Delavska	VlCd
Glasilo Icrščanslcega delovnega ljudstva
Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika	■■	Posamezna številka Din 1'—.	~ Cena: za 1 mesec	||	Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo
dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši-	II	Din 4‘—, za četrt leta Din 10'—, za	pol leta Din 20'—; za	II	Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, 1. nad.
čeva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	II	inozemstvo Din 7'— (mesečno) —	Oglasi: po dogovoru	II	Telefon 2265.— štev. čekovnega računa 14.900
Divide ed impera!
Ta rimski izrek, ki pomeni po naše: Razcepi jih, da jih boš lahko vladal, so si nadeli naši meščanski voditelji in voditeljčki kot geslo v socialni politiki. Delavstvo se prebuja in vstaja. V svoji zavesti, da samo enotna in neodvisna delavska organizacija more rešiti delavstvo in ves družabni red, ki je v razsulu, postaja delavstvo odločilna sila v naši družbi. To pa vzbuja strah meščanskim pridobitnim krogom, ki slutijo, da jim zmanjkuje tal pod nogami in da jim lezejo vajeti iz rok.
Zato skušajo na vse načine, svobodne delavske organizacije uničiti in delavstvo preslepiti in jih razcepiti. Enkrat nas denuncirajo kot komuniste, drugič, da smo proti katoliški cerkvi in veri in nato zopet, da smo premalo nacionalni. Še ni dolgo tega, ko so ustanovili novo delavsko organizacijo in so zagnali v katoliško javnost klic, da je bila nova, posebna delavska organizacija zato potrebna, ker JSZ koketira z marksizmom, ne spoštuje papeževih okrožnic in je sploh postala v verskem oziru tako rekoč mlačna, neopredeljena. Zapisali so celo, da je današnji čas podoben Mahničevemu, da je treba reči: ali — ali in da tretje poti ni. Rim ali Moskva.
Če ne bi človek poznal ljudi, ki so metali v svet taka gesla, bi po njihovih besedah sodil, da bo res vstala nova Mahničeva doba in da bo slovensko katoličanstvo doživelo prerod, ki je res
Botreben v današnjih časih. Vsega tega pa ni bilo. oživeli smo pač obrekovanja JSZ, koketiranje z delavskimi bataljoni, boj proti »delamržnežem« in končno še pooblastilo, da naj se osnujejo enotne vsedržavne in pridiilne 'delavska strokovne organizacije in oblastveno reševanje mezdnih sporov, tako kot v fašistični Italiji in Nemčiji. Kdor bi pa proti temu nastopil, bi bil proti papeževim socialnim okrožnicam in bi koketiral z marksizmom. Na ta način si je nova »delavska« organizacija utirala pot med slovenskim katoliškim ljudstvom.
Prejšnjo nedeljo so pa ustanovili v Belgradu še eno delavsko strokovno organizacijo, in sicer delavsko strok, organizacijo JRZ, ki ima namen, zbrati nacionalno delavstvo in ga organizirati na podlagi narodnega edinstva in rešiti vpliva vseh internacionalnih organizacij. Ta organizacija ima namen tudi v delavskih strokovnih organizacijah pomesti s pokrajinskim separatizmom, odpraviti zveze delavskih organizacij z internacionalnimi organizacijami in organizirati delavstvo brez ozira na versko in svetovno nazorno prepričanje samo v smislu načela nacionalnega edinstva v naši državi.
Dobili smo tedaj v kratkem času dve novi delavski organizaciji, ki si med seboj v bistvenih načelih nasprotujeta. Organizacija »Združenih delavcev« je radikalno katoliška in torej po svojem duhu internacionalna organizacija, gradi svoj program izključno na papeževih socialnih okrožnicah jn so ji verska načela o socialnem programu prva rn bistvena točka, zato je njen boj naperjen proti delavskim organizacijam, ki hočejo delati proti ali mimo načel katoliške cerkve. V tem svojem boju ne poznajo kompromisa, zato napadajo tudi tiste, l sicer ne delajo niti proti niti mimo papeževih o roznic, pa vendar le katolištvo premalo poudarja)0! a ar gre n. pr za to, ali naj imajo delavci
n*j' v.°X®rni.P° Uin 3.25 ali Din 3.50 na uro in v podobnih primerih.
. Dru£f' še novejša delavska strokovna organizacija JRZ pa pravi da spadajo pod njeno okri-*ie katoličani, pravoslavni, mohamedanci, protestantje, taki, ki imajo vero in taki, ki je nimajo, da je pri delavstvu glavno nacionalno in ne ver-
sko vprašanje. Na svojem zborovanju v Beogradu niso papeževih okrožnic nič omenili, pač pa so se izrekli proti vsem internacionalnim vplivom v naše delavske vrste.
To ni čudno, da meščanski voditelji tako hitijo ustanavljati nove delavske organizacije in da se te novo ustanovljene organizacije po svojih programih tako zelo ločijo. Čudno je pa — seveda če mislimo samo na to, kar ti ustanavljavci govore — da so pri ustanovitvi strokovne organizacije JRZ sodelovali tudi ljudje, o katerih vemo, da spadajo med duševne očete organizacije Združenih delavcev. Kako je to mogoče, da je nekdo v eni organizaciji za radikalno katoličanstvo, v drugi pa za versko strpnost, torej mlačnost; v eni za internacionalizem, v drugi za nacionalizem;
v eni obsoja vsakogar, ki v socialnih stvareh ne poudarja povsod papeževih okrožnic, v drugi pa v svojem programatičnem govoru papeževih okrožnic niti ne omeni.
Tudi temu se ne čudite, tovariši. Socialni programi so danes meščanskim voditeljem samo kos papirja. Enkrat porabljajo vero, drugič nacionalizem, hočejo pa vedno eno in isto: Razcepiti in oslabiti delavstvo in ga stlačiti pod svoj klobuk. Polna usta so vedno praznih rok. Zato imamo vedno več »socialnih« programov in »delavskih« organizacij, delavci pa imajo zmerom manj dela in kruha. To je tako kot z materinskimi dnevi, čim več jih je, tem manj imajo matere dati v lonec za svoje otroke. Meščanstva ne bodo zato rešili niti materinski dnevi niti delavske organizacije.
JSZ za svobodne delavske organizacije
V	času tečaja v Ljubljani se je vršila v organizacijskih prostorih seja širšega načelstva JSZ. Ta zelo važna seja se je vršila obe nedelji. Dočim je bil prvi del seje izčrpan s poročili vodstva in tajnikov organizacije, je bil drugi del seje zadnjo nedeljo posvečen tekočim vprašanjem organizacije in njenemu podrobnemu delu.
Seja je pretresla prav vsa vprašanja, ki se tičejo organizacije tako v organizatoričnem, strokovnem in idejnem delu, posebno na zadnje dogodke, ki prav živo zadevajo JSZ. Vsi podeželski člani so prav živahno posegali v razgovor in pokazali vse svoje zanimanje za razvoj in delo JSZ.
Posebno pozornost je vzbudila med člani načelstva tudi najnovejša vest iz Belgrada o ustanovitvi nove delavske organizacije, takozvane delavske sekcije JRZ, pri kateri glasom poročil sodeluje
tudi g. minister dr. M. Krek. O tej točki se je razvila daljša debata, v katero so precej ostro posegli prav vsi člani načelstva. Posebno podeželski člani načelstva so zelo podčrtali svoje mnenje in s tem poudarili vtis delavstva, ki ga je ob tej priliki dobilo. Eden izmed njih je stavil sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta:
»Obsojamo vsako cepljenje delavskih vrst, ki ne izvira iz volje in zahtev delavstva samega po njih svobodni odločitvi. Še v večji meri in z vso odločnostjo pa se bomo borili proti vsakemu poizkusu, da bi se ustvarjale kakršnekoli prisilne delavske strokovne organizacije. V prepričanju, da morejo
IaV?*VUi-s pravilno le svobodne strokovne organizacije, smo uverfeni, da bo tudi vse ostalo
delavstvo stalo z nami solidarno in enotno v obrambi teh osnovnih pravic.«
Letošnji tečaj JSZ končan
V	nedeljo se je nadaljeval drugi del tečaja Jugoslovanske strokovne zveze. Udeležili so se ga razen par zastopnikov oddaljenejših skupin vsi tečajniki. Izostali so se radi preoddaljenosti opravičili.
Tečaj je tudi to nedeljo potekel v najlepšem redu. Vsem posameznim predavateljem so tečajniki sledili z velikim zanimanjem. Pa saj so predavanja po svoji važnosti to tudi zaslužila. Prvo predavanje je bilo o varnostnih napravah in higijeni v obratih, drugo o tuberkulozi. Tema dvema, ki sta bili zelo važni iz vsakdanjega praktičnega življenja in sta se predvsem dotikali življenjske varnosti delavstva, je sledilo predavanje o slovenski gospodarski politiki. Predavatelj je prav nazorno pokazal njene hibe in tudi pot, po kateri se mora slovenska gospodarska politika preusmeriti, da bo v korist slovenskemu delovnemu ljudstvu. Predavanje o delavskem zavarovanju v praksi je bilo podkrepljeno s statističnimi podatki in pokazalo naše zavarovanje v pravi sliki. V tem oziru bo nujno potrebna marsi-kaka preuredba, da tudi to zavarovanje končno ne pride v prav tako težak položaj kot je že rudarsko in kovinarsko. Predvsem pa je treba v vodstvo tako važnega zavoda poslati prave delavske zaupnike, v prvi vrsti seveda izvoljene, do tega časa pa vsaj zastopnike delavskih organizacij. Popoldanski program tečaja sta končno zaključili predavanji
o	vplivu tiska na politiko, gospodarstvo in javno mnenje ter predavanje o vzgoji in delavski kulturi.
Vsa predavanja so docela izpolnila želje tako prirediteljice JSZ, kakor tudi tečajnikov. Bila so vzeta iz najnujnejše strani našega kršč. del. gibanja. Po vsebini predavanj so vsi govorniki svojo nalogo izpolnili v polni meri. Celoten tečaj, kakor vsak predavatelj posebej, je nudil tečajnikom sliko današnjega življenja tako kot je. Bodisi iz praktičnega
dela tvarine ali pa iz idejnega so dobili tečajniki novih pobud v svojem udejstvovanju
Dveurna debata, ki je sledila zadnjemu predavanju, je bila dokaz, da so tečajniki točno sledili predavanjem tečaja in pravilno razumeli njegov namen m pomen. Le-ta je bila tako na višku, da je pokazala vso zrelost naših vrst.
Z letošnjim tečajem smo lahko vsi zadovoljni, tako prirediteljica in tečajniki kot predavatelji! Zopet je napravila JSZ velik korak naprej in ni se ji^ bati bodočnosti. Zreli, odločni in samozavestni nieni člani so kovači boljše delavske bodočnosti in lepših dni slovenskega naroda.
Zapostavljanje Slovenije
Na občnem zboru Zveze industrijcev so obravnavali tudi važno vprašanje dobav našim premogovnikom, Ugotovili so, da se sistematično demontira slovenska industrija. Udarjeni sta predvsem železna in rudarska industrija. Dne 26. marca je prometni minister dr. Mehmed Spaho izjavil v senatu, da iz splošnih državnih interesov ne more odobriti, da bi se_ priznali slovenskim premogovnikom pri železniških premogovnih dobavah isti kontingenti kakor dosedaj. To stališče prometnega ministra je za nas popolnoma nemogoče in nesprejemljivo, ker pomeni, da se hoče nekatere pokrajine	Za	timoški
basen, za hrvatske premogovnike ni nobenih zmanjšanj dobav,
Prav taki poskusi se nam obetajo s premestitvijo železniških delavnic iz Maribora in s povečanjem železarne v Zenici. V zadnjem času so dobile deputacije rudarjev iz Zagorja, kovinarjev
Za obstoj slovenskih kovinarjev
Zenica —Jesenice
niško delavstvo in industrijo storilo vse, da se jo zaščiti pred propadom.
Peter Arnež, član ban. sveta.
*
Vprašanje Zenice in razširitve njenega obrata postaja vedno bolj aktualno. Tako je o tej stvari vložil interpelacijo v senatu g. Hribar in zahteval pojasnila z ozirom na škodljivo ekspanzivnost sedanje nemške politike tudi za našo državo.
Občni zbor tj
Na praznik Marijinega Oznanjenja, 25. marca, se je v Ljutomeru vršil redni občni zbor Strokovne skupine viničarjev, katerega so se udeležili skoraj vsi člani in precejšnje število še neorganiziranih viničarjev. Zastopnike pa so poslale tudi sku,pine: Sv. Miklavž, Svetinje, Litmerk, Kapela in Maribor, katero je zastopal poleg JSZ tov. Peter Rozman iz Maribora.
V	znak odobravanja dela dosedanjega odbora je bil ponovno izvoljen stari odbor, le predsednik in podpredsednik sta zamenjala svoje funkcije in v namestništvo je bil izvoljen en nov, mlajši član, enako med zaupnike.
Po poročilih in volitvah je povzel besedo tov. Peter Rozman. V daljšem govoru je podal sliko današnjih razmer in naglašai, da je boj, ki ga bije danes delavstvo napram delodajalcem borba med delom in kapitalizmom. Z obžalovanjem je ugotavljal, da so si viničarji zadnja leta veliko svojih pravic — tako n. pr. glede podaljšanja delovnega časa in znižanje plač — tako rekoč sami zapravili zaradi nezavednosti, nesloge, neupravičenega strahu pred svojimi gospodarji in oskrbniki. S složnim nastopanjem bomo vzdržali kljub pritisku, ker imamo za to zakonito moč po viničarskem zakonu.
Občni zbor ljutomerskih viničarjev
Rezultat volitev obratnih zaupnikov
Od Delavske zbornice smo prejeli in priobčujemo:
Dosedaj so znani rezultati volitev delavskih in nam. obratnih zaupnikov iz 162 podjetij. Kakor smo obveščeni, manjkajo podatki samo še iz treh manjših o*bratov, kar pa celokupnemu pregledu ne bo dalo drugo sliko. V teh podjetjih je bilo izvoljenih skupaj 727 zaupnikov in toliko namestnikov in sicer 635 delavskih in 74 nameščenskih. Radi lažjega razumevanja bomo njihovo organizacijsko pripadnost označili po barvah in pripadajo: rdečim 360, belini 173, neopredeljenim 62 in neorganiziranim 39.
Da bo pregled popoln, navajamo tudi zaupnike, izvoljene na podlagi rudarskega zakona in to v 22 podjetjih, v katerih je izvoljenih 80 zaupni-
Prisilne in svobodne strok. organizacije
Predsednik vlade je v svojem pojasnilu poudaril, da vprašanje Zenice ni mišljeno tako, da bi se ustvarilo iz nje kako konkurenčno podjetje slovenski železni industriji. Prav tako s Kruppovim koncernom ni nikakih dogovorov za eksploatacijo Zenice, pač pa bo ta tvrdka dobavljala stroje, ki so za modernizacijo tega podjetja potrebni.
Za delavstvo je predvsem tem važno samo eno. Delavstvo v Zenici si bo moralo priboriti in ustvariti enako delovne pogoje, kot jih imajo naši kovinarji. Le v tem slučaju bodo eni kot drugi zavarovani, da se jih ne bo izigravalo in potiskalo ob zid. Zato je slej ko prej čuvati organizirano silo, katero so si tekom let ustvarili jeseniški kovinarji.
Na koncu govora se je tov. Rozmanu zahvalil novoizvoljeni predsednik, ki je zatem zaprosil navzoče člane, da bi naj vedno in povsod podpirali v delu odbornike in zaupnike, kateri imajo samo toliko pravic kakor navadni člani, dočim pa dolžnosti mnogo več. Predlagana je bila resolucija, katero priobčimo v eni prihodnjih številk »Del. Pravice«.
Letošnji občni zbor ljutomerske skupine viničarjev je pokazal, da se viničarji zavedajo resnosti časa in položaja. Splošno se opaža, da se je začelo posebno med mlajšimi viničarji zanimanje za organizacijo, kar je razveseljivo in tudi nujno potrebno posebno tukaj v Ljutomeru, kjer organizacija doživlja najpogostejše napade od nam nasprotnih vinogradnikov. Toda, čim hujši bo pritisk, tem večji bo tudi odpor. Zadnji čas so se začeli priglašati k organizaciji tudi tisti viničarji, ki še dosedaj niso kazali zanimanja in ne čutili potrebe, da se nam pridružijo v borbi za kruh — in naše pravice.
Tovariši viničarji! Zavedajmo se, da je le organizacija složnih, zavednih, požrtvovalnih in nesebičnih članov edino in uspešno sredstvo, s katerim nam je mogoče varovati stare in pridobivati nove pravice. še sto novih zakonov nam ne bo nič pomagalo, ako nimamo številne in močne organizacije.
kov. Od teh pripadajo: rdečim 63, belim 4, plavim 3 in 10 neorganiziranim.
Skupno je v 184 podjetjih izvoljenih 807 zaupnikov, ki pripadajo: rdečim 423 (52.04%), belim 177 (21.9%), plavim 96 (11.4%), neopredeljenim 62 (7.65%) in neorganiziranim 49 (6.08%).
*
Številčno podatki odgovarjajo, glede porazdelitve so pa v poročilu nekatere netočnosti. Tako so 2 naša zaupnika, izvoljena na skupni delavski listi v litijski predilnici, dali med neorganizirane.
Delavstvo počasi pa toliko bolj sigurno uveljavlja svoje zakonite predstavnike, delavsko-nameščenske zaupnike.
Skoraj neopaženo sem odšel z deputacijo v Bel-grad. To neopažanje se mi je zdelo v enem oziru prav, misleč si, saj bo še itak prezgodaj zvedeti, ako se bo moralo načeti vprašanje zmanjšanja obratovanja pri KID na Jesenicah. Vem pozitivno, da dan za dnevom trkajo na vrata raznih funkcionarjev ljudje s ceste, naj se jim preskrbi delo pri železarnah KID. Po sedanjem gledanju zaposlenosti in delavnosti pri podjetju je sodili, da bi se jih še mnogo dalo zaposliti, tudi oni, ki nimajo zaslužka. In sedaj? Zenica! Pozabiti ne smemo, da to ni nič novega. To vprašanje se je že pričelo pred 10 do 12 leti na merodajnih mestih močno poudarjati, kar je tudi takratno glasilo »Pravica« prinesla več člankov v obrambo jeseniškega delavstva. Iz kakšnih razlogov se je vse to preseljevanje opustilo, mi je neznano, vem le toliko, da se je obratovalo v Zenici, pa je s parkratnim ponovnim obratovanjem zopet obstalo. Podjetje je delniška družba. Večino delnic ima država in bo po izjavi, ki smo jo dobili, država tudi večino delnic obdržala. Še pred našo deputacijo je časopisje poročalo, da misli Zenico kupiti znani veleindustrijec Krupp ter jo preurediti v moderno železarno. Ako bi se to res zgodilo, je brez dvoma zelo prizadeta tovarna KID in njeno delavstvo. Ker smo sklepali, da to ni le časopisna raca, pač pa resna nevarnost, in se nas je opozorilo tudi od druge strani, smo se odločili, da gremo v Belgrad po informacije na merodajna mesta.
Hoteli smo pred vsem zvedeti mnenje o zadevi Zenice naših slovenskih ministrov. Značilno je bilo za nas Slovence to, da so se v enem in istem času nahajale v Belgradu iz Slovenije tri deputacije: mariborska glede premestitve železniških delavnic, Trbovlje za večje naročilo premoga za državne železnice, Jesenice zaradi Zenice. Torej vse v škodo Slovenije, Naša deputacija, v kateri sta bila tudi gosp. kaplan Križman Andrej in gosp. A. Kuhar, uradnik KID, se je dobro pripravila na sprejem pri gg. ministrih, da jim toono predoči položaj delavstva na Jesenicah z ozirom na že obstoječe stanje, kakor tudi na gledanje, da bi postala Zenica z obratovanjem sličnih produktov nevarnost za obstoj tovarne na Jesenicah. Oba slovenska ministra sta deputacijo prijazno sprejela, ter pokazala tekom razgovora vse razumevanje za slovenskega delavca.
G. minister Krek se je v nad enournem posvetovanju z nami izjavil sledeče:
I. Zenica ostane državna last in se je ne misli prodati v privatno last.
II. Zenica ne bo konkurenčno podjetje železarni na Jesenicah.
III. V Z e n i c i se bodo v prvi vrsti delali izdelki, ki jih rabi država zase in morda še kaj, kar se dosedaj pri nas še ne izdeluje. Gotovo je, da bomo z vsemi močmi storili vse, da se našim Jesenicam z upostavitvijo ali preureditvijo Zenice ne škoduje.
Tudi pri g. ministru dr. A. Korošcu smo obrazložili položaj jeseniškega delavstva v zvezi z modernizacijo Zenice. Tudi on je dal zagotovilo, da je nevarnost neupravičena in da naj se s to njegovo izjavo pomirimo. Izročil je tudi pozdrave jeseniškemu delavstvu.
Sprejel nas je nato še g. minister za šume in rude g. Jankovič in nam pri pojasnilu, ki smo ga mu dali, izjavil: nočemo ničesar napraviti v škodo vaših delavcev, ter jim povejte, naj bodo pomirjeni.
Napravili smo še nekaj intervencij pri gg. poslancih ter jih z zadevo seznanili. Pripominjam k vsemu temu. Z obnovitvijo in modernizacijo Zenice bi ne bila prizadeta samo železarna na Jesenicah in odvzet samo konsum našim tovarnam, pač pa pridejo v poštev tudi železarne v Štorah, na Muti in v Guštajnu, ker bi ne zmogle te majhne tovarne nabavk, podraženih po dolgem transportu iz Zenice.
V	zavesti, da smo storili vse, kar je bilo mogoče, ter informirali vse merodajne činitelje še o pravem času, naj nam bo v zagotovilo, da se bo za jese-
z Jesenic in železniških delavcev iz Maribora v Belgradu mnogo pomirljivih izjav in zagotovil, da se ni treba bati ničesar, od vsepovsod so odnesle najboljše vtise in obljube. Na drugi strani pa vidimo, da se dela na demontiranju naše industrije ne-zadržano naprej. Skrbi nas prihodnost. Ne bodo nas rešile obljube in zagotovila, dejanj hočemo!
Žalostne skušnje s prisilnimi strokovnimi organizacijami pri nas in drugod nas -uče, da je pravo in zdravo gospodarstvo omogočeno le s pomočjo svobodnih strokovnih organizacij. To ne velja samo za delavske, ampak sploh za vse gospodarske organizacije, kar nam dokazuje primer Zveze indu-strijcev. O tem piše »Slovenec« dne 25. marca t. 1. Zveza industrijcev, ki je bila prej prisilna organizacija, na katero so vplivali vsi mogoči višji vplivi, je po žalostnih skušnjah preteklosti zapustila staro pot in se postavila na stališče svobodne organizacije, ker so industrije! sami sprevideli, da je bilo prejšnje stanje skrajno škodljivo tako industriji kakor vsemu gospodarstvu.
Mnogokje so že poskušali uvesti prisilne delavske strokovne organizacije, ki morajo svoje de-
Krehova knjižnica
Po mnenju strokovnjakov bodo v prihodnjih vojnah strupeni plini največja nevarnost. Vendarle ne bodo uničili toliko življenj, kolikor je človeških duš že ugonobilo slabo čtivo.
Potemtakem se je slabe knjige treba ogibati, brati pa dobro in jo tudi naročati. Tega načela se držimo najzanesljiveje, če postanemo naročniki »Krekove knjižice«.
Cena; vezane 78 Din, broširane 48 Din letno.
lovanje usmerjati po navodilih od zgoraj. Tudi pri nas vidimo poskuse razbijanja svobodnih organizacij in uvajanje od višjih vplivov odvisnih sindikatov. Primer Zveze industrijcev in neštetih drugih v sosednih državah pa nam dokazuje, da je tako početje skrajno škodljivo ne samo posameznim stanovom, temveč vsemu narodnemu gospodarstvu.
Delavstvo se še prav posebno zaveda važnosti neodvisnosti svoje strokovne organizacije. Zato obsoja kakršnekoli poskuse fašizacije ter se bo proti njim borilo z vsemi silami. Vsem takim škodljivcem pa kliče: Roke proč od svobodnih strokovnih organizacij!
Stavbinsko delavstvo
Stavbinsko in sezonsko delavstvo kamniškega okraja se ponovno opozarja na javni shod dne 5. aprila na Homcu. Obvestite in pripeljite vse tovariše, da bo odmev jačji in da od besed takoj pristopimo k delu.
Požrtvovalno na delo za naš stan!
Živilski delavci
Slovenska Bistrica. Redni občni zbor bo v nedeljo, 5. aprila, ob 8. Vsi člani in delavci, pridite točno ob določeni uri.
Drobne vesti
Senat je po dolgih govorih senatorjev sprejel proračun, finančni zakon pa s spremembami v 12 točkah. Za spremembe je glasovalo 41, za vladin predlog pa 37 senatorjev. Oba zakona sta bila zato vrnjena narodni skupščini. Finančni odbor skupščine je sklenil, naj odloči o spremembah plenum skupščine, 'ki je soglasno sprejela proračun in fin. zakon s spremembami.
Vladni poslanski klubi so sklenili, naj narodna skupščina sprejme spremembe, ki jih je izglasoval senat, da se tako izogne nevarnemu položaju, ki bi mogel sicer nastati. Po ustavi se more namreč vladati z dvanajstinami le eno leto. Ker že v preteklem proračunskem letu ni bilo rednega proračuna, bi moglo sedaj nastati nezakonito stanje. Zato pa naj vlada, tako se glasi sklep vladnih klubov, črtane določbe iz finančnega zakona uzakoni po redni poti čimprej.
Združena opozicija je imela več sej v Bel-gradu. Sejam je prisostvoval tudi zastopnik radikalov, ki ne sodelujejo v JRZ. Poročajo, da se pripravlja nova združitev opozicijonalnih strank na širokih osnovah.
Volitve v 7 občinah v Sloveniji so bile v nedeljo, 29. marca, Izid je tale: Št. Vid nad Ljubljano: Erjavec (JRZ) 615 glasov (samo ena lista); udeležba 64 odstotkov. Št. Jernej na Dol.: volil-cev 1314; Vide (JRZ) 625 glasov, opozicija 195; udeležba 62 odst. — Ihan:	volicev 268; Ložar
{JRZ) 182; udeležba 62 odst. — Vitanje pri Konjicah: volilcev 815; Hrastelj (JRZ) 115, Kranjc (opozicija) 382; udeležba 60 odst. — Dobrna: volilcev 486; Podpečan (JRZ) 258; udeležba 53 odst. Radvanje: volilcev 758; Pristovnik (JRZ) 290, Pesek (opoz.) 193; udeležba 63 odst. — Studenci pri Mariboru:	volilcev 1644; Kaloh (opozicija) 890;
Schreiber (JRZ) 149; udeležba 63 odstotkov.
Zavarovalna družba »Feniks«, ki ima svojo centralo na Dunaju, je zašla v težkoče. Manjka kritja za okrog 250 milijonov šilingov (okoli dve milijardi Din). Poročajo pa, da zavarovalne pre-m'je v naši državi niso v nevarnosti.
Tretje »volitve« v Nemčiji je izvedel Hitler z Velikim uspehom. »Za« je glasovalo 44 milijonov, »neveljavnih« glasov pa je bilo okoli 500.000. Poročajo, da so nekaj dni pred volitvami neznani zlikovci vlomili v pisarno propagandnega ministra Gobbelsa in mu iz miznice ukradli — volilne rezultate. V volilni »borbi« je Hitler obljubil, da si bo postavil spomenik z 1 milijonom stanovanjskih hiš. Voditelj delavstva dr. Lei pa je obljubil zgradbo 5 kopališč za — 14 milijonov kopalcev.
Odgovor Nemčije na sporazum lokarnskih sil (Francije, Anglije, Belgije in Italije) je bil zaradi volitev odložen, ker bo moral Hitler nekako popustiti. Francija izjavlja, da se s Hitlerjem ne bo pogajala, če ne sprejme sklenjenega sporazuma. Razgovori med angleškim in francoskim generalnim štabom o varnostnih ukrepih na Renu so se že pričeli. Anglija smatra, da zanjo lokarnski sporazum še velja.
Avstrijski socialni demokrati, ki so bili te dni Pred sodiščem, so bili milo sojeni. Največja obsodba se glasi na 15 mesecev. 14 jih je bilo oproščenih. Obtoženci so se vsi možato in dobro zagovarjali. — Na češki meji so ustavili tovorni avto, v katerem je bilo 70.000 izvodov zadnje številke »Arbeiter Zeitung«. Tolike naklade nima noben avstrijski časopis. — Vlada je prepovedala vse pacifistične manifestacije. — Dr. Wirtha, bivšega nemškega kanclerja-centrumaša je vlada iz-Snala. Znana je njegova svoječasna izjava: »Naš sovražnik je na desnici!« Dr. Wirth je z levim krilom bivše kršč. socialne stranke delal za sporazum z umerjenimi soc. demokrati in za povrnitev v demokracijo,
Nov sporazum so sklenile Italija, Avstrija in Madjarska v Rimu. Vse tri države bodo v bodoče vodile skupno zunanjo politiko. Mussolini je pritegnil vajeti: da Avstrija ne bo delala kakih sporazumov z Malo antanto in da Madjarska ne bo preveč silila k Nemčiji.
V	vzhodni Afriki Italijani napredujejo. Letala temeljito bombardirajo večje naselbine in tudi rdečih križev se ne branijo. Kako je z abesinsko armado, se nič ne ve, ker je Italijanom enostavno izginila.
Za vojno se je pripravila Češkoslovaška z novim zakonom o obrambi države. Zakon predvideva mobilizacijo vsega prebivalstva od 17. do 60. leta — moških in žensk.
14 milijard za oborožitev bo izdala Romunija v letih 1936—38.
Tobačni upokojenci za svoje pravice
20. marca popoldne ob 3 se je v dvorani Delavske zbornice vršilo zborovanje tobačnih upokojencev in upokojenk. Na tem zborovanju je govoril tajnik JSZ tov. Peter Lombardo in predočil vsem navzočim težko stanje tobačnih upokojencev in vse ogromno prizadevanje JSZ in Društva tobačnih upokojencev in upokojenk za zboljšanje položaja tem največjim revežem, ki so vse življenje trdo delali, na stara leta pa s pokojnino par dinarjev obsojeni na stradanje in umiranje. Po zborovanju je 700 tobačnih upokojencev in upokojenk po vsestranskem razpravljanju o svojem položaju sklenilo predložiti vsem odločujim čini-teljem naslednjo resolucijo:
Že vsa povojna leta živijo in umirajo tobačni upokojenci in upokojenke v težki bedi in pomanjkanju. Njihove skromne pokojnine, ki znašajo glasom pravilnika iz leta 1927 v najboljšem slučaju 330 Din mesečno, ne zadoščajo niti za najemnino stanovanj. Znano je, da najskromnejše stanovanje v Ljubljani, kakor tudi njeni neposredni okolici stane 200 do 250 Din mesečno. Tako tem upokojencem in upokojenkam za življenjske potrebščine ne preostaja skoraj ničesar. Številni upokojenci, zlasti oni, ki so pustili vso mladost in delovno silo v tobačni tovarni, so zaradi tega prisiljeni beračiti in iskati podpore pri svojih občinah. Znano je, da živi v Ljubljani še vedno okoli 1200 takih upokojencev, čeprav da v zadnjih letih zelo izumirajo in to največ na posledicah pomanjkanja. Ugotovljeno je, da pretežna večina teh upokojencev in upokojenk zavisi skoraj izključno od malenkostne pokojnine, ki jo prejemajo. Vsi ti upokojenci in upokojenke se zavedajo, da se jim dela velika gmotna in moralna krivica. Med temi jih je prav mnogo, ki so 35 in 40 let ustvarjali dobičke državi, sami pa sedaj v starosti in izčrpanosti dobesedno stradajo.
V	neštetih predstavkah, kakor tudi potom osebnih intervencij na merodajnih mestih so tobačni upokojenci in upokojenke skozi zadnjih 16 let utemeljevali svoje pravice, ki so se jim iztekle še v bivši avstroogrski državi. V vseh drugih pokrajinah, ki so pred prevratom pripadale bivši avstro-ogrski državi, tako v Avstriji, Madjarski, Češkoslovaški, kakor tudi v Poljski, se je vprašanje pokojnin upokojencev bivše avstro-ogrske tobačne režije dokaj zadovoljivo rešilo. Le v naši državi, ki 'je prevzela po bivši avstroogrski državi aktive in pasive Tobačne tovarne v Ljubljani, se ni ničesar storilo za izboljšanje položaja upokojencev.
Tobačni upokojenci in upokojenke niso nikdar zahtevali take pokojnine, ki bi jim omogočale briljantno eksistenco, temveč le toliko, da bi imeli
KONGRES
KRŠČANSKO SOCIALISTIČNE DEL. MLADINE iiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiuiiiiiiinnmnnniimmnnimiiiiii   im
V nedeljo 10. maja 1936 bo priredila Mladinska zveza JSZ v Ljubljani:
I. kongres krščansko socialistične
delavske mladine
Spored:
Ob 9 skupna sv. maša v frančiškanski cerkvi v Ljubljani.
Ob Vali zborovanje delavske mladine v dvorani Delavske zbornice. Ob 15 predstava socialne drame »Boštjan iz predmestja« v dvorani Delavske zbornice.
Ta dan mora krščansko socialistična mladina manifestirati in izpovedati svoj kulturni in socialni program. Zato vsi na delo, da bo uspeh popoln!
Vse krajevne skupine JSZ in MZ naj skr-be, da bo udeležba na kongresu čim večja. Skupine naj nam vsaj do velike noči pošljejo prijavnice, ki so jih prejele, ter naj izvrše navodila, ki smo jih poslali v okrožnici št. 4 dne 14. februarja t. 1.
v jeseni svojega življenja človeka vredno in dostojno, pa četudi skromno eksistenco. Saj so prav V tem upanju upokojenci žrtvovali vso svojo mladost in svoje moči delu v tovarni.
Pravkar je bil v Službenih novinah objavljen Pravilnik »o penzijskem skladu«, katerega je izdala uprava državnih monopolov z odobritvijo ministrstva financ. Z vso upravičenostjo so pričakovali tobačni upokojenci in upokojenke, da se bodo s tem pravilnikom uredile in izboljšale tudi njihove pokojnine. V prvotnem projektu tega pravilnika, ki ga je pripravila uprava državnih monopolov, je bilo predvideno, da bodo določene pokojnine po novem pravilniku prejemali tudi vsi upokojenci in upokojenke, ki so bili upokojeni pred uveljavitvijo novega pravilnika. Za kritje zvišanih oziroma izenačenih pokojnin vsem dosedanjim upokojencem bi uprava državnih monopolov postavila v svoj letni proračun približno 6 in pol milijona dinarjev. Ta vsota bi se vsako leto znižala zaradi velike umrljivosti monopolskih upokojencev.
Nerazumljivo je, da je uprava državnih monopolov svoj prvotni načrt spremenila in s tem pustila nerešeno vprašanje pokojnin vseh dosedanjih upokojencev tobačne tovarne v Ljubljani. Vsi ti upokojenci in upokojenke so po svojem delu in času, ki so ga prebili kot monopolski delavci, oziroma delavke prav tako upravičeni do enakih pokojnin, kot vsi oni monopolski delavci, ki bodo upokojeni po novem pravilniku, glasom katerega bodo prejemali od 600 do 900 Din mesečne pokojnine.
Vsi monopolski upokojenci in upokojenke, ki so bili upokojeni na podlagi statuta o oskrbnem sistemu delavstva tobačne režije iz leta 1910, bi morali prejemati valorizirano pokojnino do največ 80 zlatih kron. Namesto valorizirane pokojnine prejemajo monopolski upokojenci le toliko dinarjev osnovne pokojnine, kolikor bi po citiranem pravilniku iz 1. 1910 morali prejemati zlatih kron.
Na podlagi pravilnika o zvišanih in izenačenih pokojninah, proviziijah in miloščinah bivših monopolskih delavcev, vdov in sirot iz leta 1927, prejemajo monopolski upokojenci poleg osnovne
Bokojnine, ki znaša po 30 letih službene dobe 80 in, še do največ 250 Din doklade, tako da največja pokojnina po 35 letih službe znaša 330 Din mesečno. Citirani pravilnik, ki velja sedaj za vse bivše monopolske delavce in delavke v naši drža-
i	vi, in sicer tako za tiste iz bivše avstro-ogrske kakor srbske države, je pripisati zgolj nejasnosti na merodajnih mestih, v kakšnem obsegu so se nahajali tobačni delavci in delavke v Ljubljani do prevrata do bivše avstro-ogrske države in kakšne pravice so si pridobili za pokojnino po statutu iz leta 1910. Ako bi se upoštevale pridobljene pravice, bi morali upokojenci tobačne tdvarne v Ljubljani prejemati valorizirane pokojnine po ugotovljeni relaciji 1 krona je 14 Din in bi na ta način znašala njihova pokojnina po 35 letnem službovanju 1120 Din mesečno.
Iz navedenega sledi, da tobačni upokojenci in upokojenke v Ljubljani ne prejemajo niti tretjine onega, kar bi morali prejemati.
Da bi morala naša država pokojnine tobačnim upokojencem v Ljubljani valorizirati, ne pa jih izenačiti z ostalimi v državi, ki teh pridobitnih pravic niso imeli, govore poleg socialnih tudi pravni razlogi in sicer:
Naša država je kot nasledstvena prevzela tobačno tovarno v Ljubljani z vsemi aktivami in pasivami, iz česar sledi, da mora čuvati in nuditi tobačnim upokojencem in upokojenkam tiste pravice, ki so jih pridobili pred prevratom, to je iz ozira na valuto take pokojnine, ki so jih imeli do prevrata v bivši avstro-ogrski državi. Ti pravni razlogi se opirajo tudi na St. Germainsko mirovno pogodbo, s katero se je naša država obvezala čuvati pridobljene pravice vsem tistim osebam, ki so po zlomu avstro-ogrske države pripadle naši državi.
V	1. 1932 je bilo v tobačni tovarni v Ljubljani prisilno upokojenih nad 60 delavcev in delavk, ki so dopolnili 60. leto starosti. S to prisilno upokojitvijo se jim je odvzela pravica do pokojnin v oni višini, ki jo določa novi pravilnik o pokojninskem skladu, ki bo stopil v veljavo 1. aprila 1936. Če so ti upokojenci in upokojenke v nadi, da bodo dosegli izboljšane pokojnine, vztrajali v delu 40 in več let, so povsem upravičeni, da dobijo take pokojnine, ki jih določa zgoraj citirani pravilnik. Vsi upokojenci, ki so bili upokojeni že
v naši državi od leta 1919 dalje, so pripravljeni, da vplačujejo prispevke v novo ustanovljeni pokojninski sklad, v višini, ki je določena za aktivno monopolsko delavstvo.
Iz zgoraj navedenega so tobačni upokojenci in upokojenke v Ljubljani upravičeni zahtevati in sicer:
1. Vsem onim upokojencem in upokojenkam, ki so bili upokojeni na podlagi statuta o oskrbnem sistemu delavstva tobačne režije iz leta 1910, naj se pokojnine valorizirajo po ugotovljeni relaciji, ali pa naj se jim da vsaj tiste pokojnine, ki jih določa novi pravilnik o penzijskem skladu.
2. Vsem onim monopolskim upokojencem in upokojenkam, ki so bili upokojeni v naši državi, naj se da tista pokojnina, ki je določena v pravilniku o pokojninskem skladu monopolskega delavstva, ki naj bodo obvezni plačevati mesečne
prispevke v pokojninski sklad v višini, ki je določena za aktivno monopolsko delavstvo.
3.	Ker so gorenje zahteve vsestransko in jasno utemeljene, prosimo p. n. naslov, da tem zahtevam ugodi in jih nujno reši.
V	Ljubljani, dne 20. marca 1936.
Za akcijski odbor tobačnih upokojencev in upokojenk; Katauer Uršula, Franc Verbič, Križnar Marija, Belič Jožef, Uršič Ana.
Gorenja resolucija je bila poslana: 1. Upravi državnih monopolov, Belgrad. 2. Ministrstvu financ, Belgrad. 3. G. dr. Antonu Korošcu, ministru za notranje posle, Belgrad. 4. G. Mihu Kreku, ministru brez listnice, Belgrad. 5. Ministrstvu za socialno politiko, Belgrad. 6. G. banu dravske banovine v Ljubljani. 7. Ravnateljstvu tobačne tovarne v Ljubljani. 8. G. dr. J. Adlešiču, predsedniku mestne občine v Ljubljani.
Lep občni zbor tržiške skupine
Na praznik, dne 25. marca 1936, se je vršil 25. redni letni občni zbor naše skupine JSZ ob 9 dopoldne v dvorani »Našega doma«. Udeležilo se ga je precej članov. Občni zbor je vodil tov, predsednik Ciril Zupan. Isti je v svojem poročilu razgrnil sliko razmer v vseh naših tovarnah. Omenjal je, kaj se je v preteklem letu delalo in vse druge važnejše stvari. Med drugim sprejetje kolektivne pogodbe za »Peko«, ki je naše delo in je to prva kolektivna pogodba v našem področju. Delalo, pripravljalo in pogajalo se je za predilniško kolektivno pogodbo. Izvršile so se razne intervencije, tako pri »Peko«, K. Ahačiču in drugih podjetjih. — V svojem poročilu poudarja papeževi pkrožnici in naša krščanska načela in na teh načelih postavljeno delavsko strokovno organizacijo JSZ, Pripomnil je povezanost naših nasprotnikov, tako prvega tabora — kapitalistov in drugega, naših idejnih nasprotnikov — framasonov, komunistov, marksistov itd. Ob zaključku poziva navzoče člane v boj za naše pravice; na delo za utrditev in pomnožitev naših vrst, t. j. naše delavske organizacije JSZ, kajti le potom nje bomo dosegli to, kar mi krščanski delavci želimo.
Za njim je podal tov. Dacar tajniško poročilo ter tov. Šarabon blagajniško poročilo, v katerem je važno in razveseljiivo to, da je članstvo porastlo za novih 73 članov. Seveda nekaj smo jih spremili v hladni grob, nekateri so pa odstopili. Skupina šteje danes čez 500 članov.
Iz poročil odbornikov je razvidno, da je bila skupina, vkljub vsem težkočam in zaprekam, vseeno še bolj agilna kot prejšnja leta. Ugled in uspehi dela vsa zadnja leta napredujejo in se širijo, zato tudi delavstvo to uvidi in lahko rečemo, da je JSZ v Tržiču najmočnejša zastopnica delav-
stva, tako po številu članstva, delu in uspehih. Navzoči člani so delo odbora potrdili in predlagano razrešnico z odobravanjem sprejeli. V novi odbor so bili soglasno izvoljeni: Zupan Ciril, Kogoj Franc, Salberger Nadislav, Šarabon Vinko, Prešeren Franc, Jerman Jernej, Kloiutar Franc, Dacar Rudolf, Prešeren Karel, Jakopič Franc, Mahne Ivan, Dolinar Franc, Šmitek Franc. Za preglednike Janez Potočnik, Ivan Debeljak in Kataver Pepca Zastopnik centrala tov. Peter Lombardo je v svojem izčrpnem, gkoro en in polurnem govoru orisal splošni svetovni položaj ter položaj delavstva po naši širši in ožji domovini. Razložil je delo in porast JSZ, medsebojne odnošaje do sorodnih organizacij, o Delavski zbornici itd. Navzoči so z odobravanjem vzeli njegovo poročilo na znanje. Pri smernicah za bodoče delo je tov. Ciril Zupan prosil ponovno navzoče, da naj se članstvo v bodoče bolj odziva vabilom odbora na sestanke, delo, shode i. dr. Vnaprej se bodo vršili še pogostejši članski sestanki, s katerimi hočemo in moramo dvigniti zavednost in izobrazbo članstva, katerega število bomo skušali še zvišati. Po možnosti nameravamo urediti delovno razmerje s kolektivno pogodbo še v drugih podjetjih. V splošnem bomo šli odločno naprej po poti, katero smo si začrtali na podlagi naših krščanskih načel, da bomo dosegli za delavstvo lepšo in boljšo bodočnost. Posebno se bomo pripravili na proslavo 25-letnice naše organizacije v Tržiču, katera naj nam da novih moči in poguma, katera naj potrdi in pokaže javnosti, da smo še na istih potih, da imamo iste cilje, da smo še ravno taki katoličani, kakor so bili tisti, ki so pred 25 leti organizacijo ustanovili, ter oni, ki so v dobi 25 let v organizaciji sodelovali.
JVe zaviiaiie!
Kranj, 31, marca 1936.
V	eni zadnjih številk »Delavske politike« se omenja hrup belih v tovarni »Jugobruna«. Potrebno se nam zdi, da zadevo razjasnimo, da mogoče kateri izmed delavstva ne bo o stvari napačno poučen. Čisto gotovo, da gospodom, ki povsod naglašajo, da zastopajo delavske interese (posebno v času kakšnih volitev), ni posebno po volji, če njihovo nepravilno ravnanje delavstvo spozna. Tudi mi smo pripomogli, da jih je delavstvo spoznalo. Toda to ni bil hrup belih, ampak hrup delavstva, ker vemo, da je delavstvo sposobno, da zna presojati, kaj je prav in kaj ni prav, — Naš zastopnik iz Delavske zbornice je prišel v tovarno »Jugobruna« intervenirat za tri naše odpuščene delavce. Zahteval je, naj bodo pri intervenciji tudi navzoči obratni zaupniki. Tako sta bila pri intervenciji navzoča glavni obratni zaupnik in en naš obratni zaupnik. Prišlo je, da je ravnatelj omenjene tovarne glede enega odpuščenega delavca omenil, da je zapuščal svoje delo in hodil po drugih oddelkih. »Delavska politika« je celo napisala, da je bil pred volitvami obratnih zaupnikov odpuščen zaradi agitacije in postopanja v tovarni. Toda vse to ni res. V resnici je moral ta delavec večkrat iti po službenih opravkih v drug oddelek. Ravnatelj, ki je postavljen od podjetja in zato dobro plačan, je moral najti kakršenkoli vzrok, samo da odpuščenega delavca ni sprejel nazaj v delo. Da pa je stvar še bolj držala, se je obrnil še do glavnega obratnega zaupnika, naj
še on da svoje mnenje. Seveda je glavni obratni zaupnik to gladko potrdil. Gospodu ravnatelju se je pač nerodno zameriti. Tako, gospodje, se v kalnem ribari. Na eni strani pred delavstvom zagovarjati delavske interese, na drugi strani pa pritrjevati zastopniku tujega kapitala v prid podjetnika. Glavni obratni zaupnik, postavljen po zakonu o zaščiti delavstva, namesto da bi kot zastopnik delavcev s svojo besedo ščitil ubogega delavca, stori ravno nasprotno. Potem si pa v javnosti lepo po Pilatsko umije roke, češ: jaz nisem kriv nad tem ubogim... Da je bil delavec odpuščen zaradi tega, ker je agitiral za volitve obratnih zaupnikov, ni res. Delavec je bil odpuščen točno 30. nov. 1935. Torej dva meseca pred volitvami obratnih zaupnikov. Kakšna je bila agitacija za volitve v tej tovarni v mesecu novembru, pa delavstvo samo najbolj ve. Za take obratne zaupnike ni potrebno veliko agitacije: nekaj dni pred volitvami vreči med delavstvo: »Rdeča je delavska«, pa je vsa agitacija narejena. — Gospodje, že leta in leta delate na ta način, da delavstvo samo takrat poznate, kadar so kakšne volitve v tovarnah. Pri volitvah dobro zabavljate čez »farske podrepnike«, da so kapitalistični in vse mogoče stvari, samo da zasedete zaupniške stolčke! Na tak način se ne vodi delavska borba.
Menimo, da mora obratni zaupnik, izvoljen od delavstva, kot zakoniti zastopnik vselej in povsod zastopati težnje delavca, ne pa kakega dobro plačanega ravnatelja. Delavstvo samo pa naj
Rudarit
Zagorje. Naša skupina rudarjev JSZ priredi dvodnevni tečaj, in sicer v soboto, dne 4. aprila ob dveh popoldne, in v nedeljo, dne 5. aprila. Dnevni red tečaja je sledeči: 1. Ustroj bratovskih skladnje. 2. Pomen II. skup. rud. zadruge in njeni zaupniki. 3. Rudarski zakon. Predavala bosta tov. Diacci Tomaž iz Hude jame in tov. Križnik Filip iz Trbovelj, Ker je tečaj silno važen, prosimo vse tovariše, da se ga v čim večjem številu udeleže, zlasti tisti, ki se za stvar zanimajo. Tečaj je namenjen samo članom JSZ in njene delavske kulturne organizacija Mladinske zveze.
Črna. Vse članstvo naše skupine rudarjev vabimo na sestanek, ki bo v nedeljo, dne 5. aprila, ob 14. uri pri Osolniku. Na sestanek pride centralni tajnik tov, Lombardo, Udeležba je za vse člane zelo važna, zato ne sme nikdo izostati.
Mariborska ekspozitura
Za pospešitev ponovnih pogajanj glede redukcije mezd in odpusta delavcev v predilnici Doctor in drug v Mariboru je tajnik JSZ v Mariboru tov. Kozman P. dne 31. marca interveniral pri gospodu podbanu. rri tej priliiki je dosegel tudi to, da se bo delavcem banovinskega kamnoloma v Zgor. Bistrici nakazal ves dolžni zaslužek, kakor tudi plača za mesec november 1935 tov. Pirnatu Fran-; cu, ki je bil na orožnih vajah.
Delavci in dsiavke, organizirani v JSZ, pridobivajte in agitirajte med prijatelji, znanci in so-tovariši za nove člane. Krščanska socialistična delavska strokovna organizacija mora tudi v Mariboru postati veljavna in odločilna. Živi delo, živi borba!
To in ono
Vendarle enkrat. Že meseca septembra lanskega leta smo čitali, da se je ustanovila v Ljubljani Strokovna zveza poljedelskega delavstva. S to notico je bil namerjen v javnosti prvi korak »Združenih« v delavske vrste, torej proti Jugoslovanski strokovni zvezi. Ta teden smo pa čitali, da se je vršil ustanovni občni zbor te organizacije. Veliko so za to organizacijo agitirali časopisi, ki Jugoslovansko strokovno zvezo gledajo po strani.
V	poročilu o občnem zboru čitamo samo dve imeni in sicer naših bivših tovarišev g. Milana Valanta in Franca Preželjna, oba uradnika OUZD v Ljubljani. V poročilu trdijo, da to delavstvo ni imelo doslej strokovne organizacije, če je nastala ta organizacija zgolj iz potrebe, zakai jo pa potem ustanavljati izven sklopa kršč. soc. delavstva, ker že naslov kaže, da spada to delavstvo drugam kot pa v vrste izven JSZ. Sicer pa bivšim tovarišem želimo obilo sreče na »samostojni« poti. Delavstvo samo bo pa drugače ukrenilo.
(luadtagesimo anno in Uafa. V lislu »Borovo«, št. 10, beremo članek, ki dokazuje, kako zna velekapital izrabljati v svoje reklamne namene tudi papeževe okrožnice in sploh krščanstvo samo. Članek začenja z besedami: »Firma Bat'a i njezin »batizam« djelo je krščanske civilizacije. Nezabo-ravni Bata bio je naskroz prožet duhom Kristovih načela, u svome privatnom životu, pa je ta načela duboko usekao u svoj grandiozni batizam . ..« članek končuje takole: »Enciklike velikog Pape Pija XI. »Quadraf;esimo anno« i »Časti connubii« neka budu saiiio i nadalje »Magna Charta« naše tvornice u Borovu i njezinih saradnika, pa če za celo, to korisno poduzeče ostati »Grad na gori« kojega sve navale neprijateljske ne mogoše oboriti!« — Tu vidimo jasen dokaz, kako zna izrabljali »Qu. anno« kapital. Zato se ne smemo čuditi, če pri nas nekateri skušajo zlonamerno izrabljati »Qu. anno« za razbijanje krščanske strokovne organizacije, ki je prav za prav danes edini temelj za novo uredbo družbe, kakor jo zamišlja papež. Ti razbijalci in velekapital naj si bratsko podajo roke!
Obmejne bitke med Mandžurijo in Mongolijo so v vedno večjem obsegu vsakodnevne. Med Moskvo in Tokijem pa švigajo protestne note. Rusija je zbrala na Daljnem vzhodu 30 divizij in okoli 600 letal.
v bodoče gleda, kakšne zastopnike si izbere. Toliko v pojasnilo, glede krščanskih socialcev pa drugič.
Urejuje in za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. — Za Jugoslovansko tiskarno: K. če?. — Izdaja konzorcij >Delavske Pravice«; S. Žumer.