih strank raznih dežel itd. Predlagalo se bode, naj bodi delavski praznik 1. maja ne le demonstracija za osemurno delo, marveč tudi za mednarodni mir, naj se privrženci stranke odrekujejo vojaški službi, naj se združijo revolucijonarni socijalisti s komunističnimi anarhisti, naj bodo volitve samo agitaeijsko sredstvo, a naj se stranka ne udeležuje postavodajalnega, političnega delovanja, naj se vera proglasi za povsem zasebno stvar itd.
Liga + 4.
Cerkveni letopis.
Stara gotska cerkev na Krtini — vsa prenovljena.
Znamenita gotska cerkev je na Krtini, župniji dobski. Zidana je bila v začetku 16. stoletja. Kakor pri mnogih drugih cerkvah, tako se je tudi pri tej zelo pokvaril prvotni gotski slog. Zazidali so šilasta okna ter nadomestili jih s štirivoglatimi. Da so gotsko cerkev kvarili tu4i renesančni altarji, je že samo ob sebi umevno. Leta 1887 se je začela po prizadevanju cerkvenega ključarja znanega veleposestnika in vinotržca g. Antona Zamika cerkev popravljati. Cerkev dobila je zopet stara gotska okna z barvanim steklom. Odstranila sta se veliki in eden stranskih altarjev in nadomestila z novimi gotskimi. Eden stranskih altarjev ostal je še stari. Takrat bila je cerkev znotraj in zunaj popolnoma prenovljena in prav okusno pobarvana. Letos napravilo se je še, kar je manjkalo. Gosp. Vurnik naredil nam je še tretji altar prav v slogo poprejšnjih dveh, katere je izvršil leta 1887. G. Vurnika sleherni pozna kot izvrstnega moistra, tudi to delo ga hvali. Povdarjati moramo, da so tudi podobe svetnikov prav dobro izdelane, kar se ne more vedno trditi pri naših altarjih. Prižnico naredil je g. Rovšek, podobar iz Moravč. Tudi to delo je hvale vredno. Tehnika je dobra, delo lično in solidno ; edino kar bi morali svetovati mlademu umetniku je to, da bi se bil pri tem delu malo bolj oziral na praktično stran. Oko ni žaljeno, pogreša se pa zložnost. Altar nam je blagoslovil vis. čast. g. dekan in kanonik Flia, tukajšnji rojak, 3. pov. nedeljo. Altar in prižnica staneta do 700 gld. Plačano je vse s prostovoljnimi darovi. Ako povem, da so se pred malo leti napravili novi zvonovi, ki stanejo 4000 gld. in cerkev tako lepo prenovila, kar je mnogo stalo, mora se res pohvaliti gorečnost in darežljivost krtinskih soseščanov. Cerkev je pa tudi res krasna, gotovo ena najlepših podružnic na Kranjskem.
Procesija na sv. Goro.
Močna suša vlada na Goriškem. Vže par mesecev nismo vdobili dobrega dežja, le tu pa tam padla je kaka rosica. V goriški okolici so nekateri kraji prav močno trpeli in bati se je bilo, da bode suša končala vse pridelke. V Solkanu smo imeli vže poprej nekaj dežja, toraj ni bilo pri nas še tako hudo kakor drugod. Ali potreba je vendar bila velika. Večkrat smo imeli nebo zagrnjeno z oblaki ali razpršili so ee ne da bi bila padla mala rosica. Da bi toraj izprosili toliko zaželenega dežja napravila je solkanska fara v torek 23. t. m. procesijo na sv. Goro. Čeravno se je naznanila procesija še le v ponedel|bk popoldne, zbralo se je vendar preteč, torek zjutraj okolu 3000 vernih iz vseh sosednih vikarijatov, kateri so se pridružili med potjo solkanski procesili. In ta velina množica pomikala se je moleč, proseč in prepevajoč tje proti sv. Gori s trdnim prepričanjem, da jo Mariia svetogorska vsliši in izprosi potrebnega dežja. Po blagoslovu ob 10'/» uri vrnili smo se vsi skupno v procesili vsak proti svojemu domu. Marija pa nas je res uslišala. Nismo še prišli iz solkanske cerkve, ko ie začelo deževati.
Volitev v zdravniško zbornico.
Lansko leto sprejel se je zakon o zdravniških zbornicah, in letos 15. maja vršile so se volitve v ta zastop na Kranjskem.
§. 2. določuje, da je vsak za prakso upravičeni zdravnik, izvzemši aktivne c. kr. vojaške in pri politični upravi nastavljene zdravuike, podvržen določilom zakona; le tisti ne, ki se izreeno odpove izvrševanju prakse.
Na dalje določuje § 4. zakona, da sme voliti in voljen biti vsak v § 2. določeni zdravnik.
Zdravniška zbornica je javni zastop, kakor notarska ali odvetniška. Umevno je, da se mora zapisnik upravičenih volilcev pred volitvijo sestaviti in določiti obrok za kake eventualne reklamacije, kajti zdrava pamet veleva, da se ne sme zasebnemu mnenju prepuščati interpretacija „volilne pravice", nego, da je to dolžuost c. kr. vlade oziroma za to postavljenega zdravstvenega referenta, ki pa v tem slučaju ni bil kos svoji nalogi, ne vemo iz katerega vzroka, ker drugače bi se pri volitvi v Ljubljani ne godile take zmešnjave in smešnosti.
Povsod v Avstriji kakor na pr. v Gradcu, na Dunaju i. t. d. ki imajo ista postavna določila ko Ljubljana, saj živimo vendar vsi v jednem cesarstvu, se smatra za prakso upravičeni le tisti zdravnik, ki se javi dotični politični oblasti, pri nas pri mestnem fizikatu, ker le gosposka ima določevati, je li diploma, na katere podlagi zdravnik hoče izvrševati svojo prakso, veljavna ali ne, ali je dotični tudi v resnici diplome lastnik in moralično neomadeževana oseba. Da je fizična sposobnost za upravičenost prakse tudi merodajna, je samo ob sebi umevno, ker slepi in umobolni zdravnik gotovo ni nikakor sposoben za prakso, še manj pa upravičen.
In na dalje, ako bi tega zglašenja ne bilo treba, zakaj zahteva vlada od mestnega fizikata vsako leto seznamek za prakso upravičenih zdravnikov.
Dolžnost mestnega magistrata vendar ni po celem mestu iskati zdravnikov, ti se monjo sami javiti. — Tako je izšel zadnji čas na vse politične oblasti I. instance strogi ukaz c. kr. deželne vlade v Ljubljani, da morajo izročiti vsem lekarnarjem imenik za prakso upravičenih zdravnikov.
V Gradcu se je zgodilo, da je vrnil lekarnar reeept podpisan od azistenta klinike, in celo privatnega docenta vseučilišča, da ne pozna nobenega zdravnika s tem imenom, ker ne stoji v imeniku za prakso upravičenih zdravnikov.
Zakon pravi, da je od volilne pravice in dolž-nostij zbornice izvzet tisti zdravnik, ki se izrecno odpove praksi. To velja brez dvombe za tiste, ki so se že javili, in nočejo več izvrševati svoje prakse. Ako se pa kedo še nikdar javil ni za izvrševanje prakse, temu ni treba se izrecno odpovedati, kajti s tem je on že resigniral na prakso, in živi tako, ko vsaki drug državljan v dotičnem kraju, ne uživa pa nikakoršnih pravic zdravnika, kakor nima nobenih zdravniških dolžnostij.
Da je javljenje za upravičeno izvrševanje prakse neobhodno potrebno, dokaz temu je zakon sam, ki določuje, da se mora vsak za prakso upravičeni zdravnik zglasiti pri zdravniškj zbornici svojega okraja, in vsako spremembo bivališča v teku 14 dnij isto tam naznaniti.
Logično sledi iz tega, da je le tisti upravičeni volilec, ki upravičeno izvršuje zdravniško prakso, to je, ki je pri političnem uradu (fizikatu) javljen kot praktičen zdravnik.
Tega mnenja je bila gotovo tudi visoka e. kr. vlada. Po ukazu visocega ministerstva se mora vsak volilec intimirati, da se bo dnd 15. maja vršila volitev. Mestni magistrat dobil je imenik volilcev od visoke vlade, da jih intimira, z dostavkom, dopolniti in rektificirati v smislu predpisanih postavnih določil ta imenik. Proti poslanemu imeniku ni bilo nobenega ugovora od strani vlade.
. Ker pa niti v imeniku vlade, niti v rektifici-ranem imeniku mestnega magistrata ni bilo zaznamovanih petero zdravnikov, ki doslej v Ljubljani še nikdar prakse izvrševali niso, sledi iz tega, da to niso upravičeni volilci niti po mnenju deželne vlade, niti po mneniu mestnega magistrata. Volili so pa izmed navedenih petih zdravnikov trije, in radovedni smo, kako so se ti trije glasovi legitimirali.
Zoauo je, da si stojite nasproti dve stranki,, narodna slovenska, in nemška. Prva šteje v Ljubljani 12 volilcev, ki so vsi v imeniku kot upravičeni praktični zdravniki. Nemških volilcev upravičenih je 9. Da dob« enako število, oziroma več volilcev, nagovorili so omenjene tri zdravnike, ki niso nikdar, od kar bivajo v Ljubljani, izvrševali prakse in ki niso ta čas tudi nikdar spolnovali dolžnostij težavnega
zdravniškega poklica. Dva c. kr. umirovljena vojaška zdravnika, oba telesno za prakso nikakor sposobna, jeden je slep, drugi leži več let mrtvouden v postelji, iu je poleg tega še slaboumen, tretji se za nobeno prakso ne briga. Slovenski zdravniki so dobro znali, da biva v Ljubljani vseh skupaj 5 zdravnikov, nemški poznali so samo 3, drugače bi prosjačili tudi ostala 2, ki se ne bavijo z nobeno prakso, in katere mestni fhikat, kakor c. kr. davkarija kot praktične zdravnike ne pozna; oni bivajo mirno v Ljubljani ne meneč se za zdravniška vprašanja. A oni so smatrali, da ni v intenciji zakona, da bi slepi ali umobolni, ali kedo drugi, ki dosedaj ni nosil nikakoršnih bremen zdravniške dolžnosti, kai čez noč, ker ima neka stranka manjšino, imel aktivno in pasivno volilno pravico, in eventuelno odločeval kot član zdravniške zbornice o važnih zdravniških vprašanjih.
Ker je narodnim zdravnikom za stvar, da jo zastopajo res praktični zdravniki, in jih ne vodi pri njih postopanju šovinizem, kakor nemške kolege, nagovorili niso nobenega teh 5 gospodov, da naj voli njih kandidate.
Tako postopanje je možato in pošteno. Slovenski zdravniki imajo naravno večino zgolj praktičnih zdravnikov, in ker nemški te nimajo, poslužujejo se tacih res pomilovanja vrednih sredstev.
Ko se je dne 19. t. m. pri c. kr. deželni vladi veršil skrutinij oddanih glasov, zahteval je pri komisiji navzoči dr. Si a j mer, še preden so se zavitki odprli, naj se sprejme v zapisnik, kedo da je upravičeni volilec. Op je zastopal mnenje, katero smo kot edino opravičeno navedli, da ima le tisti pravico voliti, ki se je javil kot praktični zdravnik, in je kot tak tudi v imeniku. Ko so prišle glasovnice onih 3 zdravnikov na vrsto, predlagal je, da se te kot neveljavne zavržejo. Vsled ukaza vodje deželne vlade ustavila se je volitev, dokler se magistrat ne vpraša. Ali kaj se zgodi! Ne da bi se magistrat vprašal, končala se je dne 24. t. m. vo-J litev, in ker dr. Šlajmer ni hotel sodelovati, ker po i njegovemu mnenju je tako postopanje protizakonito, i pozval je načelnik komisije dr. Keesbacher vladnega ! svetnika markiza Gozzanija, da vstopi na dr. Slaj-j merjevo mesto. Daljšega komentara nam ni treba J podajati.
Obžalovati le moramo, da je drugi zdravnik, ki je bil član komisije dr. pl. Valenta mirno obsedel, in ga ni bilo groza, ko je dobil na tako čuden način glasove. A ker so bili glasovi za nemške kandidate, mej katerimi je tudi on, se ni ganil. Krčevito se poprijemlje nemška gospoda slamnate bilke, in merodajni faktorji jih podpirajo, da se reši vsaj za kratko dobo nemčurska Častihlepnost in gospoda-željnost. Toda vsaka sila do vremena. Oni so izgubili pravico pritoževati se, ako se nasprotje še bolj poojstri, in ako bodo kmalu čutili nasledke svojega šovinističnega postopanja.
Ce je kedo premagan v pravičnem boju, to ni sramotno; ako se pa nasprotnik poslužuje tacih pomilovanja vrednih sredstev v dosego svojega namena, to označuje v polnej meri može, ki sodelujejo pri taki stranki.
Toliko lahko že danes zagotovimo, da slovenski zdravniki le tedaj vstopijo v zdravniško zbornico, ako jih volijo v njo za prakso upravičeni zdravniki, ki poznajo vse dolžnosti in pravice zdravniškega stanu, ne pa izprošeni, neopravičeni glasovi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 27. maja.
(BinkoStne praznike) podelili so prevzvišeni v ljubljanski stolnici 18S1 otrokom zakrament sv. birme.
(Pri volitvi devetik članov kranjske zdravniške zbornice) in devetih namestnikov z&njo dne 15. t. m. bili so izvoljeni: V volilni skupini političnih okrajev Badovljica in Kranj: Edvard G 1 o b o č n i k , okrožni zdravnik v Cerkljah, kot ud s 4 glasovi; dr. Emil Klime k, okrožni zdravnik na Bledu, kot namestnik z 2 glasovoma; v volilni skupini političnih okrajev Ljubljanska okolica, Kamnik in Litija: dr. Julij De-reani, okrožni zdravnik v Kamniku, kot ud s 5 glasovi; Jurij Oblak, okrožni zdravnik, v Ltiji, kot namestnik s 4 glasovi; v volilni skupini poli-? tičnega okraja Krško in sodnega okraja Budol-fovo: dr, Alfred Mahr, okrožni zdravnik v fia-dečah, kot ud s 5 glasovi; Ignacij Mahorčič, okrožni zdravnik v Mokronogu, kot namestnik s 4 glasovi in z žrebom; v volilni skupini političnih i
okrajev Črnomelj in Kočevje in sodnih okrajev Zužemperk, T r e b n j e in Lož: dr. Erih Schreyer, okrožni zdravnik v Kočevju, kot ud s 4 glasovi; dr. Otomar Veselko, okrožni zdravnik v Trebnjem, kot namestnik s 4 glasovi; v volilni skupini političnih okrajev P o s t o j i n a in Logatec brez sodnega okraja Lož: dr. Karol B a u c h , c. kr. nadzdravnik v Idriji, kot ud s 4 glasovi; Julij M a y e r, okrožni zdravnik v Planini, kot namestnik s 5 glasovi; v volilni skupini skupnosti vseh zdravnikov v deželnem stolnem mestu Ljubljana: kot člani: dr. Alojzij Valenta pl. M a r c h t h u r n , dr. Adolf E i s 1, dr. Emil Bock, dr. Karol vitez BI e i w ei s • T r a te n iš ki, vsak z 12 glasovi in z žrebom; kot namestniki: dr. Bobert Prossinagg, Franjo Fine, okrožni zdravnik, dr. Josip Derč, dr. Janez Mader, ravno tako vsak z 12 glasovi in z žrebom.
(Osebna vest.) Ljubljanska poštna oficijala gg. J. Košiček in Mat. Kokalj sta imenovana za poštna kontrolorja v Pulju.
(Porotne obravnave) prično se dne 5. junija, in sicer je prvi dan na vrsti Ivan B a b i č zaradi izneverjenja in Pavel Fajdiga zaradi tatvine; dnč 6. junija Janez Lap zaradi ropa in Ivana Jeriha zaradi posilstva; dnd 7. junija Franc Ažman iu Jakob Petkovšek zaradi uboja; du6 8. junija Anton Klemenčič in Fr. Lav-tar zaradi uboja in Franc Dimnik zaradi uboja; dnd 9. junija Marija Wohlmuth zaradi goljufije; dnč 10. junija Janez Z u p a u č i č , Jožef G o s a r in Frid. S t e r g a r zaradi ponarejevanja denarja.
(Prvo sv. mašo) obhajal bode dnč 30. t. m. v župnijski cerkvi svojega rojstnega kraja na Trati pri Poljanah danes v Gorici v mašuika posvečeni č. g. Frančišek Guzelj.
(Nesreča.) V Gorici pod Kostanjevico padla je mati 4 otrok, stara 30 let, s češnje tri metre visoko in takoj umrla. Ubogi otročiči.
(Strela zadela) je v torek ob 9*/». uri zvečer 21letnega mornarja E. V. v Zdobi!
(Misijon.) Iz K o za ne v Brdih se nam piše 24. maja: V središču Brd, v vikarijatih Kozana in Vipolče smo imeli konec aprila in v začetku maja sv. misijon. Ko seje bila ta pobožnost po „Slovencu" razglasila, se je niso od kraja vsi razveselili, marveč imeli so ljudje tu pa tam svoje predsodke. Toda misijonska pobožnost se je v obeh vikarijatih dostojno in spodbudno vršila; ganljivo je bilo, ko so začeli prihajati ljudje iz vseh Brd, iz Gradnega na severju, iz Ločnika na jugu, iz solnčnega Stevenjana in od beneške meje, možje, žene, mladeniči, dekleta, otroci iz bližnjih županstev in fara. — Obhajanih je bilo v obeh vikarijatih okoli osemnajst sto, neveljavne spovedi so postale veljavne, pri mnogih je staro sovraštvo zginilo; ptuje blago se povrača svojim lastnikom; ljudje živijo nravno; misijonski križ je v časti in ima vsaki dan svoje obiskovalce. Ko sta 30. aprila odhajala visokočastita gospoda očeta v Vi-polže, se je kozansko ljudstvo pred farovžem zbralo ter se a solznimi očmi od nju poslovilo, nekoliko časa spremljalo in to mi zadostuje. V imenu obeh občin se še srčno zahvalim njegovi prevzvišenosti goriškemu nadškofu, da je visokočastita gospoda k nam poslal, njima pa še enkrat kličem: Da se skoraj v Brdih zopet vidimo!	Ivančev.
(Čudna manipulacija pri kmetijski dražbi.) Popravek. Na podstavi § 19. tiskovnega zakona izvolite sprejeti na pristojnem mestu sledeči popravek dnevne novice „Čudna manipulacija pri kmetijski družbi", priobčene v »Slovencu" št. 115 z dne 20. maja t. 1.: Ni res, da bi bil jaz iz katerega koli v napominjani številki „Slovenca" mi očitanega uzroka delal na to, da ne bi dobil službe upravnika kak domačin, oziroma, da se zato ne razpiše služba v slovenskih listih. — Bes je pa, da za sedaj ni za to službo usposobljenega ter ob enem oženjenega domačin?, ki bi bil zanesljiv v tej eksponovani in zarad razmer ne vsak dan nadzirani službi, ki bi imel večletno prakso na vzorni kmetiji z globoko kulturo, ki bi bil pripravljen vsa dela, zlasti s vpreženo živino sam zvrševati, njegova žena pa isto tako vsa dela v hlevu, ki bi bil zmožen vsa naročen« dela brez pouka zvršiti in ki bi bil sploh usposobljen po danem načrtu kmetijo uzorno obdelovati, živino pa umno krmiti in jo pravilno oskrbovati. — Bes je, da ga ni takega grmskega ali slapenskega absolventa, celo ne oženjenega, čigar žena bi hotela omenjena dela opravljati, kar sledi iz tega. da je vis. deželni odbor nastavil konci I. 1892, t. j. po 19ietnem obstanku slapenske, oii-
^Priloga 12Q. štev. »Slovenca" dn^ 27. maja 1893.
roma grmske šole upravnika, ki ni. bil učenec te šole in sploh ne absolvent druge enake šole. Razpis te službe je vodstvo razpisalo tudi v „Wiener Landw. Zeitung". To se je pa zgodilo vzlic temu, da je služba upravnika ua grmski šoii izdatno boljši plačana, da je ta upravnik pod neprestanim nadzorstvu, da se tedaj tudi z mlado neizkušeno osebo lahko izhaja in da se zakonski stan niti ne zahteva. — Res je, da je podpisanec iskal domačina; povabil je bivšega upravnika grmske šolo v službo, kar je pa ta odklonil, vprašal je adjunkta grmske šole, za naslove sposobnih grmskih absolventov, dal je nalogo družbenemu vrtnarju poizvedovati po bivših slapenskih učencih, pogovarjal se je z absolventom grmske šole, ki se je pa izrazil, da sprejme le službo, v kateri mu ne bo treba delati, ampak le nadzirati, in slednjič je res, da je družba nastavila enega absolventa, ki ga je pa na dan prihoda v Ljubljano morala takoj odsloviti, ker so došla poročila o njegovi nemoralncsti. — Ni res, da podpisani ne mara slapenskih ali grmskih učencev, res pa je, da vsako leto (tako tudi letos) nastavlja enega izmed njih za vrtnarskega pomočnika. Ni res, da je kmetijska družba razpisala službo v „Wieuer Landwirtschaftliche Zeitung" zato, ker podpisani sovraži kak stan ali kako osebo in to z namenom zanemarjati celo občni blagor, marveč res je, da se je to zato zgodilo, ker dobro vi, da za sedaj ni dobiti takega upravnika-domačina, dalje zato, ker hoče dobiti povsem sposobnega upravnika v blagor družbi in kmetijstvu, in ker se drži načela, da ima le uzorna in aktivna kmetija poučno vrainost, ne pa z javnimi doneski vzdržavana in vrhu tega še morda slaba kmetija, kakoršna lahko postane, če se uže ob pričetku nastavi nesposobno osebje. V Ljubljani, 22. maja 1893. Gust. Pire. — Dostavek: To pojasnilo nam v čudni luči kaže naše kmetijstvo in naše kmetovalce, ki „o vzorni kmetiji z globoko (1!) kulturo" nimajo nobenega pojma! — Konštatujemo, da g. Pire ni stvarno ovrgel nobene naše trditve, ter da še vedno vzdržujemo svojo besedo o .čudni manipulaciji pri kmetijski družbi".
(Koll&rjevim čestilcem) javljamo, da bosta „Akademicky spolek ve Vidni" in slovaško akade-mično društvo .Tatran" izdala na svetlo v proslavo stoletnice rojstva Koll&rjevega dostojni „Almanah", o kojem se lahko smelo trdi, da bo to prekrasna knjiga. Knjigo vrejujeta dr. Pastrnek, vseučiliščni docent na Dunaju, in Ferd. Menčik, skriptor dvorne knjižnice. Odlični slovanski slavisti in literarni zgo-dovinopisci prispeli so s svojimi članki. Izmej čeških pisateljev so prispeli: Vrchlicky: Dejiny českeho sonetu"; Machar: „Celakovsky a Kolliir"; dr. Pastrnek: .titarožitnicke prace KoIlarovy"; Menčik: .Vzajemnost slovanski pred Koll&rem"; dalje gspdč. Šemberova, dr. Polivka, dr. Vondriik, Jakubec in Nov&k, Sasinek in drugi. Izmej Slovakov so prispeli: Križko, Jar. Vlček (.Kollarjev vpliv na slovaško književnost"), Janoška in Bl»ho. Kollarjev vpliv na druge Slovane so opisali: Prof. Šrepel v Zagrebu, Srba Gjorgjevic in Stanojevic, Poljak Pr-zemicki, lužiški rodoljub M. Hornik, Rusa Kaču-binskij in Sčepkin, Rusin Franko in Slovenec dr. Murko: Časovne pesmi so vpoalali: Sv. Cech, Hvlzdoslav, Asnyk, prof. Jos. Stritar in Hrvat Hranilovič. Spis bode obsezal 15 pol velike osmerke (240 stranij), ter izide dne 15. junija. Kdor se naroči na knjigo, stane 1 gld. 60 kr., v bukvamah 2 gld. Naročnina naj se pošilja pod naslovom: „Akademicky spolek", Dunaj VIII., Laudongasse št. 7. Knjiga bode imela trajno vrednost.
(.Narodovo" snmničenje.) V predvčerajšnji številki .Slovenski Narod" očita, da so prijatelji v talarju proti narodno-napredni stranki lagali in jo tako pripravili pri višjih krogih v slabo ime, češ, da je preveč rusofilska in panslavističua. To je seveda vse le prazno sumničenje. Ce so gospodje v tem oziru na slabem glasu, je kriv le „S1. Narod" sam, ki je odpiral prostor znanim Krutorogovim dopisom. Da sta tedaj gospoda dr. Tavčar in Hribar kot nadzorovatelja .81. Naroda" storila svojo dolžnost, bi Slovenci sploh ne bili prišli v tako slabo ime v odločilnih krogih, kar sedaj močno otežuje delovanje našim državnim poslancem. Gospodje naj ne iščejo krivcev drugod, ko so vse sami zakrivili.
(V LoCniku) pri Gorici bodo dne 5., 6., 7. in 8. junija volitve v III. razredu. Biti bi bile morale že dne 23., 24., 25. in 26. maja. Odložili so jih, ker ni bilo možno tako hitro vabil napisati. Borba
bo huda. .Lega" napenja vse sile. Radovedni pri-i čakujemo izida.
(Ločniški liberalci uasmnkani.) Jrden prvih hujskačev v Ločniku, plačano orodje Lega-e, gostil-: ničar .Al Baluardo dtl Friuli", dober govornik, še boljši posrejevatelj, mož, kateri je provzročil mnogo škode katoliški stranki pri zadnjih občinskih volitvah, skuhal jo jo svojim somišljenikom, da jo bodo pomnili. Izposodil si je od raznih gospodarjev denarja, kacih par tisoč in čez noč izginil je z deklo ne ve se kam — morda celo v Ameriko. Opeharjeni praskajo se za ušesi — a prekasno. Da bi se tudi povrnil, vsem ne bo jamogel povrniti, ker je bil že pred to zvijačo poln dolgov.
(f Primož Ribnikar.) Iz Zatičinedne 18. maja. Dne 4. t. m. so nam odpotovali v večnost naš pre-ljubljeni, nepozabni gospod župnik Primož Ribnikar, v 68. letu svoje starosti. Ni čuda, huda bolezen se je povrnila in jih mučila 8 dnij tako zelo, dR jih je dne 4. t. m. zjutraj ob 7. uri umorila. Vso faro zatiško je pretresel tužni glas mrtvaškega zvona, ki je naznanil smrt preblagega župnika. V dokaz bodi ta-le črtica: Od dne 2. t. m., ko so že popred prejeli sv. zaramente za Aiirajoče, se jim je jelo blesti po glavi vsled hudih bolečin. A če tudi v nezavesti, Boga so vedno častili. Kakor so bili navajeni v zdravju pobožno opravljati svoje dnevnice, tako so kazali tudi sedaj v nezavesti. Mnogokrat so se čule iz njihovih ust besede: .Gloria Patri et Filio et Spiritui Sancto" itd. in pa vrstice posameznih psalmov. Pa tudi pridigovali so blagi gospod v nezavesti. S tresočim glasom so izgovorili besede, ki naj bi bile konec pridigo, rekoč: .Sedaj pa ohranite vse dni svojega življenja v svojih srcih živo vero, trdno upanje in prisrčno ljubezen do dobrotljivega Boga. Amen!" Še mnogo druzih ginljivih znamenj pravega duhovnika po volji božji so razodevali blagi ranjki gospod župnik v svoji bolezni. — Treč. g. dekan šmarijski sami so ob pogrebu blagoslovili truplo ranjkega. Po ofic.iju pa so preč. g. župnik v pokoju Peter Wartol s pretresljivimi besedami po-jašnjevali smrt in onostransko življenje človeka, kakor nas Sv. vera o tem uči. Po pridigi so darovali preč. g. župnik iz Krke Jurij Zore slovesno črno sv. mašo z azistenco in domači pevci so pod vodstvom vrlega gospoda učitelja in vodje tukajšnje šole lepo peli žalosti primerne pesmi. Med slovesno sv. mašo in oficijem darovalo se je še 5 sv. maš za dušo ranjkega. Po končani sv. daritvi so zopet preč. gosp. dekan blagoslovili truplo ranjkega in sprevod se je pomikal tužnega dne proti pokopališču. Še enkrat so prelepo zapeli zatiški pevci svojemu gospodu župniku ginljivo pesmico in zemlja je sprejela v svoje krilo truplo blagega župnika. — Sedmina po raujkem gospodu župniku se je obhajala s skoro enako slovesnostjo, kakor na dan pogreba v ponedeljek dne 15. t. m. Ostali sorodniki pa se vsem gospodom duhovskim sobratom, gospodom uradnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvaljujejo za čast, ki so jo skazali pri tej priliki rajnemu gospodu župniku. Zatiška fara pa naj ohrani bligega gospoda v spominu, saj so v njeni dušni in telesni blagor podarili celih 17 let. A tudi po drugih krajih, kjer so službovali blagi ranjki, kakor v Trsteuiku za provizorja 9 mesecev, v Idriji kot beneficijat 8 let, v Predosljih kot kapelan 2 leti, v Naklem kot kapelan in provizor 6—7 let in v Kresnicah kot župnik 9 let, bodi prefastiti gospod župnik Primož Ribnikar v molitev, če je še kaj potrebuje, in blag spomin priporočen.
(Nemčurstvo na vseh konceh!) S Koroškega: Znano je, kaka nesreča je zadela slovensko vas Ža-homec v Ziljski dolini. Za uboge pogorelce nabirajo se darovi po deželi, a dokaj — čudno vabi zloglasna „D. allg. Ztg." svoje pristaše nemčurje, naj darujejo kaj v ta namen, češ: Ako se od nemške strani precej daruje za slovenske pogorelce, bode se s tem nemški stvari v Ziljski dolini pridobilo gotovo mnogo privržencev in poleg .humanitete" se doseže v tem slučaju tudi .naroden" smoter! — Tako omenjeni list. Res, zagrizenost in .furor teutonicus" naših nasprotnikov kipi čim bolj do vrhunca.
(S Koroškega) dni 26. maja: Prihodnji shod („bauerntag") in občni zbor kor. .bauernbunda" bode začetkom junija v Trgu. — Dne 20. t. m. so začeli na Vrbovskem jezeru voziti parniki. — Koroškemu nemškemu pesniku pl. Tschabuschnigg-u (!) v spomin vzidali so v njega hišo v Celovcu spominsko ploščo. — Liberalni listi se še ne morejo
potolažiti, da se je doslej dvojezična šola v Globas-nici razdelila v dve šoli: jedno slovensko in jedno slovensko-nemško. Navajajo to v dokaz, kako nemštvo na Koroškem .hira" in po graški .Tagespošti" poudarjajo vsi koroški listi, da bi bil ladnji čas, da se začno kor. Nemci gibati. Ubogi nemški Mihel!
(V mašnika posvečena) sta bila včeraj v tukajšnji škofovski domači kapeli dijakona: br. Matej Vidmar iz reda sv. Frančiška, doma iz Semiča in g. Martin Petek, bogoslovec zagrebške uad-škoiije.
(Občni zbor banke .Slavije") bil je 13. t. m. v Pragi. Iz letnega poročila, katero nam je poslalo generalno ravnateljstvo, posnamemo, da je I. 1892. bilo pri .Slaviji" zavarovanih 238 489 oseb za 486,096 812 kron. Rezervni fondi baukini iznašajo preko jednajst milijonov kron in so naloženi večinoma v vrednostnih papirjih in ua hipotekah. V Istro posodila je banka .Slavija" že blizu 300.000 kron. Za škode izplačala je v 24 ktih svojega obstanka 42,925.737 kron.
(Iz logaškega okraja) se nam piše: V četrtek, 23, t. m., je odbor društva učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega imel sejo na Rakeku. Sklenilo se je, da bode letošnji glavni zbor v Babiti e m polju dni 5. julija t. 1., torej ravno v dan sv. Cirila in Metoda. Na dnevni red pridejo sledeče točke: 1. Pokojnemu učitelju Fr. Šmidu v Zireh naj učiteijstvo logaškega okraja postavi nagrobni kamen. 2. Pogovor o graditvi .Učiteljskega doma v Ljubljaui". 3. Pogovor o izdaji .Letopisa šol. logaškega okraja". 4. Pogovor o izdaji zemljevida logaškega okraja. 5. Kaj in kako naj čita mladina ? Referat o tej važni točki je prevzel nadučitelj gosp. Janko Leban, ki bode o istem predmetu govoril tudi o glavnem zborovanju .Zaveze" v Mariboru dni 18. avgusta t. 1. — Po zborovanju v Babinem polju dne 5, julija pojdejo udeležniki obedovat v P r e z i d , da tam v bratskem občevanju s hrvatskimi kolegami preživi nekaj veselih ur. Nadejati se je obilne udeležbe od slovenske in hrvatske strani!
(Ponarejeni bankovci.) Na Notranji gorici v <«kraji ljubljanskem pride na Binkoštno nedeljo popoldne v gostilno Janeza Petelina Jože Požlep in da za pijačo dekli papiren goldinar. Ta ga nese gospodarju, ki pa spozna, da je ponarejen. Nese mu ga nazaj, Požlep mu da druzega, a tudi ta je bil enak prvemu. Gospodar reče na to: „Vi morate takih goldinarjev imeti še več." Prestrašeni Požlep seže v žep in hoče nekaj skriti, a Petelin ga zgrabi in branečemu se goljufu vzame s pomočjo drugih še 41 ponarejenih goldinarjev, katere je obdržal in izročil orožniku, ki je potem ubeglega goljufa vjel in izročil sodniji. Požlep je bil zavoljo enake goljufije že dvakrat zaprt. Zdaj iščejo le še izdelovalca, ker P. je bil le razpečevalec.
(Nemščina na vsej progi.) Gospod vrednik, naslednje vrstice poslati bi moral prav za prav Vašemu starejšemu kolegi, kajti on hoče zastopati pravice našega naroda in jih braniti nasproti našim sovražnikom. Ker pa nisem dopisnik .Narodov", in ko bi mu jih tudi poslal, bi jih težko sprejel, zato Vam odkrijem svojo bolečino. Saj se tudi Vi zelo zanimate za našo ubogo deco, na katero prežijo od vseh stranij škodoželjni sosedje, ki se hočejo uko-ristiti na našo škodo. Toda niso samo sosedje, ki ponemčujejo naše otroke, ampak tudi med nami samimi najbolj pristni Slovenci se dobijo, ki za malo krajcarjev pomagajo prav goreče nemškemu .šulfe-rajnu". Meni je znano, da se prav na mnogih naših ljudskih šolah daje marljivo privaten poduk iz blažene nam nemščine. Po 10 do 20 otrok obiskuje tako imenovano nemško šolo. Ni zadosti, da se po-nemčuje v mestih in trgih, celo v sredino naše kranjske dežele žariva se ta kužna manija. Meni vsa) ni znano, da bi se bil kakšen slovenski list spodtikal nad tem. Zakaj ne, ne vem. Morda zato ne, ker bi 8 tem ne udrihal po duhovnikih in redovnicah, ampak po kom drugem. Vrana vrani ne izkljuje oči. Gospodje, pometajte pred lastnim pragom.
(Laščina in nemščina vladate.) Dni 15. aprila je razposlal c. kr. nameBtniški svetnik in upravitelj okrajnega glavarstva poreškega, vitez ElusChegg, vsem duhovnim pastirjem okrožnico, v kateri jih pozivlje, naj podpirajo zdravnike, ki pridejo k njim cepit koze. Okrožnica je bila pisana — laški. Jeden izmej duhovnikov, ki ni vešč laščini, pošlje jo nazaj, proseč, naj se mu dostavi v slovenščini ali hr-
vaščini. Nato pa ju dobil 28, aprila v nemščini pisan odlok iu hkratu nemški prevod okrožnice. V odloku stoji, da se mu pošilja nemški le zato, „ker je mogoče, da laškega jezika temeljito ne pozmi." Prevod je pisan v klasiški nemščini. Da ga spoznajo naši bralci, nate odlomek: „1. Filr d e Ope-ration lbres Pfarrsprengels wird die Operatiou in N. durch den Herrn dr. N. N. erfolgen, \velchem Doctor wollen Sie die gewi)tinliehen Listen bin-nen 10. Mai zukommen lassen minsen." — Naši sovražniki bi rajši pisali menda kitajščino ali cigan-ščino, samo slovanski ne.
(S Topola), 25. maja: Slovensko planinsko društvo je z rumeno barvo zaznamovalo pot iz Dobravske doline k sv. Katarini. Pri Žerovniku jo kreneš v stran iu dospeš po strmi rebri do vasi Osredka, ležečega sredi med dolino in goro sv. Katarine. V dobri pol uri dospeš do gostilne na „Grapcih", kjer se lahko dobro okrepčaš, da ne opešaš, kajti do vrha je še precej strm klanec. Pot je »slovensko planinsko društvo" markiralo samo do omenjene gostilne, kajti tu se obrne nazaj in dr>.i skozi prijetne gozdiče in potem pod skalnato »Germado" na Polhov Gradec. Druga pota, kakor iz Preske, Toškega polja, je pa že pred več leti zaznamjalo »nemško planinsko društvo". Povsod Nemci naprej, — za njimi Slovenci, — pet let zadej.
(Most pri Smledniku) je dodelan. V 14 dnčh, ko bode tudi cesta do mostu narejena, se bode most pregledal in prometu izročil.
(Cirkuiško jezero) se že od leta 1834 ni tako hitro posušilo, kakor letos. Na dnu jezera se pre-tekajo le mali potoki in po veliki jami »Karlovca" se lahko hodi po suhem.
(Osepnice v radovljiškem okraju.) Od 22. aprila do 20. t. m. je v Radovljici, Kamni gorici, Srednji vasi, Mošnjah, Begunjah, Predtrgu, na Breznici, Jesenicah, Bistrici, Ovsišah in na Bledu zbolelo 332 otrok. Poprej je bilo 83 bolnikov, torej skupaj 415. Od teh je v imenovani dobi 191 ozdravelo in 5 umrlo. Najhujša je bolezen v Srednji vasi.
(Nova nemika privatna šola) se bode ustanovila za otroke nemških uradnikov in delavcev po tovarnah Lejkam-Josefsthal nad Ljubljano. — Da bi se vAnjo pač tudi ne silili otroci slovenskih delavcev, kar se bode pa skoro gotovo godilo!
(Hrvat — namestnik frančiškanskega generala.) Nedavno so vsprejeli sv. oče 4000 tretjerednikov. Ker je general frančiškanskega reda sedaj v sv. deželi, jih je predstavljal njegov namestnik o. Avguštin Z u b a c. Sv. oče so ga Ijubeznjivo mej drugim povprašali: »Vi ste iz Hrvatske?" — O. Zubac odgovori: »V širšem smislu sem, sv. oče, v ožjem pa iz Hercegovine!" — »Hercegovino, odnosno Hrvatska vlada danes celi red," pravijo papež. — „V nedostojni osebi," odgovori o. Zubac ves vesel izredne časti, ki ga je doletela, pa tudi novega dokaza, kako ljubi Leon XIII. Hrvate in sploh Slovane.
(Nov Kneipov list.) S 1. junijem pričeli bodo izdajati nov list: »Giornale di Kneipp", verodostojni prevod »Kneipp Biiitter" v Donauworthu. Izhajal bo 1. in 16. slehernega meseca. Stal bo 2 gld. 80 kr. Naslov: Tipogralia Patronato, via della Posta, 10. Ud i ne.
(Avstro-ogerska banka) bode izdala nove bankovce po 50, 100, 500 in 1000 kron.
Društva.
(Slovensko pevsko društvo Slavec) priredi dne 4. junija veliko »vrtno veselico" na Koslerjevem vrtu. Kegljanje na dobitke se prične v nedeljo 28. maja ob 9 uri zjutraj. Ob nedeljah in na praznik kegljalo se bode od 9. ure zjutraj, ob delavnikih od 5 ure popoludne nadalje.
Telegrami.
Dunaj, 27. maja. Cesar je vsprejel delegaciji v tajnosvetniški dvorani. Cesarja so pri prihodu in odhodu navdušeno pozdravili. Windischgratzovemu nagovoru sledili so hoch-klici. Končanemu cesarskemu govoru sledilo živahno odobravanje. Cesar je govoril tudi z navzočimi posamičnimi delegati. Proti Popovskemu je cesar opomnil, da že tretji pot poroča o vojnem proračunu. Da se je v smislu opctovanih resolucij več po-stavek prestavilo iz izrednega budgcta v redni budget. Več poljskih delegatov je bilo v narodni obleki, drugi pa v častniških, tajno-svctniških in uradniških uniformah ter frakih.
Dunaj, 27. maja. Cesar je opoldne vsprejel ogersko delegacijo, Jednako se glasi odgovor cesarjev na nagovora obeh predsedni-Ivov; naglasa, da je od poslednjega delega-cijskega zasedanja ininolo malo mesecev. Politični položaj se od tega časa ni nič pre-menil. Še vedno smo v jako prijaznih odnošajih z vsemi vlastmi in tudi so še druge ohranje-nju miru ugodno okoliščino. V ostalem se pa položaj v tem ni premenil, da vlada še vedno zmatra za dolžnost skrbeti za varstvo in popolno jbrambeno sposobnost države, sistematično dalje razvijati organizacijo in silo vojske in mornarice. Predloge, ki so se predložile delegacijama si posebno prizadevajo ohraniti zahteve vojaške vprave v mejah, katere dopušča finančni položaj. Njih namen je že več let za potreben spoznan razvoj in po-vekšanje brambene moči, pri čemer se z ozirom na to, da se varuje ravnotežje v državnem gospodarstvu bremena primerno razdele prihodnja leta. Uprava Bosne in Hercegovine se popolnoma pokriva z lastnimi dohodki.
Dunaj, 27. maja. I^agovor predsednika avstrijske delegacije izjavlja, da bode delegacija pretresovala zahteve skrbno in točno ter s patrijotičnim čuvstvom gledala na ohranitev in pospeševanje moči in ugleda države, cesarja pa proslavlja kot zaščitnika evropskega miru, ki očetovski milo zapoveduje svojim kraljestvom in deželam.
Dunaj, 27. maja. Predsednik ogerske delegacije je v nagovoru naglašal ugodna znamenja nadaljne ohranitve miru, to pa nikakor ogerski delegaciji ne odjemlje dolžnosti, skrbeti za ohranjenje brambene moči in jo pospeševati, v kolikor zahteva veljava države kot velevlasti. Avstro-Ogerska mora biti močno država, katero bodo iskali kot zaveznico in katere se bodo bali kot sovražnico.
Praga, 26. maja, zvečer. Mladočeh dr. Šamanek, ki kandiduje za državni zbor v Pragi, se je semkaj pripeljal in so tem povodom bili poulični izgredi. Policija je le s težavo razgnala kakih 2000 ljudij. Mlaclo-češkemu burnemu volilnemu shodu so sledile nove demonstracije po ulicah. Štiri dijake in tri rokodelce so zaprli.
Moskva, 26. maja. Car in carica, ki sta semkaj prišla k desetletnici kronanja, sta po navadi šla v cerkev. Ko prideta car in carica s carjevičem in drugimi člani carske rodbine in ministri na zgodovinske stopnjice in sta se poklonila, jo je ljudstvo burno pozdravilo.
Kristijanija, 26. maja. Spodnja zbornica je sklenila, da kralj mora do konca tekoče budgotne dobe rešiti osnovo posebnih norveških konzulatov.
čikago, 26. maja. Avstrijski oddelek umetniške razstave se je danes otvoril.
(Bolgarija.) Poslednji čas so londonski dogodki precej močno vplivali na dunajsko borzo in so vsled tega pali kurzi mnogim papirjem. Pri papirjih, pri katerih poprej krrzov ni bila povišala nobena špekulacija, so pa obdržali poprejšnji kurzi. Zlasti ti dogodki niso zadeli bolgarskih obligacij obeh izdaj — kakor tudi ne drugih vrst prijoritetnih in zastavnih pisem. Vsprejem kneza in njegove soproge je v vseh krogih prebivalstva vzbudil občno veselje, kar bode ugodno vplivalo na politični položaj. Vsekako se bode po bolgarskih papirjih jako popraševalo in bode trgovina ž njimi kaj živahna. 285 1
a rt Q	Cas	Stanje		Veter	Vreme	t» ■H S * ■ga! ag
opazovanja		/.nikomom v nun	toplotnem po C z (Ju			
20	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. Srednja	~ 735 6 734 3 734 9 temperati	14-4 20-8 13-8 ra 16'3°,	si, sover si. vzh. "si. jzapad za 0-4° na	oblačno del.jasno oblačno il normalon	130 dež } ' (10
Vremensko .sporočilo.
Tržne cene v Ljubljani
dne 27. maja.
					
	gl.|ki.				Kr.
Pšenica, m. st. . . .	8	75	Speh povojen, kgr. .	_	66
Rež.....	6	75	Surovo maslo, „	—	90
Ječmen, „ . . .	6	50	Jajce, jedno „	—	2
Oves, „ ...	7	25	Mleko, liter....	—	8
Ajda. „ ...	9	50	Goveje meso, kgr. . Telečje „ „ .	—	«4
Proso, „ ...	6	25		—	54
Koruza, „ ...	6	90	Svinjsko „ „ .	—	64
Krompir, „ ...	4	11	Koštrunovo „ „ .	—	38
Leča, hktl. . . .	14	—		—	35
Grah, „ ...	14	—	Golob .....	—	18
Fižol.....	10	—	Seno, 100 kgr. . .	3	20
Maslo, kgr. .	1	10	Slama, „ „ . .	2	76
Mast, „ .	_	70	Drva trda, 4 kub. mtr.	6	50
Speh svež, „	—	64	„ mehka, „	e	~
?Vsi stroji za kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo!
Matilnice, vitle, trleurs {islilne mline za Mo.w resalulre ca Krmo
Avtomatični ' aparate proti peronosperl
tlatilnice za vino tlačilnice za sadje mlina za sadje predmete za kleti, sesalnlce za vse namene, . obde: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo
razpošilja v nujnovejiih, n«jbo]Jiih konstrukcijah
IG. HELLER, DUNAJ
■V 2/3 Praterstrasse Nr. 78.
.	lhi.Um.ini kut.logi . i.. m*u.io in ilov.n.k.a J.iik. vunton, i.
,MI M L u III1, pro.t,i.
' Najkulantnejil pogoji. — Jamstvo. — Stroji so dajo na poskuinjo.
i so ss inova mižale! PrilipoTilcti natei popmtl
176 15-4
Kavnokar je izšla v moji založbi :
iz opere
»Teharski plemiči", ||
-fcr&aslsiripeija za Jclehvisv
priredil	280 3—1 fj||
K. Hoffmeister.	ijff
Cena 50*Jcr., yo pošti kr. m
Knjigarna L. Schwentner S
v Brežicah.

MMllt
Sargove s,ycei'^8ke
speeijalitete.
Od kar jih je izumil in uvel F. A. Sarg, rabijo jili Nje velečastva cesarica in drugi člani Najvišje cesarske hiše in mnoge tuje knežje rodbine. Priporočajo je prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl, dvomi svetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zdravnika za zobe Thomas na Dunaju, Meister v Gothi itd.
Glycerinovo milo v papirji, kapicah, blanjicah in škatljicah. — Medno glycerinsko miio v lepenki. — Tekoče glycerinsko milo v flakonih. — Toiletno karbolno glyoerinsko milo. — Eucalyptus glycerinsko milo. — Glycoblastol (sredstvo za pospeševanje rasti las). — Chininsko-glycerinska pomada. — Glycerinska creme. — Toiletni glycerin — Lysol-milo in toalelno Lysol-glicerin milo. Mlečno milo itd. itd.	(539) 11—6
ir»I i|l|(lVT zdravstvenooblastveno pre-I»-£vlJ"IJ"iI A, skušena zobna ereme.
f. A. Sarg-a Nin »V eouip.,
c. in kr. dvorni zalagatelji na Dunaju.
Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerijali.
O	ti
g	ri
VH	u
U	rt
• y-i r . .	^
' 1 <	m
C/3	*H
<D	# rt
4-»	
u	>m
<D >	0 -p
o	rt
M	M
Glavni zastop za Kranjsko
c. kr. priv. zavarovalnega društva
,Avstr. IMiiif m Biiaji
preselil se je	m i
na Kongresni trg št. 17
v novo nršnliusko poslopje.
Iv
(hikagoN
—	k najznamenitejši 258 (5)


Kolumbovi svetovni razstavi

lili
priporoča vozne listke po najnižji ceni in naj-
ugodnejši kombinaciji, in sicer: iz Ljubljane do ^^^jjgč-kjjf Chlkage in nazaj I. in III. razred po gld. 245'— I. in II. razred gld. 370*— in višej.
mejnarodna potovalna pisarna
Jos. JPaulin v Ljubljani.
Prospekti vsakovrstnih komblnaolj ao na razpo-' laganje. Vožnja zagotovi naj se prej ko prej.
« ;
I
MM
'mM&m m-


Ivan Ei
izdelovatelj cerkvenega orodja
v Ljubljani, Poljanska cesta 8
(poleg Alojzljevlšča)
se priporoča prečastiti duhovščini, slav. cerkvenim predstojništvom in cerkvenim dobrotnikom v najnatančnejše in točno izdelovanje vsakovrstne


iz zlata, srebra ali druge kovine
po uzorcih ali lastnem načrtu	iWJ
di£~ Izvršeno blago pošlje dobro, varno
zavito poštnine prosto. "iAk 21) 52-20 ! (J,
Gospodarji in kmetovalci!
Pomlad, čas za nakupovanje različne železnine ln poljskega
orodja in čas za zidanje jo došel. Pri nakupovanju vseh teh reči je pa paziti, da se kupi dobro blago po nizki oeni, ali pa po eni in isti ceni boljše blago.
Potrudil sem se nakupiti najboljše blago po najnižji ceni, zato sem v stanu je dajati tudi po najnižji oeni. Posebno se bodem trudil v tem smislu postreči z najboljšim in najcenejšim orodjem, železjem za zidanje, oko-vaml za okna in vrata in s cementom.
V zalogi imam vedno najboljši roman- in portland-oement, stare železniške šine za oboke, preskrbiin pa tudi po najnižji ceni traverze itd. Nadalje imain v zalogi raznovrstne priproste in najfinejše okove za okna ln vrata, okove za vozove, vezi, ter šine, trde kot jeklo itd.
Za strehe kriti imam bogato zalogo olnkaste in pooinkane plošče-vine ter strešnega papirja. — V zalogi imam
vsakovrstno orodje za mizarje
11
posebno pa opozarjam na svejo veliko zalogo mnogovrstnih
Og&jlSČ
in njih posameznih delov ;
W Jlartlielov izvirni karbolinej.
Vnanja naročila se točno ln vestno zvršč.
Za obilno nakupovanje in naročevanje se priporoča	210
Andrej Druškovič,
trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10.
14

J. Hafner-j a pivarna,
Sv. Petra cesta štev 47.
Uhod tudi Poljske ulice nasproti učiteljski pripravnici.
V blagohotno uvaženje!
Prečast. duhovščini iz mesta in z dežele, istotako sl. občinstvu javljam, da sem dn6 18. maja otvorll
najlepši, največji in najzračnejši restavracijski vrt v Ljubljani
na odprtem prostoru; na razpolaganje je tudi prijazni okusno prenovljeni
jedilni salon.
Razgled na Kamniške planine. — Povsem novo in elegantno opremljen.
Izborno, vedno svtže marono pivo, ki je povsem jednako plzn-skemu, iz pivovarne Božidara Frohlich-a na Vrhniki. >/, litra samo 10 kr. Istotam tudi zaloga piva v steklenicah ln sodoih.
Kegljišče p. n. gostom na razpolaganje. Izborna namizna vina in vina v steklenicah. Priznano dobra kuhinja, točna in prijazna postrežba. Proseč mnogubrojnt ja poseta z velespoštovanjem
Ivan Hafner,
lastnik pivarne,
preje restavrater v hotelih „Pri Slonu" in „Pri Maliču".
273
DR ROMAN JACOBI,
zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4,
ustavlja po najnovejši im najboljši metodi
umetne zobe in zobovja.
Plombira ln trga zobe v narkozi (umetno spanje) brez bolečin. Zdravi sploh vsako ustno bolezen.
Ordinlra od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne, — Ob praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromake od 9. do 10. ure dopoldne.	86 ('.))
goldinarjev
stane pri meni eden modroe na peresih (Federmatratze). Ti modroci so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. f/C Pri naročilih z dežele naznani naj s-> vselej natančna mera postelje v notranji luči.	— Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroe na peresih,
je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimnice, slam-nice itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo.
ANTON OBREZ A, tapecirar v Ljubljani, Selenburgove ulice 1.
Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žimnlo, garnitur, divanov, stolov, preprog, zagrinjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela.
gC Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, nizke cene. -»S	536 50—29
If^aiDrimer
m U
J Najprimernejša darila za vsako priliko so ^
švicarske žepne ure jj
katere ima v največji izberi v zalogi 'jj'
France Čuden, V
preje GrEBA,	M
iirar v I jjubljaiii. kJ Slonove ulice štev. 11. ff
Po najnižji ceni dobe se tudi naj- ■ ■ raznovrstnejše	U
stenske ure, ure za dvo- t 4 rane in s stojalom, ure- U budilnice itd.
Največja zaloga prstanov, uhanovi || verižic, srebrnih in žitih, vse po to-varniški ceni.	185 9 II
hi Popravila izvršuje točno pod jamstvom. — Ilustrovanl oenlki so .H franko na razpolago. — Poštna naročila izvršuje obratno.
Grričar & Mejač
prej M. Neumann

Največja s« al o g-si
I , U1U11U111U I ,
za gospode ln dečke;
„ jopic, »telet, petera
za gospe ln gospodičine.
Obleke in plašči za otroke vsake starosti.
Točno izvrševanje naročil na vsakovrstno

(| duhovniško obleko |
lz dobrega blaga po nizkih oenah.
167(10) Uniforme
za državne uradnike vseh kategorij.
Zaloga najinodneJSega tu- in inozemskega suknenega blaga (štofa)
iz kojega se izdelujejo po meri obleke, ogrtačl in vse drugo za gospode, dežni plašči, jopioe, manteletl in vsi konfekoijskl predmeti za gospe in gospodičine po najnovejšem kroju na Dunaju, in ki se
tudi po jako nizki ceni oddaje na meter.
Najboljše srajce, maiišeti in ovratniki.




i
le najboljše kakovosti
priporoča
v veliki izberi in po nizkih cenah
Im. Mikusch,
tovarna solnčnikov iu dežnikov
V Stjvbblj&Hki,, 179 19-18 M o iS t 11 I t r jf š t o v. 14».
Ign. Žargi
Pri nizki £
ceni.
T
m
r-i
A Pri nizki jgf ceni.
m v Ljubljani sv. Petra cesta 4
kTTi
LWi priporoča slavnemu občinstvu bogato svojo zalogo k^H	najraznovr=tnejšega
M: MT drobnega (kramarskega)
V	blaga, potrebščin za šivilje in
V	krojače, najboljšega perila, ple-
V	tenine, posamenterije in mod-
nega blaga. 213 10-7
^^	Velika izbera najraznovrstneiših krasnih
^ šopkov in vencev
vse po najnižji tovarniški eeni.
Jffj Zaloga metkih, in trdih klobukov
m
od 70 kr. do 3 gld. 20 kr. najfinejši.
■♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M
♦ te51S£ii	Preniovaiia ♦
z častno diplomo in zlato	£
svetinjo na higijenlčnih	+
razstavah v Londonu in	♦
Parizu, z zlato svetinjo v	T
Bruselju in Tunlsu.	«
!
Zolcdcna. tinktura f
(1) lekarničarja
PICCOLI-ja
co-22 X
v LJubljani, krepi in ohrani želodec zdrav, pospešuje prebavljanje in čličenje. ♦
Izdelovalec jo razpošilja v škatljiiy»h po 12 in več X steklenic proti povzetju zneska. Cena steklenici 10 kr. ♦
?
; 3 solidno htngo E1
■a
■j
I)!
«
*
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15
(v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Garniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld.. madrace na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za maSne knjige itd.
Naročila se toCno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko.	36 (30—11)
K
H
M
;a Niijniijo cene C!
Ces. kralj, prit
Avstr. Feniks"
na n n n a ju.
Vplačane delnice in druga jamstva družbe znašajo čez
štiri iu pol milijona goldinarjev avstrij. vel j. ---
Družba zavaruje

proti škodi po toči.
■sa
Pogoji so jako ugodni in uvedene najnižje stalne premije, no
da bi bilo treba pozneje kaj doplačati; ako tisti, ki želi svoje pridelke proti toči zavarovati, ne more precej zavarovalnine plačati, dovoli se mu obrok do konoa septembra 1893. — Škode se hitro in pošteno cenijo ter precej izplačajo.
Kdor bi želel zastopstvo prevzeti, naj se obrne do generalnega zastopstva v Gradcu, katero daje radovoljno vsakoršna pojasnila v zavarovalnih zadevah ali pa do
glavnega zastopstva v T^jnl>ljaiii (glavna zastopnika Jos. Perhauc in Jos. Proseno) Kongresni trg št. 17 (v novem uršulinskern poslopju).
t lil it x i i i i x"i z x- x X
Paziti treba pri kupovanju
ril


r/
mr
v *
C
čatenih steklenicah
V Ljubljani:
denar.
Anton Krisper, Ivan Luckmann, J Klauer, Jeglič & Leskovic, Peter Lassnik, Ivan Perdan. H. L. Wencel. Franc Terdina, Ivan Pabian, KarolKaringer, Mihael Kastner, Josip Kordin, M. Lavrič, Alojzij Lenček, Karol Planinšek, Viktor Schiffer, M. E. Stippan. Schussnig & Weber,
Prevariti se ne dam!
(tega izvrstno učinkujočega sredstva za uničenje vsakovrstnega mrčesja).
Knpovalka: Zakaj mi ponujate prašek v odprtem zavitku? Zahtevala sem vendar ,,Zacherlin", kateri je dobiti edino le v steklenicah! — Druzega praška ne sprejmem, ker znano je, da se zlorabi ime „Zacherlin", ako se prodaja navadni prašek proti mrčesju v zavitkih, škatljicah ali škr-nicljih. Zahtevam torej prašek v zape-z imenom „Zacherl" ali pa mi vrnite
V	Ljubljani:
V	Postojini:
n
V	Škof ji Loki:
V	Polh. Gradcu
V	Borovnici:
V	Kočsvju:
Na Krškem:
V	Dvoru:
V	Idriji:
V	Kranju:
V	Ložu":
V	Kostanjevici:
Iran Jebačin. Anton Ditrich, g. Pikel, Prane Kogej. Hedvik Fabiani. Ana Leben. Franc Verbič. Fr. Loj. Franc Kren. Peter Peschke. R. Engelsberger, Franc Zesser. Ant. Kline. Franc Kos. F. Dolenc, Karol Šavnik, lekar. Frane Kovač. Alojzij Gatseh.
V	Litiji:
V	Hribu:
V	Mokronogu:
Na Mirni: Na Vrhniki:
V	Radovljici:
V	Radečah:
V	Novem Mestu:
V	Zagorju:
V	Kamniku:
V	Žužemberku:
V	Črnomlju:
V	Bledu :
266 10-1
I.ebinger& Bergman. Fr. Kovač. Anton Majcena, Sbil & Petrovič. Josip Schuller. M. Brilej, A. Bučar. Homann, A. Robleck. J. Trepetschnigg, Br. VVakonigga nasl. A. Paitser. H. E. Miehelič, Ivan Miiller st. Edm. Zangifer. Jakob Dereani. Andrej Lackner, Ludovik Perse. Oton \\ olfling.
I> u ii a j s It a t> o r z a.
Dnč 27. maja.
Papirna renta 5%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 2JO kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.....« . .
Napoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini .........
Kemikih mark 100 . .
97 gld. 90 kr.
. 97	. 60 .
. 117	. 30 „
. 96	. 30 „
. 985	
. 335	
123	„ 70 .
. . 9	„ 80' . ,.
n	. 8; „
60	. 87*/» •
Dni 26. maja.
Ogerska zlata renta 4% . . .	115	gld.	30	kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	94	,	50	„
4% državne srečke i. 1854., 250 gld. . .	148	„	—	„
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	164	.	—	„
Državne srečke 1. 1864.. 100 gld.....196	„	75	„
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %	98	„	80	„
Zastavna pisma „ „ . „ , 4':, %	100	„	—	„
Kreditne srečke. 100 gld.......197	„	—	„
8t. Genois srečke. 40 gld.......67	.	—	_
gld.
25
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	140
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18
Rudolfove srečke, 10 gld.......—	■	—
Salmove srečke, 40 gld........69	.	—
Windischgraezove stečke, 20 gld..........70	.	—
Ljubljanske srečke.........23	„	50
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.| . .	149	.	25
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2945	.	—
Akcije jnžne železnice, 2u0 gld. sr. . . .	—	„	—
Papirnih rubeljev 100.......128	„	—
kr.
Nakup ln prodaja T£JS vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri iztrebanjn najmanjšeza dobitk«. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U R"
Mfollzaili it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
SiT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o knrsnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti p|T* naloženih glavnic,
13211218
kotlar, v Ljubljani, sv- Petra cesta 40,
se priporoča si. občinstvu in čast. duhovščini v izdelovanje vseh v
kotlariko obrt
spadajočih proizvodov, n. pr. kotlov za žganje, za vodo,
za štedilna ognjišča itd. Posebno se priporoča podjetnikom in tovarnarjem v izdelovanje bakrenih cevij ter v pooinjevanje vsnkovistne bakrenine in kovinsko posode.	2h8 3-2
Vnanja naročila izvršuje točno in po nizki ceni.
Tsakomur
priporočamo obisk naše prodajalnlce in ogled vele-zanimlve zaloge najraznovrstnejsih
rezbarskih proizvodov, korbio v najrazličnejših oblikah in izpre-hcdnih palio	218 12
z zagotovilom najuljudnejšo postre5.be in najnižje cene.
Franc Stampfel
(kočevska domača obrt) v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle).
Franjo Dežman,
knjigovez, v Ljubljani, sv. Petra cesta 6,
se priporoča prečastiti duhovščini in slav. občinstvu
za vezanje in broširanjc
vsakovrstnih knjig
po najnižji oenl in točni postrežbi.
Zunanjo naročila izvrši', se hitro in natančno. "•B 242 5—4
Pozor, posestniki vinogradov!
Podpisani omislil sem si ter kupil
škropilnico proti peronospori
pri goop. Janezu Pitaku v Ptuju na Štajerskem in sem se
preveril, da deluje izvrstno. Priprava je iz medenine (me-singa) ter ima ob koncu vijak, da se pritrdi leseni brenti. — Škropenje je priprosto, prav lahko, belo je trpežno, mnogo let uporabno, cena jako nizka, samo 7 gld. jedna škropilnica.
Vinogradniki naj se torej obrnejo do izdelovalca gosp. J. Pltaka.
J e r m a n v r h meseca maja 1893
C. kr. izključno privilegovane
škropilnice proti perooospori
inženirju Živica
pošilja podpisana tvrdka po pošti franko, proti povzetju 10 gld. za v.sako. z vso pripravo; se pa tudi dobivajo pri trgovcih na deželi.
Prospekti grntlsi. TfcSE
282 1
Živic in družb.
v Trstu, ulica Zonta št.
5.
283 1
Josip Cvet, vinogradnik.
F. Wisjan,
sedlar, v Ljubljani, Rimska cesta II,
pripororoča si. občinstvu in zlasti prečast. duhovščini
svojo Zalogo izdelanih
„landauerjev", koleselnov in na pol pokritih voz
in izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela v najlepšem slogu in po nizki ceni. 2(57 3—2
Otročji vozički
jako fini, močni ii> lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5'50, 6'—, 7-— 8'—, 9-—, 10'— in višje po vsaki ceni do 20 gld
Anton Obreza,
tnpocirar,
v Ljubljani, Šelenburgove ulice I.
Najcenejši kraj za nakupovanje otročjih vozičkov.	537 50—29
St. 4933.
Razpis.
279 3-2
podobar in pozlatar
v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8
priporoča se prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom za napravo in popravo
oltarjev prižnic, tabernakeljnov
ln druzih v to stroko spadajočih oerkvenlh del, s točno in pošteno postrežbo po najnižjih cenah
V zalogi imam vsakovrstna razpela, kakor: za misijon, procesije in šole.
Zu vsako tlelo se jamči.	190 10-8
Za Kranjsko se razpišejo sledeče
službe okrožnih zdravnikov,
Št. 10.417.
in sicer:
a) z letno plačo 800 gld.:
Zaradi oddaje
Razglas.
284 2—2
1. v Bohinnjski Bistrici; 2. v Črnomlju; 3. v Kočevski Reki; 4. v Senožečah; 5. v Železnikih;
b) z letno plačo 600 gld.:
6. v Logatcu; 7. v Radečah; 8. v Št. Petru na Krasu event. v Postojini.
Prosilci za jedno teh mest vlože naj svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani
do 15. juni ja 1893. leta
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
deželnega &&tmm kranjskega*
V Ljub,j a ni, dnč 18. maja 1893.
Solidne, zložne
močne in čudovito cenene
stole
vsake vrste ponuja
prva kranjska tvornica
za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa.
k Verbič-a
v Bistri,
poŠta Borovnic«.
(230 52-5)
del pri napravi nove ceste
od Poljanske ceste preko A. Dečmanovega posestva do Stre-liskih ulic z napravo betonskih kanalov in zidarskim delom vred, se bode vršila
dne 2. junija letos
ob 10. uri dopoldne javna pismena ofertna obravnava pri podpisanem magistratu v pisarni mestnega stavbinskega urada (Mestni trg št. 2, I. nadstropje), kjer so tudi pripadajoči načrti, proračuni, pogoji in dru^i pripomočki ob navadnih uradnih urah vsakemu na vpogled razgrneui.
Ponudbe, v katerih je navžsti jeduotne cene in na njih podlagi prora-čunjene skupne zneske stroška za dotična dela, je izročiti zapečatene in s pripadajočim 5°/0 vadijem opremljene do določene ure.
Niti ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale predpisu, niti take. katere bodo prekasno uložene, se ne bodo jemale v poštev.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 22. maja 1893.
i x	y\ y*
Subičeva delavnica
za
cerkven
obstoječa %e od l. 184=5,
priporoča se uljudno prečast. duhovščini za obilne naročbe.
v
124 9_9	Valentin Subic, podobar,
v Poljanah pri JSkolji Loki.
Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je
MM	33 52—22
Kathreiner-jeva Kneipp-a sladna ta
okusom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno prednost, da se škodljivemu vživanju nameSsne ali s surogati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okusnejšo, pri tem pa Se zdravejio in redllnejio kavo. - Neprekosljlva kot dodaja navadni kavi. - Pona-
redeb se skrbno lzogib*]. - '/, kilo 25 kr. - Dbblva se povsod.
Pristno samo v laelila zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko
t Ignacu Camernik
S kamnosek v Ljubljani pri mesarskem mostu
J priporoča b o g a t o svojo zalogo raznovrstnih
} nagrobnih spomenikov
C	natančno in lično iz prav trpežnega kamna izklesanih
(	cenejših kakor bodisi pri kateremkoli kamno-
J	seka. — Prečast. duhovščina blagovoli naj se ozirati
V	pri naročilih na	264 3—2
S cerkvena kamnoseška dela,
1 podjetniki in si. občinstvo pa pri naročilih na razna C stavbinska in poljubna v kamnoseško obrt spada-/ joča dela. — Izvrši vse kar najceneje, trpežno in lično.
EQUITABLE
Zjedinjenih. držav zavarovalno društvo za življenje v Novem Yorku.
Ustanovljeno leta 1859. Koncesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882.
Na Dunaju, Stock iin Eisenplatz, v svoji palači.
Računski »sli lop leta. 1801!
I.	Dohodki. gld. 97,637.359 63 Izdatki . „ 57.417.712- 78
Prebitek.......gld. 40,219.646 85
II.	Premoženje . . gld. 340 596.295 95 Obveze po
4°/0m31/» °/o - 274,763.944 55
Zaklad dobičkov .... gld. 65,732.45140
„Equitable" je na, vsem sveta prvi in največji zavod za zavarovanje na življenje,
ima največje dohodke tako v obče, kakor posebej še od premij. Ima najvišji prebitek dohodkov nad izdatki in največji zaklad dobičkov.
To društvo je sklenilo leta 1891 največ novih pogodb
in sicer za.....gld. 582,795.827 50
pri njem je bilo največ kapitala zavarovanega . . ima največji prirastek za-
Starost	Vsota plačanih	Vrednost police	Polica opužčena premij
	premij	▼ gotovini	in plačilna za slučaj smrti
30	gld. 454 -	gld. 539 —	gld. 1150 —
35	„ 527 60	„ 651- -	„ 1240--
40	„ 626 -	„ 798-	„ 1350 —
45	.. „»,759-40	n 997-	„ 1520 -
50	„ 943 60	- 1291 —	„ 1800 —
2.012,236 392 50
210 580.457 50
42387.184 78
varovanega kapitala . . , ima naivečji prirastek v premoženju .......
ima naivečji prirastek v do-
bičkovem zakladu . . . „ 6,381333 05
Avstrijskim zavarovancem posebna garancija je velika društvena palača „Stock-im-Elaen" na Dunaja,
katera je vredna gld. 2,300.000'-.
Vepehi
dvajsetletnih tontin*) društva „Equitable".
Podlaga izplačevanj leta 1892. A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I.
B. Zavarovanje za	slučaj smrti z dvajsetletnimi premijami. Tabela n.
30 gld. 607 20	gld. 862 —	gld. 1850.—
35 „ 681-60	„ 986--	., 1870-
40 „ 77660	„ 1140-—	„ 1930-—
45 „ 90O-60	„ 1343-—	„ 2050 —
50 „ 1087 60	„ 1638—	„ 2280-—
C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slačaj smrti ln za učakanje. Tabella Z.
30 gld. 970 60 gld 1632 — gld. 3490--35 „ 99V80 „ 1667—	„ 3160 —
40 „ 1035-50 „ 1727--	„ 2930--
45 „ 11'0-80 „ 1834 -	„ 2800 —
50 „ 1209-- „ 2034—	„ 2830 —
Kakor kažejo zgiraj navedene številke, povrnejo se po tako zv«nera tontinskem sistemu zavarovancu poleg tega, da je bil skozi 20 let brezplačno zavarovan, po tabeli I. vse vplačane premije 21/* do 4°/8°/0, po tabeli II. s 44/„ do 5s/67„, po tabeli X. s 6a/4 do 7% jednostavnimi obrestmi.
Police premij oproščene pa reprezentujejo dvojno do čveterno vsoto vplačanih premij.
Tako zvana prosta tontina, neka poltontina z nekoliko večjimi premijami, dopušča po preteku jednega leta popolno svobodo za potovanje, prebivanje in poklic. izvzemši vojaško službo; po preteku dveh let je ni moči lzpodbiti, po preteku treh let pa ne more več zapastl in jo je z ozirom na tontino pri regulovanju moči urediti na šest načinov.
Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu.
in	90 6-5
glavni zastopnik za Kranjsko:
ALFRED LEDENIK
v Ljubljani, Mestni tr-g- 25.
*) Tontina imenuje se nabiranje in razdelitev dividend ali dobička po nekem posebnem Ristemu, ki ga je izumil in prvi uvedel v Franciji Italijan Lorenzo Tonti 1. 1653.
J. Hafnerjeva pivarna
v Ljubljani, sv. Fetra cesta št. 47.
Zaloga priznano izvrstnega vrhniškega piva. — Naročila na pivo v sodčkih in zabojih po 25 steklenic. Dostavljenje na dom brezplačno. 275 (20-2)
Znana restavracija s prostorno dvorano ■in najlepšim velikim, zračnim vrtom.
Jfovourejeno krito kegljišče, pripravno prav
Velika zaloga vina. |||
posebno za družbinsko kegljanje. uur Uhod tudi iz Poljske ufice.
Sknšena redilna štupa za živino,
za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd.
Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako žlvlnče ne more Jesti, slabo prebav-lja; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr, 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za konje.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanju kolčn, otrpnenju v v boku, v križu, — otekanju nog, mehurjih na nogah itd.
Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 4 gld.
Ta zdravila za živino se dobijo v
203 7
e
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s pošto razpošiljajo.
i
o
•3
o
3
o
■8 >
.S
o
<o
-a o •d
«e d
1
Dominik Trojanšek,
veliki posestnik, v Gorici, Via Nlunicipio št. B,
priporoča posebno časr. duhovščini in drugim gospodom, ki želč imeti v res niči zanesljivo	133 1«—13
dobro vino
belo in črno. Vsem naročireljem vina zagotavl am najnižie cene in ua|bol|šu blago. Imam izvrstno ,,rebulo" iz goriške okolice posebno dobro istrijansko vino „teran" iu posebno izvrsten „re foško" v steklenicah iz 1. 1889.
Pokušnja pošilja se prosto.
s»
M
•d o
«n<
M" I—•
C_l.
P
B
n p
«
10 o
cr p
Natorni istrijanski črni teran. |ij
J. Giontini y Ljubljani
knjigarna in trgovina s papirjem
priporoča v novih izdajah le-te molltvenike v lastni izdaji.
1. Za otroke:	253 (5—5)
Šopek lepih molitvic. Papirni vez 10 kr.
Kruh nebeški za otročiče. Papirni vez 14 kr. Marija dobra mati. Vezano v pol platno 26, v pol usnje 30, v usnje z zlato obrezo 50, v šagnnasto usnje z okvirom 80 kr., v ploščinastem vezu gld. 1'20 in 1-40. Hvala božja, vezana v pol usnje 26, v usnje 30 kr.
2. Za odrasle: Bodi moj naslednik vezan v pol usnje 45 kr., v usnje 60 kr., v usnje z zlato obrezo 75 kr„ v šagrinasto usnje gladek 1 gld. 20 kr., v šagrinasto usnje z okvirom in križem 1 gld. 40 kr. in v ploščinastem vezu 1 gld. 80 kr.
Hkratu priporočam v najrazličnejših vezeh te-le knjige: Mali duhovni zaklad, Jezus moje želje, Jais: Buk vice, Pot v nebeško domačijo in sv. Ana.
Po jako znižanih cenah: Angel varuh, Krščanski posel, Romarska palloa, Volčič: Bmarnioe, Sveta Jedert ln Matilda. Če se več vzame, da se rabat.
potem ure za samostane, šole, tovarne, javna poslopja izdeluje izvrstno dobro, strokovnjaški sestavljene in narejene vsled razdelitve dela mnogo bolje in ceneje, kakor drugi konkurentje in z ugodnimi plačilnimi pogoji za župnijske urade in občine
tovarna za cerkvene ure s parno vršbo 156 20—20
.1TJEC. ]ll_«J«A:%r xrsi v Brnu na Moravskem.
Proračuni con zastonj ln franko. Premovano s prvimi darili v Londonu, Bruselju, Palermu, Kromerižu, Lincu, Boikoviču itd.
Najnižje cene
Najnižje cene
in

najboljše blago.
Najboljše in najceneje
kupuje se
železo, raznovrstna železnina, cement, okove itd. pri
"t v lij ubljani
Mestni trg- lO.
272	ZALOGA	2
nagrobnih križev, štedilnikov in njih posameznih delov, ledenic, finih žag itd. po najnižjih cenah.
Zaloga železniških tk i 11