UST ZA SLOVENSKI
naročnina
Celoletna........$a.—
Polletna .........$i-25
Chicago celo leto $2.50
Inozemstvo......$3"-00
SUBSCRIPTION
One Year.......$2.00
Half Year . ......
Chicago one Year .2.50 Europe.........$300
PISARNA JS49 W. 22nd St.
Chicaeo, HL Telephone: Canal 98.
Mljuč do napredka jc edinost

Slogajači
jy^sloga tlačjf" Na
VOLUME VI. LETO
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919-. AT POST OFFI CE AT CHICAGO ILLINOIS. UNDER THE ACT OF MARCH 3rd XS79.
Naslikal
JERICH
sreda 22. DECEMBRA 1920.
ŠTEV. (NO.) 72.
Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6- 1917, on file at the Post Office o* Chicago. I1L —
Order of the President A, S. Burleson, Postmaster General
TEDENSKI POLITICO PREGLED
veltka nevarnost za ne-šega farmerja.
Nizke cene evropskih valut vplivajo na ameriško industrijo. Ako bo šlo še dolgo tako naprej, bo Amerika prepljavljena z izdelki iz Evrope, ameriška industrija bo pa neizmerno trpela. Kar smo pridobili med vojsko, bo sedaj vse šlo radi nizke valute oziroma velike draginje naših dolarjev.
Zadnje čase so začeli posebno britko čutili to vpljiv farmerji. Cene njihovih pridelkov so tako padle, da se moramo čuditi. Iz Evrope so zadnje čase uvozili toliko žita in drugih pridelkov, da je na ameriškem trgu polno evropskega blaga. Seveda na-^
mcswineyevspovednik aretiran.
Angleška vlada je aretirala Fathra Dominika, spovednika rajnega Mac-Swineya. — Zopet nov čin junaške Anglije! Živela osvoboditeljica malih narodov! Le naprej dajaj svobodo, dokler je še sama ne boš izgubila!
bryan je
obiskal inga.
hard-
BOŽIČNI PRAZNIKI PO NAŠIH CERKVAH.
Po vseh naših slovenskih naselbinah se že pridno pripravljajo, da bodo dostojno proslavili prelepi praznik Rojstva Gospodovega, dan ko začuti potrebo vere in cerkve celo najbolj zagrizeni fanatik in odpadnik.
Cerkveni pevski zbori se so se že tedne preje vadili in pripravljali, da bodo presenetili cerkveno občino s posebno lepim programom. Saj želi vendar vsak pevski zbor v teh dneh
menja drugega, kakor to, da ne bo ši farmerji ne morejo dati svojih iz-1 ne Anglija, ne Liga dolgo obstala, delkov za one cene, kakor evropski poljedelci.
Izvoljeni predsednik je imel daljši pogovor z Bryanom. Baje sta se največ posvetovala o Ligi narodov. Kakor se poroča, misli Harding resno na to, da se bo Amerika pridru- P°^azati, kaj zna.
Ta dan bodo tudi po vseh" naselbinah imeli takozvane božične kolek-te in cerkve bodo med seboj tekmovale, katera bo več dobila ta dan v pokritje cerkvenega dolga in cerkvenih stroškov.
žila Ligi narodovr. — Toraj bo prišlo vendar vse na Wilsonovo, samo da je mej tem časom Anglija dosegla, da bo vladarica Lige, kar pa ne po-
Zato se je farmerska unija obrnila na državno zbornico in je prosila nujne pomoči. Ako hitro kongres in vlada kaj ne ukreneta v korist far-merja, potem ne vemo, kaj bo prišlo. Zato je kongres sklenil takoj sprejeti na dnevni red to točko Da bo predlog takoj sprejet v kongresu in takoj nato v senatu, bo senat nalašč čakal na ta predlog, da ga bo hitro nesel iz ene zbornice v drugo in takoj na to k Wilsonu, da ga potrdi, ker je vsake ure škoda.
sedem
senatorjev
na irsko.
hoče
Sedem senatorjev Združenih držav je prosilo pri angleškem poslaništvu za potne liste, ker so poslani, da gredo na Irsko proučavat ondot-ne razmere, in da bi potem poročali senatu, kar so videli in slišali.
Toda na veliko začudenje niso dobili dovoljenja. Poslanik ga jim je odrekel. Radi tega so se senatorji obrnili na državno tajništvo in so zahtevali od tajnika, naj nemudoma poizve od vlade, zakaj je vlada to odredila. To je važna stvar, so rekli senatorji. Gre za prijateljstvo med dvema do sedaj prijateljskima državama.
Kaj bo državni tajnik storil, še ni znano. Vendar pa poročajo, da postaja Anglija vedno bolj nervozna.
KAKO JE V LONDONU.
Te dni se je vrnil iz Evrope Rock-fordski škof Moldoon. Imel je predavanje v Rockfordu, kjer je povedal to-le: "V Londonu je kakor ob času obleganja. Vse ulice so zastražene s strojnimi puškami. Na vsakem oglu stoji straža. Ljudstvo ne sme v parlament. Samo poslanci, zastopniki časnikarstva in uredniki smejo. Ljudstvo je skrajno razburjeno.
mestni odvetnik etelson proti sodniku davidu.
Ker se je sodnik David zameril mestnemu županu Thomsonu. zahteva mestni odvetnik v imenu župana od_il!inoiskega parlamenta, da odstavi sodnika Davida. Zameril se je pa županu radi tega, ker je postopal v nekaterih slučajih proti županovi volji.
TOVARNA ZAPRTA.
Nekoliko tisoč delavcev je izgubilo delo, ker se je zaprla velika je-klarna v Tarentum pri Pittsburgh^ Pa. — Kdaj bodo tovorno odprli, še, ne vemo. Pravijo, da nekako sredi januarja.
žganje po železnicah.
Prohibicijski agenti so izvedeli da črnci, ki so vslužbeni po spalnih vlakih, prevažajo velike množine steklenic žganja med raznimi mesti. Zato so postali previdnejši in so pazili na vsak vlak. In res samo en dan so našli na desetih takih vlakih "whiskey-a" za več tisoč dolarjev.
Henry Wagner naj se zglasi v u-redništvu "Edinost", ali pa naj pošlje svoj naslov. Tu imamo pismo zanj.
Naši somišljeniki kot dobri in praktični katoliki so gotovo že odločili svotico, ki jo bodo letos darovali v ta namen. Kuvertice so bile raz-dane in razposlane po vseh slovenskih naselbinah in vsakdo ima gotovo najmanj eno če ne več. Našim prijateljem toraj ni treba priporočati darežljivosti, saj radi dajo, kolikor pač morejo.
Pri nas v Chicagi bomo imeli prvo sveto mašo mesto polnočnice ob petih zjutraj. Pred sveto mašo nastopijo "živi angelčki" okrog jaslic in bodo presenetili farane s krasnim popevanjem božičnih pesmic. Vredno bo za farane, da bodo priča tega prizora. Letos ga bomo še posebno lepo priredili.
Druge svete maše bodo kakor po navadi vsako nedeljo.-
Takoj po prvi maši bodo še dve maši. Druge tri svete maše bodo ob pol osmih in naprej druga za drugo-
Tretje tri svete maše se začno ob devetih in se končajo z zadnjo veliko sveto mašo ob pol enajstih.
potresi.
Iz vseh delov sveta poročajo o velikih potresih. V Chile so imeli zadnje tedne v več mestih zelo hude potrese. V bližini mesta Santjago je več vasi razrušenih. Tudi po Evropi je bilo v več deželah veliko potresnih sunkov. V Jugoslaviji v južni Dalmaciji so jih že čutili.
-o-
delavske plače znižane.
Pawtucket, R. L, 13. dec. — V treh tukajšnih predilnicah, kjer je zaposlenih vsega skupaj 270 delavskih moči, so danes naznanili, da bodo z 20. decembrom znižali plače delavcem, a koliko j-h bodo znižali, se še ne ve, sklepamo pa, da jih bodo zmanjšali za 22)/*%, kakor so to storile druge predilnice. Enaka poročila smo dobili glede predilnic in tkalnic v Bidgeford, Me., New Bedford,
Mass., Mass.
VLADE
izselje-
podpirajo ništvo.
Minnesotski kongresman Knut-son se je izjavil v Washingtonu, da ima dokarze, da evropske vlade same pospešujejo izseljeništvo. Mej temi, je dejal, je prva Španija. "Mi nikakor ne smemo dovoliti, da bi bila Amerika evropsko smetišče, kamor bi razne evropske vlade nosile svoje smeti in svojo nesnago.
HRVATSKA REPUBLIKA.
Poročila z Dunaja so nas presenetila te dni s poročilom, da so hrvatski poslanci, ki so bili izvoljeni v konstituanto, razglasili hrvatsko republko, neodvisno od Srbije. — To poročilo smo takoj vzeli z veliko rezervo, ker je prišlo z Dunaja. Tam žele, da bi se to res zgodilo. Kar pa človek želi, to rad vrjame. Drugi listi so pa potem drugi dan sporočali, da ni bila to hrvatska republika, tem več republika Baranja, to je del Ba-ranje, ki je ostal pod Mažarsko. — Koliko je resnice na vseh teh vesteh je težko povedati. Ker imamo doma tako strašno nezmožne državnike, ki skrbe najbrže samo za svoje žepe, narod in država jim je malo mar, moramo pač ostati v dvomih, kajti da bi tem modrijanom v Bel-gradu ali v Ljubljani, padlo v glavo nekoliko poročil poslati v svet, o, to bi bila prevelika modrost, katere ti možje niso zmožni. Da taka poročila škodujejo valuti in da jih mora potem jugoslovansko delavstvo drago plačati, to seveda vedo Nemci, to vedo vsi, samo jugoslovanski veliki (?) možje ne. —
Ej Jugoslavija, pač si Tugosla-vija!
-o-
BULGARIJA SME PRISTOPITI K LIGI.
Genf, ŠVica, 16. dec. — Zbor lige narodov je danes glasoval za sprejem Bulgarije v ligo narodov. Vsi so bili za to, da se sprejme, le Francija in Avstrija se niste udeležile glasovanja.
Enoglasno pa so sprejeli v ligo cev	narodov Finsko in Luksemburško.
SVOBODNE VOLITVE.
Kakšne so bile letošnje volitve, pričajo razne preiskave, ki se še sedaj vrše. Tako se je dokazalo, da je bilo v Floridi umorjenih 30 zamor-
škof ubit.
V Bukarestu je nekdo vrgel bombo v senat, ko je zboroval. Bomba je ubila pravoslavnega škofa in težko ranila veliko oseb.
MESTNI HIŠNIKI V CHICAGI.
Kakor poročajo ste se sporazumeli unija hišnikov in unija hišnih posestnikov, da ne bo stavke, kakor je bilo napovedano, temveč se bodo začeli pogajati.
PREJELI SMO KNJIGE
DRUŽBE SY. MOHORJA
ZA L. 1931.
Naročnikom smo jih te dni raz po slali.
Kdor jih želi prejeti, naj se takoj oglasi, dokler jih je še kaj v zalogi
Cena $2~20.
ŠIRITE LIST "BDINOST".
KOLEDAR AYE MARIA M LETO 1921.
smo razposlali vsem cenjenim naročnikom predplačni-kom Razposlali smo ga tudi na vse cenjene gg. zastopnike po vseh naselbinah. Prejeli smo že obilo zahvalnih pisem, v katerih se rojaki zahvaljujejo za krasno delo.— Koledar stane 50c. — V stari kraj ga pošiljamo za 60c. Vsa naročila naslovite na: -AVE MARIA" 1849 W. 22nd Street Chicago, HI.
*
t *
+ * * * * + *
«1» *
* + + •f) * + ♦ ♦
Spomnite se svojih domačih!
Božični čas je tisti čas, ko se vsakdo spomni na svoj rojstni kraj,-na svoje sorodnike. Zato bo prav, da se jih spomnimo tudi letošnji Božič, jim pošljemo kaj za praznike in jim olajšamo njih bedo.
V takih slučajih pa si zapomnite, da Vam nihče ne bo poslal denarja v stari kraj ceneje, kakor mi, Mi Vam računamo cene istega dne, ko prejmemo Vaš denar.
Sedanje cene za pošiljanje denarja v Jugoslavijo in zasedeno ozemlje so:
400 500 600 700 800 900 1000 5000 10000
5° 100
200
300
400
s°o
600 700 800 900 1000
_
EDINOST	J
1*49 W«t xmd Strmet	Chicago, HL ^
300 kron ..........$ 2.60
.......... 3-40
.......... 425
.......... 5.10
.......... 5-95
-......... 6 75
........... 7-50
.......... 8.25
" .......... 41.00
..........81.00
.............$ 2.29
"	............................4.18
"	............................8.00
"	.....................12.00
"	............................16.02
"	............................20.00
"	..............23.98
»	..............28.06
"	............................3164
"	.............. 35.22
"	..............39«>
- ...j
" EDINOST rS
12 SLOVENSKIH. NASELBIN.
New York, N. Y. — Zopet smo i-meli v New Yorku prav veselo nedeljo, namreč tretjo nedeljo v ad-ventu, ki se imenuje ''Gaudete", to je: veselite se!
Zjutraj je bilo med 9. sv. mašo skupno sv. obhajilo društva Naj s v. Imena. Po sv. maši ie bila glavna društvena seja v dvorani. Med drugim se je sklenilo, da priredi društvo tia Silvestrov večer s-, ojo vsakoletne družinsko zabavo. Nato so volili novi odbor. Izvoljeni, oz. vnovič potrjeni so bili naslednji čiaiii: Frank Luteršek, predsednik: John Hribar st., podpredsednik:; Anton Plevel, blagajnik; ;Frank P »t.iči.ik, tajnik; Mike Stefančič, maršal,; G. Tassot-ti in A. Češarek, delegata. V društvo je bil sprejet rjv« član John Hren.
Popoldne je priredila Marijina družba žaloigro "Vcstalka* 'in sicer ? izvrstnim vspehom. Pred igro je zapela "Domovina" ljubko pesmico "Ujetega ptiča tožba" Dvorana je bila polna rojakov; med njimi je bilo veliko novodošlih iz stare domovine. Igra je znana po slovenskih odrih, zahteva dosti truda in priprav. Naše igralke so bile docela kos svojim nalogam ; vse so častno, nekatere posebno izvrstno igrale svoje vloge. Občinstvo jih je z veliko tihoto in pazljivostjo poslušalo, ter jih končno navdušeno pohvalilo. Ako še dodam, da je bil čist dobiček, ki je bil namenjen za" cerkev, prav povoljen, in da je bilo dvojno jutranje darovanje za cerkev nenavadno veliko, se lahko razvidi, kolika je darežljivost in vnema naših župljanov za svojo cerkev, kako radi in z veseljem prispevajo za njo. Čast takim zavednim župljanom! Čestitamo tudi igralkam, Marijinim družbenicam na tako izvrstnem vspehu!
Poročevalec. -o-
toliko nakopičilo izdelkov, da bi bilo sedaj velikokrat več ljudi brez dela in tudi brezposelnost bi bila veliko preje prišla.
A. O.
'SLAVE" — ''SUŽENJ* VAN."
'SLO-
Vsak Slovenec, ki je zmožen angleščine, pozna tudi besedo "slave", ki pomenja v našem jeziku suženj. Malo pa jih je, (vsaj tako jaz mislim), ki bi poznali izvor te besede in bi vedeli, da je jako tesno združena z zgodovino slovanstva, posebno našega nesrečnega slovenskega naroda. Gibbon piše v svoji "Decline and Fall" med drugim: Bratska plemena Srbov, Hrvatov in Slovencev so v davni dobi živela bodisi kot ujetniki ali bila podjarmlje-na in nadvladana od drugih narodov rastresena od Euksina do Jadrana in njih narodno ime, ki je pomenilo "Slavo", se je degradiralo zavoljo
PREKMURSKIM SLOVENCEM!
Dragi Prekmurci! Naznajam Vam le nekaj dobruga za sakoga prek-murskoga Slovenca. Tukaj f Čika-gi mamo zdaj že dve j dobri društvi, kakti društvu sv. Ivana Krstitela, družbe sv. Družine. Poglejte si, kak lepou rastemu! Komaj je tri mesece staro in že nas je sprjetih 43 članov in tudi vupam povedati, da prle kakde bo pou leta staro, bomo šteli 5o članov. Stopi 'lejko saki dober krščenik ve to naše društvu (starost od i6toga leta duh 5otoga) in se lejko da zavarovati za 500 in 250 in tudi putpora je 6 dularof na tje-den in k temu se dubi tudi od Jed-note putpora za operacije po 50 dularof. Vse to za male mesečne du-larčke. Plača se samo 120 centov na mesec. Nadale bi prosu sakoga Prektmurca, da bi se pridružu eto-mi dobrumi društvi. In tudi smo potrebni, premislite si, dragi krščeni-ki, kad je žalostno, da terbej za ed-noga kolektati pu Čikagi in ga dati
UTRINKI
Nekateri ljudje nikdar ne dosežejo nobene časti; to pa zato, ker preveč premišljujejo, katera čast bi bila boljša.
Boljševiška vlada je baje prepovedala rabo ključev. Saj' jih res ni več potreba, ko ni več kaj ukrasti.
Nekaj, kcfr do danes zgodovina še ne pozna, je tole: da bi se lepo mlado dekle, ki bi bilo obenem tudi bogato, poročilo z starim revnim možem.	'	*	* .
Kdaj bo cerkveni zvon zvabil skupaj toliko ljudstva, kakor ga na pr. zvabi zvon, ki naznanja požar?
Največja napaka pri naših politi-karjih je, da delajo tako trdo pred volitvami, da morajo potem po volitvah samo počivati.
r.jih krivičnega zatiranji in izgubilo prejšni pomen ter predstavljalo "su- Nakopati. Pa to bi se končno še dobi-žnja". Koliko je resnice na tem, naj lo» ali kaJ Pa °boga ženska, štera ma preiščejo naši strokovnjaki, skoraj) P° 5—6 dece? Tisto je šele žalostno,1
Nekatera dekleta potrebujejo las, druga pa milijonarjev.
Kader hočete v Chicago komu telefornirati, če se Vam mudi, pišite mu raje!
gotovo pa bo res, ker če se celo danes, ko je svet civiliziran, ozremo v našo rojstno domovino, vidimo, da je naš narod res v sužnosti. Tak bo tudi ostal dokler ne izgine iz površja zemlje ali pa da se s pomočjo bratskih slovanskih narodov ne osvobodi za vedno in reši sužnosti. — Bog daj, da bi se zgodilo zadnje 111 pa kmalu!
A. Okoliš.
SLOVENSKI TRGOVCI IN PODJETNIKI!
V Vašem lastnem interesu je, da
kak že mamo ono dva para siromašnih žensk eti f Čikagi. Ženske su glij tak lejko pri našem društvi, kak moški.
Tukaj Vam pa objavim odbor dru štva sv. Ivana Krstitelja:
Predsednik: Andrew Glavach, podpredsednik: Peter Vražič, tajnik: Ignacy Krapecz, blagajnik: Steve Foys, zapisnikar: John Horvath, nadzorniki: John Densa, Jože Gvorek in Štefan Kocet.
Tu imate svoj odbor in si ga pre-glednite, ali so Vaši prijatelji v tem društvu. Premislite si dobru, ka za
Samo v Chicago je bilo lani nad 6000 zakonov ločenih. Kaj čuda če mora pravna fakulteta na vsečuliš-čih vsako leto zidati večje šolske prostore.
V Ameriki se rodi veliko več ženskih kakor možkih. Sreča, da je to v Ameriki, kjer jih moremo še preživeti. Drugače bi bilo v Nemški Avstriji.
Republikanski kandidat pravi, da pod republikansko administracijo ne bomo imeli vlade samo enega moža. To mu vrjamemo, ker bo gotovo tam tudi kaka ženska.
Barberton, O. — Zadnji teden je tukaj umrla rojakinja Frances Mar-kovič za jetiko. Zapušča moža in^ bojuje proti drugemu, pride tudi ve-
več nedorastlih otrok. — Ubil se je rojak Anton Benko, ko je padel po stopnicah v klet. — Pri rojaku John Balant so dpbili novega bordarja inožkega spola. Častitamo T — Tukaj se je pred par meseci ustanovila.
"Chamber of Comerce" h kateri je pristopilo tudi več Slovencev-trgov-cev in drugih rojakov. To jasno kaže, da so se začeli tukajšni rojaki zanimati za napredek našega mesta, kar je vse hvale vredno. Industrijske razmere so tukaj bolj slabe in nobeno pero ne more popisati veselja kompanistov, ko gledajo trume brezdelnih ljudi pred vratmi njihovih tovarn, kako beračijo za delo. Čudno je res. še pred par meseci so kapitalisti upili na vsa usta, da delavci nočejo delati in da so postali leni i.t.d., danes pa že zapirajo • tovarne ker ni "ordra", ker je preveč "stock-a" oz. vsega že zadosti produciranega. Vsakemu je še v spominu, kako so preganjali stav-kujoče premogarje in železničarje in jih zmerjali z bolševiki. Rekli so jim, da škodujejo državi, da niso pa-triotični in da samo zavoljo njih ne morejo obratovati tovarne v polni meri. Danes jim pa more biti cela Amerika hvaležna, ker če ne bi bilo neprestanih štrajkov, bi se ne bilo
nam pos jete za božične praznike mali cajt de se ,udstvu organajzanu svoje oglase. V bož.čmh prazni-, in zmetno kaj takšega napraviti pu k,h imajo ljudje več časa in če ni-1 Čikagi/ kak je pr!e ,)ilo ^ _ kol., precitajo tedaj svoj časopis od j Lustvu bo se tumi odzvalo saj že
prve do zadnje črke-	,	, , -	. . ,
3	1 skoro saka duša ma nekse društvu,
zatu, dragi krščenik, premisli si, kaj^ fčiniš prle, kak te nesreča najde. — Nadale Vam pišem, dragi Prekmurci. ne dajte se preguvarjati od takšnih ljudi, ki nič ne verujejo. Poglejte naše društvo sv. Križa, kad lepou se razvija, pa so je tak šteli ed-ni porušiti, ali nej so je in je tudi ne bodo. Zdaj so si izvolili novi odbor in tudi novo mesto za mitinge. Y našoj cerkvenoj dvorani bodo meli svoje fkup druženje sako drugo nedelu v meseci. Jaz bi najrajše
Chicago, 1111 — Veliko zanimanje se je vzbudilo v zadnjem času med našimi društvi pri kegljaški ligi. — Vsak večer, kadar se kako društvo
liko društvenih članov, ki navdu-šujejo bojevnike iz svojih društev in jim delajo še večji pogum.
V naslednjem podajamo skupni pregled, kakšne vspehe so do sedaj dosegla naša društva in posamezni, kako so se borili in koliko kegljev so podrli.
Name of Team Gm's played. Gm's won. Games lost. Total Pins. Average
St. George..........21........12........9........9108.... 433-15
St. Stefan...........21........11........10........9909____ 471-18
Danica.............21........11........10........9587.... 456-11
Young Mens Club . . .21........ 8........13........9368. . . . 446 2
Individual Average: Players	Name of Team. Games played. Total Pins. Average
videl vsakega prekmurskega Slovenca pri teh dveh društvih. Društvo Sv. Križ je povijšalo svojo smrtnino na 300 dolarof in 7 dolarof podpore na tjeden, za samo dolar na mesec. Neje tou lepo za sakoga prekmurs-koga Slovenca, ki ma drobno deči-v cu. Če bi, Bog oslobodi, znau šteri ftegnoti mreti! Prebudite se, dragi krščeniki in združite se s svojimi lastnimi brati in ne bo Vam uikoli žal. Pridite f cerkvu sv. Štefana, šteri ste, drugu in štrtu nedelu v mescu. Te dvej nedeli mamo mi združenje pupodne 2 voroma (at 2 P.M.)
Odbor dr. Sv. Križ : Predsednik: John Turnar, podpredsednik: Ignacy Markonja, tajnik Jožef Gyorek, blagajnik: Mike Zver, pomožni tajnik: Ivan Skrbenta, ureditelj:: John Svernavicz. Či bi se što rat zglasu za etivi dvej društvi, naj se zglasi pri meni, ali pa naj telefona za pojasnila na: Canal 5889. Pisma naslovite na: Andrew Glavach, 1828 W. 22 St. Chicago, 111. ali pa na: John'Turnar, 2020 W. 23 St., Chicago, 111.
Iz srca rada bova dala pojasnila o našem društvu. /Za tem želejva sem prekmurskim Slovencom vesile božične svetke in srečno in vesilo novo leto.	(
Tisočake dati v podporo kake stvari, takoj dirugi dan pa pisati proti nji in ji skušati škoditi, to znajo samo naš dični Saksarjev ata. «
VINKO ARBANAS
CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ.
Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici.
1320 West 18th St., Chicago, 111. Phone: Canal 4340!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VESELO IN SREČNO NOVO LETO!
vsem mojim odjemalcem.
JOHN GORŠIC
MESAR IN GROCERIST
1200 S. Santa Fee Av., Pueblo, Colo.
Se priporočam slavnemu občinstvu v naklonjenost.
I.	Mrlak Joe	Y. M. Club. . .	. . 10.....	...1807...	...180-7
2.	Korenchan Jack	St. Stefan. . .	. .21.....	..-3431--•	...163-8
3-	Rovtar Tony	Danica. . .	. .21.....	■ -.3398.•■	. . . 161-17
4-	Kostnach Frank	St. Stefan. . .	■IS.....	...2391...	• • -159-6
5-	Bicek Frank	Danica. . .	. .18.....	...2852. .	... is8-8
6.	Zefran Čohn	Y. M. Club. . .	5.....	... 780..	...156
7-	Petroveič John	St. Stefan. . . "	.. 10.....	-• 1553-••	•• 155-3
8.	Gregorich Anton	St. George. . .		,..3198...	...152-6
9-	Terselich John	St. George. . .	. .16.....	...2405...	••.I50-5
10.	Mrlak Frank	Y. M. Club. . .	. .18.T4..	...2667..'	... 148 3
11.	Grill Frank	St. George. . .	.. 6.....	... 882..	... 147
12.	Koscak Martin	Danica. . .	. .20.....	. . .288«). . .	-■■144-9
	Banich Frank	St. George. . .	-i 7.....	...2118 .	----144
14.	Koscak John	Y. M. Club. . .	. .17.....	...2390..	. . . 140-10
J5-	Glavach Andrew	St. George. . .	- -IS.....	. .2034..	■ -135-9
16.	Kosmcah John	Y. M. Club. . .	.. 6.....	... 798.-	••-133
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
želim vsem mojim cenjenim odjemalcem.
STANKO & SAJBEL
MESARIJA IN GROCERTJA
312—314 Park St., Pueblo, Colo.
Se priporočam vsem Jugoslova-;-mom v naklonjenost.
High Team Game: St. Stefan 54<5.High Individual game Joe Mrlak 266 High Team average Y.M.C. 522-i|3High Indiv. Aver. Joe Mrlak 223-2I3
* * «*• <*> «* <*• 4-	4> * * *
+ * * * * + * + * * * +
Silvin Sardenko, velečastiti gospod Dr- Alojzij Merhar iz Ljubljane nam piše med drugim: ''Ravno včeraj sem pregledoval Vaš "Koledar Ave Maria". Lep mozaik! Spretno sestavljen! Častitam Vam in drugim rojakom sotrudnikom!
. Pri nas rešujemo Slovenijo na vseh koncih, pa nam po-vsodi izpod rok uhaja. Kaj bo z nami? Ameriška slovenska duhovščina, dvigni se po svojih močeh za našo in za svojo stvar! Kako lepe so Vaše tozadevne zahteve, kakor se čita v Koledarju! Vam in Vašemu požrtvovalnemu misjonskemu delovanju želim najlepših vspehov: Per erucem ad lucem!
S prijateljskimi pozdravi se Vam priporoča
udani
Dr. Alojzij Merhar.

* * *
4-
4» ♦
+ * * ♦ * *
X
X +
* + + + * * * * + * * * * * * * * * *
C. *
-It +
* * + + + + + * *

VAŽNO NAZNANILO.
Naznanjamo vsem dragim čitateljem, da bomo z novim letom začeli izdajati "Edinost" najprej redno vsaki teden dvakrat in v najkrajšem času potem pa trikrat na teden. Radi tega bomo Pa primorani povzdigniti naročnino na $3.00.
Poleg tega bomo pa tudf preuredili glede lista 4'Ave Maria" in "Koledarja Ave Maria".
-Opazili smo, da se vsak naš naročnik naroči vsako leto tudi na Koledar, toraj imajo s tem naši naročniki samo dvakratno delo, ker morajo Koledar še posebej naročati. Tudi za zastopnike je jako težko. Od januarja dalje bosta pa list ''Ave Maria" in "Koledar Ave Maria" skupaj eno. Zato bode stal list "Ave Maria" od januarja dalje skupaj s Koledarjem $3.00 na leto.
List 4'Glasnik" bode ostal pa kakor do sedaj $100 na leto.
Vsi trije listi in Koledar bodo toraj stali od januarja dalje $7.00.
Ker bi pa radi do novega leta povzdignili število naročnikom vsem trem listom, zato pa smo sklenili, da damo do novega leta 1921. vse tri liste in Koledar skupaj za
$6.00
pa naj kedo naročnino samo ponovi, če mu tudi ni potekla, ali pa ako se na novo naroči.
Zato hitite, rojaki, sedaj! Poravnajte svojo naročnino. Pridobivajte nam novih naročnikov! En cel dolar prihranite, ako se takoj naročite!
SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS Ij49 W. 2ind St.	Chicago, Illinois.
* +
4> +
*
4» *
* *
4-4» 4-4* 4-
4-*
4-*
4-*
*
4-
4-*
4-*
* * * * * * * * * * *

EDINOST
ŽANI IN Ž0YI.
RAZLAGA.
Žani, pravilno pisano Johny, Janezek. John — Janez. Pomni: j se izgovarja kot ž. Joke (šala)=:žok, i.t.d.
Žovi, pravilno Joe, Jožek, od Joseph, (Žozef), Jožef.
Halo — je . navadni pozdrav ali nagovor. Pravilno se piše: Hallo! Pri prijateljeskem pozdravu se rabi vedno v zvezi z imenom prijatelja, na pr. Hallo Johny!
Havjudu je spakedrano iz "How do you do" = hau du ju du. Dobesedno prestavljeno bi se reklo: kako ti storiš (delaš) delati, do=du, delati, storiti. To je navadni pozdrav. Amerikanec ne pozdravlja z voščilom, temveč z vprašanjem.
Havruju — How are you — hau ar ju. Pomenja popolnoma isto, kakor hau du ju du. Kako si? Ali kako
se imaš?
Dober večer, dober dan, ali enaki pozdravi niso veliko v navadi v A-^ mariki.
Navadno se pozdravlja z Hau du ju du in na to se odzdravlja s Hau ar ju.
Senkler je Saint Claire, ulica svete Klare (Claire) — Kler — Klara, Saint — sejnt — sveta.
Suhe — shoe — šu (črevelj) shoes
—	(šuus) črevlje.
Pajpa — pipe — pajp — cev in zato tudi pipa (fajfa).
Pofiksat. Besedica fiksat, pisano "fix'' je ena izmed onih angleških besedi, ki so največkrat in v najrazličnejših pomenih rabi. Tukaj v tem stavku pomenja popraviti.
Bed rum — bed room, — spalnica ali soba za postelj. Bed je postelj, room (rum) je soba.
Sur — sure! To je prva beseda, katero se nauči vsak novodošlec. Drugi dan ga boste že čuli, da bo mesto, da ali j a, rabil besedico šur. Sure to pomenja gotovo.
Bajgali — je angleška'kletev, kakor je naš permejdunaj, ali prima-ruha! Bv goly se piše v angleščini in ne pomenja ničesar.
Aštes — up stairs — v zgornjem nadstropju, nad stopnicami, ali gori po stopnicah, up je gori, stairs so stopnice.
Misus — pisano, okrajšano Mrs. —Mistres, gospa, oziroma gospodinja. To ime ima vsaka omožena ženska. Neomožena je Miss.
Fila, filati — spakedranka iz feel
—	(Aj fil), jaz čutim, ali se čutim. Kako filaš? Kako se počutiš? How do you feel?
Sik — sick — bolan.
fiber — fiber — vročina, mrzlica.
jard — yard dvorišče.
veš —- wash — perilo.-
ju no — you know — veš. Kakor imamo pogosto v slovenskem nava-
do, da rabimo v govoru izraz, "veš", tako rabi Amerikanac: you know, — ti veš.
revmatizm — je bolezen, kateri Slovenci enako pravimo.
Is tat co? — Is that so? — je to tako? ali, mi bi rekli: Ali res? ali 4'Tako?"
v nadstropju.
rume — room — soba. PolaČka — Poljakinja, bojs — boy — fant. žab — job — delo. pejda — pay day — plačilni dan. To je četrta beseda, katero si za-
pomni novodošlec od angleščme. — šuštor — shoe store — prodajalna : Vendar" naši ljudje jo rabijo v po-
za črevlje; shoe — črevelj, store (štor) — prodajalnica.
Bojsi — Boys — dečki, fantje. En deček — boy, več dečkov — boys. "S" na koncu samostalnika pomeni množino. Naši ljudje rabijo množino, ko rabijo to besedo če se gre tudi samo za enega.
skejc — skates — drsalke. Rolling skates — drsalke s koleščeki. Naši dečki se vozijo po letu po gladkih in ravnih mestnih ulicah s temi drsalkami na koleščekih. Sedaj so že tudi plesišča, kjer se celo leto pleše s temi drsalkami na koleščekih.
sajdvok — side-walk — peš pot, trotoar, to je pot ob hišah za pešče. Side (sajd) — stran, walk (vok) — hoja, steza.
menu: plača. "Koliko pejde si prinesel?" vpraša žena moža v soboto. "Koliko si plače prinesel?" Vendar pa pejda ni ena beseda, temveč
nje žganja, katerega so kontraban-^i tarji, navadno kuhali ob luninem svi tu, to je po oči. Kdor sedaj sam doma skrivaj v kleti kuha žganje, pravimo tudi, da "munšajn dela", če prav ga dela po dnevi. Tako je prišla zadnje čase ta beseda v navado kot "žganje".
bati — bottle — steklenica. Pri tej besedi je treba paziti, da sti dve j ako podobni besedi v angleščini: bati (bottle) — steklenica, — in beti (battle) bitka, boj. No, pa te bese-
dve:: Pay (pej) — plača in day j de pri nas Slovencih ni treba poseb-
(dej) — dan. Toraj pejda je pejdej,1 plačilen dan.
Pravilno bi bilo: * 'Koliko pay si prinesel ?"
freš — fresh — predrzen, surov, bum — bum — potepuh, policman — police man — policaj. Pravilno se izgovori — polismen. aretirati — ar est — zapreti, lokopi — lock up — zapor, ječa. kurt — court — sodnija.
Vel — well — dobro. To besedico American jako velikrat rabi in je značilna za njegov značaj. Na slo-
no razlagati, kajti pozna jo vsak.
MUHA IN VRABEC.
o rajt — je zopet beseda, kateroN vensko jo prevesti v pomenu, kakor
ima vsak Amerikanec najmanj—par tisoč krat vsaki dan na ustnicah in ki je druga beseda, katero se vsak slovenski naseljenec nauči. All right — vse prav! ali (ol)) — vse, right (rajt) — prav.
trubl: trouble — težava, zadrega. "Ferdros" so včasih rekli po "kranjsko".
sanavagan — son of gun, — sin od puške — to je zopet kletev Ame-rikanca, ki je pa že nekoliko višje stopinje. Vendar še ni tako huda. Tudi to zna kmalu seveda Slovenec, ko pride v Ameriko. Olikanci je ne rabijo.
strep — strap — bič. Otroci ga dobro poznajo. Kar je doma lesko-vka, to je v Ameriki strep, na palici je nabitih nekoliko usnjatih vrvic s vozli na koncu. Baje ni nič prijetna stvar ko pade po porednežu
šapa — shop na.
rop — rope — vrv. porč—porch — hodnik ali "gang", to je zunanji hodnik pred hišo. svinga — sving — gugalnica. pejnt — paint — barva, havz — house — hiša. To je tret-
jo navadno Amerikanec rabi, je težko. To je pogosto bolj vsklik, kakor pa pridevnik ali prislov, da si je pravzaprav navaden pridevnik — dober.
ajdunker — piše se I don't (do not) care — beseda katero vsak Slovenec velikrat rabi, pa le malo jo ve razložiti. Dobesedno prevedena bi bila I (aj) — jaz, don't — ne storim se, ali — po naše — se ne, care (ker) skrb, skrbeti, brigati se. Toraj bi se reklo v slovenščini, kaj mene briga? Kaj se jaz za to menim? Kaj meni mar ?
To je vse kar je, je pristen izraz clevelandskih Slovencev. To je prestavljeno: Thats all — tat col! That is ali — to je vse! Ko na primer ke-do pove, kar ima povedati, pa sklene: "Tath is all!" tat col!
Tacol rajt. — That is all right ! delavnica, tovar- 1 To Je vse prav. Zopet tak izraz. Slo-^ venec bi rekel : Je že dobro!! bed — bad hudoben.
nevermajnd! — nekateri celo izrekajo "nefermajnd". Never mind ! To je zopet izraz, ki se da težko po-
Bilo je na Kitajskem, takrat ko so še vsi Kitajci kite nosili. V kraljevi obedniei dvorni lakaji skrbno pri-nravliaio mizo za obed: prva jed se že kadi na mizi. Veselo se v zraku vrti muha nad skledo in čaka pri ložnosti, da sede doli. — Vse je pripravljeno, kralj bo vsak čas prišel. Sedaj ali nikoli, si misli muha, in plane v skledo ter slastno pije dobrote mlečne riževe jedi.
Na oknu pa sedi redovedni vrabec in opazuje mušjo predrznost. Jeza ga popade, da zakriči:
"Ti nesramnost mušja! Kako se predrzneš sesti v skledo in jesti še predno je kralj zajel?"
"Ti pa kar tiho bodi!" — Večjega to Je sklenila prvi dve nogi in pro-nesramneža ni, kakor si ti, —" mu S1*a za vrabca milosti.
makne na kamenito mizo pod oknom. i udi muha prisede na drugem koncu in se pri lisici pritoži nad vrabcem.
•Lisica je bila v kraljevi lovski službi in imela nalogo skrbeti za varnost okoli kraljeve hiše.
, Lisica zasliši oba, muho in vrabca, predno pa razsodi prepir, zapiska na lovsko piščalko in pokliče druge lovce vkupaj. Potem pa odloči:
Muha, ti imaš prav: — kralj ne utegne brigati se za polje in setve: zato vrabci kradejo ljudem po polju in jim delajo škodo, večjo nego je ta, ki si jo ti bogatemu kralju priredila."
Vrabec ugovarja.
"Molči!" — se zadere lisica. — Rekel si, da je muha nesramna, ker je prej jedla iz sklede, nego kralj. — Ona je samo pokusila, če bo jed za kralja ali ne. — Kaj ne delajo tega tudi njegovi kuharji?" _ "Sicer pa meni to ni nič mari, kedo je prej, muha ali kralj. — Moja dolžnost je loviti tatove po kraljevem posestvu! Vn ti si tak tat! — Primite ga in zvežite mu no^e, potenj ga pa obesite na polie v strašilo."
\ hipu je imel ubogi vrabec nogi
zvezani.
Muhi, dobri duši, pa je bilo žal, da je vrabca spravila v nesrečo, za
Lisica je spregledala vrabcu smrtno kazen in ga obsodila v do-
odvrne muha, glasno cmakaje in stopi par korakov dalje po sladki jedi,
- "takega tatu, ki po polju rižno- smrtne verige nalogah." Za" to zrnje krade, bi morali za strašilo o-besiti."
se-
daj vrabec s zvezanimi nogama ne more več korakati, ampak skače, ko
"Kaj si rekla? — obesiti? — ko- Se premika. Muhi pa je ostalo v spo-ga?" — se razkorači vrabec.	mm na njeno dobrodušnost, da skle-
"Da, da, obesiti, tebe in tvojo plemenito žlahto, ki krade rižno zrnje, ko ga je človek komaj posejal v -zemljo. — Kie je toraj večja nesram , nost ?—'"
"Lažeš," — vsklikne muha, potem i uporabo ko se je odkašljala, ker se ji je v jedi zaletelo, — "lažeš, pravim! Predrznost je na tvoji strani, ker se upaš tu razgrajati, kjer kralj prebi-
pa prednji nogi, ko sede na mizo.
ja beseda, katero se naši ameriški, nikoli ne misli. Nič ne maraj !
poplnoma v slovenščino prevesti, va." —
Reklo bi se: nič ne misli, ali bolje: "Kaj pa ti, mušja nadlega?
Slovenci nauče ko pridejo sem. Nekateri celo izgovarajo gavs.
Bajgaš — by gosh — zopet neka-
Kaj meniš, da so tebe tu sem pokli-
Gudbaj — good by! — to je po-! cali za dvornega maršala, ker se vse
: y»z- ymK >!♦> «ymsK« mst e » ZAKAJ TRPETI?
Revmatične, nevralgične in bolečine v mifiicah so hitro odpravljene 8 primerno
& PAIN-EXPELLERJA &
Troruička znbmk.t v pat. ur. Zdr. dr.
Glejte, Ja <lob:te pristnega — slavnega že več kot 50 let.
Zahtevajte SIDRO tvorniško znamko.
isaee -a* <«*• <«• SMK .<«< mm m
slovitven pozdrav. Kako bi se ta
povsod vtikaš, kjer te ni treba?" —
. . . * | .	y» A	•	je težko povedati. I p ir med obema je če dalje h -
ka kletev, katero rabi Amerikan ja-jNajbrze je to pokažena beseda za -
ko veliko, ki zopet prav ničesar ne pomeni.
kidci — kids — kid — otrok. Kid je mladič ali mal otrok, "s" je konč-niča za množino, torej "kids" — mami otroci, mladiči.
kontra — country — dežela. Stara kontra (old country) je Evropa, skrečati — schratch — odgrniti. fri — free — prost, abštes — up stairs — vrh stopnic.
PRAVA ŽELEZNIČARSKA UižA. POZLATENA, KRASNO UREZANA, 21 BISEROV IN JAMCE-NA ZA 25 LET. — Samo $10.75 ZA KRATEK CAS.
tUSIN
Samo enkrat v življenju imate lepo priliko dobiti tako krasno ponudbo, katera se vam daje. Pomislite uro, ki je vredna $25
*	ki je prava železničarska
♦	ura, more vsako dobiti samo za $10.75. Ura, katero naše slika, je pozlačena (gold filledx, krasno ure-zana in trpežna, ima 21 biserov in švicarsko kolesje in je garantirana za 25 let. Te ure so znane po svetu kot najboljše in kažejo čas do minute na-tanjčno. Vsi sprevodniki in mašinisti po železnicah
rabijo te ure in vsi vlaki.gredo po teh uraah. Kdor hoče imeti dobro uro in biti zadovoljen mu svetujemo, da si kupi to uro in nikdar ne boste obžalovali. Tfc ure .se prodajajo za visoke cene, toda mi hočemo prepričati občinstvo, da so samo naše ure najboljše za najnižje cene zato smo sklenili, da jih bomo prodajali za kratek čas samo po $10.75. Ako bi ne bili zadovoljni s to uro, ko jo boste dobili, jo lahko vrnete takoj in mi vam bomo vrnili vaš denar.
Zastonj: Kdor iztriže ta oglas in ga pošlje nam, skupaj z naročilom, dali mu bomo popolnoma zastonj krasno verižico in pino za zavratnico.
Ne pošiljaj denarja naprej, izreži samo ta oglas
in nam pošlji 25 centov za poxiljatev in poštnino. Plačal Bodeš za Blago, ko ga bodeš dobil domov na svoj dom. Hiti in pošlji svoje naročilo takoj predno gredo cene uram gori. Pišitakoj .na:
VARIETY SALES COMPANY 1016 Milwaukee Aye,	Dept. 40 If.	Chicago, HL

God by. Morda z Bogom.
Sej — say! — to je vklik, katerega bi prevedli najboljše z slovenskim "čuješ".
munšajn — moon shine — to besedico pozna vsak Amerikanec sedaj, ko smo dobili prohibicijo. Preje nismo veliko čuli te beSede. Moon (mun) pomeni mesec, shine (šajn) svetlobo, toraj bi se prevedeno na slovenščino reklo: mesečna svetloba. Pomenja pa prepovedano kuha-
si.
Pred oknom kraljeve obednice je širen gozd. — Ravno pride mimo lisica. Glasno prerekanje med vrabcem in muho jo vstavi:
"Kaj pa imata vidva tam gori?" — se oglasi lisica.
Dvorni lakaj zamnhne z roko in izžene muho skozi okno: vrabec v svoiem prirojenem svobodoliubiu ne čaka. da bi era lakaii podili od hiše, zn. to se sam dostojanstveno v-
VESELE PRAZNIKE
in
SREČNO NOVO LETO vsem mojim odjemalcem
STEVE SEPESI
GROCERIJA in MESARIJA
515 S. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.
t
Se priporočam rojakom Jugoslovanom v naklonjenost.

HI
■
=5:
POKLIČITE NAS!
Kadar potrebujete Avtomobile za poroke, krstinje, kakor tudi pogrebne sprevode.
V enakih slučajih se uljudno priporočam vsem Slovencem.
ANDREW GLAVACH 1828 West 22nd Street Chicago, 111.
"Kadar pokličete na telefon, rabite vedno štev. Canal 5889."
3£E

EDINOST"
EDINOST.
Neodvisen d vo tednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki.
NASLOV:
Slovenian Franciscan Press.
1849 W. aand St.	Telephone Canal 98.
Chicago, I1L
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by
Slovenian Franciscan Fathers 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L
I	=
NEKOLIKO ODGOVORA.
Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
OPEN SHOP.
Kakor smo pred nekoliko tedni sporočili, opozorili so naši katoliški škofje vse delavstvo, naj se pripravi na boj, kajti kapital se organizira za skupni nastop proti organiziranemu delavstvu. Že tedaj smo čuli od škofov, da se bo vršil ta boj pod krinko, kakor da gre samo za "open shop". Danes pa lahko sporočamo, da se je ta boj že začel. Ravnatelj največje jeklarne v Ameriki, Mr. Schwab iz So. Bethlehema, je začel ta boj. Po njegovem izvajanju gre samo za open shop. Delodajalci naj imajo pravico sprejemati delavce ne glede na to, če so v uniji ali ne. V isti §api pa zatrjujejo, da nikakor ni res, da bi bili proti organiziranemu delavstvu, da so nasprotno odločno za to, da se delavstvo organizira in da organizirano skrbi za svoje pravice. Da je tak izgovor samo fraza, ki hočejo ž njo nezavedni del delavstva preslepiti, da bi ne videl, za kaj prav za prav gre, to mislimo, vidi vsak delavec. Ako enkrat sme gospodar sprejeti v svojo unijsko tovarno vsakogar, kogar hoče in sme odsloviti kogar hoče, torej sprejeti neorganiziranega delavca tako kakor organiziranega, čemu potem unija? Kaj pa more potem unija doseči? Ako gospodar lahko pomeče iz svoje tovarne vse unijske delavce in jih nadomesti z neunij-skimi, pa je zmaga njegova!
Vnovič opozarjamo katoliško zavedno delavstvo, kakor tudi delavstvo sploh, naj se ne da preslepiti. Naj stoji solidarno z vsemi svojimi tovariši v tem boju. Ako delavstvo to bitko izgubi, potem je gotovo, da se bo začel hud boj med kapitalom in delavstvom, kajti delavstvo si tega ne bo dovolilo. Vsak stan se sme organizirati in si sme braniti svoje pravice. Zakaj bi delavstvo tega ne smelo?
Občudujemo pa kratkovidnost kapitala, da ne vidi, da si s takimi neumnimi boji koplje lastni grob. To bo povzročilo med delavstvom reakcijo in krvavi spopadi so neizogibni.
Katoliški škofje so te dni izdali svarilo tudi kapitalistom, naj bodo previdni in naj se ne igrajo z ognjem. Potrpežljivost delavstva ima tudi svoje meje. In ako ga bodo prignali do skrajnosti, naj se ne čudijo, če bo primorano zgrabiti tudi za skrajno orožje.
Toraj: delavstvo, pozor!
KAKO JE V JUGOSLAVIJI.
•sne-
V eni izmed zadnjih številk "E-dinosti" smo objavili članek pod naslovom 4'Delo in Kapital". Nismo pa pričakovali da je bil omejeni članak v resnici tako jedrnat da-je zadel naravnost v srce uredniku socialističnega lista " Proletarca". In ker je urednik "P." skušal v svoji enostranski socijalistični oceni zaviti resnico, da bi stem svojim; čitate-ljem od katerih je seveda odvisen obstoj "P"', zakril resnico, zato smo se odločili da napišemo par vrst in ž njimi pokažemo resnico v pravi luči.
Celo stvar bomo opisali kolikor mogoče v stvarnih in nežaljivih besedah ; ;seveda, posluževali se bomo pri tem tudi tekočih dogodkov, in če bodo ti dogodki sami obsojali značaj socijalizma, tedaj se naj nihče ne huduje nad nami, ampak obsoja naj se tisti ki je obsojanja vreden, pa naj si bo to potem posameznik ali organizacija.
Da je naš članek v resnici zadel izvrstno nasprotno stran, priča zlasti to, da urednik 1 'P", ni mogel ničesar odgovoriti kakor to, da je našel med besedami nekaj slovničnih napak, brez katerih pa ni tudi največji učenjak. Citiral je par naših stavkov, ter odtam nagloma skočil v zavijanje »resnice.
S tem da je napisal da je krščanska cerkev blagoslavljala vojake ki so odhajali v boj, hoče menda pokazati javnosti socijalizem olepšan, kot edino pravo remeduro za soci-jalno vprašanje. Resnica je, da so krščanski svečeniki blagoslavljali čete ki so odhajale v boj za pravice in ideale, oziroma nekatere za interese svojih narodov. Vprašamo pa Vas odločno so li krščanski svečeniki tisti faktorji, ki so povzročili to zadnjo svetovno krvavo vojno? Vprašamo, zakaj je v evropskih ječah sedelo toliko krščanskih svečenikov? Mar zato ker so bili vneti pa triotje? Ne, ne! To ve vsakdo samo zakleti sovražniki krščanstva ne, pa nevedni norci ne! Zadnjim je odpu-stljivo, a prvim ne!
Svet ve in tega se ne da utajiti, da so bil ravno krščanski svečeniki tisti faktorji ki so oznajevali svetu že od nekdaj evangelij sprave, miru in medsebojne ljubezni.
Mi vemo in vi, kaj je dolžnost katoliškega svečenika. Duhovnik skrbi za naše posmrtno življenje v katerega vi v svoji veliki^?) učenosti ne verujete! Dulžnost je duhovnika, da poskrbi, da se kristjani z Bogom spravljeni poslavljajo iz te solzne naporne doline. Duhovnik* se ne sme ozirati, ampak iti mora spravit z Bogom ravno tako roparja in morilca kakor druge. Poglejte po svetu, ni ga dne, da se ne bi pomikal sprevod k vislicam in tam zraven duhovnik skuša spraviti z Bogom kdorkoli se da. In odkod ta
kaka država krivično napade drugo državo, se li tedaj katoliški duhovnik ne sme zavzeti za pravice in čast svojega naroda? Mu take ljubezni do svojega naroda ne daje narava, kakor jo daje vsakemu drugemu človeku na svetu? Slab duhovnik, kateri se ne zavzema za svoj narod iz katerega je izšel.
To smo le površno omenili, ker si
Da bi mogel inteligenten človek kaj takega pisati sploh ni mogoče. Vsakdo ve, da krščanstvo je že živeli od pamtika veka naprej, v njem se je človeški rod rodil v njem u-miral, že od veka. Zatorej s to trditvijo kdor jo trdi ne pokaže svetu drugega kot le svojo plitvo in malo inteligenco. Pravo pa bi bilo ako bi kdo povdaril, da dokler bode soci-
je urednik "P." izbral ravno to sred- jaijzem stal na brez-inproti-vers-
stvo kot glavno oporo, na katero se je opiral pri zavračanju naših trditev v omenjenem članku.
Da bi nas pa malo ugriznil, je pristavil: "Če je mogoče govoriti o kaki mesnici, je bila zadnja vojna prava "krščanska mesnica!" No, kar se tiče mesnic, niste socijalisti prav nič boljši, ampak še stokrat slabši in grozovitejši od vseh dosedajnih monarhističnih autokratov. Dela in početja Vaših vrednih bratcev,zlasti v nesrečni Rusiji, pričajo, kaj sme človeštvo pričakovati od Vas. Rečemo, da kar je bil pred to zadnjo vojno nemški militarizem za svet, to je^ sedaj Vaš nesrečni boljševizem, samo da je še stokrat slabši in nevarnejši za človeško družbo, ker on ne garantira niti zasebnega varstva, kar je dosedaj storil še najbolj tiranski monarhizem.
Na koncu svojega zavračanja o-menja urednik "P/ tudi tole: Nekatere autoritete — seveda mnogo večje, kakor je slov. pater, ki izdaje -Edinost, — trdijo, da je krščanstvo brez socijalizma sploh nemogoče, ker človek v zemeljskem peklu ne more služiti nebesom. Tisti ki se zanimajo za nebesa, lahko to reč malo preštudirajo."
Na ta zadnji odstavek hočemo odgovoriti kolikor mogoče stvarno in resno. Ne odgovarjemo sicer u-redniku P.. ampak pred slovensko javnost hočemo z našo sodbo o gori navedenemu stavku in javnost naj potem proučava kateri nauk je pravi, kateri napačen.
Čuj krščanstvo! Če bi ti ne imelo socijalizma — se razume da rudeče-
kem temlju, tako dolgo ne bo i-mel ugodnih tal med poštenim delom človeštva. Zakaj tako? ,Zato ker ravno krščanstvo je tisti fundament, na katerem temelji vsaka dobro iu pošteno organizirana država. Katera koli država je še skušala svoj državni organizem zgraditi na drugem fundamentu kot tem je razpadla in propadla. To nam priča zgodovina vseh dob in časov. Brez vsakega verskega prepričanja zagovarjajo največji učenjaki sedajne dobe krščanstvo ravno s tega stališča. Zakaj nije bilo dosedaj na svetu še kake religije ali kakega prepričanja ki bi dajalo človeški družbi v vsakem o-ziru tako mogočno počelo harmonije in pravičnosti, kakor jo nudi ravno krščanstvo. Zatorej dokler se bo socijalizem trudil da premaga krščanstvo, tako dolgo bo izpodleta-val iz vseh krogov v človeški družbi, zakaj še nihče ni izostal razočaranju kdor je še poizkusil se boriti proti pravici in resnici.
Zakaj socijalizem nima v sebi pravega življenja? Prvič zato ne, ker je preenostranski in ravno stem je v bistvu razdiraven, torej ne priporočljiv za pravi organizem v človeški družbi. Socijalizem je v svojem razdiravnem bistvu tak, da se v zmagi sam ubije; rušiti more, graditi ne more! In še kjerkoli se je socijalizem pojavil v zmagi, je sam sebe Ttbil, za njim je prišel kmalu drug proces, mase ljudstva pa so se začele obračati tja kjer je bilo upanje rešitve. Za vzorec poglejte v današnjo Rusijo. Ruski narod komaj I čaka novega procesa, in ko pride te-
ga — ti bi bilo nemogoče! Če bi ne | daj na mah se mu bo pridružii. So-
Po raznih časnikarskih poročilih iz naših ameriških dnevnikov p mamo, da doma ni vse mirno in v redu, kakor bi človek skiepal.
Pred vsem so Slovenci skrajno nezadovoljni nad sedanjo vlado radi predaje slovenskih krajev, slovenskega morja Italiji. In tega Slovenci nikdar pozabili ne bodo in ne smejo. V Mariboru se je takoj ustanovilo društvo, katerega namen bo gojiti slovensko iridento v ukradenem nam ozemlju, to je, zbirati potrebni denar, podpiranje naših slovenskih sužnjev v laški sužnosti, da se bo budila njih narodna zavest, da se bo širila propaganda o krivicah, storjenih ondotnim Slovencem.
Taka društva so skrajno potrebna in želeti bi bito, da bi jih tudi mi v Ameriki ustanovili po vseh naselbinah.
Enako so Hrvatje nezadovoljni, ker hoče srbska šovinistična stranka uvesti centralizacijo, to je, podreti stare meje med posameznimi pokrajinami, katere tvorijo sedanjo Jugoslavijo. V svoji slepoti ti ljudje ne vidijo, kako sebi škodujejo s tako ozkosrčnim programom. Zakaj bi ne dali vsaki posamezni narodni skupini lastnega parlamenta in lastne uprave? Te dni so časniki sporočali, da je mažarofilski Radič razglasil Hrvatsko republiko in je izdal ukaz, po katerem se hrvatski poslanci, izvoljeni v konstituanto, ne smejo udeležiti nobenega posvetovanja v Beogradu. Koliko oblasti ima Radič, da more izdajati take ukaze, je težko spoznati iz poročil. Tudi smo čitali poročila, da so Radič, Duič in še več J pravica za zabavljanje ,da duhovnik drugih hrvatskih nasprotnikov Jugoslavije v stalni zvezi z D'Annunzijem I ne bi smel blagoslavljati vojakov, ki v Reki. Baje je njih načrt, da bodo žrtvovali Dalmacijo in Istro Italiji j jih tirajo razni imperijalisti s šiloma oziroma Reki in tako pridobili D'Annunzija, da jim pomaga odtrgati se od\ v boj in smrt? Ali je v Vas urednik Srbije. Dalje smo čitali, da so ti hrvatski voditelji v stalni zvezi z bivšim" cesarjem Karolom, da so to samo njegovi plačani agentje, ki mu pripravljajo pot nazaj na stari trhli tron.
Čitali smo tudi, da so se v Beogradu dvignili komunisti in začeli nemire. Poskusili so, če bi se že dalo polastiti se vladnega stroja in dobiti celo državo v svojo oblast.
Iz vseh teh poročil se vidi, da ima Jugoslavija jako kratkovidne in nezmožne ljudi na krmilu, ki naj bi šli raje svinje past, kakor pa vodit državo v tako velikem času. Posebno Vesnič bi bil dober svinjski pastir, ministerski predsednik je pa prav zanič.
Ko čitamo vsa ta poročila, pa pri vsem tem nismo še izgubili upanja in vere v bodočnost Jugoslavije. Nekateri naših rojakov, ko čujejo o teh kratkovidnih mahinacijah šovinistiških voditeljev, takoj nastopajo proti Srbiji in tako tudi proti Jugoslaviji in začno godrnjati, kakor so godrnjali Izraelci, ko niso imeli vsak dan polnih loncev mesa, kakor so jih imeli v egiptovski sužnjosti. To ni prav! Ako hočemo priti ▼ obljubljeno deželo narodne svobode, ne smemo pozabiti, da nas vodi pot edino skozi rdeče morje krvi in žrtev in skozi puščavo raznih zaprek, težav, lakote, pomanjkanja, nesporazumov in bojev. Toda konec tega dolgega potovanja bo pa le obljubljena dežela — narodna svoboda. Zato se godrnjajmo in ne zabavljajmo in si ne želimo nazaj sužnosti, če smo tudi imeli morda polne lonce mesa, dasi jih prav za prav nismo imeli. Vendar bolje je stradanje v puščavi pa v svobodi, kakor pa polni lonci mesa v sužnosti
Zato si silno škodujemo, ako se ogrevamo nazaj za avstrijsko ali ma-žarsko suznost. To spodjeda narodno moralo in narodno odporno silo in podira narodni značaj. Ta narodni značaj moramo krepiti! Narod moramo navduševati, da vstraja v teh porodnih tcžavaJlin pridno dsla, da se prej ko prej postavi na krepke noge! Bodico veliki,\Jcaj ti časi aj 'rfikil
" P", res že zamrl vsak čut gentle manstva da ne privoščite ubogim vojakom, katere sila žene v smrt, niti tega, da bi jih duhovnik spravil z Bogom in tolažil v njihovih zadnjih trenutkih življenja? Vi dobro veste kot, mi da so duhovniki umirali na bojiščih poleg svojih vernikov, katere so tako ljubili, da so umirali ž-njimi in žrtvovali najlepšo dobo svojega življenja za svoje vernike, žnjimi so vzrastli in žnjimi umirali, nobeno gorje jih ni strašilo. V sredo svinčenih krogelj on topovskega ognja je moral katoliški duhovnik, da je prišel do svojih vernikov. Da, če smemo imenovati kako delovanje nesebično, je delo katoliških svečenikov. Zakaj pravi prijatelj je tisti, ki se ti izkaže v potrebi in sili. Tudi to so fakti katerih urednik "P." ne bo mogel stvarno izpodbiti! Žalibog, da se socijalizem ne more ponašati z enakimi čini!	•
Poleg tega ima menda katoliški svečenik gotovo toliko pravice, da sme biti domo-in-«rodoljubf kakor vsak drug človek na svetu. In če
bilo njega, ti bi bilo pokopano v peklu sveta. On te je rešil tega pekla. In ti mu tako plačuješ? Ti mu stre-žeš po življenju, kjer le moreš? Ah, potem je usoda socijalizma — rude-čega seveda — res tragična kot Kristusova ! —
Dobro je hotel, dobro je delal, za plačilo pa je prejel — križ. Prav ta ko socijalizem — rudeči kajpada. Za nebesa človeštva se bori, krščanstvo pa, ki se ima njemu zahvaliti za svoj obstanek, mu pa kliče: Križaj ga! Ali ni to res tragično?
Ne take gorostasne kakor P. pa menda doslej še nobeden socijalist ni pogruntal! Krščanstvo je brez socijalizma nemogoče! Brez krščanskega socijalizma da. Saj krščanstvo je po svojem bistvu socijalna ustanova ki človeka kot osebo in soc. bitje pri sv. krstu prenovi, uravnava njegove osebne in socijalne odnoša je nasproti Bogu, nasproti družbi, dokler ga-celega, kot osebno in soci-jalno bitje ne izroči nebesom, da si jih je s svojim sodelovanjem zaslužil.
Krščanstvo je brez rudečega socijalizma nemogoče — in to je moral misliti P. sicer bi bil v lastno skledo pljunil — tako govorjenje se pa sliši kvečjemu tam na kranjskem Studencu, kje pa v Ameriki, bo morda urednik P. bolj vedel.
Kje so bili Še očetje modernega socijalizma, Marxi, Engelsi, Bebli in drugi, ko je Cerkev že prinesla sve-| tu — in vsem ki so bili pripravne; volje tudi dala — nebesa, kolikor je na tem svetu pač mogoče. Če je krščanska Evropa danes prišla v pekel, ni prišla zato, ker je krščanska, ampak zato, ker je postala le po imenu krščanska. In pri tej polomiji ima tudi socijalizem svoje delnice. Seve, če bi jih imel več, večja bi bila polomija. Če bi imel pa vse, kakor jih je imel nekaj časa njih enakovreden bratec boljševizem na Mažar-skem, bi bila pa popolna, kakor tam, taka da bi si ljudje na ušesa šepetali, kar so si tam: Zdaj ni nobenega hudiča več v peklu, ser vsi na Ma-žarskem. O blažena socijalistična nebesa!
cijalizem obeta, a dati ne more kar obljublja, niti v stanu ni izvršiti tega kar priporoča s svojo teorijo. — Krščanstvo pa kar obljublja je v stanu izvršiti, kot tako se je pokazalo že brezštevilnokrat v praksi. Odtod tudi ima Krščanstvo poroštvo in priznanje! Po največjih krizah je Krščanstvo doseglo vspeh in zmago, dočim socijalizem ni bil v stanu v dobrih časih doseči drugega kot to da je uničil in razdrl to kar je bilo dobrega. Urednik " Proletarca" se naj jezi ali ne jezi, to so preizkušnje skozi katerega sta jadrala že socijalizem in krščanstvo, rezultati so ostali zapisani v zgodovini in nanje se naj ozira vsakdo kdor koli hoče raspravljati o prvenstvu teh dveh predmetov ob katere se je izpodtak-nil urednik Proletarca.
-n.
Učen norec je nevarnejši, kakor nor učenjak.
Tudi najučenejša Ravnateljica skoči v ŠQli na stol, ko opazi miško.
Kdor se dela, kakor bi ne potreboval denarja, je navadno v največji denarni stiski.
Trotzky se vedno pritožuje, proti prestopkom /proti mednarodnemu pravu. Tega pa nikdar ne pove, če on sloh kak zakon priznava.
Krasna darila za Božič brezplačno nikjer drugje kot pri nas. — Pridite se prepričat! —
JOHN GOTTLIEB,
1821 WEST 22nd STREET Chicago, UL . Tel: Canal 3073.
BOŽIČNA PRILOGA
11C IS E PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi vsem naročnikom uredništvo in uprav ništvo listov "EDINOST". "AVE MARIA" in GLASNIK PRESV. SRCA JEZUSOVEGA."
Božična noč, kako si lepa, ko legaš na goro in log! Roke k molitvi zemlja sklepa Mar sluti, da prihaja Bog! Nad tabo zvezdni milijoni goreli niso še tako. kot biseri v kraljevi kroni ) leste nocoj, na zemljo zro.
tsozicna sreča v srcu vsakem, božična radost krog in krog; o svetem betlehemskem Kralju šepeče vrt in gozd in log.
Drevesa bela po vrtovih in vrabčki mali sredi cest vse ve in govori le eno, to svetonočna je povest.
Božična noč, ti noč deviška, kakor otrok na krstni dan ! Nad tabo glorija svetniška, pod tabo prt iz zvezdic tkan Vse belo, čisto, v luči bajni, kristal pozidan na kristal. So li v tej noči večnotajni priklile lilije iz tal?
Nažge si tiha noč lestencev, ob zvezdi zvezda zagori, molitev molijo zahvalno za srečo blažene noči.
Ti noč edina, noč božična, ob revnih jaslih dom je tvoj, ves tvoj zaklad nebeško Dete, njegov smehljaj — tvoj blesk in soj
Božična noč, kako si srečna! Kako ti srca si lastiš! Kot da nam vstaja zarja večna tako ti blaženstvo deliš. Prižigaš nam drevesce polno, nabiraš usteca v smehljaj, le ti pričaraš v dušo bolno že davno izgubljeni raj.
Spev angelski nad tihim poljem molitev tvojega srca. lepota, čar, bogastvo tvoje — ljubezen tvojega Boga.
O noč, razkrij nam to ljubezen ustvari v srcih Božič nov, bogastvo naše bodi Jezus in svetonočni blagoslov!
Božična noč, kako si sveta! Prinesla zemlji si Boga, zato nikdar ne bo ti vzeta zahvalna himna iz srca.
Stoletja bodo odhitela —--
Iz zlatih vil, iz bornih koč šc tebi pesem to donela, o blažena božična noč!
Blažena noč!
V jaslih ubožnih na slami počiva on, ki se klanja mu serafov zbor, v Detetu rajskem božanstvo se skriva
revni pastirji kraljev so mu dvor! Dete, pokliči še mene pred se, da^e v ponižnosti moli srce!
Blažena noč!
Polna sladkosti si, polna veselja, svetu oznanjaš, da rojen je Kralj da se rodov izpolnila je želja, da nam je Bog rešenika poslal. Petja odmeva polnočno nebo, angeli hvalnice Kralju pojo.

MHH
==
EDINOST"
i
IN MIR LJUDEM NA ZEMLJI...
To je spev božične noči, spev prekrasen in čudovit, in ni dano vsakemu, da bi ga razumel.
Ni jih veliko, ki bi v resnici razumeli, kaj pomenja besedica "mir" in še manj jih je, ki bi ta mir tudi vživali.
Ali ne drvi naše življenje kakor hudournik, brez oddiha, brez pre-stanka, dokler se ne izlije v morje, v večnost?, v -	.	.
; Ali vživamo v teh kratkih dnevih, ki so nam odšteti, toliko pravega veselja, toliko sreče, toliko notranje zadovoljnosti in toliko srčnega miru, kakor bi ga lahko? Ne!—
Saj se nikoli ne poglobimo v svoje življenje, saj posvečamo vso pozornost zunanjim stvailem, na notranjost pa pozabljamo! S tem pa se odrekamo ravno najboljšemu. Prerivamo se za senco sreče, pravo srečo pa puščamo v nemar. — In kdaj bomo spregledali? — Tedaj, ko bo že prepozno, tedaj, ko se bomo že poslavljali od življenja.
Zunanjega miru ne bomo pričakali nikoli. Evropski narodi so še vedno sprti med seboj in bržkone nam ne bo treba dolgo čakati, pa bomo doživeli vojno, ki bo še stokrat grozovitejša, še stokrat krvoločnej-ša, kakor je bila zadnja. Izmed vseh narodov, kar jih je na svetu,-smo ravno mi Slovenci eden najbolj nesrečnih. Do sedaj nismo bili drugega, kakor igrača, ki so se ž njo igrali drugi narodi. Ali smemo pričakovati boljše bodočnosti?
Pomnimo, da nimamo samo zunanjih sovražnikov, temveč tudi notranje, ki kakor črvi v koreninah mladega drevesca grizejo in izpod-kopavajo narodovo srečo. Zasebna korist, par centov, jim je več, kakor vse narodovo blagostanje, kori-tarsko mesto jim je več, kakor vsa narodovo bodočnost. V svoji strasti in zaslepljenosti se ne boje, biti v obraz resnici, se ne boje, trgati ljudstvu iz srca pravo vero, edino, kar nam je še ostalo. Uničili bi nam radi še poslednje, kar imamo in kar j je edini vir prave sreče in pravega miru.
Zunanjega miru iščemo torej zastonj. Tukaj boj ne bo manjši, marveč še poostril se bo. Ali pa se bomo zato tudi odrekli miru v svoji lastni duši, v svoji notranjosti? Nikakor ne!
Boj za obstanek nas tira naprej, da niti ne najdemo prilike, ko bi se poglobili in si izprašali svojo dušo. Napravi nas več ali manj brezbrižne in hladne do vsega, kar je v zvezi z višjim življenjem.
Božična noč pa prinaša na svet .mir, odpuščanje in ljubezen, toda ne vsem, temveč samo tistim, ki so blage volje. "Ne bo vsak vžival miru božične noči, temveč samo oni, ki po njem hrepene, samo oni, ki se v dejanju trudijo, da bi ga dosegli.
* * *
Oh, pridi, sveta noč! Iz dna duše hrepenim po tebi! Napil bi se rad tvojih čarov, in tvoje krasote. Izčrpal bi rad vso radost, ki nam jo prinašaš ti! Ogrel bi se rad na tvojih prsih in užival sladkosti tvojega objema! Oh, pridi, pridi!...
* * *
Skrb za bodočnost, skrb za kruh, skrb za obstanek! Ve neločljive fu-rije! Bežite od mene! Ne maram vas! Uživati hočem .čisto in neskaljeno poezijo božične noči!
ve, volke in pastirce, vse od lesar rezane in živo pobarvane. Spredaj utrdi vrsto drobnih voščenih svečic, tu in tam nastavi katero tudi po gori. Naposled obesi na dolgo konjsko žimo od stropa doli božjega angel ja, ki v rokah nosi: *'Slava Bogu v višavah in mir na zemlji ljudem!", ki oznanjuje preradostno vest, da se je narodil kralj nebeški, grešnemu rodu odrešenik. Tudi svete Tri kralje je prinesel s seboj, toda ti se sedaj še ne smejo pokazati, šele zvečer pred njih praznikom jim bode dovoljeno stopiti v borno štalico. .Pač se pa že sveti nad streho zlata zvezda, ki jim je pot kazala. Ko starejši sin vse to ureja in nastavlja,
Pratika, zvesta družica vsaki slovenski hiši, naznanja najkrajše dneve. Medlo solnce obseva pusto zemljo in snežna odeja krije polje in travnike. Ob cesti oprezvajo sestradane vrane ter se leno preletavajo z drevesa do drevesa, v tem ko vrabci in strnadi, ščinkovci in škrlice prezebajo okoli pohištev in brskajo pri zideh, ne bi se li tu morebiti našla še kaka mrvica hrane. Poti.in ceste so prazne, niti beračev nž videti. Božični prazniki so pred durmi, vsak je najrajši doma v svojem kotu, na te svete dni neče nadlegovati, dobro vedoč, da bodo zato gospodi-nje po praznikih tem radodarnejše.
Toliko živahnejše pa je po hišah. Od gospodarja do zadnjega pastirja je vse pri domu in četudi mora kdo po kacem majhnem opravku z doma, podviza se in hiti pod domačo streho, kajti nocoj je sveti večer ali badnjak, kakor govore po nekaterih krajih. Pravega dela nobenemu ni mari, zlasti moškim -ne. Vsi se potikajo okoli peči, ki danes puhti nekamo posebno dobrodejno toploto od sebe. Mati imajo veliko peko in po vsi hiši se šire tisti dobri duhovi po potvicah in kubani-cah. Kraj- mnozega peciva se odlikuje po velikosti sosebno poprtnjak, ki bode na velike praznike ves čas ležal na mizi, in šele 11a svetih Treh kraljev dan ga načne gospodar od-rezavši vsakemu v družini svoj kos, ne pozabivši niti živine v hlevu, niti kuretine pred pragom, da bi bila zdrava ter se dobro redila.
Kar je bilo malo prej rečeno o nedelavnosti moških, ne velja pa ženskim. One imajo z umivanjem in čiščenjem izbe, kuhinjskega in hišnega orodja toliko opraviti, da bi jim — ako se jim sme verovati ne zadoščale štiri roke
dni so pa danes otroc , ____ _	^	H. I
treba prepovedovati kepanja in dr-I P°Sodo 2 žarjavtco in kadilo ter o-
sanja in, kar je še posebno čudno, b°Je .poda očetu gospodarju. Ta se
odkrije, za njim vsi moški in tako, ^e uredi sprevod. Naprej stopa pa-
NAPOLEONOV BOŽIČ.
Bilo je na sveti večer leta *8n. Ob desetih zvečer se je Napoleon zaprl v svojo sobo. Notri je vladala skoraj popolna tema, le tu in tam se je dalo razločiti nekaj temnih obrisov, kakor okvir starinske slike, levovi glavi, ki je bil ž njima okrašen stol ter okraski na težki zavesi. Na veliki mizi je gorela sveča in motno razsvetljevala veliki zemljevid in register z začetnico N in cesarsko k*ono.
Skoraj dve uri se že trudi Napoleon. Svojo vročo glavo ima sklenjeno k zemljevidom in načrtom o stanju svoje armade. To čelo je težko,
sede mlaje i bratje in sestrica okoli težko, kakor je težka svetovna zma-njega mirno, kakor bi bili pribiti, in [ ga, ki - o njej premišljuje, ne premaknejo oči od jaslic. Nebeš- Zemljevid kaže Azijo. Napoleono-ka radost j.m sije iz zadovoljnih ob- vi prsti> nervozni, ženski, iščejo pot, razov danes so pozabljene vse igre kako bi se dalo priti skozi Perzijo v m — kar je največje čudo — celo je- ; Indijo, sit jim ni mari. Zadovoljujejo se s hlebčki, katere je mati nalašč zanje spekla. Domačemu psu Belinu pa ne gre v glavo, da se danes nihče iz-1 med otrok ne zmeni zanj, gleda jih in gleda, naposled skoči na klop in se nerodno rine med nje. Ko pa vidi. da ga popolnoma prezirajo, in ga nekdo celo krene po gobci, zavleče se nejevoljen zopet pod klop pri ; peči, zvije se in dremlje dalje. Naj-1 starejša hči v tem umiva in čisti dolgo vrsto svetniških podob, sveto ~ razpelo v kotu in briše prah s svete-1 ^^	JC navdušiti ljudstvo,
ga duha. ki v steklu vdelan visi nad ' am b° 2aPovedoval rujavim vo-veliko javorjevo mizo. Po konča- Jak°m Z beUmi turbani- Tam bo nem delu tudi ona prisede k družbi	Raj°' obdane&a z dragulji. Veli-
Da, Indijo! Po suhem? Zakaj ne? Ker je mornarica uničena, nima zmagovalec nobene druge poti. Pod palmami bo korakal in zadal Angliji najhujši udarec:: vzel ji bo kolonij-sko kraljestvo Indijo.
1 )osegel je že čast Cezarja in Karla Velikega, želel pa si je še časti Aleksandra Velikega. Vzhod že pozna. Bil je že ob Nilu kot vitek general, jahajoč na kameli. V svoji sivi obleki je jahal slona ob reki
njej je celo dovoljeno, da sme tu '"n tam nasvetovati kako izpremembo. in ima tudi to zadovoljnost, da mali mojster časih posluša nje svet.
V tem je solnce zašlo, dan se je stisnil in mrak je počasi legel v izbo. Ravno prav, ker jaslice so dodelane
ke malike z desetimi rokami bo vprašal o svoji prihodnosti, ker mu ni ničesar povedala egiptovska sfinga. ko je stal pred njenim širokim obrazom, naslonjen na meč.
Evropski cesar! Azijski sultan! Kake naslove bodo vdolbli na nje-
in graditelj, zadovoljen s svojim de- ^ '"av20,.ei! ^ ,
I oda počakaj ! Zapreka! Kaj pa
obširna Rusija! Ni si mogel pridobiti prijateljstva nestalnega Alek-
lom, pospravlja še ostrižke, izrezke in odpadke, katere mu hvaležni gle-. Za čudo pri- da!ci Postrežno odnašajo na ogenj i, nič jim ni ! l'daiCI prinese gospodinja v hiše
— X__:___i . • ■ ...
kimi koraki sem*in tja čuvaj in premišljuje, kako je bilo, ko je bil še doma kot otrok, ko je sedel materi na kolenih in gledal jaslice. Pod mogočnimi brkami se pokaže nasmeh. — Cesar se ne odzove glasu zvonov. Misli le na svojega sina in naenkrat se ga polasti silna želja, da bi ga videl.
Vtane in tleskne z rokami. Takoj se odpro vrata, zagrnjena z zavesami in prikaže se Roustan. Na gospodarjevo povelje vzame svečo. Cesar mu sledi po samotnem hodniku k postelji kraljiča, vstopi in namigne služabnikom in ženskam, naj odidejo. Nato se vstopi pred zibelko ih občuduje otroka.
Rimski kralj trdno spava. Iz bele posteljne oprave gleda majhen obrazek in majhna, zaokrožena ročica počiva na odeji. Čez to belo o-pravo se vije širok rudeč trak, kakor curek krvi, ki bo morala biti še prelita, da bo ta mala glava nekoč nosila težko krono in da bo ta mala roka nekoč držala cesarsko žezlo.
Napoleon zre na sina in sanja. Človeški napuh še ni nikoli tako vsplamtel, kakor v tem človeku. Sanja, kako se bodo mogočneži njegovega dvora, slavnejši generali, kakor Homerjevi junaki, ministri in senatorji priklanjali tej zibelki z največjim spoštovanjem in trepetom, da si bodo ničvredni Jakobinci, kraljevi morilci, komaj upali otroku poljubiti roko.
Cesar sanja. Med sanje se meša zvonenje in cesarju se zazdi, da čuje korakanje svojih zmagoslavnih čet. Očetovski ponos ga je še bolj podžgal, da bi si podjarmil Rusijo in Indijo. Prisegel je, da bo zapusti! svojemu nasledniku vse prestole starega sveta. Že mu je dajal v duhu sveto mesto za igračo. Otrok bo imel med svojimi igračami vsa sveta mesta.
Emir iz Meke! Raja iz Benares!
materi pred pečjo ne delajo napot-ja. \ si so v hiši, vsi se gneto za
mizo. In tihi so, da je kar neverjet-1 St,r s svetlIni«> v roki. za njim gre j no. Vsi drugačni nego sicer. Tu je t -osP°dar- ™eče kadilo na Žarjavico
namreč njih starejši brat, ki se šola v mestnih šolah. Sinoči že pozno ga je hlapec dovedel iz mesta. S seboj je prinesel vse, kar je potrebno za "jaslice". Z jutra rano. ko se še ni prav raz videlo, ne čakaj e zajutreka. napotila se ie hrabra četa pod vodstvom mestnega učenjaka s košem oprtnikom v log, nabirat mahu za jaslice. Vsi so šli. nobeden ni hotel doma ostati, celo najmlajši, ki še platno prodaja, menil je. da brez njega ne bi opravili. Res ga je zeblo, ko so izpod snega kopali mah in ga trgali s skal in z drevja. Otrpli so mu prstje in malo, da mu nista zamrznili svečici pod nosom. Ali vendar je bil vesel, da je tudi on nekaj , n,h src se vtrga stara boži
glasno moli. za njim nosi sin posvečeno vodo in oljčno vejico in potem se vrste drugi otroci in posli.
Tako hodijo od hrama, do lirama, od sohote do sohote. povsod ka leč, kropeč in moleč. Oče se ta večer o-trokom oblastnejši zde nego navadno. skoro pol duhovnika. in celo njih glas zveni bolj praznično.
Ko se sprevod zopet vrne v izbo, prižgane so pri jaslicah vse sveči- [ ce in zdaj vse hiti gledat jih in hvalit mojstra. Mati poklenejo. okoli njih otroci. za njimi dekle in celo moški, četudi neradi, "vsaj na jedno koleno, kar pa materi ni prav češ: kakor bi zajce streljali, in iz pobož-
ična pe-
Glej, sami naslovi, ki so vredni rim-sandra. Njegova drobna roka je li-1 skega kralja! Koliko vojakom postala po registru, kjer je bilo zapi- veljuje? Milijon, dvema milijono-sano, koliko mož gre proti Njeme- ma? Celi svet bo položil v te nežne nu. Uničil bo tega avtokrata na se- ročice !
vem: .njegove čete bo vzel seboj j Gluh je za zvonove in ne misli na
I
v bo; na vzhod.	j onega, ki kraljuje v nebesih, in gle-
K v rop ski cesar! Azijski sultan! j da na velika cesarstva kakor na ko bo ustanovil svoje kraljestvo, mravljišče, Napoleon sanja in ne se mu ne bo treba bati. da bi si ga : vidi svoje bodoče armade pokppa-nekoč razdelili njegovi častniki, ka-j ne v Bernskih Alpah, ne vidi. kako
sem :
"Pastirci, vslanite. ^ogledat hitite!" Po končani domači službi
pomogel k jaslicam. Prinesli so malm polu koša: za pet takih jaslic bi ga zadoščalo.
Hlapec je v tem, ko so otroci bili v logu, utrdil v kotu veliko desko in na to desko stavi zdaj starejši deček
jaslice. Od maha napravi goro, po niW Po ye-	q
gor, se y,je semtertja cesta, posuta | sedje R,edat	^ ^ ^^
bolj polni, mnogi so že oblečeni za
k«>r je bilo razdeljeno makedonsko kraljestvo. Od dvajsetega marca ima Napoleon sina, naslednika svoji moči in slavi. Cesarjeve ustnice se rahlo nasmehnejo ob misli na o-tročiča. ki mirno spi prav blizu njega v tihi j>aiači.
Naenkrat vzdigne glavo, kakor bi se nečemu čudil. Xekako brnenje se čuje po sobi. Napoleon pazljivo posluša. (Hej. to je glas zvonov iz daljave !
bodo Angelži razbili njegovega orla pri Waterloo, ne vidi morske skale. kjer ga čakajo Prometejeve muke. ne vidi v Schoenbrunnskem parku bledega in otožnega mladeniča, ki se v beli uniformi sprehaja po listju v jesenskem jutru.
Ko je cesar tako gledal v prihodnost, gledal kraljesfvo svojega sina in naslednike svojih sinov po celem svetu, samega sebe po v pravljici kakor drugega Marsa, zmagoslavno
"O. seveda! Božič! Polnočnica!" solnčno božanstvo med dvanajsteri
K QtHOfll I P^npl-a	____ _ t__"	___1 ...___*_ T '	. . 1
Kajpada ! Pariške cerkve obhajajo Kristusovo rojstvo. To so zvonov:, ki jih je on sam vrnil cerkvam, ko je kot konzul in delivec miru združil sovražne brate.
Kolikokrat so zvonili Te Deum v božji,' "jegovo čast! Pred nekaj mesci so
pridč na mizo mrzla večerja, za njo zvonili na tisti pomembni dan, » o pehar suhega sadja, orehov in leš-i ie bil
rojen "rimski kralj", ko mu ie
z najdrobnejšim peskom. Cesta vodi v Betlehem, ki se rmen, zelen in deč žari v kotu gore. Pod goro od ceste nekoliko v stran postavi štalico." od smrekovega lubja lepo izrezano. Vanjo položi na slamico božje dete, ob straneh mu stojita osliček in volek in poleg božja Porodnica s svetim Jožefom. Potem razpostavi j a po gori drevesa, ovce, kra-
Vesele božične praznike
Vošči vsem svojim odjemalce m, dobrotnikom, delničarjem
in podpornikom.
SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS,
1849 West 22nd StREET	. CHICAGO. ILL.
polu nočno mašo. Pripovedujejo si pravljice, svete pesmi si pojo in tako mine čas, da sami ne vedo kako. Zdajci se oglasi veliki zvon. mogočno in veličastno, kakor nikoli podnevi, zvoni nocoj njegov glas, po vasi se čuje strel ulice ožive in ljudje nekako veselo hite v božji hram ob tej nenavadni uri. Nocoj je vse boj praznično, orgije se kVepkeje glase, pevci in pevke lepše pojo in vsem nepričakovano naglo mine služba božja. Ko pa pridejo polu-nočkarji domov, čakajo jih že pečene klobase, krvavice in jeternice, ki i ih je v tem gospodinja zanje pri pravila.
mi maršali, — tedaj so zvonovi zvonili veselo in zmagoslavno na čast ubogemu detetu v Betlehemu. ki je t-esr •<" it premagalo svet. ne s krvjo in mečem, temveč z besedo miru in !jubezni ter bo vladalo na vse večne čase....
---o--
i,
nebo poslalo sina. Nocoj zvonijo ti j zvonovi ravno tako slovesno in ve- 1 selo v jasno zimsko noč, kakor so zvonili v proslavo njegove zmage pri Austerlitzu in Wagramu, toda nocoj proslavljajo rojstvo kraljevega sina, ki leži na slami v hlevcu. Ti čudoviti glasovi prepevajo: " Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!"
Cesar posluša božično zvonenje. Spominja se svojih preprostih otroških let, spominja se polnočnice pri svojem stricu, ki je bil arhidijakon v stolnici v Ajacio. Spominja se, kako se je cela družina vračala od polnočnice domov in kako siromaštvo je vladalo doma. Nadalje se spominja lepote svoje matere, ki je predsedovala božičnemu kosilu. To
A;: p"a vidite, otroci, malega ubožca. T-:o o-n boli i o zobje? Vsi domači so odšli k polnočnici. on pa je a ■	- ■	P	moral ostati doma. Res je. da ima
da njegov sin. njegov lastni sin, sin ! pred seboj božično drevesce, Mi kaj.
______zmagpv,tega cesarja in nadvojvo- ko mu neznosne bolečine ne d
NAROČITE IN PRIPOROČAJ-i |1JC av?tr,Jske' ne P° nikoli poznal vživati božičnega veselja* — Vi pa TE LIST "ED NOST". ' j ^^f* ubostva! Gospodar sveta bo! .ste popolnoma zdravi, kaj ne? Ne
SC	b°Žični zvon°vi v pozabite se za to zahvaliti Božične-
v mrzlo noc. Pred vratmi hodi
-EDINOST
06 JASLICAH.
•es H gledat božične jaslice? — te ne veseli, potem ne poznaš jslajšega veselja v božičnem ča-Oprimi se zopet te navade! — jdi na to romanje za eno ali dve obišči svojo župnijsko cerkev še eno ali drugo: videl boš, da se božično veselje vrnilq tu<!i. v oje srce in mir, ki ga je Odrešenik nesel na svet, bo kot angplj va-stal tudi ob durih tvojega do-a. Zveličavna je navada, v ljubezni se bližati jaslicam včlovečenega Boga-	. -	. ..
Cerkvena vrata se za teboj zapro, šum mestnega življenja je ostal zunaj. Lučica v svetišču se kakor ru-deča zvezdica svetlika nad oltarjem, spominjajoča na svetlo zvezdo nad betlehemsko votlino, kamor je prišel k nam "kruh življenja" doli iz neba v hrano naši duši.Na desnem ali levem oltarju obseva zopet druga lučka v podobi zvezde prizor bo- j žične skrivnosti, naše srce se ogreva j ob plamenu včlovečene božje ljubezni, ki jo predstavlja ta lučka nad jaslicami. — Duh nam splava v Bet-lehem, v hlevček rojstva Gospodovega. — Majhen je, pomanjkljivo zavetje pred nočnim mrazom, pomanjkljiva je oprava v njem. — Pa ravno ta uborni prostor pod strgano streho in podrto stajo si je kralj vseh kraljev izbral za svojo pre-stolnd dvorand. Zlatorumena slama v jaslih mu je ljubša nego s zlatom vezana preproga. — Sijaj svojega božjega veličanstva je skril, ko je vzel nase podobo hlapca, podobo človeka, ko je v vsem nam postal enak. — Vsemogočni je hotel biti slabotno dete, da bi se mu mi ne bali približati, da bi se mi pri njem po njegovem zgledu učili ponižnosti, da bi se mi ob njegovi slabosti okrepili. — Vabi, da vse svoje veselje, vse svoje težave, vse svoje upanje in ves svoj strah položimo pred njegove jaslice in izli-jemo svoje srce pred njim.
On, ki je tako milo pogledal Petra na Kajfovem dvorišču, gleda z milobo otroških oči na nas v vznožju prvega svojega prestola na zemlji, ob jaslicah. — S Petrom se zavedajmo svoje nevrednosti, s pastirci se mu približajmo v vsi priprosto-sti.
Bilo je nekje, v cerkvi sv. Sebast-)ana. To vam ni najbogatejša cerkev, — nasprotno njena zunajnostl je mračna, ker je počrnela od dimaj stoterih dimnikov industrijskega a-1 merikanskega mesta. V notranjosti pa je cerkev vse kaj drugega : danes odseva v lepoti božične okrasitve. S vitli solnčni žarki krasnega zimske ga dne padajo izpod starodavne kupole in se igrajo okoli oltarja, obsevajoč podobo božjega deteta v jaslicah. Podoba jih prestavlja stoječe v sredi podrtin poganskega mesta in zlomljenih tempeljevih stebrov njegovega poganskega foruma. — Kako pomenljiva podoba: to nepoznano dete leži v bornih jaslicah, pod katerimi se podirajo prestoli po-gaskih vladarjev in veličastne stavbe tempeljev, kjer so zaslepljeni ljudje tem vladarjem morali skazo-vati božjo čast. Jaslice so postale simbol moči, pred katero se klanja človeštvo.
Prišel sem v cerkev sv. Sebasti-jana, kakor vsako leto, počastit novorojeno božje dete v jaslicah. V cerkvi nisem bil sam: dvoje sester redovnic od sv. Jožefa je bilo notri: betlehemska tihota je privabila te dve vrstnici sv. Pavle in njene hčere, sv. Evstohije. — Na to je prišel oče s svojo družino: svoje dragulje, malega sina in dvoje še manjših hče ra, je privfedel Jesuščku v dar.
Nato sem bil nekaj časa sam v cerkvi : tu se stranska vrata odpro: malega, desetletnega dečka vgledam. oblečenega v popolno indijansko o-pravo, ki jo je dobil pod božičnim drevesem na sv. večer v dar. Po tihem stopa mali Indijanec proti jaslicam in poklekne prednje. Čarobna luč gorečih svečic okoli njih oblije njegovo otroško nedolžno oblič-
je: v nenavadni indijanski opravi se mi zdi še lepše. — Nič ne ve, da ga nekdo opazuje. — Nalahno trepetajo rudeča flamingova peresa na njegovi po indijansko okrašeni glavi. Oko vpira in sklenjeni roki dviga proti božjemu detetu v jaslicah. — Potem drsa po tleh tik k njim, grebe nekaj časa po svoji indijanski franžasti malhi in stegne roko proti puščici za darove. Potem seže še v svojo indijansko bojno krono in iz-dere iz nje eno rudečo flamingovo pero; — malo premišljuje, se ogleda, pogleda še enkrat proti Jezuščku, urno vtakne svoj rudeči dar v jaslice med slamo in potem se s spoštljivim poklonom zgubi iz cerkve. -
Nasmehnil sem se, ko je kmalu na to brat zakristan prišel k jaslicam in jih ^ačudčno ogleda val z vprašanjem na obrazu, odkod je pač priletel rajski ptič, in zgubil tu eno svojih krasnih peres. — Nič si ne delaj skrbi, brat zakristan, to ti je bilaN ljubezniva ptičica iz nekega otroškega srca. Ko pridem kmalu na to na prostor pred cerkvijo, zagledam svojega malega indijanskega prijatelja v boju s tovarišem v sredi prav po indijansko kričeče druščine dru gib po indijansko opravljenih dečkov: mislil sem si, da sem zašel met same prave Sioux-Indijance.
Ko me dečko zagleda, takoj preneha z napadi na nasprotnika in s smehljajem na obrazu mirno čaka, da pridem do njega.
"Moj dečko je velik junak," mu rečem, "nevstrašen vojnik."
Vidno mu dopada pohvala, ki mi jo vrne s tem, da ponosno zavihti leseni tomahawk, indijansko bojno sekiro.
"Je moj junak katoličan?"
"Ves, Father,' 'odgovori zavedno mali navidezni potomec indijanskega mučenika Joguesa.
Moj mali junak je bil šel pogledat našega Gospoda v cerkvi ?"
4 4 Yes, Father."
"Kaj si mu dal v dar?"
Mali indijanec zarudi. Dobri dečki nimajo radi, če se jih opazuje pri njih dobrih delih.
"Malo molitvico." odgovori na
ponovno vprašanje naš mali znanec. -
"Molitvico?" — Rad bi ga bil peljal nazaj k jaslicam.
"Yes, Father, — za Indijance; in en penny."
"Tudi za Indijance ?" — Rudeče-ga peresa ni omenil, tudi jaz ga nisem hotel spravljati v zadrego. Z občudovanjem sem zrl na dečka, ki se je zavedal, da je s svojim darom hotel pomagati društvu sv. detinstva za razširjenje sv. vere med pogani.
Male duše pridobe druge male duše za nebesa. In z molitvicami ter darovi teh malih ljubi Bog zida en ogel svojih nebes zanje.
"Father, eno željo sem imel tudi pri tem !"
"Katero željo? — Prav je, da si pri jaslicah povedal Jezuščku tudi svoje želje! Je-li bila ta tvoja želja tudi za Indijance, kakor tvoja molitvica in tvoj peny?"
Mali Indijanec pokima. "Yes, Father, da bi mogel biti enkrat pri njih kot njihov duhovnik."
"Ohrani si to željo vedno živo, ti mali velikosrčnež," sem mu rekel in položil mu na glavo svojo roko v blagoslov.
Morebiti bo nekega dne stal pred oltarjem Gospodovim kot misijonar med Indijanci. — Kdo ve? — Pri vsakem dečku, ki kaže nagnenje do kakih posebnosti, naj bi pametna odgoja negovala to njegovo nagnenje in vodila proti pravemu cilju. Za nevarnost nevstrašeno srce je kaj lahko odgojiti v nevstrašenosti za Kristusa in nagnenje k romantiki se da zamenjati s pomočjo primerne odgoje z vzvišenim vitežkim duhom za tfse dobro. Zamišljen sem korakal proti domu in prevdarjal sam pri sebi. kaj je dečko storil. — Delo za Kristusa je duhovno delo, — za to ga.je treba podpirati molitvijo; mali deček je molil, ko je Jezuščku izročal svoj dar.
Delo za Kristusa je delo na tem svetu; delo človeka, ki obstoji iz duše in telesa: deček je delal za Kristusa z dušo in telesom, molil je in dal svoj dar.
Delo za Kristusa je duhovno delo od osebe; apostoli so učili vse naro-
be
I
5

VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO VSEM AMERIŠKIM SLOVENCEM!
Če želite dobiti svoje sorodnike iz stare domovine, ter če potrebujete kakih drugih notarskih pob-lastil ali naj si bode kakršnokoli notarsko delo tedaj se obrnite na doli podpisana slovenska notarja in bo-dete najbolje post r e ženi!
P o skusite	.
in prepričajte se!
Se priporočamo slavnemu občinstvu v naklonjenost.
JERIČ & ŽELEZNIKAR,
(Slovenska notarja) 1849 West 22nd St.	Chicago, ni.

333
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem mojim odjemalcem. Naj novo leto prfnese vsem obilo sreče in blagoslova.
FRANK GRILL'S DAIRY,
Prva slov.-hrvaška Mlekarna. Mleko razvažamo vsak dan po hišah. Prodajam tudi vsakovrstne smodke in razno pecivo.
1818 West 22nd Street	Chicago, 111.
Se priporočam slavnemu občinstvu v naklonjenost.
de in vsacega človeka posebej, ki se
je oglasil za poduk v sv. veri o Kristusu ; ta deček je ob jaslicah izrazil željo, da bi se mogel vsega darovati Gospodu, v njegovo službo, v službo duhovsko, misijonsko.
O malo, sveto Detece, vodi ga po tem potu h cilju, ki si ga želi njegovo otroško srce!
Kaj hočeš pa ti, veliki in. mali cr trok božji, dati Gospodu ob njegovih jaslicah? — Posnemaj tega dečka : — prinesi božjemu detetu v dar molitvico,.ki jo opravi ob. njegovih jaslicah s pobožnim srcem ! To srce naj ti vodi roko, ki polaga po tvojih močeh skromen dar v namen razširjenja božjega kraljestva na zemlji po misijonih! — Zraven izrazi željo, naj pa ravno za to od sveta dandanes prezirani stan, ker je stan zatajevanja in podobnosti s Kristusom na križu.
RANA URA, ZLATA URA.
Prvi trenotki vzbujajočega se dneva niso jtako nevažni, da bi jih sme-1: malomarno prezreti: ravno nasprotno: njegov začetek je znamenje njegovega konca.
Spominjamo se naslova neke domače naloge, ki smo jo dobili v šoli ; naslov se je glasil: "Boj z blazino. "Glavne misli nam je povedal učitelj, ki smo jih morali obdelati. Rekel je: po tem, kako mlad človek prestane boj v jutru z blazino, smemo sklepati na njegov značaj. Kedor se v jutro ne more z lepa in lahko odločiti, da bi se dvignil z mehkih blazin, navadno tudi sicer v svojem življenju ne kaže za-
željene odločnosti in samozataje._
V resnici: zgodnji vstajač gre čvrsto in veselo na delo, zaspanca pa spremlja lenoba tudi tja in mu ne da, da bi brhko in veselo prijel za svoj stanovski opravek.
Kako je bilo človeštvo od nekdaj prepričano o važnosti in koristi pravočasnega vstajanja, nam pričajo narodni izreki.
Globoko so zamišljene besede slo-večega govornika P. Lacordaire, ki pravi: "Trenotek, ko se človek v zgodnjem jutru zbudi, je svetejši kakor le kateri drugi čez dan. Duša, ki ne pozna njegove vrednosti, ne bode nikdar daleč prišla po poti, ki vodi k Bogu. Stvarnik je vrav-nal tek svetlih zvezd, pa tudi tek človeškega življenja: obojno je spravil v sklad, v lepo mejsebojno soglasje. Motenje tega soglasja ni koristno ne delu telesa, ne napredovanju duše. Ko si je človek noč naredil za dan, da je mogel iti po zabavah, najde pozno v jutro zadeve in skrbi tega sveta ob svojem ležišču. Šiloma planejo po njem in ga takoj omamijo s svojim nemirom. V opravkih, ki se ga oklenejo kakor polipi, ko še vstaja, ne najde treno-tka več, da bi se spomnil svojega Stvarnika: pozabil je nanj . . .
Toraj bodi tvoj poklic kakoršen-koli, pazi pri nočnem počitku, kakor povsod na red, ki ti ga narava predpisuje. Nekaznovano je še nihče ni oskrunil, ker tudi njene postave so izraz božje volje".

SLOVENSKI TRGOVCI, OGLAŠAJTE SVOJA PODJETJA V LISTU "EDINOST".
Kf +
4* *
* + + + + + +

Najveselejše in zadovoljne božične praznike in srečno novo leto vsem mojim cenjenim odjemalcem. Vsem naj novo leto prinese obilo blagoslova.
FRANK TOMAžIč, Slovenska Grocerija.
V zalogi imam vedno najboljše blago in po najnižji ceni Moje geslo je: "Pošteno postrežbo vsakomur!"
1858 W. 22nd St.	Chicago, BI.
Priporočam se cenjenemu občinstvu v nadaljno naklonjenost.
Vesele
in zadovoljne božične praznike in srečno novo leto vsem mojim cenjenim odjemalcem. Vsem naj novo leto prinese kar največ sreče in zadovoljnosti.
MATH KREMESEC, Slovenski mesar.
Izdelujem pristne kranjske klobase. Prodajam vsakovrstno meso.
1912 West 22nd St.	Chicago, 111.
Priporočam se slavnemu občinstvu v naklonjenost.
* *
4» *
* -X

* * * + * * + + + + + *
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem mojim odjemalcem. Naj novo leto prinese vsem obilo blagoslova in veliko sreče.
JOHN FABJAN,
Slovenski krojač; trgovina različnih srajc, spodnje obleke, ovratnikov, itd.
1932 W. 22nd St.	Chicago, 111.
Se priporočam slavnemu občinstvu v naklonjenost.
* * * *
*

Najveselejše božične praznike in srečno novo leto vsem mojim odjemalcem. Naj Vam Bog pošlje v novem letu obilo
božjega blagoslova.
J. KOSMACH,
Trgovina različnega železja, Orodja, Ključavnic in Stekla. Prevzemam barvanje hiš od znotraj in zunaj. Pokladam stenski papir. Prodajam različne barve najceneje.
1804 W. 22 nd St.	Chicago, 111.
Se priporočam cenjenemu občinstvu v naklonjenost.
m
ves tvoj napredek j® odvisen od tvoje
energije.
Že zopet se leto poslavlja od nas, in odhaja v večnost, kamor jih je že tisoče odšlo pred njim. Kajne kako hitro čas beži, kako hitro se umikajo dnevi, kako hitro potekajo leta! Tako je šlo dosedaj in tako bode šlo naprej. Čas beži, on ne čaka nikogar. Božič je že zopet tu, za njim pride Novo Leto s s^fbjimi novimi 365 dnevi. Z novim letom pa pride tudi za marsikaterega novi čas, ko se bode odločila vsa njegova bodočnost, slaba ali dobra. Kakor letošnje leto sedaj priča s svojo zgodovino o naših delih, ki so bili pri nekaterih slaba in pri drugih dobra, tako bo prihodnje leto, ko se bo poslavljalo od nas, zaprlo svojo knjigo, kjer bodo popisana vsa naša dela, naša usoda in naša sreča.
Modri preroki in znamenja vseh časoy nam pripovedujejo, da se vesoljni svet približuje vedno in vedno k bolj strmemu klancu. Slišali smo že v mladih letih, da bodo prišli časi, ko ljudem ne bode šlo več tako gladko, ko bo imel človek še hujše in težje preizkušnje na potu svojega napredka in vspe-hov. Oni, ki ne bo znal zastaviti resno in z vso svojo energijo svojega načrta, bo padel na dno ali pa opešal ob strani pota, ki vodi k vspehu, do napredka.
Kadar hočemo, da ima naš auto-mobil večjo hitrost, tedaj mu moramo dodati več gasolina, več moči. Če hočemo da konj hitrejše vozi, ga moramo priganjati z bičem. In če hočemo mi sami doseči u svojem življanju večji vspeh, tedaj moramo priganjati sami sebe pri vseh delih in poizkusih. Zato pa se moramo zavedati, da če ne bomo priganjali sami sebe, drugi nas tudi ne bodo in če se ne bomo priganjali, si zapomnimo, da ne bomo nikoli nikamor dospeli!
Do sedaj in najbolj še v polpretekli dobi, je šlo človeštvo splošno neovirano naprej, če smemo tako reči. Veliko je k temu pomogla zadnja vojna furija. Za delavca je bilo dobro, delo se je dobilo kamorkoli si se obrnil, saj je še primanjkovalo delavskih moči vsepovsod. Vse to so bila znamenja, da je bilo dobro na svetu. Toda ti časi so odšli, sedaj pa se bo začela, oziroma se že začenja nova doba za vesoljno človeštvo, doba zo-petnega tekmovanja, kar pomeni, da je ves tvoj napredek odvisen od tvoje energije, od tvoje dobre volje do dela v tem ali onem poklicu. V tej novi tekmovalni dobi bo spredaj tisti, ki bo hitrejši, ki bo svojim ambicijam sledil Hitrejše in spretnejše, kot njegovi nasprotniki. Zato si moramo^'predvsem zapomniti, da nam svet ne dolguje ničesar in da ne smemo od njega tudi ničesar pričakovati. Odtod še le pride naše spoznanje, da smo ustvarjeni za delo, od katerega edino zamoremo pričakovati vspeha, sreče in blagostanja. Za vsakogar na svetu je dovolj dela; dovolj vspe-hov si lahko pridobi vsakdo, samo, če hoče in če ima v svojem srcu spodbujajočo energijo. Pri napred-
ku ni nobene meje, nobenega konca, samo če ima človek v svojem srcu tisto odločno voljo, ki vodi in goni človeka do napredka in vspeha, kakor goni gasolin težke automobile po cestah in potih
Pridnih, energičnih ljudi bo svet vedno potreboval, pridni ljudje bodo vedno shajali in napredovali. Nasprotno pa bodo omahljivci in stra-hopetneži, ki se vsake stvari boje začeti, opešali na potu, ki vodi na vkreber do vspeha in napredka. Zgodovina bo pričala o njih da so bili omahljivci brez vsake odločnosti, brez vsake resne volje, nasprotno pa bo ovenčala s slavo one, kateri se niso zadovoljili samo z življenjem tega burnega sveta, ampak so se neprenehoma borili in pehali naprej do
_____" E DJ N_ O S T"*
je vzrok, da niso danes vsi enaki? To, da so eni neprenehoma trdo delali za svoj vspeh in napredek, do-čim so drugi prezirali te prilike in spali tedaj, ko je bil čas, da bi bili vrgli po novo izoranih brazdah seme svoje bodočnosti. Iz teh razlik v človeški družbi se prav lahko naučimo, kako moramo delati, če hočemo imeti vspeh v tej splošni živ-Ijenski borbi za obstanek. Zatorej sklenimo ob letošnjem božiču, d2 bomo z novim letom začeli na novo, sklenimo, da bomo napeli vse svoje moči in posvetili ves svoj čas samo iri" samo za svoje koristi in
svoj napredek.
* * *
Če pogledamo zlato uro, vidimo da gre svojo pot "tik tika" vedno

		
	%	J i
		
		- . , J V
		
rt 1	T '^rjBŽl ; y ■ i- ' S	X ; _
mo in prisezimo pred samim seboj/ da niti za trenutek ne bomo postali pri našem delu za naš prospeh, temveč delali z vso silo, tako, da se bo kar kadilo za nami. In ce bodemo storili tako, tedaj bomo mogli ojb koncu prihodnjega! leta zabelježiti vspehe in napredek od našega trdega dela, ki nam ga nalaga narava in stvarstvo.
Posebno naj si vzamejo te misli k srcu mladi ljudje. Zak^j- ravno v mladosti se po navadi največ zamudi, kar škodi človeku za vse poznejše življenje. Blagor tistemu mlademu človeku, ki se poda na pot življenja z junaškim srcem, ki se ne u-straši ničesar, pa naj mu prekriža pot karkoli. Nič hujšega in bolj uničujočega za človeško ambicijo pa ni, kot je obupanje pri prvem poizkusu. Tak človek potem pri vsakem poizkusu propade in nikdar ne doseže kakega vspeha ali napredka. N aš veliki Lincoln je kot mladenič tesal tračnice v gozdu. Z veseljem
in veliko energijo je opravljal to delo. Poleg tega se je pridno učil in zraven stopnjema napredoval in prišel je od tesarja pa do predsednika Združenih Držav. To je en vzgled vztrajnega dela in človeške energije. Na svetu človeka nič nesrečnega ne stori; če je nesrečen je to njegova lastna krivda, njegova* lastna malomarnost. Zato pa bodimo vedno nezadovoljni s svojim napredkom, to se pravi: Če si to leto toliko napredoval,—glej, da boš v prihodnjem letu dvakrat tako, priganjaj samega sebe pri vsakem delu in le tako boš dosegel mesto, za katerega ti je odločeno od narave in stvarstva da se trudiš in žrtvuješ zanj. Glej, da se bo tudi enkrat o tebi reklo: *'Veliko je storil v svojem življenju, bil je pravi graditelj civilizacije in splošnega napredka človeške družbe". — Le na ta način boš našel srečo in blagostanje, na drugih potih jo iščeš zamanj. Vse to pa si moramo zapomniti in vzeti k srcu! Ne pozabimo torej, da je ves naš napredek odvisen edino le od naše lastne energije?	J. J.
vspehov, do napredka.
* * *
Če pogledamo samo med naš slovenski narod v Ameriki vidimo, da vse, pa pojdi kamorkoli, godrnja z neko posebno nezadovoljnostjo. Vse pritožuje: tako in tako delo i-mam, tako moram delati, meni je nemogoče napredovati. To pa zato, ker namesto da bi delal tedaj ko je čas, plaka in omahuje, čas pa bež| neovirano naprej. Poglejmo nekatere gospodinje, kako so po domače rečeno "žmikaste". Nobene ga dela nimajo nikjer, razen da skuhajo za svojega moža in snažijo svoja stanovanja. In nekatere žmi-kajo doma celi dan. ko pa pride zvečer soprog domov, najde vsako stvar zamazano, kot jo je pustil zjutraj, ko je odhajal na svoje delo. Pa poglejte kako resno, delav-no gospodinjo-: doma opravlja hišna dela, poleg tega pa dela še celo | v tovarni in vkljub temu ima vse v j najboljšem red 11. Kakor vidite tu-» knj razliko med dvema gospodinja- j ma. ravno taka razlika je tudi med j vsemi sloji v človeški družbi. Poglejte, Vi starejši, ki ste prišli pred kakimi 20 letim i v Ameriko, med svoje vrste, med tiste svoje prijatelje. s katerimi ste prišli skupaj v j Ameriko. Nekateri so danes pre-J možni veljaki, a drugi so to in nič več kot to, kar so bili v tistem a-su ko so dospeli v Ameriko. Kaj.
naprej in naprej. Kaj pa goni to j uro? Jo li goni bleščeče zlato, ki j jo obdaja od zunaj? Ne, ne! Go-i ni jo jekleno pero. Goni jo glavno pero, ki vedno pritiska na urino kolesje. niti za trenutek mu ne da odmora, kajti le en sam trenutek naj j postoji, pa bo zgubilo svoj čas in zaostalo. Tako, vidite, dragi čita | telji, je tudi z nami. Poglejte na- j prednega človeka, ki vodi kaKo pod- > jetje: on je vedno na svojem mestu, dela noč in dan, njemu je mar samo njegovo podjetje in ravno zato napreduje in ima vspeh. Pa poglejte človeka, ki prične z dobrimi sred i stvi, v dobrih okoliščinah, pa propade in obleži strt na potu, ki vodi k vspehu in napredku. Obratno pa poglejmo še enkrat nekatere ljudi, k' začnejo to ali 0110 obrt, obdajajo jih slabe okoliščine, in druge težave so nad njimi, pa si vendar iz-vojujejo pot iz zagate do napredka in vspeha. Kaj takega pa zamorejo le ljudje, ki porabijo za svoje lastno blagostanje in za stvar, ki za njo delajo, ves svoj čas in vsak prosti trenutek. V njih srcih se nahaja energično pero, ki neprenehoma pritiska na njihovo ambicijo, jih žene k delu z veseljem in prepričanjem. da edine v trdem delu spe vsa bogastva tega burnega sveta. S tako vero iti prepričanjem napolnimo svoja srca letošnji božič, ter j una ško nastopimo novo leto. Obljubi
m
KOLEDAR AYE MARIA ZA LETO 1921.
smo razposlali vsem cenjenim naročnikom predplačni-kom- Razposlali smo ga tudi na vse cenjene gg. zastopnike po vseh naselbinah. Prejeli smo že obilo zahvalnih pisem, v katerih se rojaki zahvaljujejo za krasno delo.— Koledar stane 50c. — V stari kraj ga pošiljamo za 6Gc. Vsa naročila naslovite na: "AVE MARIA" 1849 W. 22nd St.reet Chicago, 111.
■=
Vesele božične praznike in'srečno novo leto vsem mojim cenjenim odjemalcem. Dal Bog Vam vse najboljše in obilo blagoslova v novem letu.
A. M. KAPSA,
Trgovina raznega pohištva in orodja, železja, auto-mobilskih in električnih potrebščin.
2000 2004 Blue Island Ave.	Chicago. 111.
Priporočam se cenjenemu občinstvu v naklonjenost.
x *
* + + * * + *
I *
*
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsein mojim cenjenim odjemalcem. Naj Vam Bog pošlje v novem *
letu obilo blagoslova.
GEORGE STONICH,
Trgovina različnih najfinejših oblek, čevljev za
moške in dečke.
North Chicago St-	Joliet, 111.
t
Se priporoča cenjenemu občinstvu še za nadaljno naklonjenost.	,	-

* * ♦ * * * * *
Vesele božične praznike in srečno, zd avo in zadovoljno novo leto 1921.
želi vsem Slovencem,
FR. KUŽNIK,
8101 EATNA RD.
\
t A
%
JI S
ft
CLEVELAND, OHIO.
5
Trgovec vsakovrstnih mehkih pijač. Prodajam najfinejše smodke. Priporočam se vsem
Jugoslovanom v naklonjenost.	^
M

Vesele božične praznike in srečno no\*o leto vsem našim cenjenim odjemalcem. Xaj novo leto prinese vsem obilo blag< »s lova.
Joliet Slovenic Coal and Transfer Company,
A. GOLOBITSH. Hard and Soft Coal
TRGOVEC Z GROCERIJO	.Joliet, 111.
Priporočam se cenjenim odjemalcem v nadaljno naklonjenost.
Najveselejše božične praznike in srečno novo leto vsem mojim odjemalcem. Xaj novo leto prinese vsem obilo blagoslova.
SIMON SETINA, Kamnosek.
Izdeluje najfinejše nagrobne spomenike. NORTH CHICAGO STREET	JOLIET, ILL.
Priporočam se slavnemu slovenskemu občinstvu v nadaljno naklonjenost.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem mojim odjemalcem. Naj novo leto prinese vsem obilo blagoslova.
FRANK BRUDER, mesar in grocerist,
154 — 3rd St.	La S^He, 111.
Priporočam se cenjenim odjemalcem v nadaljno naklonjenost.

iflKifnn
;ŠNO PROSTOST IMAJO GORIŠKI SLOVENCI.
Nezaupljivo smo gledali pred nekaj dnevi naznanilo v slovenskih listih iz starega kraja, da misli "Glasbeno in pevsko društvo" v Gorici pri rediti slovenski koncert v dvorani hotela "Central". Italijani gotovo ne bodo mirno gledali tega, smo .si mislili in nismo se zmotili. Danes smo že prejeli vesti, iz katerih se raz vidi, koliko kulturne samostojnosti naj pričakujejo naši rojaki pod Italijani. Kaj se je zgodilo pri tem koncertu, ki se je vršil dne 17. nov. zvečer, nam pripoveduje tržaška "Edinost": Kljiib temu, da so krožile že čez dan vznemirljive vesti po mestu, katere so trdovratno napovedale, da se bo redni koncert "Pevskega in glasbenega društva" šiloma preprečil, se ga je vendar udeležilo tako o-gromno število občinstva iz mesta in okolice, da je bila celo preddvorana nabito polna. Čast in hvala našim Go ričanom za srčnost. Sredi Beethovnove vijolinske sonate se je zaslišala silna detoncija in vsa dvorana je bila naenkrat v dimu. Detonacija je prišla od stranskih vrat, ki vodijo v ulico Ginnastica. V vrata je bila vržena
Slavnemu občinstvu priporočam, svojo dobro trgovino s železnarijo. V zalogi imam najboljše peci, katere se greje z oljem, plinom in tudi take za premog. V zalogi imam tudi raznovrstno o-rodje za vse rokodelske stroke. — Kadar potrebujete kaj takega, pridite k meni in boste najboljše postrežem.
F. M* NILLES, 1842 W. 22nd St., Chicago,
bomba, k sreči nerodno, tako da se
je njena sila ubila v zidu, v katerem je zdolbla bomba veliko luknjo. Izbila je tudi desko ravno pri vratnih tečajih in skozi odprtino se je vsul dim in smrad v dvorano. Tudi je bilo nekaj ljudi lahko ranjenih od drobcev bombe. Občinstva, med katerim je bilo veliko število našega zavednega ženstva, se je polastila silna panika. Vse je drlo proti vhodu, mnogi so padali na tla pri čemer so se več ali manj poškodovali. V gneči, zlasti ob razbitih šipah v e-nih glavnih vratih, je bilo več oseb ranjenih. Druga glavna vrata so bila podrta. Koncert se ni mogel nadaljevati. Občinstvo je dalo v svoji razburjenosti duška, da je zapelo na dvorišču pred dvorano "Lepa naša domovina."
Povzročitelji atentata sa fašisti, katerih se je videlo pred dogodkom nekaj v dvorani. Orožnikov je b»lo mnogo, toda kakor se je razodelo, ni to dejstvo preprečilo atentata. — Pribijamo dalje dejstvo, da je bila ulica Ginnastica, ki je drugače ved-
PO ZNIŽANI CENI!
Pridite in izberite si izmed 2500 hlač ki jih imam v moji zalogi. Kupite si lahko pra znične hlače ali pa za delo. Istotako imam bogato zalogo moških oblek, volnenih srajc za praznike in delavnik. Pri meni dobite tudi naj boljše volnene zimske jopiče (sweaters). Vse dajem po znižani ceni!
Za vse se Vam priporočam
JOSEPH FRANEK
1748-1751 W. 18th St.
Chicago, HL
Božični prazniki se bližajo. V tem česu hote ali nehote bolj pogosto mislimo na svoje onkraj oceana.
Potovanje v stari kraj. Ako ste namenjeni potovati v stari kraj in obhajati praznike v krogu svojih dragih, potem je sedaj čas, da se odločite na orhod in si preskrbite parnik in drugo. Za ta slučaj Vam naša tvrdka nudi točno in pošteno postrežbo. Najboljše priložnosti na razpolago so ;
Parnik za Trst; 10. nov. Pannonia, — 18. nov. Belvedere, 3. dec. Argentina in 22. dec. President Wilson. To so vsi parniki, ki gredo direktno na Trst. (Ako pa hočete iti na Genovo in potem z vlakom na Trst, kar Vam razne firme neodkrito ponujajo, Vam pa tudi mi lahko postrežemo.) Pišite po voznj red.
Parniki na Havre in Cherburg: 11. nov. Imperator, — 13. nov. La Lorraine, 20. nov. La Touraine, — 23. nov. Aquitania, — 25. nov. Caronia, .=— 27. nov. La Savoie, — 1. dec. La France, — 4_ dec. Ro-chambeau, — 9. decg Imperator, — 9. dec. Saksonia, — 11. decembra La Lorraine, — 14. dec. Aquitania.
Iz starega kraja je že prišlo na stotine potnikov — bratov, sester, otrok, starišev, nevest, prijateljev itd., za katere je naša tvrdka napravila potrebne listine in jim poslala, oziroma preskrbela karte. Številna zahvalna pisma pričajo, da rasa tvrdka/Stori za potnike toliko, kolikor se sploh da storiti. — Mnogi rojaki kupijo v svojen kraju karte za svoje sorodnike, a ko isti pridejo v New York in imajo sitnosti na Ellis Islandu, pa nas prosijo za pomoč. Treba je, da na to naprej mislite in si tako prihranite nepotrebne sitnosti in stroške. Ako ste toraj namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, potem je Vam in Vašemu potniku v korist, da naši tvrdki poverite tozadevne posle.
Pošiljanje denarja. Ze od nekdaj pošiljajo ameriški rojaki svojcem v stari kraj denarna darila za praznike, v tem večji meri pa bodo to storili sedaj, ko je v starem kraju potreba toliko večja. Tudi v tem slučaju Vam more biti naša tvrdka na razpolago. Naše cene so vedno med najnižjimi in tudi v točnosti na zaostaja naša tvrdka med najtočnejšimi.
Za nadaljna pojasnila pišite na:
LEO ZAKRAJSEK
70—9th Ave., New York, N. Y.
8 :
K* *
+ * ♦ ♦ * * *
**********************
C. STUART & SON,
Ima v zalogi vedno mehki in trdi premog in vsako vrstne drva za kurivo. Premog prodaja na tone in v vrečah. V slučaju da se selite, Vam najceneje prepelje pohištvo. On Vam je na razpolago za vse slučaje. Kadar ga potrebujete pridite na:
Pokličete ga lahko po telefo- 1657 W. 22nd STREET, nu: Roosevelt 7524. CHICAGO, ILL. a
no razsvetljena, ta večer v popolni temi. Vrženi sta bili v vrata dve bombi, od katerih se ena ni raznesla, in več ročnih granat, katere niso razpočile.
Ako bi se bil posrečil zločincem široko zasnovani zahrbtni atentat v polnem obsegu, bi bilo vsled gneče, ki je vladala v dvorani, ubitih in ranjenih veliko nedolžnih oseb, zgolj radi tega, ker so se udeležili kot zavedni in ukaželjni Slovenci kulturne prireditve kulturnega društva v doslej kulturni Gorici.
Sram jih bodi, polentarje!
SLOVENSKI TRGOVCI IN PODJETNIKI OGLAŠAJTE V^ "EDINOSTI"!
če ste varčni pri eni stvari zakaj niste pri drugi?
— Slovencem v Chicagi naznanjam, da izvršujem vsa čevljarska dela najboljše in najhitrejše. Sedaj ko je neznosna draginja, si veliko prihranite, če daste svoje čevlje popraviti. Zalegli Vam bodo kot novi, poleg tega pa ostane Vam v žepu nekaj dolarjev. Moje delo je izvršeno z najboljšimi stroji in je nad vse trpežno. — Poskusite in prepričajte se sami!
Prodajam tudi trakove za čevlje, kakor tudi razne kreme za čiščenje čevljev.
Za vse se Vam priporočam
J. ADAMS, 1845 W. 22nd St^ Chicago-
SLAVNEMU OBČINSTVU
naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno.
Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na:
JAMES A. JAN DOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne
Ave.
Chicago. 111.
Tel.: Canal 4108
Telefon: Canal 6319.
MATH KREMESEC
Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno
Vsaki
tudi
islce klobase —
doma delane vedne na razpolago.
1912 W. 22nd St., Chicago, m.
Za neverjetno majhno svoto, namreč $2.50 morete poslati denar v domovino telegrafično. To je edini nač'n, da napravite veselje Vašim domačim in Vašim prijateljem še pred božičem. S tem postopanjem do©te obudili prijeten spomin na Vas pri onih, ki z razprostrtimi rokami čakajo pomoči od Vas.
Potrudite se, da jim zagotovite srečne in vesele božične praznike!
EMIL KISS, Bankir
133 Second Ave.» New York, N. Y.
PODPIRAJTE MOŽA, KI VAS PODPIRA.
FRANK SUHADOLNIK
/eliko stori za "Ave Maria" in "Edinost," zato ker je navdušen za kato-iški tisk.
On je zastopnik za ta dva lista.
Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem on ima VELIKO ZALOGO OBUVAL.
Ljubeznjiva in točna postrežba 6107 St. Clair Ave.	CLEVELAND, OHIO.
Društvo Sv. Cirila in Meto«*, it- iS SDZ.
V društvo se sprejemajo člani od 16» do 5. leta. — Posmrtnina se plača $150.00, $300.00, $5Qfl.oo in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki I Ne odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojasnila vprašajte nase uradnike. — Predsednik Tosef Za-Icrajsek. podpredsednik John Jaksic, tajnik, John Vidervol, zapisnikar Jos. B Zaversnik, blagajnik Anton Bašča. nadzornike, Anton Koželj, Anton Strniša. Viktor Kompare, Zdravnik, Dr. J M Seliskar. Vratar. John Peterlin, Sprevo-* ditelj. Jos. Zakrajšek ml., Zastavonoša, Alojz Somrak.
Društvo zboruje vsako Vugo nedeljo la vsaki prvi torek v mesecu.
**************
Društvo Sv. Frančiška Seraf. K. S. K+ Jednote ima »voje seje vsako drugo soboto v mesecu na 2 St. Mark's Place, New York, N. Y. Sprejema člane od 16—So leta za zavarovalnino $350.00, $500.00 in $1000.00 in bolniško podporo.' Zavedni rojaki, pristopite k temu prelco-ristnemu društvu, ki je eao izmed n*j-agilnejših v New York«.
BLOT. Kit
DftUITVO LIKA"
Slov- Kat. pevsko društvo Lira, Cleveland, Ohio. — Predsednik: Adtoo Grdi-na ,1052 E 62 St. Podpredsednik in pe-vovodja: Matej Holmar 1x09 Norwood
Rd. Tajnik in zapisnikar: Ignacij Zupančič 1173 Norwood Rd.: Blag. Fr. Matja-šič, 6515 Edna Ave. olektor: Anton Hlabše str. Pevske vaje so vsaki torek« četrtek in soboto ob pol 8 uri zvečer. Se-
DB-TTSTVO SV. VIDA
J.
X. S.
Ima svojo redne mesečno sejs ma »sako orvo nedeljo v mesecu v Knausovi
Ivorani. cor> St. Cleir Ave. and frisl Str. N. E.
Uradniki za leto 2930.
Predsednik, Anton Grdina 1053 East 62nd Street, tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph Ogrin io5r Addison Rd. W.; Društveni edravnik Dr. J. M. Seliskar na 6127 St "lair Avenue-
Novi člani se sprejemajo v društvo 3d 16-ga leta do 50-ga leta starosti in e zavarujejo za posmrtnino $1000 500-00 ili 250.00 noše društvo plačuje $6.00 te-lenske bol. potpore.
Naše društvo sprejme tudi otroke v Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro-i in e zavarujejo $100.00: Otroci po ifit etu starosti prestopijo k aktivnim čla-nm in se zavarujejo od $250.00 do $IOOO-"*lačevanje društvenih ases- pri sejah od 1 ure dop. in do 5 ure pop.
Novi člani in članice morajo biti presita ni od zdravnika naj kasneje do 15* ine vsacega meseca.
Za vse nadaljna pojasnila se obrni-sori imenovane uradnike.
Pripravite se za neodvisnost

Varna banka, kamor na> lagate svoj denar.
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kasper State Bank.
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET «
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta ban- * ka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih srecer.

- .ilfINOST "
PAVLE ZGAGA
zašpilu na pajana, k je blu tam v kot v salon. — "Za božje vole, Nase, kaj s znoru", sm ga vprašal. — ** Znoru, znoru I Sej b ne blu špasnu k b rajs znoru, taku sm pa veseu, de nkol tajga." — Men se je rejvež rajs že smilu in sm mujmu brat Pe-trčki namignu inu pakazii na čel taku, de je Pe-trček zastopu kaj mislim, de mu an kalešček ne gre več .v prav krej. "Ja, ja", je djav Nace.
Le prpravta se dons je strašna bomba padla tam v Čejkag. Naš ata sa taku vesel, da se kar štrpical pa ofis!" — "Koga se je pa zgudlu, tk pavej nam nu V* — "I, kaj ? tistga e-ditarja, tuj ga prjatla, tam v Čejkag sa arestal". — "Bejž nu?" sm se za-čudu! "Je tu magoče?" — "Mogoče? Ne samu magoče, rajs je rajs!" je Nace djav pa kar suze sa mu tja-kla pa lic vad samga ginejna. — Sur kaku b ne, taka navica! Ja je djav: "pa sa ata djal, de ta navica
taku kisu vabraz narjedu, de sm se ga kar ustrašu. Prav za gvišn sm mislu, de ima prov ta dovge gliste Kar smilu se m je. "Veš, Pavle, je djau, ta tuj prjatu je vad samga ta-črnega". — "Kga pa je?" sm djav pa kar vroče m je ratal. "Pa ja, de ne bo benketa?"—"Ja, ja", je djav, pa je še bel k»su vabraz naredu, pa je djau, "ja ja vidiš Pavle, jest sm se že tud troštu in sm se že prpravlu na strašank špič pr tem benket." — "Tk, pavej nu, brž, kaj bi hodu va-krug kukr mačka vakul vrele kaše", sem djav in sm že začiu rajtat če b se dalu pridet nazaj v Njujork o pravm cajt, da be bi biu vsaj pr ata-tum benket, če se je že ta spakedrov. "Veš, Pavle, tist tuj prjatu nam strašnu mir kazi in nam ne prvoš anga lepga večera inu anga benketa." — 44 Kaj naj biu rajs areštan?" "Vejš, Pavle, tu je blu pa taku: Vidiš, Janez se ga večkrat na lojtra. Un
zasluž an velik likaf! Še munšaj mo-) dan se mu je pa zgudlo, de se ga je
Je tek! Buh se usmili inu lub sveti Kurešček! Tek, ne bojo dali gma-ha inu ga ne bojo? Jest rajs ne zas-stopm, le kaku more an tak človk kukr sa vani, k pravjo, da sa štedi-diral še clu ta črna šula tam na Vrhnk pad mustam, tam k se naš štedentje uče kaku se točo dajla, pa take truble sm pa hud inu ner-vozn, da b jh kar lopnu k bi se pa-licmano ne bau. Tak trubl inu škodo sa mi naredi, da jh ne bom nkul pazabu. Nefermajnd se jm buom že revanširu inu zmaščevov, de bojo vajdli, kedaj sa men ves lušt paka-zli. Nim nej zadost, ke mir kazijo, sedaj nam kazijo še naš živleje. Vejo, kaj ? Pršu sm, de jeh bom oštu! k sa mi tak trubel narjedil. Pa kaj trubl, trubl! Ta bse že pazabu! Pa škodo, škodo! Vejo, kukr sm jim un dan povajdu, biu sm v Najork pr mujmu brat Pe-terčk«. Sm se šu z nim pasvejtvat, kaku b jim da živga pršu. Pe-terček je bel štediran, pa
ra bit. Vse nas sa pavabil. Pa tud ti, Pavle, s pavablen." — Bajž nu, baj-ži!" sem se čudu, sej mu kar verjet najsm mogu. "Kdaj se ja pa tu zgudlu?" sm ga vprašau. "Glih včeraj," je djav Nace, "na! tu maš tele-gram pa bjar če m ne vrjameš, ti k s neverni Tarnaš." K sma gl»h taku se pričkl, pa pride v salon bojs vad telegraf ofica. Pa zakliče: "Mistr Pavle Zgaga! Mr. Pavle Zagagaaa!" — "Hir, hir!' sm hitro ustov inu pakonc planu. "Jest sem! jest Mistr Pavle Zgaga, če je kamu kej mar za tu?*' Mister, tele-gram plis," je djav. "O rajt! O rajt!'' sm djav, pa ana dojača sm mu šenku za prezent. Sevaj ste bojs ma rad kak cent za ču-vingam. Pa tu j m pa vaj m, de sa se mi rake tresle k sm vadpiru telegram. "Pavle, zdej pa bo nejkej," sem djav, k sm papir preč targu vad kaverte. Kar prebledu sm. "Je že rajs! Nace!'* sm djav, "je že rajs. Viš tu sm dabiv telegram. Muj prjatu Janez Cukale ga m je paslov. Ga
spet, je glih dabiu nova štelenga. K i biu pa taku skrivnostnu. sladku gi-nen, je pa zaspan in viš, se mu je pa sejnalu taku živu, da je nih vidu k sa v sujmu kevdru munšajn kuhal. K je pa Janez tu strašanko rejč vidu, je pa bejžu glih naravnost na palicštajšn pa jh je meldu. RihtigJ Palicmani pa hitr patrol vajgn pa štrasn. Palicmani htir skočja z vaza pa k nem v kevder. In. rihteg! Glih sa si ga par kapi prvašil, kaku je dobr inu taku sladku sa se držal, k sa palicman planil k nim. Nu, ja? Kaj sa tie palicman kat areštal sa jih pa ven z nim na štrasn a in pa v žeji. Tu sa ble pa vabsojen na gav-ge. Glih na gacgah s že vejsel. Janez je pa zraven mizerjare pev, pa Janez v glava pade, de bi blu dobr k be se ana pagrebšna nardila na ta majndga. Je pa v tej hitrci prjeu za tele-fon pa je men telefonu in tjab je tele-gram paslov v Najork. Jest etim k njam ves vesjeu, de b kej več zvajdu. Pridem k njam je pa
sm, sm samu v .sanjah tu sturu."
"Tk taku, vidiš, Pavle," m je djau, taku genlivu, de se me je ker zasmi-lu, "takoj naj je Janez v škodo pr-pravu s sujmi sajnami pa s sujm gi-nejnam. Jest sm že v£,e prjatle pa-vabu na ta benket, zdej bom mogu pa vsem vadpavajdat. Kakšen špot me bou." — "Jest sm pa djau: "Kaj špot, kaj špot? Mjan je pa le za benket, k sm ga v Najork pustu. O, jest tjapec, le kaj nej sm raje v Nevjorlc vastou, 1ST biu sej tam kej imou vad tejga. Taku imam zdej pa figa, pa dovh nus." Vidjo Mistr al nej tu strašansku žalastnu k sa vani tak, inu nam še benketov ne prvošja? Zatu sm pa prec tu sm k nim pršu in jih samu tu prašem: le zakaj vani munjšajna na kuhaja v sujm kev-dri, le zakaj vani takrat ke ga kuha-ia, ne telefonaja Janez, de b jh meldu, pa deb vani areštan bli, de b mi rajs ankat vesel bli in an benket i-majli? Tk lejpu jh prosim, prec dons nej s kupja kotuž pa razin nej kup-ie, pa nej se nas usmilje de boma saj enkat vesel.
Tk naj se usmilje sujga prjatla Pavleta Zgaga.
— V stari teti, ki se ne da premakniti s tega sveta.
—	Kaj, gospod mesar, ali bost« dali svojega sina študirati v šole?
—	Študirati? Saj vendar nisem neumen! Če ne bo imel kaj jesti, kaj mu vsa učenost pomaga. Če bo pa imel dosti jesti, čemu mu bo pa učenost ?
• — Mama, moram tudi obraz umiti?
—	Seveda, sinko!
—	Mama, ali bi ne bilo vse eno dobro, da bi ga kar samo "popav-dral", kakor ga ti? Saj je tudi lepo!
m
Ribničan je bil pred sodnijo za pričo. Toda vsak odgovor na stavljeno vprašanje odvetnika je začel z "Jaz mislimž da je bilo. ..." Seveda je ta način pričanja spodbil njegovim izjavam vsako pravomočno veljavo. Odvetnika je to začelo jeziti, zato slednjič nevoljen vpraša:: "Za božjo voljo, pustite vendar ta "jaz mislim. . . in odgovarajte na stavljena vprašanja prosto!"
Ribničan: "Gospod odvetnik, naj, ne zamerijo, kajti mi priprosti ljudj< niso kakor ste vi odetniki, ki go-l vorite, ne da bi mislili."
—	Tvoj mož se pritožuje, da mu uiti enega gumba ne znaš prišiti. Je to res?
—	Kako je to zlobno! Kako naj Mala Mary: Mama je rekla, d^ iu ga prišijem, ko mi pa noče kupi- | je vedela, da nas boste prišli danes
obiskat.
Gospa: No to je pa lepo. Kje pa i <
mama ?
Marv: Je šla ven in je ne bo doma
celi dan.
ti šivalnega stroja?!
—	Imate kaj premoženja?
—	Da! Nepremakljivega.
—	Kaj pa imate? Naštejte!
—	Imam samo eno!
—	V očem obstoji?
ŠIRITE LIST
tud bel prefrigan je, kukr sm pa jest. j Velik benket na ta mandga. Ti ta Vejo on ima ana šula več ket jest.: haupt spikar! Janez CukaleV' Jest sem biu dama v gimnazij v Jeb-
bom prebrau, le čakte: 'Mistr Pavle | £l*s ustov. Mal bel plav se je daržu.
"Tak Janez, tek sa ga?" — pravm. "Kega sa?" vpraša kislo Janez. — "Inu kega? še prašeš?" sm djav. "I-|
Zgaga keraf Salon pr Francelnu v Najork. Prjatu areštan rad munšaj-na. Velik škandal. Prec prid sm.
lan na dvajeh, pa sa mi prekefesar djal, da sm preučan za Jeblana inu presmart, de me ne morjo skuz prva šula pestit. Sm šu pa v Nuvmajst. Tam sa pa prekefesarji še men j
"Kaka", sm djau, "tega se pa že ne dam vzet! !>iir! jest moram prec
v
Čejkaga! Tega benketa pa na smajm zamudit. Tak vesele! Kdu b s mislu? Prav mu je!" sm djav, k
c™ „____ rr	i • sm zvajdu, de sa vani rajs areštan.
vajdli, sm je mogo pa v Kranj pabri-	J	J
r	* t i • t Da stropa sm paskoču in taku sm za-
sat. vad tam sm pa vidu de je v:	.
vrisku, de se je pa cel m Najork šlišl.
starm kraj svajt preveč zarukan, sm je pa v Amerika padurhu. Vejo, Pe-terček ko j muj zvajst brat je pa glih taku za manu šu, samo s ta razlika, da je van s Kraj na še v Cele šu pas-kušat, če prekefesarji kaj več znaja kukr na Kranjskem. Taku vidja ima Pe-trček ana šula več kt jest, če glih sva vaba samu v parva hadila. Veja, glih sva se lepu begecala s Petram tam za ana bara pr munšajn, kar prteče muj prjatu Nace. "Šlište!
"Mar pačakej na atatu benket", m je Nace prgavarju. "Se boma regimentu imejl. Pačak. Pavle! mi je Peterček prgavarju. Jast^pa~~ nore. kakršn sm smirei biu, sm pa kar na ta tele-gram letu na štejšn pa sm ti-ket na Penslaveni tren kupu pa hajd v Čejkaga pa naravnast k Janez. Janeza p nejsm dama dbiu, je šu barka vaz it. grem k Fn^ncet. Pravm : Frence, kej s ti tud šlišu, kaj se je
Šlište ! regementn ! juhu! Fajn ! Pa I V Cik"af,	de Sa	P.rjatla
sa ga! Pa sa ga! — Midva sva ga gledala in gledala kaku je tancu pa
areštal?" — "Šur, de sm," je djau.— "Kdaj bo pa tist benket k me je
nu, nu tistga editarja sa?" — "Kaj sa ga? Kdu sa ga ma?*' me je začeu debel gledat. "Je no, kaj ne vajš več? Sej s mi tele-fonu?" — "Jest nič nevajm!;" — Ga pa gledam, gledam, gledam. Janez pa mjane—. Čez an cajt se pa zasmeja:: "Hahaha! France, sej tu se me je samu sejnalu?" — "Kaj sejnalu k si mi pa telefonu?" — "Jest nič ne vaj m! C
Pozor!
Pozor
—Ako želite dobrih in trpežnih o-blek, površnih sukenj, klobukov, s-rajc, spodnjih oblačil itd., potem
•Hiriite k nam, kjer boste najboljše postrežem v vsakem ozira.
Naše geslo je:
"Enake, poštene in zmci.ie cene vsem.
'/'M t\\V
JELINEK & MAYER, lastnika Corner Blue Island Ave., and 18th Street.
4MK mm aflttSSOK >3BK 3M63MK SOMflBK < CWU
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.*
Nori Severov Almanah n ket« 1921 Ja iaieL Dobite pri avojem lekarju. No ■tono nič. če go no dobite, nim pilita in prlloiite so 2c poitno iiumko.
? ?
f
*alon gor pa dol in vrisku pa ana je Janez teIe ffrafiru!" Je P*
Pozor!
-A.
— Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce. raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik!
Varajte svoje otroke
pred vznemirjaj oče m zimskem kočija g tem, da imate t hiši vedno
SEVERA'S
Cough Balsam
{preje Severov Balzam za pljuča). Povzroči najelo od pomoč, dela dihanje lažje in naravno in prepreči razvoj komplikacij. V dveh merami, 26© in 50c.
Navadni kašelj,	«>
ko povzroči resne bolečine, toda
' SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS
(Se vero vi Tableti proti prehlada in gripi) bo zanesljivi za od pomoč pri prehladu v kratkem času. odvajajo resne posledice in
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KRO ?
6ai7 st. clajr avenue CLEVELAND. o.

priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE Izdeluje MO KF OBLEKE po naročilu točno in ceno.
preprečijo gripo ali influenoo. Cena 30c.
preprečijo lekarnah.
Po vseh
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
VAŠA OBLEKA
bo zgledala kot nova ako jo prinese te nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro obleko prenare-dimo po novi modi.
ROJAKOM V SHEBOYGAN, WIS.!
Kadar želite poslati denar v staro domovino se obrnite na
rojaka
MIHAEL PROGAR
1621 N. gth STREET	SHEBOYGAN, Wis.
Varno in zanesljivo pošilja denar v stari kraj, vsaka pošiljatev
je jamčena.

AMERIŠKA SLOVENKA
9-
m
p
P $
Urejuje Min Marica.
*
DRAGE AMERIŠKE SLOVENKE:—
Piše: A. C., Cleveland, Ohio.
V iresnici bi bilo dobro in potrebno, ki bi se me, ameriške Slovenke, res začele nekoliko bolj gibati in organizirati, da bi večkrat prišle skupaj. Najboljše zbirališče bi bila šola. Tu bi se lahko zbrale vsaki mesec in bi se porazgovorile o naših vsakdanjih zadevah. V priprostih besedah bi vsaka povedala svoje misli, kakor pač najboljše zna. Tako bi druga drugo navduševala, da bi bile vse dobre gospodinje in dobre matere. Pogovorile bi se o raznih slabih navadah in razvadah, katere so se razširile po katoliških družinah, kako bi posvečevale nedelje v naših družinah. Vsaka žena in vsaka mati silno veliko lahko stori za po-svečevanje nedelj pravilno in v katoliškem duhu, da bi se ne delalo v nedeljo, da bi vsakdo bil pri sveti maši, da bi se otroci in vsi udeleževali večernic, ki so gotovo del nedeljske službe božje. Mati in gospodinja lahko prepreči v svoji hiši, da se ne bi pilo in kričalo in prepe valo, da se zgledujejo pošteni Ame-rikanci, da se ne bi kvantalo. V oddaljenih krajih, kjer ni blizu cerkve, bi se matere zmenile, kako bi se vse uredilo, da bi se pravilno posvečevala nedelja, če se tudi radi kakih nepremagljivih ovir ne more k službi božji. Koliko gospodarjev dela v nedeljo okrog hiše in se izgovarja, da nima druzega časa za to delo, kakor v nedeljo, kakor na pr. da barva svojo hišo, da kaj zida, dela na vrtu, da dela v kleti. Da, res je to vse potrebno, toda zakaj se mora
to vršiti ravno na Gospodov dan, da se ga oskrunja? Nedelja je sveti dan ne samo radi tega, da bi ga posvetili Bogu } je sveti tudi za to, ker je namenjen vzvišenemu namenu, katerega ima naša duša.
Vse to bi se matere lahko med seboj pogovorile, ako bi bile organizirane.
Da, matere, glede posvečevanja nedelje se bi dalo veliko med nami zboljšati. Matere bi lahko svoje o-troke zbrale okrog sebe in bi lepo šlevna zrak s svojo družino. Kako bi se pokrepčani od svežega zraka vrnili proti večeru domov. Kako bi vsem teknila večerja. Potem bi o-pravili večerno molitev in, se podali k počitku. Kako sladko je spanje poštenih ljudij! V nedeljo po službi božji se na veliko načinov lahko čas porabi, se lahko kaj lepega bere, piše, boLnike obišče, na domu ali v bolnišnici ker bolniki tako hrepeneče pričakujejo obiskov, posebno v nedeljo. Žene bi se lahko tudi posvetovale v veliko druzih stvareh, kako bi si zboljšale svoje stanje na en ali na drug način. Ako bi kaka družina zašla na slabo pot, katera bi imela pri njih več vpljiva, tista bi jo pa skušala pridobiti nazaj na pravo pot, pa bi vzela nalogo jo lepo opomniti. Enako tudi glede tolažbe žalostnih. Ako je kaka mati nesrečna, p-j bi skupaj jo tolažile. Enako bi se morale tudi matere zmeniti glede prihoda otrok zvečer domov. Otrok le prerad pozabi, ke-daj je. čas za domov, saj še odraš-čen. to stori, ako pride med ruščino.
Potem naj nam done tudi desetere božje zapovedi vedno v ušesih. Ljube sestre, spolnujemo same desete-
X +
* + +
*
4* *
+ * * * * * * + * + + * * +
*
OBVESTILO!
Tem potom opozarjam slavno slovensko občinstvo na mojo lepo urejeno in opremljeno ter prvo in edino
Jugoslovansko trgovino s cvetjem
(cvetličarno)
Priporočam se kot zaveden Hrvat in Jugoslovan tudi slovenskemu občinstvu, da se v vsakem slučaju potrebe, kakor za slavnosti, ženitovanja, krste in podobne prireditve in dogodke za cvetje obračajo zanesljivo na mene, nadalje v slučajih pogreba za razno cvetje in vence. Jamčim, da bom vsakogar po svoji najboljši moči zadovoljil.
Zlasti se priporočam vsem slovenskim društvom, da se v vsakem slučaju obrnejo z vsem zaupanjem na mene, bodisi za preskrbljenje cvetlic, vencev ali tudi automobilov.
Vinko Arbanas
1320 W. 18th St. Svoji k svojim!
Chicago, I1L	Jugoslovan k Jugoslovanu
Med Throop in Blue Island Tel. Canal 4340
"EDINOST"
re božje zapovedi in cerkvene, potem bom lahko navajale tudi druge v družini, da jih bodo spolnjevali.
-o-
Kruhovka.--Juha je za male o-
troke, pa tudi za odrastle dobra in tečna. Koliko kruha zavržejo po naših hišah! Marsikatera mati bi lahko skuhala juho iz starega kruha, bodisi črnega ali belega, tako imenovano "ksruhovko". Stari kruh posuši, zmelji v moko, potem pa deni eno veliko žlico te moke v četrt litra vrele moke ali mleka in jed je gotova. Zdrava, redilna in jako po ceni l
Mary Gorichan.
-o-
Kako porabiti juho svinjskega mesa.
Juho svinjskega mesa porabiš za ječmenček, ki ga skuhaš na svinjski juhi z nekoliko krompirjem, za kašo, riž, vsukanec, ovsene kosmiče, ajdove žgance, opečene krušne rezine s krompirjem, rezance, nastrgano kašo, žitni zdrob itd.
-o-
HIŠNI ANGELJ.
Slavni Amerikanec Benjamin Franklin je imel delavca ki ga ni videl nikdar čmernega, proti vsakemu uljudnega, vedno veselega, pa naj je bilo vreme kakoršno koli.
Franklin je bil radoveden, od kod taka zadovoljnost delavčeva. Povpra šal ga je po vzroku. Prijazno se mu je delavec nasmejal in izdal skrivnost svoje domače hiše. —
"Dobro ženo imam," je rekel-"Zakaj bi pri delu ne bil vesel, ko vem, da me doma čaka prijazna beseda po težkem delu. — Tudi v jutru dobim poleg "luncb-a" dobrovolj no opazko na pot, pa poljubček od najinega otroka. — Zvečer me že ča ka večerja na mizi in po hiši je videti pridno roko moje žene. — Pa to me tudi veseli, da mi prizanašaš pripovedovanjem ^vojih skrbi, ko pridem truden domov. O gospodar stvu in njegovih težavah se zmeniva ob nedeljah, ko sem dela prost in zopet spočit. — Toraj, kako bi ne bil vesel, ko se spomnim prijetnega doma in svoje zadovoljne družinice?7 ---o-
Ed ina hiba Wilsonove lige narodov je to, ker jo je naredil Wilson in ne senator Lodge.
* * *
Chicago bo kmalu morsko pristanišče. Da, treb'a je hiteti! Pijače zmanjkuje.
* * *
FRANK SEDLAK'S SONS
Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA.
Kadar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet.
2448: South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 250.
V RESNICI VESEL BOŽIČ.
te tt ^ ^^ % ^
Z, FOR OUR young FOLKS. ^

Ni nam treba dragocenih daril, če hočemo, da bodo božični prazniki v resnici čas pravega veselja. To leto bo gospodarska negotovost marsikatero družino prisilila k varčevanju, toda ako ste popolnoma zdravi, bo Vaša dobra volja in Vaš pravi humor napravil božične praznike vesele in srečne. Trinerjevo grenko vino bi moralo biti za praznike v Vaši hiši, ker je najbolj garantirano in v resnici pomaga. To vino čisti drob, odstranjuje iz želodca pline, pomaga prebavljati in pospešuje tek. Toda dobiti morate pristno Triner's Bitter Wine, staro zanesljivo zdravilo, prvo v Ameriki, ki se je prodajalo že pred 30 leti, ki je bilo že večkrat ponarejeno, pa še nikoli doseženo. Vsakokrat poglejte, kaj dobite in ne vzemite drugega, kakor pristno Triner's Bitter Wine! — Joseph Triner Company, 1333—45 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
FOR OUR CATHOLIC YOUNG MEN OF ILLINOIS.
There si a new big organisation of Catholic Young men planed in U. S. Father Noll of Effingham, 111. the Spiritual Director of the Catholic Union of Illinois is at the head of this movement. He is trying very hard to organize for first all the Catholic Young men's organisations and Clubs of Illinois, as also all catholic Young men as such.As soon as this will be accomplished, he intends to go farther and start with a national organization.
For this purpose he started last week a small bulletin "Action" on 8 pages, not printed but made on a
Multigraph. He says there: **********
*	Catholic Young Men of 111.:—	*
*	With this issue I'm mak-	*
*	ing my initial appearance. My	*
*	aim will be to be helpful in	*
*	bringing into activity, the	*
*	the tremendous power the	*
*	Catholic Young Men of Illinois	*
*	are capable of exerting for the	*
*	common good.	'	*
*	Yours truly,	*
*	"Action". * **********
*	Your State Office.	*
*	"Action" is issued from the *
*	State Office of the Young *
*	Men's Section of the Catholic *
*	Union of Illinois, at Effing- *
*	ham, 111.	* **********
To get this concentrated action it was deemed necessary to have a Bulletin as a means of communication, and now you have at your service, *'Action."
Why a Bulletin?
Because without it, we cannot even begin to organize. If the State Office is to succeed, it must have a continuous means of communication with the young men, and this can only be had through a Bulletin.
Our State Office's Idea of individual Parish Work.
The State Office's idea of individual Young Men's Parish Society work is so to mix the activities that there will be opportunities, not only for pleasure, but for religious, instructive and social work as well. Wy Have Union? Because in union there is strength both physical and moral. The parish units will be benefited by the information. The enthusiasm, the leadership, the consciousness of power, the zest in doing, that will come from cooperating with a live State Union of Young Men. In turn each parish unit can help other parish units, through information, enthusiasm, and encouragement.
Big Game. But the big reason to have such a union is to utilize the power of organization for the good of the Church and the welfare of the state. Such organized power on the part of the young men will be respected, given a hearing, and will get action. Hornets Respected. The folowing story taken from "Selling Aid", explains very well one of the reasons we ought to have a Catholic Young Men's organiza-^ tion in Illinois.
An Easterner war riding on the seat with a western stage driver, who was expert in handling a Long-lash whip. He flicked flies off the horses ears. He spied a grass-hopper alongside the road, and he flicked it with equal dexterity. The Easterner noticed an insect on a bush, and nudged the driver to get him.
"Not on your life" replied the
whip-expert. "Them flies I nailed have no friends and the grass-hopper didn't have any either, but this here insect is a hornet, and he is sitting on his nest with an organization behind it. You bet your sweet life I am not going to trouble him".
"Young men's immense influence.
The moral is obvious. Oranized as the young men of Illinois could and ought to be, those oposed to the Catholic Church will think twice before they atempt in any way to harm Her, and if they ever did attempt it, we will be prepared. State Office of Young Men's Section Relation to
Parish Young Men's Societis.
The State Office of the Young Men's Section of the Catholic Union of Illinois wil in no way interfere with the individual parish Young Men's Societies. The local pastor is to be the sole judge in his parish of what is to be done and what is not to be done. The State Office's only aim is to be helpful.
How?
It will endeavor to carry out this, especially by gathering information from every available source, passing it on to all the parish Societies willing to receive it, leaving it, however entirely to the pastor to use or not to use, as he sees fit.
What will this information be?
This information will chiefly be of such a nature as to be helpful in putting action and life into a Young Men's Parish Society. For instance, a parish in Central Illinois puts on a good play. This is reported to the State Office, which in turn spreads the news to all the Young Men's Societies of the State. The Result is that the play becomes available to the other 779 parishes throughout the State. Or, if a parish in Southern Illinois has a very succesful social doings, it is reported to the State Office which again scaters the information to all the other Young Men's Societies of the State.
Usefulness increased 7O0 times.
The result is that hundreds of other parishes can use the same doings. Or perhaps some Society in Northern Illinois does some very seccessful work, has a very efficient Press Section, whatever the Section may be, it is reported to the State Office which scaters the news to the parishes of the State.
Future Usefulness.
Besides the immediate benefits to the parish Societies from this source in course of time this accumulation of information will be very valuable, Parishes wanting to put on a play, or give a social doings, or to do any special section work, will be able to write to our State Office and get full information as to whether the proposed activity has been tried in other Societies, whether it has been successful or not.
Well equipped already.
As it is, we are already fully prepared to furnish the above service for plays, recreation and section work. The State Office has at its disposal the services of two men who have conducted a Catholic Aamateur Stage department in the Catholic Tribune of Dubuque, la. We also have the services of several men and women who have had seven years of extensive, and successful club work training. In addition we have a very extensive library along recreational, dramatic, and athletic lines, so that even now any parish wanting information along these lines can get it.




^EDINOST
KRIŽARJI:
Zgodovinski roman r štirih deHfe. Spini: H. Sienkiewich. Potfov.
(Dalje.)
"Štel je pet in trideset let ter nosil brado dolgo do pasa. Bog mi je pomagal, da sem ga s kopjem zmagal, potem pa sva vzela vsak svoj meč v roke. Toda njemu je, pravim ti, kri tako vrela iz ust, da je imel vso brado krvavo."
"Pa ste se že večkrat pritoževali, da se starate".
"Kadar sedim na konju, ali se na tleh dobro razkoračim, držim se še dobro, toda obložen s svojim orožjem ne morem več skočiti na konja."
"Niti sam Kuno bi se vam ne bil ubranil."
Starec mahne prezirljivo z roko v znamenje, da bi imel s Kunom lažji
■ "
žujejo^radi njegove bojazljivosti. Nekoč so ga oblatili celo pred menoj. Ej, mogoče, da še to dočakamo."
"Bog daj to! Ali je nastalo kako novo nesporazumljenje med njimi in -našim kraljem?"
"Nesporazumljenje je staro in novo. Križar ostane Križar. Dasi vedo, da močnejši in da s teboj ni dobro biti v prepiru, te bodo vedar le zba-dali, ker ne morejo drugače."
"Toda oni si mislijo, da je križarski red močnejši nego vsi kralji.
"Ne vsi, marveč večina njih, in Ulrik ž njimi vred. V resnici pa je tudi velika njihova moč."
"Ali še pomnite, kaj je rekel Zin-dram iz Maškovic?"
"Spominjam se. Ali ondi je vsako leto hujše. Brat brata tako ne sprejme, kakor so mene ondi sprejemali, kadar tega ni videl kak Križar. Oni jih imajo tam že vsi dovolj."
"Torej ne bomo več dolgo čaka-
orožje, urili v bojni znanosti svoje ljudi, kakor tudi siromašnejše plemiče, ki so se v takih slučajih kaj radi pridružili svojim močnejšim in bogatejšim tovarišem. To se je godilo po vseh dvorih; ;povsod so odmevala kladiva v kovačnicah, povsod so snažili stare oklepe, povsod so s salom mazali loke in tetiva, povsod so kovali vozove ter pripravljali živež in meso. Ob nedeljah in praznikih so pred cerkvenimi vrati povpraševali drug drugega po novi-
zastran
vora in križarskim redom dobrzinske zemlje, dasi je ta bila že pred več leti odkupljena; o nemirih na meji ter o nekem Drezdenku, o katerem se je čulo prvokrat v življenju in o katerem sta se prepirali obe stranki, toda vojne le ni bilo. Nekateri so začeli celo dvomiti o tem, ali sploh pr«de do vojne, ker prepirov je bilo že poprej dosti, pa so se vendar vsi mirno poravnali. Tako se je sedaj razširila novica, da so nekateri križarski poslanci dos-
vas v Bogdancu."
"To pa še ni rnkak vzrok za voji kaj ne?"
"Seveda ni. Bili so še večji vzrol toda vojne vendar ni bilo."
"Ali pa veste, kaj vse mi je povedal Zindram iz Maškovic o tem Drezdenku?"
"Govorite vendar, saj veste, da se nam kar kučme na glavah vnemajo od radovednosti."
"Rekel mi je: Slepec je šel po cesti, pa je padel, ko je naletel na ka-
čah, ter so bili otozm, ako so culi, da peh v Krakov, poljski poslanci pa so ;	.
... « . . » .•» i	,, , U -i- * i men. Padel je radi tega, ker ie bil
je vse mirno, kajti vsakdo je čutil v odšli v Marburg. Govorih so takisto J ,	J uu
.. , v. , . « „ ... . I , . , »i ■ slep, todakamen je b>l	vzrok tetra
svoj i duši, da je treba storiti konec 0 posredovanju kraljev češkega m ' J	.
v .. , , I v , , , - padca. Nu, Drezdenek	je tak ka-
groznemu sovražniku celega pleme-1 ogerskega, da, celo samega papeža. . „	J ^
na, in da se kraljestvo ne bo razcvi- lz Krakova se ni čulo nič gotovega, men-
talo mirno in srečno, dokler po be- marveč so krožile razne čudne in ne- j "Kako to? Saj križarski red še sedah sv. Brigite "Križarjem ne bo- verjetne novice med ljudmi, toda stoji po koncu." do zlomljeni zobje in dokler jim ne vojne ni bilo.	;	(Dalje prihodnjič )
Končno celo sam Matija, ki se je
opravek, na to pa sta šla si ogledat zaplenjen oklep,1 ki ga je Matija li'
prinesel s seboj v znamenje zmage,' "Ne dolgo ali pa tudi dolgo, kajti bil je res ves razbit in brez' vrne Matija.
od-
vsake cene. Samo deli na bedrih, ki so bili jako lepo izdelani, niso bili poškodovani.
"Vsekako bi mi bilo dokaj ljubše, ako bi bil ta Kunov oklep," spregovori Matija.
Zbišek odvrne:
"Bog že ve, kaj dela. Ako postane on veliki mojster, pa Kuna več ne dosežete, k večjemu v kaki veliki bitki."
"Nastavil sem ušesa ter poslušal, kaj pripovedujejo ljudje," odvrne Matija. "Nekateri pravijo, da po Konradu bo naslednik Kuno, dru gi pa, da bo brat Ulrik njegov naslednik."
"Meni bi bilo ljubše, ako bi bil Ulrik," odvrne Zbišek.
"Tudi jaz, ali pa veš čemu? Kuno je pametnejši, Ulrik pa strožji. To
Čez trenutek pa doda:
"Med tem pa treba ščediti in se
skrbno pripravljati, da dostojno o-
premljeni stopimo na bojno polje." /
XXVI.
Leto dnij pozneje je veliki mojster Konrad zares umrl. Janko iz Zgorelic, Jagjenkin brat, ki je izvedel v Seradcu novico o njegovi smrti ter o tem, da je bil izvoljen Ulrik von Juningen, jo je prvi prinesel v Bogdanec, kjer je ta vest, kakor tudi po vseh drugih plemenitaških dvorih. močno pretresla vse duše in srca.
"Sedaj nastajajo časi, kakoršnih še ni bilo, "reče resno stari Matija, in Jagjenka pripelje takoj svoje o-troke pred >Zbiška, ter se jame od
bo odsekana desna roka."
V Krešnji so obkoljevali zlasti Matijca in Zbiška kot človeka, ki sta poznavala križarski red ter sta poznala vojno z Nemci. Niso ju povpraševali le po novicah, marveč tudi po načinu bojevanja z Nemci, kako jim je najložje priti do živega, kako se oni borijo, v čem so močnejši od Poljakov in v čem slabejši, in ali je bolje vdariti po njih s sekiro ali z mečem, kadar imajo že koplje zlomljeno.
Matija in Zbišek sta bila v teh zadevah res veščaka, zato so ju vsi z največjo pozornostjo poslušali, a to tem bolj. ker je bilo splošno razširjeno mnenje, da ta vojna ne bo lahka, marveč da se bodo morali Poljaki meriti z najboljšimi vitezi iz vseh krajev, in da ne bo dovolj, da se dobi zmaga nad sovražnikom, marveč je treba ugonobiti ga popolnoma ali pa poginiti. Radi tega so govorili plemiči med seboj: "Ker le mora tako biti. pa naj bo; njihova
. I
spominjal mnogih takih groženj, ni vedel, kaj si ima misliti, zato je odšel v Krakov, da ondi čuje kake bolj zanesljive novice. Ondi se ni mudil dolgo, ker se je povrnil že v šestem tednu, in sicer s kaj vedrim in veselim licem. Ali ko so ga v Krešnji. kakor po navadi, obkoljili radovedni plemiči, jim je odgovoril na njih številna vprašanja tudi on z vprašanjem :
"Ali pa imate sekire in meče že nabrušene ?"
ZASTAVICE.
Mrs. Schneller iz Brookiyna nam je poslala tri nove zastavice.
i. Kaj nikoli ni bilo in nikoli ne bo, pa vendar je? Sto in sto dog ena na drugi, pa en sam obroč, kaj je to? Razreši naslednji stavek: "E-va Rijama ej nevzistr stil."


2.
3-
j Ob božičnih prazniki boste imeli "Kaj? Nu? Za rane božje! Kake več časa, zato Vam damo še tri za-
novice prinašate? S kom ste govorili?" so klicali nanj od vseh stra-nij.
"S kom sem bovoril? Z Zindra-mom iz Maškovic. Ali kake so te novice? Take. da bo treba takoj o-sedlaH konje."
"Za Boga, kako to? Govorite."
"Ali ste čuli o Drezdenku?"
"Kajpada, da smo čuli. To je tak gradič, kakoršnih je mnogo, in zem-
je pravi vitez, ki mnogo drži na vi-1	poslavljati, kakor bi imel ze
težko čast ter si želi, da pride dol illtri oditi na voJno- Matl3a in Zbl~ vojne z nami. Pripovedujejo tudU šek sta kajpada vedela> da voJna se da ako bo on veliki mojster, pa na-! takoi ne Izbriibne kakor °Seni na poči taka vojna, kakoršne še ni biloj ognjišču, vsekako pa so bili uverje-na svetu. O Konradu pa se prito-l ni> da nastane gotovo, ter se jeli pri-
JAVNA ZAHVALA! Cenjeni g. J Wahcic: — Jaz sem rabila Vašo hvale vredno ALPENTINKTURO za lase za katero se Vam najlepše zahvalim, lasje SO mi takoj prenehali spadati in so mi posti dolgi in krasno narastli. želim Vas priporočati vsakemu, kateri bo v taki ootrebi ko sem bila jaz, da nisem rabila Vaše tinkture bi vse lase zgubila, zatoraj Vam še enkrat lepo zahvalim. Vaša oiakinja.
Mrs. Anna Beketich, 314 Second Ave Johnstown, Pa. Alpenpomada za moške brke in brado. Bruslintinktura za sive lase od katere postanejo moškim in ženam popolnoma naturni lasje kakorsne ste v mladosti imeli. Wahcic Fluid ozdra- s vi vsaki najstariji Revmatizem, kostobol, w . 1 oKati, nogah ali krizicah se ozdravi v 5-tih dneh popa'nomaf Rane, opekline.	turove, kraste, grinte in lišaje. potne noge, kurje
očesa, bradovlce. debelo kožo na nogah in ozebliue. vse tej bolezni se v 3 dneh popolnoma opravijo-
Pišite takoi po cenik in krasni žepni KOLEDAR za leto »920 oošljem popolnorha zastonj.
JAKOB WAHCIC	I
6702 Bonna Ave N. E	Cleveland, O, g
''''''''"■'ti^nMininiimiiHOtiumumaiimiH^
I
smrt ali naša !" In pokoljenju, ki je | Ue Je ondi komaj toliko, kakor pri v svoji duši nosilo čustvo bodoče ve-> likosti, ni odvzemalo to željo po borbi. Nasprotno, odločnost je vsaki hip le naraščala, ljudie so se pripravljali na borbe brez vsake lahkomi-šljenosti, brez vsake samohvale, ka kor se sploh resni ljudje pripravljajo na smrt.
"Bodisi že nam ali njim je sojena smrt!" so dejali.
Med tem pa je čas tekel in tekel, a.vojne le ni bilo. Pripovedovali so res o prepiru med kraljem Ladisla-
stavice, ki nam jih je poslal Mr. L.j Kunst iz Waukegana.
Kateri je bil največji čudež v starem testamentu? Kateri štirje so najbližji Bogu v cerkvi?
Zakaj je Bog krompir ustvaril?
Rešitev teh zastavic, kakor tudi onih, ki smo jih objavili zadnjič, in imena rešilcev bomo priobčili prihod
njič.
1.
2.
3-

BENJ. BASKERVILLE, D. D.S.
Zobozdravnik
Se priporoča vsem Jugoslovanom.
Njegov urad je na: Phone: Canal 5426.	2209 W. 22n<!KSt..
Blizu Leavitt ulice.
I
♦uniimiumiciiiiiin'u"'
"KOLEDARJI."
CENJENIM ROJAKOM širom Amerike naznanjam, da imam v zalogi 8 tisoč velikih stenskih "KOLEDARJEV" za leto I921, kateri bodo zelo primerni in pravi okrasen za vsako hišo in družino, kakor tudi za poslati jih v staro domovino.
Ko sem se nahajal doma v domovini, sem videl v mnogih krajih moje koledarje od lanske pošiljatve. Doma nimajo koledarjev in ako jim pošljete veliki Ameriški stenski koledar, jim s teh naredite veliko veselje. —
— Letošnji koledarji so eno izmed najboljših kar sem jih še kdaj imel. Pri tem da so 20 x 28 inčev (palcev) veliki, so iz finega papirja, in imajo še posebej dnevna vremenska poročila, in z besedami označene dneve državnih praznikov in drugih zgodovinsko-važnih dnevov Združenih Držav. Na koledarju je tudi slika starca in starke s pesmico v slovenskem in angleškem jeziku, ki je prmerna vsebna in olepšava koledarjem. — Za 25 centov komad pošljem s poštnino vred, bodi si v Ameriki ali v staro domovino.
Pošljite takoj po tizorce in naročite si koledarje v pravom času za v staro domovino. Denar pošljite vselej na:
ANTON GRDINA
1053 E. 62nd St.	Clevlaned, O.
■
Pameten je ta, kdor hrani!
—	Kako dolgo bomo zdravi in zaposleni, tega nihče ne ve,- to ve samo bodočnost. Premislite, kako dobro bo enkrat za Vas in kako boste hvaležni samemu sebi, ako si kaj prihranite za slabe čase. —
—	Kadar pa vlagate v hranilnice svoj denar, tedaj pazite, kam boste vložili svoj težko zasluženi denar!
—	Vlagajte svoj denar v varne in zanesljive banke, kjer Vam ne bodo dajali samo obresti, ampak tudi garancije za Vaš shranjeni denar!
Ta priliko pa Vam nudi:
METROPOLITAN STATE BANK
Ki je pod državnim nadzorstvom in zelo zanesljiva
Njen kapital je: $200,000.00 Njen prebitek je: $.45,000.00
i a
Posluje na:
2201 WEST 22nd STSEET, CHICAGO* ILL.
Bančne uradne ure so:
Pondeljek, Sreda, Četrtek in Petek: od 9. A. M. - do - 4- P. M.
Torek in Sobota: od 9. A.M. - do - 8.30 P.M.

!lii^>tiiui!i!lliili^!!ilillliiiii!iii;^;i
: \