Inserat! se sprejemajo in veljü tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 12 ,, ,, ,, ,, »» 15 „ „ „ ,, -t <>
Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokopisi
«e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravnistvo administracija) in ekspedieija na 8tarem trgu h. št. 16.
SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja:
Za celo leto . . 10 gl. — kr. '/.a pol leta , . 5 — ,, za četrt leta , . 'J
V administraciji |(Blj<:.
Za celo leto . . za pol leta .	4 *»,, 20 :'
za četrt leta . . 2
V Ljubljani na dom poš velja 60 kr. več na leto,
Vredništvo je na Stolnem trgu hiš. št. Ü84.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek , četrtek in soboto.
Pravda Offenheimova.
Na Dunajn se je 4. t. 111. pred porotniki pričela sodnijska obravnava proti bivšemu generaldirektorju levovske, črnoviške injasičke železnice, Viktorju Offenheimu, ki živo pojas-nuje način, po kterem so nekteri dunajski veli-kaši tako hitro obogateli. Obravnava je silno obširna, zato menimo bralcem vstreči, Če po-glavitnejši reči ob kratkem posnamemo.
Viktor Oft'enheim, 54 let star, oče G otrok, je sin velikega dunajskega kupca. Po dovršenih šolah je služil kot vradnik pri kame-ralni gosposki iu potem pri kupčijskem mini-sterstvu. L. 18GG je dobil službo višjega tajniškega namestnika pri Kari Ludvikovi železnici, ki je imela posebno pravico izdelati vse železnice do ruske in rumunske meje. Ker se pa te pravice ni hotela poslužiti, prosil je Offenheim, čigar ramen je bil avstrijske železnice potegniti do Črnega morja, da bi smel na svojo roko pričeti izdelovanje te železnice. V ta namen se je zvezal z nekterimi Angleži, ki so preskrbeli potrebne denarje, ter je izdelavo železnice izročil Angležu Tomažu Brasseyu, s kterim se je 1. 1861 podal na Rumunsko. Ru munska vlada je 1. 18G2 dala potrebno pri voljenje za železnico od Galacza proti severno-zahodni meji. Ker Angleži niso bili voljni dati denarjev, če se ta železnica ne sklene, z avstrijskimi, je Offenheim osnoval družbo Sapieha-Potockovo, ki se je vladi ponudila, da hoče izdelati železnico od Levova do rumunske meje Reč je prišla pred državni zbor, ki je dal na-prošeno privoljenje. A ker jo je neki državni poslanec hotel izdelati za 2 milijona ceneje
morala je tudi omenjena družba od svoje tir-jatve za toliko odjenjati.
Zato je pa družba železnico tako slabo I izdelala, da so se od vseh strani cule pritožbe! in da so se godile pogoste nesreče. Vsled tega se je bila že pod ministerstvom G is k rove m pričela administrativna preiskava, a ker je bil minister G i s k r a sam sodeležnik podvzetne družbe, se Offenheimu, ki je bil imenovan za generaldirektorja nove železnice, ni bilo ničesa bati, in pričeta preiskava ni imela nobenega vspeha. Pod ministerstvom Potockyjcvem so se pritožbe ponavljale in mi-nisterstvo je v odloku IG. nov. 1870 naravnost izreklo, da vzrok tem nezgodam je ta, ker je družba pri izdelavi gledala le na dober kup, ter potrebne reči naročevala v slaboglasnih tovarnah. Tudi je odposlalo posebnega vrad-nika, ki bi bil imel gledati na to, da bi se bili podrti navali dobro iu trdno popravili. A oskrbništvo železnice je protestovalo zoper to, češ, da vlada nima nobenega vzroka vtikati se v to reč, ter je naravnost reklo, da se tej določbi ne bode podvrglo.
Ko je Schaff le prevzel kupčijsko mi-nisterstvo, je svojo pozornost obrnil tudi levov-sko-črnovijski železnici ter je hotel na vsaki način konec storiti tamošnjeniu slabemu gospodarstvu. Ko je 10. in 22. septembra vlak zdrsnil s tira in je vodstvo železnično krivdo zvračalo na nižje vradnike, je deželni predsed nik bukovinski ministerstvo silno prosil, da naj ustavi brzovlake na tej železnici, ker si popotniki in železniški sluge življenja niso svesti. Ministerstvo je odposlalo tje komisarja Lamplna, ki je spolnil željo bukovinskega predsednika. V tem času je pa tudi opravilni svet
sprevidel, da bode družbi na kvar, če bi še dalje hotela v službi obdržati generaldirektorja Ortenheima, zato so ga od vseh strani silili, a naj se sam službi odpove, kar je 4. okt. res tudi storil
Družba je mislila, da bode z Offenheimo-vim odstopom odvrnila protijočo ji nevihto. A ministerstvo je vse eno železnico sekvestriralo, najvišje železniško nadzorništvo pa je pregledalo natančno vso to črto, ter dotična pisma izročilo kupčijskemu ministerstvu, ktero jih je poslalo deželni sodniji, ker je bilo razvidno, da so se pri omenjeni železnici godile velike goljufije. Deželna sodnija je vsled tega IG. decembra 1873 zaprla Ortenheima, pa ga čez poldrugi mesec proti kavciji 1 milijon gold. iz zapora zopet izpustila. Ž njim vred sta bila zaprta tudi gospoda Litkovetz in Ziffer, ktere je pa preiskovalna sodnija spoznala za nedolžna ter izpustila. Proti Ortenheimu pa se je pričeta 4. t. m. konečna obravnava pred porotno s o d n i j o.
Prvi dan se je prebrala zatožba državnega pravdnika grofa Lamezama, ki Ortenheima dolži:
1.	Da je 1,900.000 goldinarjev sebi pri-držal, opravilnemu svetu pa rekel, da se ima ta znesek povrniti angleškemu podvzetniku za razne stroške, ktere je imel, ko so železnico merili itd.,
2.	Da je odkupovanje zemljišč sam prevzel v imenu železniške družbe, in pri tej priliki 100—120.000 gold., ki jih je pri odškodovanji prihranil, v svoj žep vtaknil.
3.	Da se je brez vednosti oskrbovalnega sveta v posebni pogodbi z Brasseyem zavezal, preskrbeti za železnico potrebne „prage"
Nevera ne oblažuje.
(Dalje.)
Ne bom vas nadlegoval s pripovedovanjem različnih reči, ktere sva doživela v Londonu, v Parizu, v Švici in v Italiji. Tri leta bila sva na tujem, da sva se naveličala potovanja in vrnila sva se domu.
Vrnivši se ostal sem v svojem domačem mestu ter se soznanil s hčerjo premožnega, spoštovanega meščana. Lepa ko angelj očarala me je ta deviba s svojim prijetnim in blagim obnašanjem. Pri njenem pogledu odprla se mi je čudovita sreča in moje srce se je vnelo ljubezni do nje. Prosil sem za njeno roko. Ker je bila njenemu očetu moja premožnost znana in je bil prepričan, da bi hčer v zvezi z mano svojo srečo našla, ni se me branil in srce hčerino sem v njeni nedolžnosti z lahkoto pridobil. Ker sem bil pa jaz protestant, ona pa katoličanka, je žugal konec zaroki. Ta razlo-
ček v verstvu je zvedela namreč nevesta le nekoliko tednov pred najino zaroko in se je vidno prestrašila. Globokočutno z objokanimi očmi mi je razodela enkrat vzrok svoje žalosti. Zdelo se mi je, da ji je tega črva njen spovednik položil v srce; zato sem ga črtil in ko bi bilo mogoče, osvetil se bi mu bil. A tega svoji izvoljeni nisem hotel praviti. Napotke najine zveze odstranil sem s tem, da sem obljubil, nikdar svoji ženi ne braniti proste izpolnitve njenih verskih dolžnosti in s pismeno potrditvijo, da si bom dal otroke katoliško odrejati. S tem bili so vsi zadovoljni; oči moje neveste so se zopet razvedrile in veselo sva praznovala poroko. Po ženitvi sem se preselil v glavno mesto, ker mi je šum in nepokoj mestni bolj dopadal, ko mir in tihota na deželi, pa tudi zato, da bi se mogel skazovati s svojo lepo ženo. In resnično imel sem vzrok ceniti svojo ženo; bila je angelj po dobroti in po-božnosti. Kolikor manj sem se jaz menil, se ve da, iz naravnih vzrokov, za molitev, toliko bolj ljubila jo je ona. Vsaki dan hodila je v cerkev. Z molitvijo je vse pričenjala, z molit-
vijo končevala, brez molitve ni storila ničesar. Pred jedjo je vedno molila, če sva bila sama ali imela gostove. Ljubila me je po otroško; vsak dan mi je to na novo spričevala. Prigo-dilo se je enkrat, da sem tako, da me ona ni opazila, mogel poslušati, kako je ta angelj Boga za mojo spreobrnitev prosil. Nisem se mogel ubraniti solzam, tako me je ganila srčna prošnja moje soproge.
Kolikokrat je šla k spovedi, mi ni bilo prikrito; zakaj spoznal sem jej že na obrazu, kedar se je vrnila z neizrekljivim navdušenjem na obličji. Moji domačini nosili bi jo na rokah, tako si je pridobila z dobroto in prijaznostjo njihova srca.
Na njeni strani jel sem že krotak postajati. Gospodarska prevzetnost je zginjevala; usmiljenja, dobrotljivosti in sočutja naučil sem se od nje; ncopazivši dobil sem ves drugačen značaj; na strani moje soproge prešlo mi je veselje in poželjivost do Sumljivih zabav, domače družinsko življenje bila so moja nebesa. O joj meni! sam sem se pripravil ob te nebesa!"

(Schwellen), ktere bi bil moral preskrbeti Brassey sam, in je pri tej priliki gledal le na lasten dobiček, ne pa na izvrstnost pragov. Opravilnemu svetu je rekel, da so ti pragi jako dobri, pa so bili strašno slabi, in Offenheim je na ta način družbi napravil okoli 68.000 gold. škode.
4.	Da je brez vednosti opravilnega sveta z Brasseyem se pogodil, da Brassey pusti družbi okoli 126.000 gold., in da bode družba sama skrbela za zadnjo izdelavo železnice. V opravilnem svetu je Offenheim trdil, da ta pogodba je za družbo silno ugodna ter je dosegel, da je opravilni svet tej pogodbi pritrdil. S svojimi zvijačimi je sploh slepil opravilni svet in na ta način delničarjem pa avstrijski vladi, ki je dobra stala za 5% obresti delniške istine, prizadjal nad 3,537.673 gold. škode.
5.	Je v pogodbi z Brasseyem določil, da da bode društvo Brasseyu moralo plačati 10% odškodnine, če bi samo hotelo napraviti za vožnjo potrebne reči, za ktere je bilo od-menjeno 3,630.000 gld. Tudi je Ottenheim i opravilne svetovalce slepil s tem, da so mu podvzetniki obljubili 3 odstotke od omenjenih denarjev, kterih pa noče zase, ampak družbi na prid obrniti. Odborniki so mu verjeli, tir mu izplačali 42.405 gld. Podvzetniki pa so enoglasno potrdili, da so za 3n/0 društvu na korist odjenjali, da pa Offenheim ni imel no-beue pravice do omenjeni 42.495 gld.
6.	Je Offenheim z Brasseyem se pogodil, da družba sama nakupi za 3 mesečno vožnjo potrebne reči, in da ji Brassey za to pusti 50.000 gld., dasi je vožnje vodja preračunil, da te reči veljajo najmanj 66.000 gld., tedaj je bila družba zopet za 16.000 gld. opeharjena.
7.	Se je podvzetuiku plačalo še 890 752 gld. več, kakor je po pogodbi smel zahtevati, češ, da je te stroške imel, preden je bil delo še prav pričel.
8.	Je Ottenheim v opravilnem svetu dosege), da se ni nova pogodba sklenila z Brasseyem, kakor bi se bilo moralo zgoditi, da Brasseyu ni bilo treba plačati 153.126 gld. koleka, kar je tedaj državni blagajnici na škodo.
9.	Družba je Offenheimu pridobila privoljenja za nove železnice. Namesto za družbo je pa Offenheim privoljenje za železnico med Sučavo in Jassy dobil za privatne povzetnike, ter z Brasseyem se pogodil, da Brassey plača vsakemu podvzetniku 100.000 gld. Kes je plačal Offenheimu, ministru Giskri, knezu S a-
piehi iu grofu Borkovskemu po 100.000 gld, oskrbovalnem svetovalcem pa pa 10.000 gld. Pri Občnem zboru je Offenheim predlagal, da naj prevzame družba to železnico, pa zamolčal je te darove ter jih v računu stavil med izdatke za predpriprave in na ta način družbo opeharil za 440.000 gld.
10. Je za družbo na posodo vzel 5,400.000 gld., ter pri ti priliki zopet sebi prihranil okoli 150 000 gld.	(dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani 8. januarja.
Vnanje države.
I*rii*ksi „Nordd. Allg. Ztg." naznanja, da knez Bismark zopet nekoliko boleha, menda vsled prehlajenja pri obravnavah nemškega državnega zbora. — Pri sodnijski obravnavi proti paderbornskemu škofu je državni pravdnik povdarjal, da se veličanstvo postav ne sme uldan-jati nobenemu državljanu. Pomenljivo je tudi, da se je pri obtožbi skliceval celo na vedenje škofa pri vatikanskem zboru. Obravnava, ki je trajala 2'/a «"N j« bila silno dolgočasna in sodnija sama je čutila, da le zarad lepšega izreče neizvršljivo razsndbo.
I.aško ministerstvo se zopet hudo maje. Nekteri ministri bi že sedaj radi pobrali kopita in odstopili, pa Minghetti meni, da se naj to zgodi, če zbornica ne bode sprejela njegovih denarnih predlogov. Radikalni list „Capitale" za trdno pričakuje, da rudečkarji dobe vlado v roke. Kralja Viktor-Emanuela naravnost primerja angleškemu kralju Karlu I., čegar mininister Wentlnvorth je tako slabo gospodaril, da je svojega gospoda ljudem prignusil ter uporu pot pripravljal. Karl je zapravljivo živel, se z lovom in ženstvom pečal; pa nekega dne se mu naznani, da so se škotski Puritanci zarotili zoper njega. Toda to ga ni plašilo, ker se je zanašal na vdanost svojega ljudstva in so ga v tem oziru slepili njegovi lastni svetovalci. Denarjev ni imel, dolžniki so pritiskali itd. Prav očitno je, da „Capitale" popisuje stanje laškega kralja Viktor-Emanuela in to ravno je znamenje, da sedanja vlada stoji na jako slabih nogah. — „Gazzeta di Torino" objavlja neko pismo Garibaldevo, ki pravi, da glede slabega denarnega stanja ne sprejme od zbornice mu dovoljene penzije.
Izvirni dopisi.
Viinbljaiic. (Pogajanje za slogo Slovencev.) Dr. Bleiweis, kakor pišejo „Novice", je 3. okt. unega leta dobil iz Štajarskega od odličnega gospoda pismo, v kterem se ponudi nekako pogajanje med konservativno in liberalno stranko Slovencev pod zopet novim geslom: „Blagost naroda" in „upor germani-zaciji", in pismo meni, da pod tem geslom je pač mogoče spet združiti inteligentne narodnjake. — Vsak previdni Slovenec lahko na prvi trenutek spozna, da „najnovejše" geslo je prav za prav znano novo geslo: „za omiko, svobodo, napredek" mladih, kteri sloge druge nočejo, kakor le tako, da jim prosto ostane: naš narod z Bizmarkovim liberalizmom kvariti v kar pa ne le noben pošten katoličan, ampak tudi sploh noben pravi Slovenec privoliti ne more in ne sme.
Zato so tudi „Novice" tako modro, moško in pošteno odgovorile na omenjeno ponudbo, da mora vsacega poštenega Slovenca veseliti. Dr. Bleiweis s priterjenjem narodnega poslanskega kluba je odgovoril, da sprava je prav lahka: narodnjaki, ki so zapustili slovensko zastavo, naj se vernejo zopet pod to zastavo: „za vero, dom, cesarja". Nova gesla: za „omiko, svobodo, napredek," — „blagost naroda", „upor germanizac'ji", -- to so prazne fraze. Dr. Bleiweis jim dalje skazuje, kaj so narodnjaki pod svojo veljavno zastavo od 1. 1843 pa do 1872 vse storili „za omiko, napredek, svobodo blagor naroda in zoper germanizacijo"; mladi pa nimajo nič pokazati, razun da se v treh časnikih živo gibljejo za tisti v slovenski jezik prestavljeni nemški Bizmarkov liberalizem. Dokler je miroval Bizmark, mirovali so tudi inladoslovenci, ko je Bizmark začel svojo propagando zoper katoliško vero iu njene duhovne, je zdajci tudi mladoslovence napihnil njegov duh svobode in napredka, in zagnali so pri volitvah glas: „duhovnov ne volite!" „Grofov ne velite!" in tudi „kmetov ne". Na tako bolj obširno pojasnenje dr. BI. še ni prejel odgovora.
Kar tiče trošenje nejevere med naš predragi narod, naj pristavimo samo to, da resnica se z zmoto in lažjo tudi takrat ni pogajala, ko je imela le samo dvanajst oznanovalcev; koliko manj zdaj, ko je vesoljni svet poln katoličanov. Kdor je oznanovalec laži, zmote, on je zavrgel najprej samega sebe, zavrgel svojo lastno srečno večnost; kdo mu bo potlej
Nekaki trepet se me je polastil pri teh doktorjevih besedah; oči si je bil zakril in s tako mehkim žalostnim glasom je govoril, da se mi je brezvoljno srce streslo. Prijel sem ga za roko in skušal mu duha pomiriti.
,,0h, moj gospod", je zdihnil, „ne morete si misliti, kaj sem storil; pa poslušajte me!"
Omolknivši za malo časa nadaljuje svojo povest: „Stalo je leto dni, da sem po svoji obljubi pazil, da ne razžalim niti z besedo, niti z dejanjem vere svoje ljubljene sopruge. Tačas mi je podarila sinka. Zveza najine ljubezni bi se bila imela s tem še vtrditi; pa, žalibog, ni se zgodilo. Katoliški duhoven je krstil moje prvorojeno dete; meni je bilo tako vse eno. Oziraje se na življenje svoje žene spravil sem se tudi nekoliko z njeno vero. A to mojemu dosedanjemu tovarišu ni odšlo, da sem pustil svojega otroka katoliško krstiti, ga je popolnoma vgnjevilo. Gospod, ne bom vam ponavljal govorov, ktere sem moral preslišati od tega časa od hudobnika. „Nazadnje bo tudi tebe", ponavljal je, „prevarila ta ženska, da postaneš molivec malikov, da začneš hoditi k
spovedi in se obtožiš vseh lepih dejanj, ktera] sva skupaj storila. Že vidim v duhu, kako se ti poda, kadar začneš svetnika igrati. Le hitro začni, da še sam doživim, morda bom mogel tudi jaz pod tvojim plaščem smukniti v nebesa. Mogoče, da spremenite svojo hišo v samostan; tvoja žena je že tako na pol nuna, in ti postajaš njej na ljubo menih! Pa brez šale! čas je že, da sam ženi malo oči odpreš!" Take in enake besede niso ostajale pri meni brez vspeha. Jaz slabotnež pustil sem se nazadnje pregovoriti in prizadeval sem si na vse moči, da bi oropal laži-prijatelju na ljubo svojo ženo njene vere. Moj svetovalec mi je pomagal z veliko spretnostjo. Po kapljah sva ji dajala zdravilo, ktero bi jo imelo prosvetiti. — Bukve in podobe, ktere sva ji dajala, društva, v ktere J sva ž njo zahajala, šale, s kterimi sva jo za bavala, časnike, ktere sva ji prinašala — z eno besedo, vse je imelo ta hudobni namen
Moj tovariš se je pokazal v tem obziru resničnega mojstra. Moja žena še mnogokrat vedela ni, kam prav za prav meri, kadar nama je dopovedoval zdaj to, zdaj uno novico. Ni
sicer naravnost napadal vere, pa podkopaval je njene temelje; jezljal je čez hinavščino, skopost in razuzdanost duhovščine, čez varanje in goljufanje ljudstva; poveličeval je prosveto in omiko sedanjosti in grajal slepoto prejšnjih stoletij.
In vse to zgodilo se je, kakor po naključbi. Komaj pa je bilo eno leto preteklo, že so se očitno kazali nasledki. Marsikaka šala bila je že dovoljena sedaj v njeni pričnosti in ona se je le posmehljala. Že je nehala hrepeneti po cerkvi, njena pobožnost se je ohladila. O petkih jelaje vživati mesne jedi, kakoršne sem po-pred jaz sam jedel. Nedelje in praznikov ni več posvečevala; nehala je obiskovati pridige, odkar več ni imela časa k temu, ker ga je preveč porabila za gledišča in druge enake zabave. Popred je šla vsak mesec k spovedi, zdaj je prešlo več mesecev in vendar sem opazil, da se še ni pripravljala k temu; ob kratkem, pričakoval sem že kmalo popolnoma zmage.	(Dalje prih.)
verjel, da svoj narod v resnici ljubi, ko ga hoče | že komaj pričakuje trenutka, da se duhovstvo
v enako pošastnost zapeljati ? ! Mislite ka-li, da je naš narod trčen, kakor ste vi? Kdor meni stoji za hrbtom in me iše v grozovito brezno prekucniti, naj mi reče stokrat, kako me ljubi iu mi dobro hoče, — odgovoril mu bom: ti si moj sovražnik in lažnik, ali pa nisi pri pravi pameti iu zaveduosti!
tlil MV. Viilnitiiin im liim-Imi-Mlti gori, C. jan. Kdorkoli se dandanes z liberalno kapico štema, je kozjebra-dasti nemčur ali mustačasti nemec, vsak svoj orjaški pogum pokazati hoče s tem, da blago-dušno svojo mater, sv. cerkev, ko je zdaj kakor kaka uboga, zapušena sirotica skoraj brez vse svetne pomoči, prav po pobalinsko pika, črni in smeši, to pa prav po kopitu onih neotesanih, malopridnih otrok, ki s takimi surovimi napadi svojo drugači precej kosmato in zaspano, pa po milem, maternem svarjenju vendar včasih vsaj nekoliko prebujeno vest vtolažiti in vpo-kojiti hote. — „Kaj kršanski nauk" — bil je čmeru glas celo uecega c. k. gospoda, kteremu bi že po njegovem poslu imela biti ena prvih skrbi prava izreja in olika nježne mladiue, kakor je to poročal „Slovenec" v nekem dopisu že lansko leto, in kakor se ta izrek imenovanega c. k. gospoda mnogokrat, pa prav z nevoljo ponavlja v družbah ljudi, pri kterih se na pošteno, krščansko življenje še kaj drži. Pa čujte in vedite gospodje liberalci — ali ima veljati krščanski ali pa — rokovnjaški (tolovajski) nauk; eno ali drugo, to je neogibno dosledno. To trdimo mi, ki med svetom živeči vsakdanje življenje ljudi, vsakdanje dogodke gledamo z odprtimi očmi. Piesničnost rečenega naj priča naslednja ža lostna dogodba.
23. novembra 1874. leta bilo je v Pečali ženitvanje, kar sicer ni nič nenavaduega. Ker je bil ženin iz Gabrija fare blagoveške, pobrali so jo drugi dan v Gabrije, kjer se je svatovščina nadaljevala, vse le po navadi. Na večer prihrumijo od vseh strani oglariji (fanta-lini), kakor pri enačili prilikah — po stari, res silno stari pa tudi res silno grdi navadi. Tini oglarjem mora ženin zastonj vina dati, pa se ve da dosti, če ne, je boj. Po navadi se pri enačili prilikah oglarji kaj radi spro, ali med saboj, ali s svati, ali s kom drugim. Trije iz med njih, nekoliko vinjeni, podajo se iz Gabrija proti veliki cesti, ondi napadejo tolovajsko moža, ki z denarji, ktere je za svoje voličeali kaj prejel, obložen po cesti korači proti domu. Napadeni kriči in se brani kar more; enega potepuha menda dvakrat zelo rani. Ljudje na vpitje pribite, tolovaji pa zbeže ; že jih je gosposka ugrabila, pa menda kmalo zopet izpustila. Kaka kazen jih za ta tolovajski napad doleti, zločinci še sami ne vedo. Ali med ljudstvom čuje se le en glas, ker tatvine se tako množe, da je groza tudi tukaj okoli nas), namreč, da ako je vse res, kakor se sluti in govori, morajo se taki hudodelci precej in trdno pripreti, ter dobro izpostiti, drugači kmalo noben poštenjak ne bo varen ne svojega imetja, pa tudi ne svojega življenja.
Morda zna kdo reči: Ali pri vsi ti do-godbi kaj li hoče izraz — „ali kršanski ali pa rokovnjaški nauk;" ali z drugimi besedami, kjer se krščansko življenje sramoti, ondi se tolovajska razposajenost glasi.
Pa čujte, kaj se o omenjenih 3 hudodelcih govori. — Prvi je še mlad fantalin, ki pa je boje že tudi drugih tatvin deležen bil. Drugi je menda še le lGletni, čujte — šestnajstletni — hudobnež. Pa kaj čuda, ako se že v šoli pri malih otročičih podučevanje krščanskega nauka kar le mogoče krči in vse liberalstvo
in z njim, se ve da, tudi podučevanje krščanskega nauka iz šolstva popolnoma iztrebi, čemu i bi se še taki že bolj odrašeni ali v hudobijah že bolj zreli pobalin še z verskimi resnicami belil glavo? Ali če se iz ust višjih kot nižjih liberalcev čujejo neprenehoma psovke kot „kaj cerkev, kaj vera, kaj krščanski nauk, kaj far", in drugi taki žlahtni izreki, kaj hočete li, če se tudi mladina tih naukov poprime in po njih — ne krščansko — pač pa divjaško, zločinsko in svojeglavim živi!
Ti hudodelci menda pričajo dosti jasno resuico: ali kršanski, ali pa rokovnjaški nauk, in po tem nauku ali krščansko, ali pa divjaško življenje. — Kakoršno učenje, tako življenje. Toraj, gospodje liberalci, le proč s krščanskim naukom, pa precej pri mladini, zrastli bodo že, če ne pošteni, pa — divjaški ljudje, gorje —!
11. Elolni jmkc^it, 6. jan. Nekdo v „Slovencu" št. 150 v svojem dopisu „iz Do lenjskega" izreka svoje začudenje nad sklepom v Št. Jerneju zbranih učiteljev, da nočejo nič več cerkveni orglavci biti. Menim, da bom pravo zadel, ako rečeni, da boljši izmed učiteljev so za odpravo orglarske službe od učiteljskega stanu še prav posebno že zavoljo tega, ker so se nekteri njihovih tovarišev v ti svoji službi obnašali tako slabo, — da ne rabim hujšega izraza, da so delali s svojim po-hujšljivim obnašanjem grozno sramoto vsemu učiteljskemu stanu.
Blizo tega kraja, kjer je bil omenjeni učiteljski zbor, bil je učitelj in se ve da tudi orglavec, ki je med kršanskim naukom navadno v družbi enega ali več enačili tovarišev pušil svojo smodko — pred cerkvijo. V cerkev je šel kakor je tudi sam trdil, z gorečo smodko. Na orglali je imel skladnico smodek. Da o družili nerodnostih molčim, rečem le, da z božjo besedo se je navadno le norčeval, celo — kar na glas pridigarju, oporekal tako, da pri neki priliki je moral sivolasni, mnogočislani župnik s svojim govorom kar prenehati, ter to glasno oporekauje zavrniti.
Ko se je pozneje ta učitelj in orglavec, zanašaje se na sedanje cerkvi neprijazne oko lišine, hotel v svoji hudovoljnosti znositi nad duhovstvom, dvignili so se zoper njega farmani skoraj kakor en mož, razun neke prav majhne peščice liberalnih duš. Res, da se je zdanji c. k. okr. glavar potezoval za njega na vso moč, ali nazadnje reče nekako sam: ako je pa obnašanje tega učitelja tako, zgubi on še celo službo. „Ne zahtevamo tega," mu odgovore kmetje, zbrani iz vsih vasi omenjene fare, „pa pri nas je pri večih in manjših ob vso veljavo tedaj zavoljo svojega pohujšljivega obnašanja pri nas kot učitelj in orglavec ne more ostati več." In pobrati je moral kopita. Šel je na novo službo, ali tudi to je že moral popustiti Pa naj bo zadosti o njem. Na njegovo prvo mesto došelje drug učitelj in orglavec, pa tudi tega se Bog usmili. Smel bi reči, da tudi tega učitelja in orglavca obnašanje je v cerkvi marsikterikrat najbolj pohušljivo izmed vsih ki v to cerkev dohajo.
Pa tudi še neki drugi učitelj bil je i tega kraja iz enacih vzrokov premeščen. Me nim tedaj, da sem pravo zadel, ako pravim da gotovo vsi boljši učitelji so za odpravo or glarstva pri učiteljstvu že tudi iz tega uzroka da se rešijo tako grozne sramote, ktero jim napravljajo nekteri njih stanu nevredni šolsk tovarši — zlasti pri cerkvi. Čudno pa je, d duhovstvo, zlasti da so gg. dekani in župniki, tem nerodnostim tako dolgo molčali in trpeli in da za orglarstvo, zlasti naše škofijstvo sei
kakor se vidi, kar čisto nihče ne zmeni. Kaj pa je z orglarsko šolo? Ali cerkveno petje itd. višjim rej ni čisto nič mar? Mar napravi naj orglarsko šolo le ubogo duhovstvo, raztreseno po deželi, ki sem ter tje še za vsakdanje potrebe nima kaj?
Res, Bog se nas usmili! Ni čuda, da Bog tepe — posebno duhovstvo, ker k nerodnostim, zlasti cerkvenih orglavcev je molčalo, za povišanje božje časti po lepem petji pa zopet ravno oni izmed duhovnov nič ne store, kteri bi lahko še kaj storili.
Domače novice.
Ljubljana, 9. januarija
C VUez Vesleneeli) pravi, d» ga Slovenci ne bodo pregnali s tajniko-vega prestola.
(S čem se dandanes „vitezi" pečajo.) Anton vit. Gariboldi, po neprevidnosti Šiščanov župan gorenje Šiške, je v četrtek sklical rokodelce in obrtnike, ki imajo v obrtnijskem od-lelku volilno pravico, k sebi, jint bral nem-čurske kandidate ter rekel, da naj kar podpišejo liste, vse drugo bo on sam preskrbel. Ravno tako je ravnal v spodnji Šiški, kjer nima nič opraviti; prišel je namreč k županu ter dal sklicati volilce in jim ravno tako vsilil nemčurske kandidate. Kakor slišimo, jih je mnogo vjel na svoje z različnim limom namazane limanicc. Tedaj se je tudi tu godila enaka nepostavnost, kakor v Kamniku po žu-pauu Keceljnu. Namesto da bi se volilni listi nosili volilcem na dom, kakor veleva postava, se tirajo volilci pred župana, ki ima že kaka, domača sredstva," s kterimi jim vsili nemčurske kandidate. Ali je taka volitev svobodna? e tako lovljenje volilcev mar — vitežko?
(Gimnazija čedalje bolj confessionslos?) Kar je po novi vredbi srednjih šol mladini bilo doslej petindvajset let sveta navada, ktere ni odpravljal direktor ptujec, ne odsvetoväval inšpektor neduhovnik: to je po predlogu gla-sovitega profesorja Heinricha, kakor so povedale unkrat že „Novice", po liberalni večini svoji odpravilo profesorstvo gimnazijalsko in deželni šolski svet kranjski proti pismenemu ugovarjanju škofijstva ljubljanskega v svetem letu 1875 potrdil, da se bode namreč tudi mladina gimnazijska v šolskem letu vodila odslej namesto k petkratnemu — le k trikratnemu prejemanju sv. zakramentov. Mladina — čim bolj hira dušno, tim manj naj dobiva tudi hrane dušne, ni li to vodilo prav framasonsko? So li gospodje nasvetovalci pomislili nasledke tej ukrenitvi in odgovornost, ktero so naklonili si po njej sami ? O Smolej, Smolej, kako te je Stremayr vesel 1 —
(Kako nemčurji po kmetih volilce sleparijo), o tem imamo pritožeb že polna ušesa. Briči, ki raznašajo volilne liste, ponujajo tudi nemčurske kandidate in pravijo, da so to slovenski kandidati; pa še bolj sleparijo kmetiške volilce s tem, da jim pri izročenji listov reko : „Na, to podpišite, potem bom jaz nazaj vzel. Če pa nočete podpisati, boste morali sami v Ljubljano priti." Tega se, zlasti pri takem snegu, volilec vstraši in podpiše list, ne da bi vedel, kaj je podpisal. — Pa ne samo briči, tudi c. k. uradniki uganjajo nepostavnosti; posebno o nekem Jagritschu v Kranji (dokler je bil Slovenec, seje pisal „Jagrič") se nam hude nepostavnosti pripovedujejo, ktere bomo razglasili brž, ko vse natanko zvemo. Ves vradni aparat z vsem, kar se ga drži spred in zad, je tedaj na nogah zoper Slovence, potem pa trdijo vlada in njeni organi, da volitev ni po-
litičnega pomena! Kdo vam bo li še kdaj kaj verjel? — Temu nasproti se nam pa pripoveduje, da sploh naši niso nič posebno pridni pri delovanji za našo pravično reč. To je žalostno, če je res tako, zato pa opominjamo svoje prijatelje, naj ne pozabijo svoje dolžnosti in naj se nobeden na druzega ne zanaša.
(Javna varnost v Ljubljani) Oskrbnik g. B. je bil na sv. treh kraljev večer okoli enajste ure na šentpeterskem predmestji tik Gazdekove pivame po dveh vlačugih napaden, kterima se je komaj ubranil, pa je bil v obrazu poškodovan. Policajev, kakor navadno, ni bilo blizo. Za hudodelnika je menda g. B. sam zvedel in ju naznanil policiji.
(„IFfis sagt sie/) Šolski odsek ljubljanskega magistrata, čegar načelnik je g. Mahr, je te dni pozvedoval zarad otrok, ki imajo v šolo hoditi. Poklicanih je bilo več starišcv ljubljanske okolice, da povedo, kje hodijo njihovi otroci v šolo. Kakor naravno, je med poklicanimi bilo več takih, ki nemški ne umejo. G. Mahr pa, dasiravno je že dosti časa v Ljubljani, da bi lahko vsaj za silo se že bil slovenskega naučil, zna le nemški, zato je vselej, kedar je pisač prašal v slovenskem jeziku kako mater to, kar mu je velel g. Mahr, obrnil se do pisača z vprašanjem: „Was sagt sie?1' Taki protokoli so pač toliko vredni, kakor nič, kajti niti g. Mahr ne ve, če je to nemški prav zapisano, kar je mati odgovorila, niti mati more vedeti, kaj je zapisano, ker je znano, da ravno pisači so navadno najslabši tolmači. Vprašamo: Je li mogoče, da je v slovenskem šolskem okraju, kjer dosti ljudi nič nemški ne zna, tak mož mogoč v šolskem svetu ali odseku, kakor je g. Mahr, kteremu se dozdaj še ni vredno zdelo naučiti se vsaj za silo slovenščine? Ali bi g. Mahr kje drugod, n. pr. na Laškem, mogel sploh živeti, ko bi se ne naučil laščine? Pri nas pa je vse mogoče, da je le kdo Nemec.
(Slovensko gledišče). „Godčeve pesmi" so prostore pošteno napolnile. Glavna naloga je bila v rokah gospoda Nollija, ki jo je pa tudi glede petja in igranja izpeljal v zadovoljnost občinstva. Gospod Juvančič je bil včeraj kakor riba v vodi, tedaj prav v svojem elementu, njegov priprosti kmetiški siu je bil v vsem prav dobro naslikan. Isto smemo reči o gospodični Ledarjevi kot godčevi hčeri; vidi se, da se trudi zamisliti v značaje, ktere ima predstavljati. Za včerajšnjo nalogo je zaslužila pohvalo, s ktero jo je občinstvo obsulo, ravno tako gospodična Podkrajšekova, pri kteri tako nimamo nikoli ničesar grajati. To velja tudi o gospodu Schmidu, ki je po svoji ljubi zavrženega hlapca z vso tej nalogi potrebno obupnostjo in stratjo predočil. Gospod Jekovec je imel jako dolgo in težavno nalogo, izpeljal jo je po moči. Sploh so se vsi igralci in igralke vrlo obnašali, igra se je gladko igrala in občinstvo je bilo z večerom po vsem zadovoljno, še godbi je ploskalo.
Razne reči.
— Roparsk napad se je zgodil konec starega leta o polnoči na Račjem pri posest. V., čigar hiša na cesti v Frajhamu stoji. O polniči trka nekdo na vrata, kar čuje osebenka (oferca) in pride vprašat, kdo da je. Trkalec odgovori, da je prišel po železnici iz Maribora in bi rad gospodarja prosil, da pri njem prenoči, ker ne more naprej. Komaj pa ta skoz vrata pogleda, dobi s hlodom tako silno po glavi, da se omotičen zverne. Zdaj vdcrejo trije razbojniki v hišo; osebenka dobi po roki, tla ji kar luč ž nje pade in zbeži pod posteljo.
V tem se zave gospodar in zopet začno mlatiti po njem in revež vidi, da je, če hoče živ ostati, najbolje, ako se mrtvega dela. Ravno tako storijo divjaki z ženo in hčerjo v postelji, potem pa premečejo brž vse in odneso gospodarju 30 gld., nekaj tudi osebenki. Ranjenci so v mariborski bolnišnici, gospodarje na smrt ranjen. — In takih divjakov vse mrgoli po svetu!	Gosp.
Župani pazile!
Volilni red za zbornico kupčijsko in obrt-nijsko od leta 18G8 zapoveduje v § 10., da se imajo volilni listi volilcem izročevati po p redst ojništvih županij. Ker se pa to skoro nikjer ni zgodilo, ampak so beriči in drugi raznašali volilne liste, zato je to nepostavno. Zoper tako nepostavno obnašanje protestovati (oporekati) je dolžnost vaša in vsacega, komur so postave svete. Zato, župani, napravite pismo na volilno komisijo, v kterem izrekate protest zoper nepostavno raznašanje volilnih listov po osebah, ki so ob enem agitatorji bili za kandidate konštitucijonelnega društva in se vkrivičili tacih početij, po kterih volitev ni več prosta. Tako pismo naj naredi vsak župan, v šegar županiji so bili volilni listi nepostavno raznešeni, in pošlje to pismo do „volilne komisije" v Ljubljano, zadnji čas do I m., en prepis tega protesta pa naj pošlje prvo-mestniku volilnega odbora g. J. N. II o raku, da se tako nabrani protesti pošljejo visocemu ministerstvu kupčijstva na Dunaj, ktero naj zve, da na Kranjskem ne veljajo več postave, ampak surova sila!
Najnovejša poročila.
11. jan. Pri volitvah za kupčijsko zbornico so v kupčijskem oddelku zmagali ustavoverni kandidati. Če bi Slovenci smeli delati, kakor so delali naši nemškutarji, bi celo v pruskem Berolinu zmagali slovenski kandidati!
IIudtijH ŠI, 7. jan. Učni minister je ukazal, da se ima Matica srbska iz Novega-sada preseliti v Budapešt.
K'ariy,. 7. jan. Ker narodna skupščina načrtu postave o starašinstvu (senatu) ni hotela pripoznati prednosti pred drugimi predlogi, je ministerstvo dalo svojo demisijo. Pa Mac Mahon je v ministerskem svetu rekel, da je ne sprejme, dokler mu ne bode mogoče iz nove večine izbrati si nove ministre.
Umrli so:
3.	jan. Helena Kos, delavka, 45 1., za vročinsko boleznijo.
4.	jan. Rudolf Šušteršič, kondukterja otrok, 14 dni, za šajnom. — France Pegam, delavec, 45 1., za metalno boleznijo. — Jože Detelja, krojač, 27 1., za oslabljenjem.
5.	jan. Feliks Elsner, zasebnik, 50 1., — in Anton Ilünigmann, trgovsk pomočnik, 50 i., oba za pljučno sušico. — Janez Javornik, krojaškega pomagača otrok, 7 m., za božjastjo. — Ivana Kos, delavca otrok, 4 1., za pljučnim prisadom.
0. jan. Olga Zabukovec, rač. pregledovalca hči, 7 '/;i 1>, za vnetjem vratu. — Marija Kovačič dekla, 39 1., za mrtvoudom v možganih. — Marija Petrovčič, kajžarja žena, 53 1., za oslabljenjem. — Gregor Eržen, klabučarsk pomagač 30 1., za kozami.
'lVl<*lci'»nčii<* driiwriir c«*ii*s
8. januarja.
Papirna renta 70.—. — Srebrna renta 75 30. — 18601etno državno posojilo 112 —. — Bankine akcije 1002 — Kreditne akcije 228. — . — London 110.70. — Srebro 104 80.— Ces kr. cekini —.—. — Napoleon 8.90.
Eksekutivne dražbe.
12. jan. 3. Šimen Kotnik ovo iz Vrba (866 gl.) v Ložu. — 3. Jano« Švigel-novo iz Senožeč (1435 gl.) v Senožečah. — 3. Jož. Gcrjol ovo iz PriBtave (3130 gl.) na Vrhniki. — 3. Matevž Penk-ovo iz Parij, — 3. Marija Candek-ovo iz Juršice, obe v Bistrici. — 2. Blaž Srajbas-ovo iz Rakeka (3611 gl.) — 2. Mat. Pctrovčič-evo iz Siberš (1255 gl.), — 2. And. Milavc-evo iz Li-pel (1445 gl.), vse v Planini. — 2. Mclhior Arko-tovo iz ravnega Dola (1065 gl.) v ltibnici. — 2. Ant. Krušie-evo iz Št. Vida (2340 gl.) v Ipavi.
—	2. Sim. Stefančič-evo iz St. Miliela (1420 gl.)
—	2. Jan. Stegu-vovo iz St. Miliela (1645 gl.),— 2. Jan. Majerčič-evo iz St. Mihcla (1079 gl.), vse v Senožečah. — 2. Blaž Pernuš-ovo iz srenje Bele (3468 gl.) v Kranju. — 1. Andr. Medved ovo iz velike Preske (1010 gl.) v Litiji. — 1. Fr. Bo-žič-evo iz Poreč (330 gl.) v Ipavi. — 1. Jož. Hajc-evo iz Vrbice (1000 gl.) v Bistrici. — 1. J. lioziua-vo (730 gl.) v Litiji.
Tržna rcna preteklega tednu:
Mernik
i-;--t
s s s	.s
Mesta: ■= = s s	*	-
» > š 2,	?	S
v Ljubljani 2 55 1.7o' 1.45 1.10 1.70 1.55	1.65	1 90
v Kranji 2.55 1.70 — 1.00 — —	1.55	—
v Loki 2,60 1.70 — 1.00 — 1.50	1.60	—
vNovomestu 2.36 1.90 1.85 0.9(1 1.70 1.30	—	—
v Sodražci 2 80 — 1.80 1.00 1.90 1.50	1.70	—
v Mariboru 2.25 1 90 1.80 1.10 1 55 1.40	1,90	—
v Ptuju 2.25 1.70 1.50 0.90 1.30 1 20	1.50
v Celji 2.HO 1.80 1.20 1.10 1.50 1.20	1.10	—
v Celovcu 2.34 2.13 1.40 1.00 1.35 —	—	—
v Trstu 2.64 — 1.92 — ' 1.94 —	—	—
v Zagrebu 2.00 1.60 1 40 — 1.50 —	—
v Sisekti — — — — — —	—	—
v Varuždirtuj 2.14 1.60 1.50 0.95 1.22 1.05	1.00	—
na Dunaja I 2 66 — 1.85 1.20| 1-60 —	—	—
v Peštu 2 50 1.20 1.51 1.10 2.00 —	—	—
v Pragi 2.7512 30 1.80 1 OOl — —	—	—
v Gradcu 2.35 2.07 1.40 1.M 1,63 —	—	-
! i
Tržna crnn:
I» II I I s I e
S S	—	>N o
•■=> a i	-s-	._	s a o	=
Refi % |	|	iS	i ; | •-?	"S"
> >	t>	>	> j > >	>
Masla funt 0.52 0.-i5	—	0.50	0 50 — —	—
Špelia „ 0.36 0.38	—	—	0.36 0 36 0.40 0.35
Le<'e mernik 3.00 2.40	—	—	— — —	—
Krompirja,, 1.20 1.15	-	1.00	1.00 1.05 1.00	0 90
Fižola „ 2.9O 2.40	-	—	2.20 — —	—
Sen» cent 1.30 1.20	1.40 1.25	— 1.80 1.40 2.00
Sem. detelja,, — —	—	—	— — —	—
Prešiči eeut 22.0 22.0	—	—	— — —	—
Govedinefunt 0.29 0.26	—	—	— 0.28 0.28	0.30
Teletiüe „ 0.26 0.30	—	—	— 0.30 0.30 0.32
Jajc za 10 kr. 2'/., 4 j — 5 4 — —	—
V Trstu: Olje slabejše po 24—27, najboljše do 34-45 gld., sladkor 20—21 gld., kava Rio 49-58. Java po 62—63 gl., rajž 9—12 gld. cent. Petrolej od g—10 gold. cent v sodčekili.
II"odpisani priporoča p. i. občinstvu, s
I zlasti visokočastiti duhovčini svojo zalogo «
j voščenih sveč |
: voščenih sveikov (Wachsstöckel) |
ter si bode prizadeval postreči z dobrim	$
1 blagom in najnižjo ceno. Naročila iz vna-	|j
l njih krajev se hitro in po volji gospodov	s»
jr! naročnikov izvršujejo.	S
|	Oroslav Dolence,	|j
svečar v Ljubljani iß (G4—7)	v glediščinih ulicah hS. št. 40. jg|