•md dl»Uibu>»d umdmr p«r-it (N*. 14«) t ef tko rrnMirt, A. 1. BirUm, F—l—Ur Gaml. « Umm 14, 1111. IfMMi 4elly »«e«pt Bundaj. ' T\ t a ud Uolid^aS PROSVETA glasilo slovenske narodne: podporne jbdnote U rod olik l U upravaiikl prostor 1: 203T M. Lawndalt «v. Offloe of pubUcatlon: IMT Ho. Laorndele »vi. Tolopkoa«; LaorndaU 4vil m>m&irim premogarjem, ako se ne morejo izhajati s jo imajo doma. Na dnevnem redu j« zdaj še vojna odškodnina. Zavezniki so sprejeli predlog nemške delegacije, da se ustanovi mešana komisija veščakov, ki se bo pečala z detajli odškodnine. Nemčfja in vse zavezniške drŽave imenujejo po eu^ga Chifago, Ul.v sreda, 14. julija (July 14th) 19JO. P^l Offic. of CK.c.go, lia.oT." ^ l»Uori»tU« $4.00 Y«ar|p. STEV.—NUMBER 164. JI SE ZBLIŽUJEJO. BIVŠI VOJAKI proti REPUBLIKANCEM in demo: KRATQPC. Farmarji is Severne Dakote apelirajo na delavce, da naj nala-. gajo denar v njihove banke. pravijo, da ta postav« legalizira briteko avtokracijo pod pretvezo, da jo odpravlja. Na pr. davka sc ne more naložiti, ako ga* ne ^Tinčija! odobri generalni 'governer; Tk governer ima tudi pravieo, da ve-tlra vsako postavo. On celo lahko zšbrani razpravo o vsakejp zakonu, če po njegovi sodbi ugro-ža mir v kateri provinci. On pa lahko vpostavi postave, čeprav se legislatura ne strinja z njimi. Razpusti lahko legislaturo ali pa podaljša njeno zasedanje, če jm njemu zdi, da je to potreba. V takih odredbah in določbah je iskati vsroke za tedanji* nepo-fcoj v Indiji. Vse okolščine govore, da sedanj* splošna stavka ni izbruhnila čez noČ, ampak da je bila skrbno pripravljena in da je bila proglašena, ko je bila zanjo ugodna pri-lika. fcrzejav je na pr. sporočil, da je indijsko ljudstvo poslalo delegacijo na Angleško, da tam vloži protest proti razkosanju Turčije. Ozirali se pa niso na ta protest v merodajnih britskth ' krogih. Kmalu za tem smo čjtall, -rila na apel z resolucijo, ki vi h buje poziv na delavstvo, da pote i» svojih strokovnih organizacij jt > sodi denar kmetovi v Severni D i koti. Farmarji potrebujejo f> mijjonov clolarjev, da pospravi o žito pod streho svojih lastnih el* vat or je v. Leater Barlow iz Minneapolis*. organizator bivših vojakov v organizaciji 4World War Veteran«', ki je naaprotna "Ameriški legiji", je dejal na konvenciji delavske stranke, na kateri je govoril kot gost, da bo najmanj miljon bivših vojakov agitiralo za kandidate delavske stranke pri letošnjih volitvah. "Bivši vojaki - je dejal — ki ho organizirani v naši organizaciji., ne delujejo za revolucijo," pač jo.hočejo preprečiti. Rcvoluetja je neizogibna, ako bodo še izvoljei^ demokratje ali republikanci; zutn je potjrebna nova stranka, Iti mora NAJEMNIKI DARJE NAPADAJO IZ ZASEDE. RU Rudarji ao mirni, toda najemni ki šale prelivati kri. rnsgnati shod ruderja^^^^^HI IiTi^^MM^ ^um jianlTa uaj^naOav^' IT* jj tom denwk racije m po niti ameriškemu ljudstvu ustavne pravice, katerih so republikanci in dempkratje oropak ameriško ljudstvo. Združite se s farmarji in skupinami pravega demokratič-nega mišljenja, postavite kandidata in mi vam bomo pomogli do zmage v jeseni." Barlov je dalje dejal: "1)ancs je psihologični moment, da povemo Wilsonu, Palmerju, sodniku Andersonu in jeklarskemu kralju Garyju: Dovolj je vašega gospod-stva! Naredili ste napako iri imenujte jo nepokoj alt anarldjo, vi ste jo naredili.'" Na konvenciji delavske stranke so zasttipane sledeče organizacije: Šestdeset strokovnih utiij, med katerimi prevladujejo premogarji in železničarji. Fannarska izobraževalna in kooperativna alijanca. Narodna ljudska liga. Zveza bolniških postrežnle v Chicagu. Liga Plumbovega načrta za nacionalizirale železnic. Vseučeliščni liberalni klub. 2en*ka strokovno linijska liga. Liga lojalnoatl. Ženska delavska sveža, v Zveza kolodvorskih delavcev v Kanaas Cityju. ' Prijatelji avobode v Indiji. Mlada demokracija. Farmarska nestrankarka liga Dobrodelna sveža v Washingto. nu. Farmaraka unija. Veterani svetovne vojne, . Ameriška unija proti uiilltaris-mu. Charles ton, W. Va. — Co se sodi po vesteh, ki pohajajo iz okraja McDovvell, se zdi, da ac okraj tmhaja zunaj civilizacije. Došlo je poročilo o bitki med najemniki iu rudarji> a s njim je bilo poro čauo, da so brzojavne svese med mestom Welchom, scdešeift okra ja McDowella, pretrgauo. Nehote ae vsiljuje vprašanje, kdo je pretrgal brzojavne zvese in komu služi pretrganje brzojavnih svesT V Čigavem interesu ae je to sgo-dilof Državni uradniki so skušali dobiti informacije o tej bitki med udarji in najemniki, pa so se trudili zastonj. Tudi oni ao baje prejeli odgovor, da so brzojavne zveze pretrgane. Bitka se je vršila v bližini Ro-lerfielda, ki je oddaljen vel milj Od bližnje telefonske postaje. Poročila iz Williamsona govore, da je bilo ubitih od treh do devet o-peb. Po vesteh, ki so došle v tukajšnji glavni rudaraki atan, je bil neki rudar ustreljen v glavo In zdravniki ne pričakujajo, da ga ohranijo pri življenju. Nejasna poročila govore, ds ao najemniki napadli rudarja ia rudnikov v okolici Roderfielda, ko so obdržavali shod, na katerem i6 razpravljali o ustauovitvi avoje strokovne organizacije. Porodila govora«, da je skušalo dve sto kompatiijskih najemnikcfv s silo DELAVCI SO ZA DELAVSKI PROGRAM. DOZDAJ NJAJO Štela dve sto mož, je Mla organi- *ska atranka doJelčI svoja ,pred Vlila ja sopat sajet. Mežico (nty, Mehika. — Vojni oblanti v Indiji ukazale atraljati minUt4.r U||„ nULnMm\ v pon. na mirne «tavkarje, da se v ljud- ^ ^ grlltr-| Aroaf* ntvu vduši že v kali voako pole I jen je pO večji svobodi. Se<1anja peni v na rezistenef pa govori jas no. da se s takimi sredstvi ne do «eže nič, ampak ae še »»olj utrdi vera. da je treba nadaljevati * I>ojen\. flokkr se ne Isvojuje avo-boda t _ Jasno je, da se je Ijud^^o ▼ diji prnbudilo In al je zapr>otavilo ra svoj cilj sa«oodkK»^anje o ovoji usadi, Vsa ampenja pa go vore, da nepokoj ae izgine U Indije, «Wkler ljadrtv* ne dosal« cilja, ki «1 ga je posUvilo. 4 poveljnik vladnih čet, obkolil gnezdo Ville v hribih blizo Parrala V so-bol o je 4»ile bitka med villuti in federalci pri Pormln in prvi so iz-gubi I i 40 mož nakar so po<>rgnile v hribe. Napad italijanskih jev na London — fz Rima javljajo, da •o revokie iona rji te dni napadli elektrarno v Veroni, toda karabL narji ao jib odbili. j t /.irana po časnikarskih poročilih vkoli 30. junija. Pametni ljudje so takoj sodili, da bo organisira-nje najemniške kom pa ni je vodilo do povega krvoprelitja. Ko je bila l(ompanija organizirana, je izdal governer tudi prepoved 'za prodajanje strelueg^ orožja. Položaj je bil zelo reaen, toda governer m« je odpeljal na konvencijo demokratične stranke v San Francisco. Strune so bile napete iu pričakovati jc bilo, da počijo vsak trenotek. .( Odborniki rudarske organizacije ne morejo dobiti zveš z or* ganizatorjl. F. Keony, predsednik rudarskega diatrikta štev. 1., je skušal dohiti* zveze a svoji* mi organiaalorji v okraju Mingu, aH njegova prizadevauja so pa bila zastonj. On še izvedeti nI mogel, kje se nahajajo. Vest o bitki «ned rudarji in organizatorji je prvi prinesel organ premogovniških baronov, izhajajoč v Fairmontu. Liat pravi, dj^, naj ae odgovorpoat za bitko odlo-ii pred Keenyjeva vrata. Seveda ni Keeuy molfal na to Infamno olniolžitev, ampak je odgovoril z izjavo, iz katere je jaano razumeli, da ne pade odgovornost za novo krvoprelitje na nikogar drugega kot na tiste ljudi, ki so najeli najemnike in jih težko oborožili. Ae ves!, da ao brzojavne zvese z okrajem MeDotvellem pretrgane, je tako sumljiva, da je f>rav lahko poiakatf prave povzročitelje krvoprelitja. Rudarji nimajo najmanjše ugodnost od tega. še so brzojavne zvese pretrgane, kajti laka popravila se lahko izvrše v ro-k a j urah. Zaradi t**a kroži m<*d tukajšnjimi rudarji vest. da brzojavpe sveže sploh niso poško-dovsue, ampak da so si vest o poškodovanih in pretrganih brzojavnih zvezah izmislili premogovniški baroni, da ne morejo toliko ša«a dati podrobnosti v svet o na padu najemnikov na rudarje, dokler ae Javnost nekolik« na poml ri. To je vzrok, zakaj ao Ismialfli laž o pretrganih brzojavnih zve zab. Kajti če je bilo mogoče po itvall v splošnem o bilki med ru darji in najemniki, je bUo ravno tako kbko sporo/iti detajle • Um spopadu s orožjem. rji1, bodo skušali aa konvendji pri. dobiti izgubljene šanse. Ohioafo, m. — Pri razpravah konferenčnih odborov ae je tako pokasalo, da sija velik prepai med delavaklmi zastopniki in oaemlnštlrideaetkarji,M ki ae ni-kakor ne da premoatitl, ker ločijo obe frakojjt načelu« vprašanja. "Oeeuiinšt irideset kar ji'' ni-so drugega, sko se sodijo po njih isjavah v debati, kot liberaln meščanski elementje, ki hi radi )ridobili delavako maso za avoje iberalne ideje, Vaa znamenja go vore, če 4'oaeminštiridestftka^ji'' ne popuste od svojih naaorov, da ne bo nič s združitvijo a delavako atranko, kajti še prvi dau ao se »ojavila na seji konferenčnih od* jo rov nepremostljiva, naaprotja. ntelektualei is vzhodnih drlav bi radi za vaako ceno dotbill vodatv6 v avoje roke*-če bi prišlo do adru-žit ve» delavci ad pa ravno tako odločni in»pravijo, da atrankinega vodatva n« dajo is rok, ker v de-svaki stranki gre vodstvo delavcem. Intelektualci tudi nasprotujejo, bi se nova atranka imenovala farmaraka aelaveka atranka in so nasprotovali nacljonellaaelji vseh bank in demokratisieaiiju industrije. Zdi ae, da ao "oaeminštiri* desftkarji" zagovorniki pa tri j ar-hajnega liberalizma, po katerem naj delavee ostane to, kar 'je, u- RUSIJA NE SPREJME-PREMIRJA? IZPRAZNJEVANJE LV0VA. Poljaki so abrali sadnje mod in ss | še enkrat saleteli proti Rusom. Psriz, 13. jul. — Tukaj se je ras* Širila veat, da je več kot polovica francoskih častnikov, ki ao bili po* slani v zadnjem aprilu ua Poljsko, da vodijo poljske Čete v ofenzivi proti boljševikom, ubitih. London, 13. jul, — "Chroniele" piše, da je prišlo v London poroči-lo, da bo sovjetska Rualju zavrgla ponudbo ententa aa premirje s Poljsko in nadaljevala kampanjo. N est ni potrjaua. Loudon, 13, jul. — Poročilo iz Moakve, datirano v nedeljo, so glasi, da so poljske čete, ki se tru dijo, ds bi ustsvile prodirauje rdč-če armade, stopile v protiofenaivo ua južni fronti v okolici Kovna, toda bres uspeha. Sovrkžulk se umika ua vaej fronti od Pslealje do Dnjsatrs. Sovjetake ČHe so okupiral« Novo yšleo severno od Dnjeatrs, Na eui aami, 73 milj dolgi črti ao Rusi ujeli 4000 Poljakov in vpletliII 1» topov, mnogo atrojnie, eden tank in veliko zalogo vojnega materijale j sovražnik je imel velike Izgube v ubitih in ranjenih. % Varšava, 13. jul. -t- INiljski ge-neralni štab poroča o "zmagah" v pokrajini Pripeta in ns jugu sa-padno od Rovna. Poljaki ao reoku-plraU ,Owrunc«, ujeli 200 mož In vplenlli oaem topov. London, 13. jul. — Po vesteh is Varšave so boljše viki okupirali , . . 4 , . . Ponljačeo iu Vijazin iu se blišajo - vedenje i^form Mo^^^na ^veru. Poljaki ge- no od (Mvr^a in libers njih goapodarjev. f tak, dš .delav* aedniška kandidata, "tpeminštiri* deset kar ji" pa avojegs. Delavakl konfereačnikl ao pokazali pri rszprsvsh ns aeji konferenčnega odbora, ds ao koa nalogi, ki ao jo prevzeli, S parlamentarnimi potezami ao priailili "oaeminštiridesefksrje," da po* dajo jaano izjavo do deaetih dopoldne prihodnjega dne. Tako ao delavaki konferučniki prej »rešili zavlačevanje o odločitvi t^jvaŠ* uejših načelnih vprsšanj. "Oaem-inštirldesetkarjl" imajo Ša eno u-godno priliko, da predlože avoje želje. Apelirajo lahko na konvencijo. To je ftjUi zadnja prilika, da poiskualjo napeljati vodo na tvoj mlin. '' Osemi UŠI i rideset ka r ji'' niso dozdaj drugega izvršili, kot da ao delavcem anedll dvs dneva drsgooenege čaaa, vprašanje združitve je pa lam, kot j« bilo, še preden ja pričela konvencija dekvak* atranke. Delegat Robert Buck je primerno označil "oaeminštirideset kar je," ko je dejal: "'Oserainitlridesetksrji' lahko tu ostanejo eno leto, ker ao plu-tokretje, toda delegetje te konvencije ne morejo. Mi smo delavci, ki gubimo detisr, lu*r ne o-pravljsmo svojega dela." InfSter Barlow, predaednlk "Hvrtovnegs veteranskega društva," je IsjaviJ na konvenciji de* lavake stranke, da je treba predsedniškega delegsts, ki gs določi konvencije, pod pirati s vsemi močmi. On In njegova organizacija boets tftorila avojo dolžnoat. On upa, da bo v septembru prebujenih najmanj en miljon bivših vojakov. Govorila sta tudi 4va zamer«ka duhovna, ki ata a* pelirala, da naj kongres sprejme oetre protlllnčarske postave. Oovoril ja tudi Wslsh, bivši predsednik komiteja sa indualri-jalne razmera. V svojem govoru je ostro obaojal republikansko stranko Njegova kritika je bils •Ivarna In brez fraz Prizanese! pa ni tudi demokratični stranki Drlo obeb strank Je llnairiral i besedami, ds je republikanska 4t rsnks akeekutiva v«Uldb S-aakčnib interesov, d-mokjatke«, stranka ja pa lamo sel. | „ iagiibo Minska, da so rdeče čute ua Osobje ameriške pomošne komisije In Rdečega krišs je isprasnilo Vilno in Lvov. Boljše viki so šp 40 kilometrov od Vllne, dočim Lvov še ni v največji nevarnosti, Poljake oblaati ae pripravljajo na iz-praanitav Varšave in med ondotul-mi tujei, poMetmo med buržoasnlml begunci iz Rusije je velika panika. V Poljaki sami so se pojavili ni miri in brsojsvna ter šelesnlška sveža je bila pretrgana v mnogih krajih v (»sadju poljske fronte, Katoliški nsdškof v VaHIsvl je is-dsl spel ns vernike, ds se nsj oho-rože vsi do zadnjega In branijo "•veto cerkev". Ruaki begunci ao ae tudi organizirali v prostovoljk skih polkih, da pomagajo umiriti Varšavo, če bo Irelm. • , <, Iz Jivova Je prišlo poročilo, d«, se Poljaki Isprsanlll 'trdnjavo Lutak v Vol i ni jI. Zastopniki ameriškega Rdečega križa in drugih dobrodelnih organlsacij so zapuv stili Tsrnopol v Oalieljl in odšli Lvov. Jjoudon, 13. Jul. — Aii(|rew Bo nar l hvala viem,:ki Mto udeležili po-gr*tai f RAD BI I2VE0SL Izvedeti želim kje se nahaja Filip Kamerčak, rojen je bil.v jatfi-goVem pri Lutenbergu. , pepje^e rojake uljudno prosim alco fcflo ve za njegov naalov, da mi ga naznani ,v slučaju, da.trt sam -ČM-ru oglas, naj se mi nemudoma prijavi na moj naslov. Jaz bodem v kratkem odpotoval v staro ^omo vino In želim slišati o nJem predno odidem. Naslov: John Gunze, P. O. Box 15j, Denbo, Pa. SlFKARTA 12 VB0TA V HEW TORK STANE SAMO $30.00 Najmanjša svota, kar računajo agent je za karto iz Trata do New Yorka je $96.00. Če hočete doba Viti svejo rodbino ali 'prijatelje iz starega kraja v Ameriko, obrnite as sa pojasnilo in'potrebne listine na MAflf▲ fUtfMft javni notar na Amsrito ki stari Im* 8387 Batter St. Pittsburgh, Pa. Prihranil vam bo denar. — On je za narod, narod je ti njega- DR. JOS V. GRAHEK ZDRAVNIK I rudne ure so: 10:00 zjutraj -jfoiMftopoldne* 848 E. Ofcio Street Telefon Cedar 2388 ' E M. PITTSBUROH, PA. Mpfačuje potoni Kreditne Banke in dostavlja posla Vsa totadevjia pojasnila daje iiafle centrala: STRUfcfcL * HORAK, European Trading 6 Ezport Companjr, SS Niatfi Ave., New York City. Prostor na vseh boljših parni-kih js več tednov naprej rsspro-din, sato ne Čsksjts do zadnjega »tadan^ ako ste namenjeni poftvati v stari ktaj. V Vaio korist jc, da ss' odločite za ta ali mi navedeni pašnik in ai prostor ha njem za-varate. Mislite v naprej._ 27. Julia—Prezidsnt Wilson. ' t V začetku auguata odpljujcta pamik Argentina in Panonia, dan odhoda še dos^daj ni naznanjen. XBW TORK—OKNO A. 17. Julia * fcsgina. Valjska burftoaaUa si ja POZOR NARO0N/OI V C LE VE L AN DU IN BLIŽNJI 'GOLICI bo oblsksl vse nsše naročnike naš zaatopnik AlttpN^ JAJTKOVlC, kateri Je pooblaščen pobirati naročnino od starih in novih naročnikov, torej iekmo, da mu gredo rojaki na roke in se naj vaak naroči na liat "PE0ttVETO,\ enako naj tudi atari naročniki vsi poravnajo svojo naročnino, ako pa kdo ne mara več lista naj to aporoči, da se na bo liata potiljalo brez-1 p lačno. ' Naš zaatopnik Viaaeac Pugalj je na potovanju po južnem Illiub-su In pozneje bode šel v držsvo Indiano, kjer bode nabiral naročnike sa Uit ProSveta Pooblaščen je nsUrati NOVE naročnike m enake tadi po kOlektati naročnino od vseh starth nsrofctrkov, želimo, da se rojaki dkvMafr tega in se naj vsak naroči na list "Prosve^ tr\ Tako priporoča uprsvnfžtvo "Prosvste". V. drŽavi Penasjrlvanija se na-haja naš zastopnik MATT ONUS - slovenski Ajak. ki je sedaj za Časa Šolaklh počitnic prevzel • zastopništvo "Prosvete** bo obisksl vse rojake m Je pooblaščen nebi-rati m)VE naročnika, ter kolek-ta(i od vseh nalfh starik naročnikov naročnino, toplo ga priporočam vsem Slveaeem v držsvi i en na., ur«f« kraja v aaimbi, ter »pravi Jamo vse notarska posl« koti uradna spisa, poobUatlla, pogodba, I t d J • Za vaeatrantko dobro in točno po«tr«*bo vsem bode skrb«! sa te j! Izvoljeni v«s«lttni odbor. jI' Tor«J I« enkrat pridi* vri in m sabavajU v vesali draftbi a J» nami, da« f$. aefusta, t I. Vabi ODBO*! PoSlHamo denar v stiro domovino Na novo odprta froeerijska tr-Kovina, a svežimi potrebščinami v /alofi, se nahaja ravno nasprotno stnan stare jk>lr pod Imenom "PEOPLK8 8TOKE" Naročila aa bode dostavljalo tudi na dom. 7m obilo naročila ae vama toplo priporoča (Voaalov) Ja«ob IVtriek, Manaffer JOHN MEMETH, proaidant. 10 E* 22nd St PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDN0TS Tjuitnina^blovensius narodne podporne jepnote Cona oglasov po dogovora. Kokoptal aa pa vračajo. Zadnja linčarska hudodelstva. Naročnina: Zodinjane d rta v« otrebe, marveč se prideluje /aradi profita. , PIOSVETA Ribe in ljudje. ▲rtbur Brisbane. | V zadnjih dneh ao bili izvršeni v Minnesoti in Tezaau linčar-ski zločini, ki dajo misliti in zahtevajo, da ae takim bestijalno-stim napravi konec. V Minnesoti so obesili zamorce, obtožene, da so napadli nekega dekleta. Uvedena je preiskava. ki je po poročilih minne-sotskih listov dognala, da si je vest o napadu na dekleta izsmi-slil neki mladoleten pridanič. V Texasn so sežgali dva zamorca, ker sta t>ila obtožena, da sta ubila nekega hišnega posestnika in njegovega sina. Aerif iz Oklahome je takoj po izvršnem linčanskem hudodelstvu izjavil, da dvomi, da sta zamorca, ki so ;iu živa sežgali, kriva dejanja, ki sta ga obtožena. O enem zamorcu ae je določno izrazil, da je nedolžen. Linčanje, pri katerem odloča-jo razplamtenc ljudske strasti, sc ne da zagovarjati z nobenega atališča, čeprav je žrtev izvršila liajhuji zločin, ker je linčanje akt divjakov in ne civiliziranih j udi. Če pa pomislimo* da so bileJ irtve linČarjev nedolžni ljudje, tedaj ni liučarski akt le olmodbe vreden .ampak je treba skrbeti, da krivci prejmejo tisto kazen, ki je določena za zavratne morilce, Linčanje ni nič drugega kot zavruten umor. Prav nobene raz-ike ni med za vrat ni m morilcem, (i napada svojo žrtev it zasede, du sc ne more ubraniti napada, n ulično drhaljo, ki v tako veliki premoči nupade svojo žrtev, da se ne more braniti. Žrtev nima prilike, da sc brani, če jo flapa-du za vratni morile*, in braniti so nc more, če jo napade vejja in oborožena ljudska množica. fcaznijuični stražniki se navadno izgovarjajo, da je bila premoč ulične drhali prevelika in da niso mogli ubraniti žrtev linča-nja, po kateri je koprnela podiv jana cestna drhal, ki se čuti jno-čno, dokler ve, da sc ni bati od pora Od atranl lokalnih oblastve nih organov, 'rfski izgovori ao prazni .kajti dokazano je, da je ena sama odločna ženska h puško v roki odgnala strahopetno pqu tttvio drluU,. Arnpajk fty*r je t$, da največkrat nimajo lokalni o-blastvčni organi najmanjše vo Ije, da branijo Žrtev pred cestpo drhaljo, ker so sami strahopetni ali ker simpatizirajo z ulično drhaljo. Kadar lokalni oblastvrni organi nastopijo proti, stuvkujo-Čim delavcem, nc kažejo take mehkočutnosti, čeprav je Stavilo Atrajkgjočik delavcev izredno- ve liko. V, takem slučaju prav fa-di"sežejo po samokresih in naja mejo toliko deputijev, kolikor jih potrebujejo za strahovan^e delavcev. r . --- -- ,r -—- - ------ ------ T.nli lokiilni ..........,„i ,.,„«nif/'v'","";' "M I,i mor.ll bl.i kim.ovHi.i, ki ... f r'!,?J"<1*1pr*,Tv . . ... . . .. '.. . %- fkiiko živimo mi, stojeei na dveh Učenjaki vam povedo, da ae«je VSe organično življenje pričelo v v vodi. Zato pa divjaki in vai o-troci instinktivno tako radi zaba-jejo k vodi. Tolpa divjakov potuje dolgo pot do morja in majhen deček, ki ga osvobodi spomlad, koiuaj čaka, da brede po luži. jVoda jo bila naša prva atmosfera ; tisoč in tisočletja smo živeli v vodi, seveda v drugih oblikah življenja, predno so nas valovi vrgli na auiio. ' Nekatere povodne Živali so postale kače, druge kuščarji, iz tret jih so nastale četverouožne in toplokrvne kreature, zopet druge ptiči, nekatero pa, kakor na primer kit, so živele na suhem do volj časa, da so dobile hrbtenico in gorko kri, nato so sc pa vrnile nazaj v morje, ki sc jim je zdelo bolj varno. Oglejte m natančno kitov kostujak in videli boste tenke kosti v bed rib, ki so ostanki nog, po katerih je ta žival nekoč liodila po zemlji. Nekatere živali ko ostale |prii cačah, druge so sc pu ustavile šele pri gorili ali v stadiju šimpanza in zopet druge ko zamenjale pla< vute s,peruti in sc dvignile iz vo de v zrak. Pri ptiču h«- je razvoj uatavjJ, kajti letanje mu je zago to vilo varnost in ni ae več brigal za boljše oblike. * (''lovek* slališi Od .gorile, brez penul i iu krempljev in dolgih zob je bil prisiljen misliti na večno Obrambo aH pa poginiti. Ta mise ga jc rešila in ga postavila vla darjem naše okrogle zemlje. Ko smo se izkobaeali iz težke atmosfere prvega oceana, na dnu katerega srno nekoč živeli, snu* prišli v drugi ocean, na dnu ka terega zdaj živimo. To je ocean ^tmosferidneg« • zraka. Dokler uko bili ribe, smo vlekli vodo Sfcozi usta ln jo odtakali skozj štrge; danes vlečemo zrak sko zi nos in usta v pljuča. ,'^Kdor pravi, da ni mogoče, da bi bili ljudje nekoč ribe, naj nam blagovoli pojasniti anatomično jfodobnost med človeškim ušesom ribjimi škrgami; dalje naj nam jasiri blpgenetiški fakt, zakaj Človeški zaplodek v materi ftf telettr V gotftvem čas« praV« ica In zakaj se nekateri otroei Jte danes po miljon in miljon letih oceanskega življenja za na mi - rode z odprtimi škrgami nn v^afjt, skoii katere jim uhaja mlc lev, ki ga sesajo iz matere. jjjttO^e M Se preselili iz težkega všdnegu v lažji zračni ocean, ki j« sestavljen iz kisika, dušika o [Ijeneeve kisline, amonije, vod u h hlapov, raznih piinViv in atmo 5ti»ričnega prahu, čigar miljoni i »Ščkov se'nahajajo v vsaketn kil l»(čneni palcu zraka. Morda se Čudimo« kako mora V visočini petdesetih milj izgi-netil dušik iu vodik is zraka in v paau dvesto milj visoko je tudi opoldne aŠMsikitns tema, dočim je temperatura okrog 400 stopinj pod našo ničlo . Učenjaki nam pravijo, da polet gotovega števila milj nas pripe-je na 'vrh našega zračnega oceana", kjer ni več avetlobe, kjer je večna tema in kjer človeku od. pove vid. • u Kaj je teinaf Kaj je svetloba in kaj je naš vid T Ako priuesete ribo iz morske glol>oČine na površje, kjer jo obsije solnee, oslepi takoj in ne vidi nič. Če bi se mogla riba vrniti nazaj na morsko dn<^ car je doživela, bi'^A>to Irugim ribam: "Na^VrhtrTnorja je absgiutrta tema, i(ič/ki>iogoče videti." Hiba ne ve, da prava svetloba se začne šele na vrhu njenega o-ceana, kjer jc ona oslepela. Človek — omejena riba —- misli, da je konec svetlobe na vrhu našega plitvega zračnega oceana. Bitja, visoko nad nami kot smo Marinit«m maršira vseeno na Japonskem! — Japonska želi povišati dohodninski davek. S to zahtevo ni pri-51« nn dan, ker mogoče želi znižati nedtrektne davke, ki so teftka butara za japonsko ljudstvo, ampak zaradi tega, da pojača svojo mornarico, čeprav ae je prepričala, da t bojnimi ladjami ne opravi ničesar proti.sovjetski Rusiji Zakaj Japonska želi pojačati svojo mornarico? ; - fifk potrudijo, da zahranijo linčunjč f Kazni same pa se bodo odpra vilo lin cunja, kajti ta divjaška šega, je precej globoKo vkoreni-njena pri nekaterih ljudeh, po-sobno pri aadbitičnih ljudeh, ki uživajo izredno veselje, če morejo gledati, kakor se žrtev njih bt*-stijalnosti zvija v strašnih mukah. Za odpravo linčanja jc Un| vzgoje in poduka. Razne cerkve bi lahko pri odrnŠčcnih ljudeji dokaj dosegle, Če bi duhovni ra-xnih ver storili svojo dolžnost in olaiojali a prižniee lineanje pred avojimi farsni tako, kot zasluži. Ali rdi se, da so dubovni redki, posritno doli na jugu, kjer smatrajo vaako linčanje za nekakšno slavnostno ljudsko prireditev, ki se upajo nastopiti odprto proti linčanju* čeprav uče Kristove nsuke "ljubi svojega bližnjega kot samega sebe." Tudi duhovni ae tresejo sa svoj ljub kruhek, pa ae ne upajo ziniti besede proti divjakom, ki aeiigajo žive ljudi. Največjo važnoat jc pokladati na vzgojo mladine/da j mladina ne ho posnemala svojih divja-' ških očetov, kadar odraste, Zadnja linčarnka hudodelstva kličejo, da morajo memdajni faktor ji nekaj atoriti ,da se ta divjaška Šeg« odpravi in »e m Vfdno izbriše sramotna peg« linčanja, ki govori, da je teftko govoriti o ei-vil tate i ji tam. kjer ulična drhal uganja najgrše in najtwijalnej še a ločine. • gWh, ]iod pritiskom 4(K) milj de bšle zračne plasti. Ta pritisk teh ti| štirinajst funtov na vsak kva d^atni palec človeškega telesa Ako hi to težo naložili ua najmoč nejšega moža alt konja, se mora zimHlitu skrušon na tla. Ampak tm se ne zgrudimo; najmanjši o t rok prenaša zračni tlak, ne da bi o ^tba v morju nc ve, da živi v oCeami. HH»e, ki žive na morskem mi nad ribami, bi rekla: "Uboge slepe stvarce! Prava žareča svetloba medzvezdnega prostora in breztežnega eterja se začne pri točki, kjer oslepite ii% kjer je za vas tema, kakor oslepi riba, če jo prinesete z morskega dna na površje oceana, Moore pravi: "Zunanji prostor (zunaj našega ozračja) je brčz temperature in sveti olje. Sojeni, žarki niso svetli, gorki niti e!ek~ triČni dokler ne trčijo ob goščo molekulov v zraku, ob zračni prah in vodik* v katčrem se lomijo in potem preidejo iz eteroega tresljaja v oblike eneržije: luč, goi-koto, elektriko itd." To sc pravi, da solčni žarki proizvajajo svetlobo in gorkoto šele, ko pridejo \» dotiko s spodnjimi plastmi naše ga ozračja. Svetloba v električni obločiici se proizvaja na ta način, da se e lektrični tok zadeva ali drgne ob tvarino majhnega filma v stekle ni bučici. Ravno tako je s solnČ no svetlobo, ki nastaja vsled drg njenja solnčnih žarkov ob zrač ni prah. Ljudje ne bi mogli živeti brez tega prahu, ki pleše v biljon ko-madth, kadar pogledate v pramen solnčnega žarka, ki posveti skozi METEORI7I. Harding in oo* sta časnikarja, f Sure I Oary je pa jeklar in Jakob Schiff je izdelovalec denarja 1 Poljaki junkerji se lahko tolažijo s tem, da imajo aimpatije kapitalistov vsega sveta na svoji strani. ' v • ; •e.' Neki starpdomovinski list se pritožuje, da je vSak slovenski Janez takoj John kakor hitro pride v Ameriko To ni nič. (Poznali smo sloveti-' skega. Pajka, ki je danes Pike, roj^k Oblak, je postal irski O' ek in častiti gospod Žmavc se pisujejq Sruart)r. Kljub temu se vsi navdušujemo za sijajno bo* dočnoat slovenskega naroda. r ■ e ........— Moskva je padla! Lenin je u-jet, Tro<«kij je ubit in vsi boljše-viki so deportirani na--(besedilo brzojavke je tukaj nečitljivo). V Parizu vlada veliko veselje in Hortjr si je od samo radosti zlomil nogo, ko je plesal čar-daŠ. (Bog nam daj Še več takih brzojavk.) * I j -sa. Prokleti žid.je! "Cenjeni gospod fajmoster! Tukaj Vam pošljem ček za tiaoč dolarjev, ker se Vam je posrečilo. m zbili organizacijo delavcev v mo^i. tovarni. K^^ar potrebujete kaj okroglega ^a nove a.v^tnj-ke, orgle, masni plašč ali. zq žganj arsk i kotel, telefonirajte ini Biznes je biznes. Vaš Mojzfis, . Ooldstein." , o , > Tistega dne,, ko je bil Aleksander v l^jubljapi počaščen s kleri-kn I m m pompom, Ije bilo rešeno j/idranako vprašanje. Zdaj je vse v redu. o Mike Pike: Republikanci imate kongres v svojih rokah in poglejte, kakšna je dežela! John Hohn: Demokrat je'imate vlado v svojih rokah in poglejte* kakšna va*m je deŽel/i! r| » r in streli ua površju. Maj lahko naročita Ust "Fro ivojoem v stari domovini po H00. (KJoliko je ljudi, ki poznajo Kvnj H^nosfcrieni ot*eanY Ncdolgo te-gS smo še švedrali |m> dnu tega o-<)*«|ia in potem smo oe poslužili pitA, tla nam je vlekla vozove. Zdaj. smo si omislili 'plavute",#ki so krila našrh letal. )>vignemo ae par milj, največ šeat sli sedem od tal in pademo na/aj zmrznjeni in preaenečeni. Ako ae dvigneš v zrak 38,000 čevljev — najvišja točka, ki jo je do danes dosegel človek — tedaj prideš v zračno plast, kjer je tpm-peratut-a stalno B0 stopinj pod ničlo In lahka sapien drži vedno proti zabadu vsled vrtenja zemlje T-roti vzhod »i. Ta plast se imenu-je"Misotermičnl pas", ki je debel Pkrog sedem milj. V tem zračnem I »osa, kjer ni viharjev, se 1h> vršilo največ poletov v bodočnoati> kadar človek izpopolni svoja le-tala. * B^išje (»d tega pasu poataja rmk vedno bolj redek; prične se i »gubip« t i. Trideset milj od tal ni Teč kMika in nemogo«"e.> slišati ksk glas Se celo deset milj visoko je triko slišati človeka, am Razvojna teorija v praksi. - 191«. • >< ■ Bo4jševiške Rusije ne priznamo špranjo. Brez tegs praku«^ M Ml^dar. " ni ' ° l dež n^iogoč. Vsaka deževna .kaj* ' ^ ^ r' r ' Ijica ni nič drugega kot vodena oblica, ki ima v sredi imenovani prašek. Tem praškom, katerih le ži na miljone na dlani vaše roke, iie da bi jih opazili, se moramo zahvaliti, da imamo solnčno luč in dež. Ocean tiad nami jc torej zelo interesa nt čn. Učenjak Moore pravi dalje:' 'Na tenkem H koščku prostora žive človeška bitja. Pod njimi je vročina, večja kot v kateremkoli plavžu, in nad njimi jc mraz, stotine stopinj večji kot na severnem tečaju. Kljub temu-so človeška bitja popolnoma na varnem, Čeprav je pod njimi silna vročina in strašni mraz nad njimi. Toda bitja, ki imajo tako blizo vročino in mraz, ai ne znajo pomagati. pač pa vlačijo premog na površje in si kurijo pozimi, po leti se pa hladijo z ledom, ki ga nasekajo pozimi." Marsikdo, ki čita gornje vrsti ee, si misli: "To je nemogočet Takih bedakov ni nikjer."' ■ (Konec prihodnji^). Prohibicija v Mehiki. Mezieo City, Mehika. — "El Uiiiversal" poroča, da je provizo-rieua vlada pripravita načrt za uvedbo prohihicije po vsej Mehi ki. Načrt bo predložen prihodnjemu kongresu. De la Hucrta, pro vizorični predsednik, je baje re kel, da je prohibicija v Mehiki,potrebna zaradi Indijanccv in drugih polkrvnih plemčn, katerim grozi uničenje vsted velikega ra-vživanja alkohola. Psk v praj omenjeni vbmčini je s« 00 m pol tata m^m^avjši knk nerazumljiv ae Nemški okskronprinc W rad šal v Ameriko. Wieringen. Ilolandija. t-' Bivši nemški kronprine namerava prositi holandako vlado, da mu dovoli odpotovati Alrugo deželo. Ker ve, da aaveznikl ne bodo dovolili, Aa bi se vrnil v Nemčijo kot "privatni državljan", bi rad šel v Zdru-žene drŽave ,toda še le prihodnje leto, ko Wilson odide v jmkoj. Ako na dobi vatopa v Ameriko, tedaj pojde v Španijo. BoljševiSko blago1 priznamo, ampak pošilja naj se brez imetan pošilja na spremnici, tako da ne bomo oficijelno vedeli, kdo ga je poslal. 1922. v Poslanik boljševifike Rusije je informiral državni departiperit, da je zadnja prijateljska nota a-raeriške vlade naredila zelo dober vtis v ruskih sovjetskih kro- Rih. - , Iskrena zahvala. • "Častki*.gospod pater! ftkapu-lir sem prejela in ga privezala, kot ste mi svetovali, na mesto, kjer ni bilo kože, in zdaj Vam na-znanjapi z Velikim veseljem, do je zraslla mlada, lepa kožica, sreiia hvala za zdravilni škapu-lirčekl Prosim Vas, pošlji, $nct, ga moji sestri, ki sq je tudi naveličala živeti brez kože. Upam, da sto zdravi, ker imate škapulirje. — Vaša Oenovefa Boben." Visoka klerikalna politika.. Pavel 'Zdramič; Zakaj ste pred petimi leti žegnali avstrijske zastave in čitali maše za zmago staro Avstrije? / J^kof Špeglič: I zato, ker sem bil prepričan, da bo Avstrija zmagata in večno živela. Pavel Zdramič: Zakaj ste se pred par tedni tako globoko jote lonili kronprincu in mu. poljubili čevelj t 3kof Špeglič: I zato, ker aem prepričan, da bo Jugoalavija večna monarhija. - • Bilo je 14 mirovnih točk in bilo je 14 kandidatov za predsednika v 8sn Franctacu. Nesročua števil ka! Moderna veda s vsemi špeeiali ati, kirurgi in neštetimi iznajdba mi. ki so se pomnožile za petdeset odstotkov tekom zadnje vojne in ki so ae obnesle a čudovitimi uspe »i. pojdi se lepo aolit! ftkapulir je edino uspešno zdravilo, škapu ir! Mi ae aamo čndimo, zakaj j'* Avstrijski kssetje zaplenijo letino l>unaj, 12. jul. — Kmetaki dni-jvtada pošiljala toUko sdrsvnikox narji v Avstriji so obvestili posest in medicinskega materi jata na nike zemljišč in vlado, da hodo poj francosko fronto. Zakaj ni posin-preteku dveh dni zaplenili lito na ta I a Plazimirja in poalala pangk poljih, akp pe>odo sprejete njiho-lftkapulirjev, Bilo bi bolj po ceni ve saktevt, 1 K. T. B. Ameriška politika la Jadransko vprašanje. • —-j— (Is g), urada J. R. Z.) Jadranski spor fe ni končan in zastonj pričakujemo dneva ko bo ta spor pravično poravnan v zadovoljstvo Jugoslovanov, i ta lijajiski šovinisti in imperiali8ti so do skrajnosti trmoglavi, medtem ko gre našim jugoslovanskim zastopnikom edino za to, kako hodo ugajali Pašičevi politiki in velikosrbakim ambicijam. In če pride do kakega sporazuma med Italijo in jugoslovansko vlado, še vedno ostane vprašanje, če bodo tisti deli jugoslovanskega nuroda, ki bodo najbolj prizadeti sploh zadovoljni z njihovo kupčijo. Mi mislimo, da ne hodo in še vedno vstrajamo pri naših zalite vah za pravično rešitev jadranskega vprašanja v smislu samo-od ločevanja. In ker je po našem mnenju stabilnost svetovnega miru v veliki meri odvisna od pravične rešitve tega vprašanja in tudi ne nameravamo odnehati, dokler ne bo to vprašanjyc pravi eno rešeno, (zato fie nam je zdelo nrimerno opozoriti razne politične konvencije ,ki so se obdržava-le in ki sc imajo še obdržati, no resen položaj na Balkanu. Na te I mivencije smo poslali pismi bdeče vsebine: ' 'V današnjih Časih vseatran i.kega mednarodnega prometa ^vetovrtega gospodarstva in svetovni? tVgovine brezžičneg« br zojaftr irt eroplaHa, univerzalne ga * Vftnetf|evanja kulturnih pri dobitev in vse narode zbližajo^e in spadajoče znanosti, umetnosti iu literature je oči vidno vsaka politika brez obzira na interna eionalne probleme nemogoča in rc.ora ocdnti sterilna kjer koli se pasknša. Zato ne dvomimo, da bo tudi Vaša konvencija posvetila fvojo pažnjo VFaj vodilnim načelom zdrave internacionalne politike in odklonila stališče tako. zvano neinteresiranosti, ki jo praktično nemogoče. Zaradi ua si dovoljujemo spomniti Vas n* konflikt zaradi takozvanegfi jadranskega vprašanja, ki je nastal med Italijo in Jugoslavijo.' "Časopisje govori v splošnem jiač vedno le o reškem vprašanju, kakor da gre apor le za to mosta i u njegovo luko. !i£ri tem sc pa prezira da je pohlepnost italijan-i.kega imperializma mnogo večja; Italija je okupirala in hoče o lop pirati teritorij, na katerem .».vi millAn* nn>liivilll>(iv (RVo v Et 1 ft Ničesar ne zahtevamo zanje kakor to, kar jim pripada po ja sni pravici. Nobenemu narodu ne želipo- krivice in s vsakim sim patiziramo, zlasti če ae bojuje za svojo svobod ker br-sicer ne smel razprodajati svoje posestvo. No, če so gospod je napravili kupčijo, je ta kupči ia bila velika, dobiček je imel dobiti konzorcij in Auersperg. N< vemo pa, zakaj so prodali Dolt^uj ske Toplice samo za pol iniljoiia Ali ni morda tudi to dar "hrvašk družbi t Dolenjske Toplice so da nes vredne ven ko več. Tu gre to rej očlvidno zo obsežnejšo kupči jo, ki je v zvezi med eeboj, zakaj Auersperg bi s svojimi posestvi zmislu določb za agrarno reformo ne smel svobodno razpolagati, pa ipak je to smel. — Roka roko umiva. Maša žetev. Bclgrad, ti. Ameriška misija je izdelala po svojih podružnicah v Jugoslaviji oceno letošnje žetve. Osrednja ameriška misija v Belgradu ceni eelokup no našo Žetev v let p .1920. um miljard diparjev, kar je pa še vedno manjša vsota v primeri s eenitvijo našega ministrstva. Umrlo je v Ljubljani v tednu od 23. do 20. maja t. 1. 27*oseb (H tujcev), novorojencev jo pa bilo 21 (2 mrtvorojena.) Potrana menihov -kapucinov v samostanu na Reki. "Hiječ" št. JH» prinaša vest, da je iz samostana knpucinov na Reki izstopilo mnogo reformističnih redovni kov. List objavlja tudi pismo, ki gs je šest izmed izstopivšilt menihov pisalo očetom in bratom ka-pucinom. Ostro kritizirajo "farizejski sistem tužnih poglsvsra O. ragrafov in celo takih, ki so bili še za ranjke Avstrije razveljavili Očividni teror l Ps pravijo, da je ta vlada vlada "miru iu reda!' Koder je. ("Koče taki republi-kanei.") Dne 26. maja t. I. ao bili izpuščeni is preiskovaluega zapora vsi politični osumljenci iz Ko čevja, ki bi jih kočevski klerikalci in velekapitalisti uajrajše potešili. Čudijo ae lahkotnišljcuosti državenega pravdništva ter se ne morejo pomiriti, da se ni justifi. eiralo- zarotnikov "kočevske republiki'". Ustavljajo se na cesti ter jih začuduo ogledujejo ka kor kuke Indijance. Tudi župnik g. Krker so je začudil, da sc je ♦'tem republikancem' 'že podelila prostost ter izjavil, da jim bo prepovedal vstop v cerkev. Hotel je na ta način'dat i duška svoji jc. siei, ker se ni uresničila njegova prisrčna želja, da bi se jih, če že ne obesilo, pa vsaj za nekaj let taprlo. Ta prečastiti g. župnik z obilnim trebuščkom in njegovi iristaši, s^ jim hoteli podtakniti zaroto zu ^ustanovitev 'kočevske kajti da m jih bojijo, je dejstvo in sedaj stikajo glavo rekoč: 'Poglej, ao že izpuščeni!" Kaj, go-sjmdaf Razočarani ste, da ni list reglo državno pravduištvo vaši vroči želji 1 Nam je le iskreno žal* da se ni zadostilo vašemu podlemu sovraštvu* zmedenosti in vašim zločinskim dcuuneijacijam. Poneverbe v belgrajski telesni tki direkciji. ""< J los Svobode" z dne 2. t. m. poroča: Pred 10 «lo 20 dnevi je komisija pregledala blagajno na liclgrajski železniški direkciji in Ronstatirala, da je pri blagajniku Mihajlu Nuaiču manjkalo 100,000 dinarjev. To je ie tretja defravdaeija. Svojčas je blagajnik Zarič poneve.il 402.000 dinarjev, blagajnik TasiČ 2tK) tisoč dinarjev in sedaj Nušič 100.-000 dinarjev. * PIVSKI IN ZBOR "LIRA TAMBURAftKI V CHICAGl IU., naznanja, da priredi svoj Je-seniki koncert dne 14. novembra t. 1. v American Boheniiau dvorani. Proai ae vsa društva v Ohieagi ln okolici, da vzamejo to v po-štev in da na omenjeni dan ne prirejajo nikakilt fabav oli veseli.*. Pevski in tamburaiki sbor Lira.1 PATENTI Htttta i>« molo knjigo m |>nl«.nI Is o 1» najdbah In prtoiitih. Kata-r« vam |H>tlj»m ZASTONJ tioia kot »d- »r»l NAPREDEK. republike", ki )>a so to sami nameravali ustanovite! i>» i* tega vzroka ttidi ni puatil do nieseoa junija 1919 v cerkvi pridigovati v L . \ Klovnukrm >»k». Tudi n.rod-""m, d.mmcij.ntom,'««<" *•» *"»« ' dubf"» ni po voljh da ao ae "rogovileži tako kmalu povrnili v Kočevje t Vrednost akuinje. Napoleon ji» rekel » enkrat: "Treba je sedemkrat preizkusiti, predno ie ustvari enega vojaka." V teh )»CKedah jc mnogo resnice. .Za izvišenje dobrega unajii je »pleoll več vagonov netrolejs in bencina, namenjenega Iz Polj-akc v Slovenijo "StdenkT kapital v Steveniji. Os Mi podpiramo židovski kapital v Sloveniji, je pisal "Slovenec", ko smo mu očitali slo-venskemu Ijndetvu škodljivo pogodbo s Auerepergom v Kočevju petnajet let v oderuške svrke K" msj smo pe sečeli kampanjo pri« ti klertkellzmn, ki se je najprej de v kratkem knjiga o "gnilih sa mostanakih razmerah." • « Korošec se maščuje nad želez , niterji. Ker se uslužbencem «lr | žsvne železnice, ki so bili zn časi železnlčsrake stavke preganjani in ae jih je vlačilo iz civilnih v vojaške zapore ni moglo ničesar kaznjivega dokazati, čeprav se je veljavnost paragrafov (enkrai avstrijskih drugič srbskih) me-njala vsakih 24 ur. porablja se-daj inšpektorat državne železni ee ♦ 121 in se,po tem paragrafu Železničarje kratkomalo odpušča iz službo, predvsem uslužbenec. Ui ao že 4 do 10 let pri provizijskem Skladu, (lospedjc hc* poslužujejo proti delavstvu vseh mogočih pa- (Adv.) July 14. ZA TRAKUUO vWv»ju utavnl LAKATODES In m> r*4|t« i*«« i»a-raaMs. Dovoli aa i>»i>olno aSravljm)* •Ur« DKSKT .1»-larlav is »aam Is lUrUtoM« aslvv. rolo vira Ml SEST do« mrjsv Is |wt In d vol. ao! ran t® V, vlUvftl vojni da vab. Na miljona jo hvalainlh U>mu adrovllu. ffO«, dala ao odln« la prli The Medicine Co., ISS l.aaal Old«., rstakurffli, Pa. ■ ■■■■■■■■■■■II Vsem Jugoalovanom mesta Ckiakolm in v bližnji okolici: votnlh M Ml*«l«, ioraj vaa volo i>otr*bo alr,l» patasla ao U«nu It. vrfto Moj urad io la i>ar korakov od Ulavnma PaUntaaaa orala ln >• lahko lofno vitim io riolo. lS.Mj.to ml vala Uoajdba M miM. 1'UU« ml io dnnaa * vo*«m ja-•Ikui A. M. WlLSON, »is v HaoUtaroS Catonl Atloroay k Hm nida . Wa»klo0too, D.C. Zs boljAo ugodnost onim, ki potu jejo in Hudem kateri nameravajo po-•lati večje svoU danaria v ataro domovino, smo v redili tako, da napra- vilo avajlh podružnic na Kranlakem, Atsjorskem ln na Korošksm. Seveda taki draft teki morajo biti ss nsi-manj svoto 00.00. HtroAki sa to so salo mali. Valad tega aa nadelamo, da bodo Jugoslovani a* poalušill tega. Poleg teira pa ml požilJamo dsnar v Jugoslavijo po dnevnih karanih cenah In potom naAlh direktnih svaa vnm lahko damo salo anlžano ceno, hltrajšo uslugo knt kdo drugi. Ogla-pite s« na naši lianki in vaš rojak J. Osboll, vam bod« vaa točno pojasnil kake Je najboljše poslati denar v Jugoslavijo. Ako ne morete priti osebno, tsdaj pilite v vašem Jezika. Danka Je odprta vsak dan od 9 do 8 ur«. V sobotah pa tudi od 7 do 8 ura zvačar. UPRAVNlfiTVO opozarja vse naročnike in droga čitutcljc, naj nikar ne kupnjeja nobenlli posebnosti is posamasnih oglasov, ki ae nahajajo v llatn, kar noktert so direktno sapeljivi, Vsak naj bo sslo previden in ae vselej, de le mogoče predno kaj kupi ia oglasov, prepriča. Za vse oglase so odgovorni le oglaAevalol aami, nobene odgovornosti na prf-vsame upravnlštvo in ne lastnik lista. Oglase imamo sato, da nam pomagajo plačati Hat, kateri je vsak dan dražji v tlikarni In na pov.tod. Torej bodite pmiclpi če se pa nabrlšete, tedaj vse to nrl-pišlts aaml aebl In ne naa. ^ ' j Upravitelj. linHIllllllItlUlIllintlllNItllllltllllllllHIll PROLETAREC jf slovensko glaailo socialistične stranka v Ameriki. Vsak dt-lavec In rojak, ki aa nanlroa m socializem, bi ga moral redno čitati pfm sliko ftntlallaasai Naročnina isaia |1M m leto. $1 JO aa pol leto. Naslov: PROLETAREC, MS9 W. 26th St, CHICAOO, ILLINOIS, iHIIIINIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllItllllllllllilMlIl FIRST NATIONAL BANK CHJ8T CARI.80N, Pra«, O. L. TRAIN. Cashler. R. MATURI, Vlea Prea. J. ORHOLT, Assist. Csshler. !■■■■■■■■■■■ EK- »iS Pozor Rojaki v Johnstonu in Okolici FARMERS TRUST & MORTGAGE CO, | J0HNST0WN, PA, Moderni bančni zavod pod državnla aadzorslvon. SURPLUS NAD $1,500,000.00 407 MAINSTREET, poefl mestne htte. Izplačuje denar direktno potom Narodne1 Banke D. D. v Zagrebu v vae kraje JUGOSLAVIJE, v od Italijanake vlade zasedenih krajih pa potom Banca Commerctale Italiana Trieate. Točno in hitro (od 20 do 80 dni) Za viako poiiljatev prejmete pobotnico od prejemnika v stari domovini. /Cene vedno po najnižjem dnevnem kurzu v kronah kakor v lirah — kolikor sploh zamore polten zavod dati. VSAKA POSIUATEV JAMCENA. . Potne liste prodajamo po družbenih cenah iz Ljubljane ali v Ljubljano čez Trst, Dubrovnik, Basel, Havre. Preskrbimo potne lise (poae) in vse druge potrebne listine v slovenskem in italijanskem jeziku. Prejemamo denar na obrestne vloge. Vršimo vse posle, ki spadajo pod bančni delokrog. Upravitelj tujesemskega oddelka gospod Jfolin Novak je va* rojsk, na katerega se v vsakem poslu ~ ustmen« sli pismeno — zamorete obrniti v maternem jeziku. ________4 1 POZOR SLOVRNOIl Ako si iellte osvešitl In dobro PfexraMtt sebe, kar bo aelo koristilo vašem sdravju, tedaj obiščite rojaka Anton Mladiča v krasnem naravnem okraju v Algouquln, III., ki ja le 46 milj severnosapad* no od mesta Ohicago. Tu jn is-vrsten ribolov, dobra . kuhiuja, čedna prenočišča, isvratno dobra studsnčna voda, godba in ples vsako soboto. Knogo druge rss-nov rs t ne sabsve. Vlaki vnaljo Štirikrat dnevno, ob 7, 11 uri dopol« dns in ob 3 in 5 url popoldns Is North Weatern postaje. Z auto* mobllem pa pojdite.po Milwaiiken Ave., Rand Kosd, Dsrington in do Algouqulna. Uljudno ae priporoča aa "flora-mer resorts" lastnik ANTON MLADIČ, Teleplione 10 Rlver Road, nh , Algonquin, DI, MttMtftMMMtMMMMM PRAVE LUBASOVE HARMONIKE bom zopet dobil Iz starega kraja. Popravljam, kupujem in prodajam tudi stare že rabljene harmonike, kateregakoli ia-dtlka, ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Plače, Brooklyn, N* Y. KOTIL B1RIMBN, Najboljše jedila, prenočišče In Uična p^mirešbs. Vsi, ki f^tujete preko Olevslanda, ste dob rod/411. Torej kadar ee mudiUi v (Jleve. lendu aH OoUlnweod, Ohio, tu se vam nudi lepa pr^olaost prli ■OTBL SEUHEM •M /L lMnd atr, Oleveland, - 0ollinwood, Ohio Vsemlte Oollinwo<»d Rt. Olalf, ali pa Rt. Dalr Colllnnwood po elilno karo. A ■ # ><+ * j^fm (p "Prosveia" piše sa blsgostaaje Ijudetva. Ako se strinjaš a njenimi Idejami, podpiraj trgov ee, ki oglašajo ? Prosveti. — V nalogi imam vss blago sa vsakdanje po* 7* TT.rrnl sen ' ANTON ZORNI K, Pa Sklicanje izredne kamorije S. N. P. J. M GLAVim^MkABA S. ift P l 8.M.PJ. IZRliDNO V __ SLOVENSKE NAROD * Kot znano, se jc člsnstvo HNPJ. * splošnim glasovanjem izreklo za združitev slovenskih podpornik jednot iu zve« In jc odobrilo v t« svrho predloženo pogodbo. Ker pa zavarovalni dapartuieut države I Hitim* zahteva, da združitveno pogodbo potrdi konvencija, in k«* člsnstvo zahteva, de se. združitev Aimpreje izvršb uvidi glavhi odbor Ji. N. J*, d. potrebo, da ae skHČ* izdretina konvaneija 8. K. d. N« podlagi VI. Mena, točke 4* uatave H. N. 1*. J. in v smislu združitvenega natfrte in zdruikveae pogodbe, kt jo je odo-I rilo ejauatvo a splošnim glasovanje®, kjer ae nalaga glavnemu odboru, »bi mora odobrili /.drfcHfvegu pogodbo v smislu zakona ali pa pod vzeti druge preliminarne korake, ki »o potreb?!. d* je doseže spo-razum z državnimi zavaiovalniui department! v sVrtio združitve, predla k« torej glavui odbor 8. N. P. J. izredno konvencijo S. N. I\-J. v svrho odobreuja združitvene pogodbe, kakor dpločs /sfcon države IIHnols, kjer jc SNPJ. inkorportrana. "Razprava o tej inieijatlvi začne dne 15, julija in ae konča dne 2S. julija t. I. v _ 11 lanovanje prične 29. julija in »e konča 2?. aept. t. I. m društveni tajniki morajo pozlati izid glaaovanja na g), urad takoj po gla- ""&H* konvencija •• MPjMMf^^t Vazbije ter uniči aad našega tolffcega dela in truda Pred očmi moramo imeti dejstvo. da ne vrše leto* konvencije večine alovenakih jed-not bi zvez ia da ee bo breadvomno na vaah teh konvencijah razpravljalo o združitvi lo mi, ki smo stali na letu tega gibanja ter ae tnir dili in neumorno delali M «e kito tudi uresniči, moramo storiti vae, kar nam je mogoče, da Im» "beseda postala meao ln kri," ds s tem pokažemo. ds nismo samo za zdroSitev, temveč da se ta dobra ideje da tudi izpeljati in vse potržkeče, ki so s tem v zvezi, premagati. Prezreti tudi ne smemo dejstva, da zavarovalni komisar dovoljuje združitev SDPZ. z našo jednoto na podlagi že storjenih korakov in da se redns konveneija Iste organizseije, ki se ima tudi vršiti Še letes, lahko prepteČi s tem, ds mi poprej odobrimo iu uveljavimo združi tveno pogodbo, kakor zahteva »varovalni department države 1111-noia. To HO torej važni vzroki, ki ao nas pri Ved I i do koraka, da smo pod vzeli korake za izredno konvencijo HNIPJ. v s vrbo odobritve zdru žitvene pogodbe. Ta konvencija je sklicana samo v ta namen iu nič : druzega. Na tej konvenciji se ne bo delalo pravil niti« volilo odborqv ali odbornikov; bavila se ne bo z nobeno drugo stvarjo kot / združi t vi jo. Združitvena pogodba določa, da si- ima vršiti združitvena koti veneija prizadetih jednot najkasneje šest meseeev po združitvi. Ta krat bodo zastopane po svojih delegatih in odborih vse združeue organizacije iu takrat se bodo izdelala pravila* takrat se bo volil odbor in se sklepalo o vsem potrebnem. f Kot že povedano, la konvencija je sklicana samo v svrho potrditve združitveiie*pogodbc in nič druzega. Ker se ne bo bavila s pravili niti delala kakih drugih zaključkov, zato ni važno, koliko delegatov »e udeleži te konvencij«. Glavno je ,da se konvencija vrši, da hc tako ta dosti zakonu države IBinoie, katero delo pa lahko izvrši majhna skupina delegatov in odbornikov ravnotako dobro, kakor velika. K9a glavni odbor SNPJ.: , Vineent Oainkar, predsednik. veti uri *}utraj in ae bo vršila ^------------------- . _ Lawndaie Ava., Chicago, ID., če članstvo odobri ta predlog s dvotretjinsko večino. * (1 lanom pravil sfstojl konvencija i* pravilno izvoljenih delegatov in glavnih nadzornikov, od^vfšpvalnegt.^orfi. ae je pa anpio udeležiti le »I predsednik, gl. tsjnik, gl blagajnik, upravitelj glasila in predsednika porotnega in bolnišksgf odseka. v Volitev delegatov za to konvencijo se vrši rpod (da so v a m za inisijativo iu h« prične dne 02, avgusta tsr koitfs one 22. septem-brfc.it. -L Delegata se lahko voli n* redni ali izredni »"ji in volitev Imi. veljavna le, če bo sprejeta Inidjstiva za izredno konvencijo. Vniiiko društvo, ki šteje od peidsset do dvesto članov, sme poslal » nega delegata, na vsakih nadaljnih dvesto Članov pa po ene-v* delegata več. Manjša društva v bližini, ki štejejo od deset do petdeset članov; se smejo zdrušiti 1n poslati enega delegata. Volitve so tajne, in če kandidirajo trije ali več članov, mora odločili absolutna večina oddanih glaaov; ako ni absolutne večine, morata iti dva kandidata, ki dojita največ glaaov, v ožjo volitev in tedaj odloči navadna veČina oddSnih glaaov. Kandidat, ki prejme največ glasov za izvoljenim, je namestnik delegata. < Delegat zs redno in Izredno konvencijo sme biti le tinti Član, ki je zmožen čltanja in plasnjs, ki jf ameriški državljan, in ki Je član jednote najmanj eno leto ln član dhištva najmanj Seat meae-oev do dneva, ko ae vrše vo&ve. Društveni tajniki morajo poslati imena in naalove Izvoljenih delegatov gl. tajniku takoj po izvolitvi. Jednota povrne delegatom in tistto gl. odbornikom, ki zsstops-jo gl. odbor ns kon venet jI, vozne stroške od bivslttša^do kraja konvencijo in obratno, toda vožnja V PMjf P^rne. Dnev-nlce delegatov pa plačajo društva asi!,. Poverllul listi za delegate bodo rtiposlani ns VM drufcva ojp-, veif času. Bratje in teatra I— Kot vsm je vsem znano, imamo ameriški Slovenci več podpornih jednot iirzvea In d« Je člsiiatVo tfh organlsaoij U davno prišlo do prepričanja, da je potrebno, da «c vse te jednote in zveze združi-jn v erto veliko in mogOfcoe pod^orSo orgsnisadjp. Podporne orga-i.izaelje imajo t vaakhii jlilem bWJ teftavap stslIMs in eksistenca manjših jednot je vttiuječa po zakonih države Illinois, se strinja s sle cUčimi orguaizacijanU, ki Sf hočejo z njo združiti lit ki v ta naiaen po-i I je j o Franku Alešu, predsedniku združitvenega odbora, ali njegovemu nasledniku, pravo in pravilno »prejeto in potrjeno kopjju zilrutitvepe pogodbe najkasneje dne 30. junija 1921, namreč h Slovensko delavsko podporno zvezo, enako organizacijo, ustanovljeno in poslujočp po zakonih države Pennaylvsnije, i Slovensko fVobodomisfclno podporno zvszo, •nako orgsnizscijo, ustanovljeni in potujočo p« zakonih države Illinois, i Jugoslovansko kstoliško jednoto, enako organizacijo, ustanovljeno in ps-slojočo po zakonih države Minnesota, in s Slovensko Zapsdno zvezo, enako organizacijo, ustanovljeno in poslujočo po zskonih države Colorado, v sls-dečem: 1. Imenovane štiri organizacije .ki morajo sprejeli združitveno .pogodbo najkasneje dne 30. juniju ltfgl, »f združijo puseinc/no % Slovensko narodno podporno J Al noto, kakor hitro Uo praktično in pod pogojem, dti združitev odobre zavarovalnlnski deparlmeutl v državah, v katerih so navedene organizacije inkorporirane. ■S 2. V slučaju, da katerukoli ena ali več organizacij izmed gori naštetih štirih zveš in jednot ne odobri sdrutitveue pogodbe ali jc ne sine aU nc more sprejetij velja klbib temu služit vi na pogodba za ostal« stranke* 3. Združitev v vsakem slučaju se izvrii pa ta način, da gori imenovane organizacije izroče Slo ve nNk i prodni podporni jednoti vse poslov ne knjige, denar in vse drugp blagajnik in drugi finančni ura note polotili potrebno vcrje.BHi 4. CJm Slovenska narodpa poftane takoj odgovornu za vs« svoja premoMaJp. x T. 6. Pogodba pp nI veljsvns noto in tisto oraehiz&cijo ititiiuj čitve premoženja ni siaodstoifco pogodba veljavna ,»a venska narodna podporna je stolno solvfnjna (ksr tiče National Pralsr.nsl Umri stii ali pred no se to IZvrši; morajo i Slovenske narodne podporne jed- ,parna JtdnoU prejme pre cznosli organizacij, ki so jI Izro ,1*1.1 od časa finančne prelsksve. - 6. Z< vrlill šoli rovslninskl departnichtl pri v decembru lfolL se Ima Bloveaske narodno podporno jed-i inuuovanib, kater« ob,času izrot eniua v vacb ozil ih; ravpp t«ko ul cijo med iiutnovuniiui, ajto ni Slo-Jaiu. izročitve prapio|eWa stood-nsktga ikiada np temrftu lestvice o sc ps isvedč [»ogodba, ako orga-solvcntaosi v dsvetdesetib dneh v tretji točki (e ppgodbr. sc mora .U-y ftestdtacjib dn^b od Časa. ko zyva-drŽav odobri- pogodbo, in najkasneje redna konvencija Slovenske narodne isms, naslovljena neČlsnom, se morpjo označiti z bsedami 'Ts orgsni. združila f Sloveasko narodno podporno jednoto;* SŠS»Jc solv^Jitnosti vseh peisedebb organizacij odloči ceni ).Ti Je prJcnSu od dftsve in čigar, upručilo g selyeašaosii ra varovalo i ii sk i det,a. ImomU drtavt- l«n.ois. Slro*k, , svrho solveašaoa^ trpi vsaka posamezna iednota in iffUb izdatkov se zabeleiijo v poročilu kot plačane, ali fa kS^||| Id *e ni i^ašsau Pogodba sprejela in podpisana v imenu prizailetib jednot in «zvez ................is.:.. SU)VENSKA NAHODNA PODPORNA JEDNOTA (Pečat) predsednik, tajnik. t Pečat) (Pečat) (Pečal) (PeAet) SlLOtl^StA DHLAVSkA PtJDPORNA ZVEZA .........................predsednik. ....................................tajnik. 1 ■ 1 • • si.(i \ i \sk \ SVt)b01)om|Si;i.NA PORPOSNA ZVEZA .............-..................pcedsednik. *...................................tsjnik. JUGOSLOVANSKA KATOLIŠKA JKJ)NOTA .....iJ.............----.predsednik. ....................................tsjnik. ZAPADNA SLOVANSKA ZVEZA ...............r,\..........'.. .predsednik. ......i.............................tajnik. zadeve podporne jednote. C. as in prostor Konvencije, določi združit v ep j odbo/, postavljen ofl prizadetih organizacij Iu v katerem iiua Slovenska narodna podporna Jednota pet zastopnikov. Slovensko delavska podporna zver za žtlri zastopnike, Slovenska svobodomiselna podporna zveza Štiri zastopnike, Jugoslovanska kstolilka jednota, In Zapadna slovenska.zveza pa po tri zastopnike. Izredna konvencija sc pa nc sme vršiti pred 31. decembrom 1020 in sklicali le ne smtp nihče drugi kakpr samo zastopniki v združitvenem odboru onih organizacij, k| ko se že združile po določbah te pogptjbc. , i . 7. Omenjen« r Izredno konvencija obstoji: a), iz Slavnih odbornikov vseb združenIb organizacij, b) članpv združitvenega Odbora vseh združenih organizacij in c) delegatov kfsjcvnlh društev vseh zdruieivfr organizacij, ki se Volijo na sledeči nučin: Eden delegst ns vsakih «to členov; neben o društvo ne sme poslafl več kot dys delegat«; društva, ki Imajo manj kot sto člsnov, se lahko združilo z bližnjimi društvi, ki imajo msnj kot dvesto Člsnov, in volilo skupaj delegata. Društva, ki so na ta tiačls združena. Imajo pruvico do dflegula, kakor večja posamezna druživa. Nobeno družtvo se pa ne sme razcepiti v svrho zastopstva. 8. Vsi člani izredne konvencije so opravičeni do, daeveic in povrnitve voznih stroškov iz blagajac Slovenske narodfr podporne jednote. 0. Omenjen« konvencija ima popolno obl«st nupruvtn izprcmemhe v Imenu, ustavi, pravilih, določanju plačilnih obrokov, uprsvl Hi volit v I ursffnikov pri Slovenski nsrodnl podporni jednoti, kskor iell, in po u«£!nu, kot določa ustava In pravija S. N. P.Jj: člani vseh združenih organizacij, ki ko se združile s Slovensko narodno podporno Jednoto, jc pfe morejo podvreči v vseh ozirlll zaključkom Izredne konvencij*, 10. Isredna konvencija mora zajainčltl v novi ustavi absolutno svobodo verskega, fHozoflčnega, etlČneSa In polSIČneg« prepričanja za vse člene,. 11. Vstava in prsvlls, ki Jih sprejme Izredna konvencija, postanejo veljavna pfyi dsa četrteg« meseca po zaključenju konvencije. Do tega Časa mpraJo bjll v veljavi ustave In pravilf .orggplzacij, ki se sdružijo. In luzmcrJe med Slovensko narodno podporno jednoto in člani Jednot In f S : »vez, ki so se združile z omenjeno Jednoto. se ravna po starih pravilih, S Z. je goriomenjeni načrt in pogodbo-odobrilo a veliko večin«, ]>" i1Vzep»4i kier ta pogodba, določa, druggče in Izvzemši, da v tem času ni Idrugib prizadetih organizacijah Je pp treba premaftaA Še rtekafcai' pelsivs zoper Alebe llsvnegs Odbora Slovenske narodne podporne Jed-potežkoč^ ki so « mecf tem ta i« katere so večiai našega nota. . ^ ^ ^ ^^ ^^ članstva Itak «e znane. . narodni podporni iednptl |k» določbah v lej pogodbi, se ims takoj Po članstvu odobreni združit veni »načrt in pogodb^ je bilg potem ....... J — predložena državnim zavsrovsblm depfrtmentom, kjer ao te organizacije inkorporirane. Med tem ko^Jei savsvbVilSI koinisar driavc IVnnsv Ivani je dovolil, da se sdruii lahko izvrši« vztrsja zavarovalni ter i je HNPJ inkorporirsss, da moi#tkko pogodbo odobriti Je kon Med časom namfol, knaess^rfile pri nas priprave za adm dolomiti glede dela gl. ^x)bom(kov sdrnžcnc organi^aclie in določijo se Jivn plača sil nSgrsds (pod pogojem, ds dotlČnl odborniki ostanejo v slu- . p«,-.-, _______________žbl dokler nc stepi v veljavo nova ustava hi prnvijs Slovenske nsrodne rti«/n. , tJwl«aallb knitskov podporpe Je4net«)» glavne odbornik* s stalnimi službami imenovanih or- L1 tiK; Jv- ISenreeeU nadomestijo odborniki z enakimi stalnimi shižbsmi Slovenske depsnmeut drlsve lUiimis, v sa- ^^^ podporna jedaotc. Mvfemžl ds slavni tajniki vseh imenovanih orseelsariJ nadaljpjej<» s svplbn delom ^Savnem uradu Slovenske ss- vsneljs Med šeeom namreč, ko so se vršile pri nss priprave rs BOfU ,,„tne piHtpornr lednnie pml nadzorstvom glavness odbora Slov«-nsk«- žitev, je lili -prejet v illinoUki drlavai legk&nrl novi SSftM^ ki do- naredhe podporne JadnoU tolike čase dokler ne stepi V, veljavo ustava in Ma. ds je smeje pod^rns organov tej državi jj- ^^ ko imgmlh«. iHlobn najvišja aakonodšjan moč prizsdete orksnizsei- |>odoorn<, ^ ^ dr»«e gl. odbornike združenih orgj. je, kar jc po rsalsgi iUinsiškegs zalratovalnegs komissrjs pri nss nlcacH- ds (zvritsjejo dela. ki so Jih preje vrftllt In v tem slučslu so oprs- aatno konvencija. de dnevnic pa pssvlldi organizacij«, k kateri sa preje spadali. O lavni odbor in Združitveni od»r HNPJ. sta imols^gLJSl ^an^^«^ IH^vetovanj In vršite ao as tudj Isdfers^a ^Hn^ PS^a ^rtao^ M,lolo. M ta^vellgn . kakšnim sklepom glavnega odbor, šslo se je ne vse mogor* načine, da««e zdruHtev irvršl kakor nnro n%kr narol|nf podporne Jednote, kj je »preiet po združenju, se iso-mogoče, ker «Msnatvo. ki > odglasov|lo za edrulttev, to še nestrpno ra prizadeti gl. odbornik« krajevno draftva ali poaetnasnl člsn začasno Fj« ts *e#ote saaao. ča sc bi potrdila adrušitveno po Iment države Illinois Glav pričakuje, in prišli nri» slo aklič-e izeedns konvencija WfW., s-mIIio, kskor sakt#va aevarovalni nI in r d rušit veni ndtiorntkt se sa stroški, Ittda drsgegs laboda ni. V Pai zdittftitev msd našim nsredem. le fakko uvidel. koliko je iav. dela in truda, predne «me stvar spravili taka daleč. In Jmdaj, ko je vd rušite v takerekeč skoraj še gOtSva stfar. ke je vse priprsvlje pokori U sklepu, imciis pravico vlotsj prizi v novem glavnem mlboni Siovrnskr narodne i voli lsre«lna konvencils. dotičneimi sklepu pri podporne Jednote. ki gs It- znak osebne neodgovornosti Min luladoletnosti. Zato ti tvojili očitanj ne štejem v z-lo in upam da članstvo ravno tako ne. I)a brat Jugovic ni prišel do be-Bede na nprilovi seji, potem ko je imel vsa potrebna naročila od 'je-roba" v žepu, jo njegova lastna krivda. Kadarkoli je brat Jugo-lic prišel na sejo nerazburjen, je včdno dobil 'besedo. Slab predsednik in slabo članstvo bi pa bilo ako bi poslušalo nealanosti razburjenega človeka. Oprosti brat Jugovic. Kadarkoli bo pa prišel brat Jtigovie rta sejo kot se spodobi bomo z veseljem poslušali njegpve nasvete. — ** / Moja zadeva s Frank S. Tau-eharjem šo sedaj ni povsem ja- ' sna. Naj bo na tem mestu enkrat za vselej povedano, da jaz mojih osebnih zadev nisem nrkdar nameraval pretresa vati na društvenih sejab. Moje mnenje je bilo izraženo v dopisu. Spisal sem dopis, podpisal in ga dal uradno potrditi. Mislim da je to dovolj. Če Dioja očitanja niso po godu Fr. S. Tnueharju noj me poišče. On dobro ve, kje me bo našel. Da se je zadeva spravila na društveno sejo, ni moja zasluga. To »e je pripetilo na izrecno željo in zahtevo brata gl. predsednika. — Z bratskim pozdravom Val Mkrstna« predsednik društva 'Trdnjava ' št. 10 SIN. IZ USADA ODBORA; ' Naslednja *dva dopisa sta bila zadržarta, ker se že vrše volitve in knterib nriobČHev jc skupni tiskov* privolil: - e Ročk 8prings, Wyo — (*'ast društva 'Trdnjava' Št. 10 SNPJ me vele, da odgovorita na dopjs. katerega je poslal v priobčit«v brat Val. Jugovic v Pfošveto !n ki je bil priobfen dne t. junija t. 1. Žal bi mi bilo če bi kdo na-pačno sodil članstvo nsščgs društva. !z besedi brata Jagoviča bi se dalo sklepati, da imata pri našem društvu samo dva moša oziroma* Člana besedo in dS Vsi drtgi •-lani kimajo in poslušajo kot na-1 vadni šolarčki. Brat Jtigovie ve. da to ni resnics. Naša di^tvo šteje nič manj kot 140 članov in s ponosom lahko rečem, dS Je vsak izmed teh članov toliko semess-vesten, ds bi nlkskor ne tioptmtil, da bi se njemu ali koma dragemu krstile pravice na društvenih se-jsh. Uhko rečem, ds dassdsj ie nisem poznal nobenegs člana pri našem društvu, ki bi potreboval no Itd. . LV tm mrmt' p«•mia ooorae raraui loenosu v posiovaa _ *uvdke is imens dn faaa doktor ne stopijo v veljavo navs pravfla. ki jlhjHujc jarObaraznn brata Jngoriea. V«s krsjrves deslKa obdrfte zaradi točnosti v po«lov*ftju -ta^ | ^ *>mt Jugovic v, resntei potre- jembe" je jssno dokazal s naroda, peč ne ne moresm dopustiti, dš ae tism to vs. Iborl sc do tegs čats nil sa starem plslncnem dru«tvenem paplrlu. torfj) ejah. Na prvi aeji on ni zagovsr- Zadržani odstavek is "^rttee i potovanja" A: Jankoviobk: Da imajo fllovehei v "rtoek Springn tako lepo In moderno u-rejen 'Slovenski narodni dom" sta s<* največ trudita rojaka Ko-Sir in Fr. S. Tauchar katerega sedaj nekdo is gole zavisti v javno-sti grdo in nesramno blati. In kakor sem jaz sam zvedel od velike veČine Slovencev v Roek Springu in okolici, je bil rojak Fr. S. Tnwhar najbolj agilen med vsemi tamošnjimi rojaki za vsako napredno stvar najsibo pri društvih , pri 4domuponižno pa kadar je bilo treba zagovarjati kakega ponesrečenega premo-garjs ali delavca splbh. In le njegova zasluga je, de je danes * tem osiru vaa drugaše. in boljši« in da premogovna družbe po-stopejo vse drugače s ponesreči nimi kot so pe pred deaetimi ali petnajstimi leti. Ia marsikateri rojak v Beek Springu mi je pri- Cmnil. da je FV. 8. Tauchar pri-vsaj za petnajst let prepozno v ftoek Springs. Torej, tako sodbo sem slišsl o FV. a 'Pssehsrju in aieer, kot sem ie omenil, od velike večine rojakov v Ročk Sprin gu in okeliel. Naletel aem te*>" dva rojaka, ki sta nasprotns Fr. 9. Tsuehsrju. a ko sem ju vprašal. ako imata mogoče kake ob« žilne doksse proti njemu, mi P* nista mogla navesti nič obtežilm-Sa. Kdlno. kar sta mi mogla navesti jc Mlo, da Pr. 8. Tauchar ni skoraj nič dclsl v premegerovu, odkar je bival v tej naselbini. Seveda sem jima jaz to pojesnil. d« i rudniku ia s rokami, da pe je delal z razumom. In iz tega se nelmentov, ako se udeleže te vese-more sklepati prav nič slabega, lice. In tudi ti ga niso poslušali ali da bi bil on kak nepostenjak.jlz tega se razvidi, kako fanatič-. * • 'uo zagrizen je ta "fatcr". Sploh slepar ali goljuf,jin sploh Uikdo ne« kdor ravuo ne dela z rokami, ako dela s avojim razumom. Kaj ti veliko, veliko je ljudi na svetu, ki prav nič ne delajo, ne z rokami in ne z razymoni, pa imajo iniljo-ne, ki so jih izželi Iz priforostefca ljudstva, iz delavcev, pa ao kljub temu največji 'poštenjaki" in u-žlvajo ugled še Celo pri delavcih samih in jih častijo takorekoč po božje in jrti imajo še celo za največje prijatelje, — No iu t^iko dokaze imajo, da Fr. S.^fauchar ni delal, za časa njegovega bivanja v Ročk Springu , v premogorovu. Sploh pa mene 'cela ta zadeva ne briga dosti, bodisi kolikor jjc tiče rojaka Mareinata ali pa Tau-rharja, povem samo to, kar sem slišal, še manj mc pa 'brigajo njiju privatne zadeve. Kot pa član Slovenske narodne podporne jed-note bi bil pa zelo hvaležen rojaku itfarcinatu ali kateremukoli rojaku, ki bi razkrinkal nepošte-njaka, ki se hoče uriniti v gl. od bor Slovenske narodne podporne jednotc in da l>i njemu prekrižal račune in uničil #rde načrte. In sploh, to je dolžnost vsakega zvestega in dobrega člana SNPJ. Toda, sem pa odločno proti temu, kot član SNPJ, da se blati človeka, ki je po izpovedi tam živečih rojakov veliko delora) v korist ce le naselbine Rdck Spring. — To liko naj bo v pojasnilo članstvu SNPJ in drugim rqjakom po A-merlki. Kajti to izvira iz osebnega sovraštva, ki ima pa zopet iz vor nekje drugje in marsikateri tamkaj živeči rojak dobro ve. kje. — Anton Jankovich, po to valil zastopnik za Prosveto in Glas Svbbofle. — nevem, zakaj se tako briga za društvo SNPJ, ki ga ravno toliko briga kot kakega Efckimovea ne bi mogli dokazati, da ao se u-deledili vsaj ene seje vsakih treh metjeeev. — Upam. da bodo člant vpoštevali ta moj apel in se udeležili te izredue seje. — L. Med -Nek, tajnik. i veČ governerja Kranjec Allena. —1 DOPISI. Benld. 111. — Delavske razmere v tukajšnji okolici bi še ne bile pircslabc,v ker tukajšnji okoliški premogorovi obratujejo že ne kaj časa s polno paro, ako bi ne bile te neznosne draginje, katera nam pobere do zadnjega centa vse, da ne moremo prav niče: sar prihraniti za slabejše čase ali pa za stare dni in za slučaj kake bolezni. Vcleprofitfcrji menda vže naprej preračunajo, koliko prijtttat dslaveev zasluži, 4a. po« potem takoj riaVijejo cene živ-1'jenakim potrellJ'JMnam .navzgor, da nami ne oBtanc nič, ko dobimo plačo in poravnariio naše "grehe." Premogar, kt se trudi in gara dan na dan v globokih rovih pa potrebuje tudi neke primerne za bave in razvedrila, sicer bi bila Ia zemlja v resnici solzna doli na za vse delavce. Da vsaj za kratek čas .pozabimo naše križe in* težave, prirejajo razna $lru-štva veselice ali piknike, kjer se delavci razvedrijo vsaj za par ur. Tako je tudi naše, društvo '.Prvi "maj" št. 356 SNPJ sklenilo na zadnji redni seji,«da priredi veselico enkrat meseca avgusta. Dan in kraj, kjer se bo ta veselica vršna 1>omo določili n$ prihodnji seji, prvega avgusta t. 1. — Vslediiga opozarjam člane te-«a društva, da sc udeležijo prihodnje redne seje polnoštevilno, da ne. bo potem kakega nepotrebnega prerekanja ali zabavljanja. Sploh je pa dolžnost vsakega dobrega člana SNPJ, da se udeležuje redno društvenih sej, ker na istih se vedno razpravlja o kakih zelo važnih zadevah. — Za dru-žtvo "Prri maj' št. 366 8N*J v Benld, IU. Jatai Vidmar, predsednik. Alaski. Briga naj se za svoje dolinosti, dhige naj pa pusti v miru. Pretekli teden je pa priredil eselico v korist tukajšnjega 'božjega hrama", za katero je zopet sklica val skupaj ljudi kot kak cirkuški "manager" qz-nauil je ua yrižuiei, med pridigo pozval ljudi oziroma svoje verne ovčice". romal od hiše do hiše, in vabil ljudi na to veselfop. Toda pregovor pravi, kdor drugim koplje jamo, pade »tam vanjo, in ta 'prčgevor se je vreaničil tukaj. 'Kljub vsej mogoč* agitaciji je bila udeležba na tej veselici tako skromna, da je bilo kar strah drug drugega. Vaakdo je takoj odšel, kdor je prišel, k|r je bilo vsepolno — praznega.-— V enem oziru nam pa ta 'fa-ter1* veliko pripomore k napredku. Takoj po njegovem prihodu sc je tukaj ustanovila napredna stranka, dočim je bila prej. samo klerikalna. Društvo SNPJ vsled njegove velike protiagitacije zelo napreduje in razvija, ker se rojaki zanimajo za to najboljšo slovensko podporno društvo, r— fi Še eno lepo lastnost 'našega "fatra" ne smem zamolčati, namreč da nas Slovence imenuje surovine in neolikane ljudi, ker ga vsi kličemo satoo 'gospod' iu ne "fater". On če biti menda "father". Še dobro mi je v spominu, kako se j* izrazil o Slovencih napram meni, toda jaz sem mu odločno zavrnil vse njegove jneprimerne izraze in zdi sc mi, da je sramota, da je tudi on sin slovenske matere, ko tako govori o Slovencih. Člani tukajšnjega društva IBt. 198 SNPJ naj se udeležijo polno, številno/ prihodnje redne društvene seje 18. julija t. 1. v na vadnih zboroval nih prostorih, ker imamo na dn<*vncm redu vet zelo važnih zadev za ohravnati in poleg tega bo tudi poročajio o finančnem izidu zadnje društve ne voseftce. — Pričetek seje toč no o»b deveti uri popoldan. — Peter Eatfar, predsednik. N. P. J. naj ae Obračajo v drušTVe- nje. kot ga mogrtta prej še nt nikdar imel, Sploh nt vesflajfaga Življenja kot je' fMJenjc dijaka. Elbert, W. Va. — Ni dolgu tega. ko sem poročal v Prosveti o razmerah tukajšnjih premogar-jov*. Naj poročam zopet nekoliko, Saat Kolena, Mont. — Po zelo Ido bodo rojaki široiu /dr. držav vročem dnevu je uastopila krasnaUnali, kako se tukaj »odi zaved-mesečna noč. Jz rudotopilnice se nim premogarjciu, ki se nočejo, sliši vpitje iu ropotaujc strojev ukloniti sauiopašnosti premogov za uilcnjc rude. Lahen vetrič pi- nim magnetom.— hlja od zapada, kot da bi šepeta- Delavci se trdno držijo in kom-je pripovedoval o davnih časih, panije so še morale ustaviti oblet ko je tu Še bival rudeČi vojoik, ko v več rudnikih, ker ne morejo do-se je sprehajal jpo ncobsežuik pra- biti stavkok^zov in orgauizirnni Kozdih stric medved in divjal bi J premogarji pa nočejo delati pod kol. šepeta tudi o Živi mladeuiški pogoji, katere so podali premo-krvi. govniški baroni. Od ^illiamsona Ko je xčasih pokal bič. . .Da, do Voggar, W. Va. je v vseh ro-— ravno ua tebe sem se spomnil, vi h obrat ustavljen, dragi prijatelj. K00 članov se udeležuje s*j komaj okrog petdeset članov. To ni nobena čast naše društvo, ki je največje pri SNPJ. In če sc na aeji kaj sklene, kar ni veem mu izmed vaeh držav, katere, je prepotoval, država Mont aha najbolj dopade. Nima zaman Imena "Treasure State",— država zakladov. — France. * { -j-f, . Elv, Minn. — Dne 0. julija popoldne med tretjo in četrto uro ie je tu pripetila ena najhujših avtomobilskih nesreč, kar jih pomni to mestece. J os. Slogar, dobroznani "rojak je pred par dnevi dobil nov avtomobil In je #e isti popoldan po vabil rojakinjo Lušnak, rojaka Tony Malariča in Oeorgc Jaukn. viča, da se odpeljejo v okolico in tako preiskusijo novavtomobil. Nekako pol milje zunaj mesta pa avtomobil zdrči kraj ceste, «kjer jc bil globok graben/ Rojak Slogar se jc hotel izogniti nesreči, *ki je firetila in je uajbrže obrnil ua kratko in prehitro avtomobil v nasprotno smer. Toda av-touiobil ae je prevrnil »v graben, virted čcsšr jc Wla rojakinja Luč-nak, mati šestih otrok |n stara let, na meatu ubita, rojak Jostp Slogar je p* dobil tako tefckc poškodbe. da bo uajbrže podlegel, in ostala dva rojaka Malarič li/ Jaukovič sta dobila tudi precej hudo poškodbe, toda najbrše o-krčvata. — Rojak Joafp Slogar je bil precej priljubljen med tukajšnjimi glovenci in ognjen. Avtomobil ju Imel fe pre j več let In ni bil novi-lice V vošAji. Vzrok neareče je /lajbrže hipna izguba pričujočm. ati duha. toda ^avega vzroka pu nihče ne vc. — LISTNICA UREDNIŠTVA. Valpa- ponosni na Že tako velik na ^irdek v tako kratkem >asn. '«olj so ponosni, kot da bi stalo pet eer kva. In ao tudi upravičeni do tega ponosa. Kajti pred dvema le-foma," ko so bili šc snluni odprti iju sc je vsa debata in zabava vrši-pri (bar), so nekateri izjavljali, da bo i p rej stala cerkev, za katero So Imeli že kupljeno stavbišče, kot lia "dom". Imeli so tudi že "ps-tfirja" In vsled tega so Htli tako ponosni iu zanič!j!vo zafrkavali napredne rojake, ki so se trudili med rojaki in agitirali za "dolav-skl dom". Toda pastir je pustil cr*do iu črijda pa pastirja iu ostal j« le prepir iu razširila se jc epidemija "razporok". — Omeniti tudi ne amein, da se je v Bsrber-tonu. O., ustanovila slovenska g^tdba, pri kateri se sami deški, ki lw v kratkem času uastopila. Krasno ho videti, ko bodo korakali |xf ulicah In igrali. Htariši so lahko ponosni ua svoje sinove. — imajo tudi Še precej dobro izvcžbaui pevski zbor, ki prav dobeo napreduje. Redne pevske vaje ae vršijo V Karpatih in začasni pevovodja je rojak Frank Boh. — lloje ča-sli tke vsem zavednim ln naprednim rojakom v |Jarbertonu, O. — John 0. ft*ezufcar. - f ■ • % (Konec). V tem času, ko bodete bivali tukaj, bodete imeli priliko spoz usti plemenite, inteligentne in i zo brale ne karakterje . in z njimi občevati. Ti so profesorji na tem zavodu. Poleg tegas se bodetč zuunili z dljuki Iu dijakinjami ^etiutrideselih različnih narodov iz vseh delov sveta. To je še tako rekoč cela "llgu narodov", prava nteruaeijouala. Ko bodete « nji ini občevali ali se sprehajali se znanlll se bodete z različnimi re prezentanti raznih nariidov, kar |e Že samo to nekaj vredno za vsa «>gar, da prouči osebno domalc ga vso narode sveta,— V šoli se gotovo vsi pridno uči mo in kdor nima vasalja do uču nja, mu je gotovo nemogoče ol>-stati tukaj, akoravno bi dotičn bolel trikrat toliko plačati kot je pravih stroškov. Vendar naj u! kdo nc misli, da bo moral biti ve dno reaen in sedeti vedno v šol ski sobi pri knjigah. Dijak, ki se uči, mora biti tudi vesel fant. Oe se niste bili nikdar prej resnično veseli, tukaj bodetl. Imamo svo jo dijaško godbo, orkestre, pev ske zbore in razna izobraževalna društva kakor ttidi* rexnovr*t»e dijaške zatbavne klube. In na vse te prireditve kakor tudi' na rasi čna prftiavanjrf bodete imeli Vet no prost vstop. Se več. Nekaj teh prireditev in predavanj je obl gatnih ali Obveznih za vse dija ko ln dijakinje favno tako, kot je dnevni 'poduk obvezen za vas Kajti tudi razna predavanja del izobrazbe. Brez razvedriJa pa ni mogoč poduk. — V tem zavodu je tudi velika telovadnica, ki stala že pred 17. leti okrog 70, Olrard, članom po'slovim od d — Pred no se po- _____________ ^ te Kanaaa ia odl- voliL tcdaj pa pričnejo 'kritUira.!dem v drfavo Miehlgau p«»z«lray. t ida vlada <-elo društvo samo ne- Ijam vee znanec in prijatelje u* kaj članov. Vaakdo, kdor se nalRlngo, Kans.. po^bno pa rojaka udelefl ieje, naj si zapomni, da Trter Henedl^s in njefovo m-s« smatra, da soglaša z vsemi progo — V Weet IHneral p#» ■torjenimf skl^i In da molče pri- zdravljam tudi v»r mojo stare mlijo vsemu, kar ae aklene na znance in prijatetjo posebno p« ^ji _ Tor*j bratje, pridite na drtftlno flambtfevo, Marblt<>vo In JZ in predlagajte kaj korist ne.'mojo aeefro in svgka. R^zko in m sa društvo in Jednoto. Pose- Viocenc flalokarja ter ae jima EkO prihodnja izredna aeja je ve- najiakreneje zafivkllm za brez-like vafnosti sa v^kogar. ker so plačno »tanevjm^ * brano, pri volitve odbornikov sa izpraznje- kateri smo bili Me tri 1ervlh vy«eučilišč v Zdr, državah iot popolno In enakopravno vaeu-Mlišče, kot je napr. Columbia vae-učllišče v Ne\v aorku, ki je največje in prvo vseučilišče v Zdru-ženih drŽavah. ' 1 1 Torej, aloveuaki mludoulči in mladenke, ki imate rosen namen m trdno voljo priti letošnjo lato v ta zavod, uredite takoj vse vaši« stvari iu sa javite. Biti moral u najkaanejo 10, ali 11. septembra t. I. tukaj. ke> redni poduk prične v tem zavodu 13. aeptembra iu vpiaovauje pa 10. sepfembra. Stariši, očetje in matore, ali st« še kdaj premišljevali, kaj bi 4ali sinovom in hčerami Ali sta Še premišljevali, kako bi dali uajlep-šo priliko, da bi sc Izobrazili f Ako jih pošljete v šolo In jim daato priliko, da ae Izobrazijo, ste jim dali najlepšo dol o, kaloro bi jim le mogli dati. {mitje in sploh pre-lOpJuuje kakprfmožekoli otroci uc bodo nikdar znali tako ceniti, koi pa ixobrazbo, katero bodo dobili x vašo pomočjo. N^lepši sponke uik, katerega moreta 'postaviti oče in mati, je pa izobražen slu lit izobražena h<*i. ■ uUU^ Mm* '' Konpno m aarlam vsakogar. Tslto nrtSrlltai Univeriltf of ladianapolia, Iad — (%t I dt u-štva "France Prešeren" št. U H Nikomur ni treba misliti, da Je še prepozno ali ps da ni sposoben več, ds bi hodil v šolo. Vrsta til-kajibijcga zavoda »u odprla vsakomur. brez fpslike us stau ali poklica Tlidi Jar. «m Imel trde Žulje na rokah, katero sem dobil pri loškem delu v rudniku v In-dlani in še sedaj ae s ponosom spo miujam »a ti' žulje Kdor in»a m» siro voljo Iu si želi fiaii^ifi se, kaj koristuega. ali ua i/pop- lniii svojo le daljen« izoiNafbo, naj pri-/le sem tatMftf, hI le ž* delal trdo in iHisk uaif msr.lksj In it koga v svojem življenju, zida svojo , /Jibraziio aa vse drtlgo podlago, kot ps nrirkušrn tfiUMf, ki aplpli š>' »d rrfče»ai |H*«kosil iu lu» jo šel v višjo šolo takoj, ko je kon-hI ljudsko šolo. ^ Pr»\hU'mu sem, da M bilo šc enkrat toliko slovenskih dijakov na Ieio zavodu, ko bi vedeli kako U-iko in p«»d kak>mi dobrimi pogoji Je mtm"'kaj l?*Atrnr.*ii in Z kako malimi stroški. Poleg tegg ima p« twkdo tako Žirije- Kaor trna Mm f ti; rodi ln Dubuouo, |m. Vsakdo naj sc pa prijavi takoj iu brez odlašanja. To je potrebno radjtega, da vodstvo vo, koliko novih dijakov#se bo priglasilo za letošnje šolsko loto, da ve vse potrebno ukreniti f ta pripravili, — Kari H. Poglodich. - ^šv^vsir Waterbury, Oonn PolieijM je našla v grmovju Isunbo, ki jc bila opremljena z II palcev dolgo vžlgslno nitjo. Takoj po tej najd-bi Jc policija aretirala dva 10Ji*"-zemska delavca: Bernardo Favala iu ln Mike Kalaehuka. kgterltpa je sodnik določil petdeset tieoč dolarjev poroltv«, Dela ve« »t« M-|a bolj Ižnenadcna kot |>a polki-ja. ko so njHna pokazali Imufbo Med delavci pa jfro glas. da je tisti položil bombo v grmovje, ki jo Je našel, kiV je bilo njemu znano, kje se nahaja bomba TMšIfl BODO mon SA HTlVI PODPBUI Vew Tork, V. f. — Tesaraki dela v« i so ae otfMlIl, da MMtav-kajo, ker podjetniki nočejo pri-znati ujMi ^ltav. Delavci zahte vajo deset doišr|ev meade na dan In Štlridaeat ur dala v tednu. Ne- talerl podjainlkl ao pifH volji epr^ati zahteve laserskih delavcev, toda velina podjetnikov je nasprotna tem,zahtevam * < |a iMttftjO.) Pri bijaučevauju je Človek v zščefku otiHea. poaaejr m več ne ve, kaj dela Pri ŠenHvl |m človek v za#etku tie re, kaj de [a, pozneje pa boetaae otožen Vabilo na veselico mraŽTfn JmE^I^mrlčtTči SUMM*1 nasveti. Pile vrhovni zdravnik P. J. Kern "Kril boli". "Križ boli" — to je ena na^ bolj navadnih bolezni. Če vpra late ženakc, ae vam bo vaaka druga pritožila čez "ta ubogi križ". Vprašanje je, zakaj boli Priznati moram, da je to doati krat uganka celo za zdravnike. Vzrokov za bolan križ in hrbet je menda na stotine; naj je veliko skutnih bolezni, kakor influcnca koze, legar, ikrlatiea in druge pri katerih je bolečina v križu e-den najbolj nadležnih znakov. Navedel bi pa nekaj glavnih vzrokov. I^abko jih delimo na mehanične, palologične in — nami II jene. Mehanični vzroki ao predvaem zvlnjenja in izmaknjenja, poleg raznih udarcev. Patologični vzroki ao pa različne akutne ali kronične bolezni v krvi, ki zaidejo tudi v križ. Med temi je eeveda naš znani akutni ali kronični rev niatizcm in pa razni zaraatki pri atarejftHi ljudeh, pri katerih po* ntfoie lirTiteMča bolj'(rda In negi bčna. Namili jeni vzroki ae dobe pri ljudeh, ki tožijo, da jih vae boli, pri .katerih pa ni po daljžih na tehtnih preiskavah mogoče najti nobene prave bolezni. Veliko bolečih k rižev dobimo po nesrečah tis Železnicah, ker si v takem alu-čaju vaak želi kolikor msstne od-Ikodnine. če je polkodovan sil ne. Zalo jp Izrsz Mrsilrosd bsek" že od mAdsj v rabt, da zaznamujemo boleče križe kot posledice Že-leinidkih nesreč (Vvreeka). Pri izvinjenju je najboljia po-noč počitek In imobilizacija križa a pomočjo prilepenke (adheslve" plaster). Treba je vzeti dve inči široke pase In jih oviti in nategniti preko hrbta od enega kolka do drugega. Nsvsdni plsstri za križ ao prekratki zato le malo zaleže jo. "Adhesive plaster" se ku-ni v vsski lekarni v raznih velikostih; treba je seve vzeti večje vslčke (2 ineh roll Z. O. Adhesive.) Prilepenko puatits ns kri-žu kskih pet dni' dokler ae dobro drži, potem ae odatrani in križ namaže s špirit »rit sli t mazilom, da se kožs dobra pozdravi Čez on dan sli dvs, se pritisnejo novi trski. To se ponavlja, doklar ni kril zdrav. 8 tem držimo kosti akupaj in dam o priliko hrbtu in krilu da ae odpočije In ae milice nanovo utrde. Tudi bolečine veliko hitreje Isginejo. Veliko žensk in tudi moških trpi ns slsbem križu, ker so vedno pripognjene. Milice ae v takem alnčaju nategnejo ln oalabe. Ko ae oseba zravna,, ao mišice o* hlapne in križ boli. Nekateri tjud-je al ne vzamejo dovolj čaaa, da bi ae pri delu večkrat zravnali, in čepe v dve gubi akrčeni celi dan. h treba gli.ng. JJ^ro je hr-bet vaditi, kot vadimo roke, ln ga večkrat na dan pripognitl in zravnati. Pokončna hoja obenem pomaga, da ne boete na stara leta grfmeti Pri dragih ženakah je vzrok "krttnhola" bolezen . na notranjih' spolovilih, posebno upala maternica. Nekaterim pomaga o-peracija. # Tudi rapeka ln apolnc bolezni semlntja povzročajo hude bolečine v križu. Treba je aeve zdraviti pgijlne beieagn. Za rtvmatizem v križu je dobra masaža z llnimenti, gretje in kopeli. Za akuten revmatizem to aeve doati ne pomaga, bolj pomagajo zdravila kot ao aaplrln in sa-lirjrlati. Pri lahkoživcHi ln požre-šnih meso jedcih pogosto naleti-mo na protin (Oout), ki najrajši rahle v palee na nogi. vendar mu je tudi križ jako priljubljen. Za protin ponisgs samozatajevanjc pri jedi in pijači ln pa nekatera sdravila .ki no jako učinkovita (Atophan. ('ilehleum iti.) Iz tega članka boste irprevideli. da "boleč križ" ni tako enostavna bolezen, kot al jo predstsvlja-jo kiropraktorjl, ki vam garanti-rajo, da vam vsak križ nsdravijn s pritiskanjem paleev ob hrbtenl-ei. • (Točen odgovor.) Profesorice ns v M ji dekliški šoli proti odrazi dekli«*!, ki je zakrivila n«*kn nerodnost: "(iospodična. vi ^ete pravs telieal" 1'čenka "Hvala sa vs4e materinsko svačilo?" e (Kalen soprog ) Mn|. 'Ooupod doktor, sli »e moja žena re* ne vame bolna?" Zdravnik "Jako netaraot" Moli Hvala Bogu, da Vas nisem |*e* potrebo kUoill" domovino. — Heja — Aaeamaat ca mtaee birsl hibo as Mji. J< lianam druitva rs. — Kazaaajam " Auguat Bebel" M HUP J, da Mm aa zadnji redni druitvanl aaji prevrni tajoilke poal« taga druitva. Badi t«ga poMljajta * at vari tika jod« aa tega druitva aa-i naalov. Poleg tega opozarjam tudi tU aa, da saj aa bolj zaaiaujo za društvene eeje is saj aa letih udeležujejo itavilneje. — Plaiujte redno druitva-na prlepevke, da aa bodate imeli ai kakik neprijatalk poeledl«, ki ao l. zvezi t neplačanim aaenmentom. —- An ton Tornadu, P. O. Box U. Meadov landa, Pa. Praadsee. OaL — Naznanjam tis som druitva "Tabor Hlovanov" It 304 HNPJ, da aam prevzel na zada ji rad ni druitveai aaji 20. juaija t. druitvene poal« tega druitva is radi taga aa obračajte v vaeh drultvealh sadevak aa aiuj naalov. — Opozarjam tudi vaa ona £laae,*ki ia aiao porav »ali ssoatalo meaečumo, da iato po ravnajo aajkaaaeje do ti. juliji dj na bodo imel« kakih nepotrebnih nit. noati. Hplob aaj vaakdo plala meaaina pravem dasu. — /oba F/ 2403—lita »t., naa rrandaeo prispevke v Senik, 2403 Oilbart, Mina. — Člani druitva "tfparta" it. 61 HNPJ na ae udeležijo polno* te vi lil o prihodnja redne aeje dne 11. julija t. t., kar imaaio na dnevaetn radu v ob aai uri pepbldae.' K Sar aa ne udeleži bo kaznovan po pra vflin. 11 vzeti ao samo bolniki in oni, ki imajo kako izredno vaino opravilo. — Predsednik. OlereUnd. O. -r- Člani druitva "Pri mol Trubar" i t. 124 HNPJ aaj aa udeležijo polnoitevikto prihodnji- redne draitvaaa aaja v navadnih zborovala I h proatorih, ki priiae točno ob poldevetl uri sjutraj. Ns ti aaji Imamo roditi vai salo vainih zadev, kot polletno fiaaai-no droitvano porodilo, volltav odbornikov aa Isprssajess meata v gl. uradu HNPJ. gadi taga poalvljem Mase, da. ae udelžUo ta saje, kar ja izredna vainoati ia naj vaakdo glasuje po avo-,tem najboljiam prepričanju, da na bo N»tem kakega nepotrebnega prereksaja n zabavljanja. — Poleg tega bo treb« tudi izvoliti novaga društvenega prod Bed ni k a, kar aadanji odpotuje v atsto aa vril IS. julija t. bom po Oakcsaja, Saa Tranciaco, OaL ' — Naznanjam itaaom druitva "Tabor Hlovanov" it. 304 HNPJ, da ja bil na moja maato iz voljen aa druitvanaga tajnika brat John P. Bernik, kar jas odpotujem iz ta iiaaelbtne. — gadi tega opoza vae člana tega druitva, da naj >o zarjam ae <§ra mihTkri i, John P. Jfer-niha, 2403—lSth Bt. — Vtaeeat To- da jo od sedaj ssprej v druitvaših tajnika rih na novsgs niku, 2403—IS trteh, bi vil tajalk. MaKass Kocka, Pa. 1- Člani Bratatvo v alogl je n N. P. J. naj ae uddisfljo prihodnje rkdne druitvene aaja ju ija t. I., kar imamo sa daovnopi ^edn vač aalo vaiaih aadav ia poleg taga so tudi vaiitvi odbornikov as isprasajma nieata r gl. odboru BITPJ. - Olaai ta-druitva rfsj plačuj«jo aaeamaat ob pravem čaau, najkasneje do IA. vagkt ga maasea, da aa bodo imeV kakih;ne pat robnik aitnoati. — Josip Jafcovar, . * I " a " , • r * j Otevalaad, O. — Na sadaji rsdai.aa druMvs "Jadrasaha Vils"Ot. J78 HNPJ ja bito sklanjano, ds alehernl član tags druitva priapavs sa mSaec ulij, avguat Is aeptas^ar po fSe v raitvano blagajno. — Ta isradsi dru-Itvasl saaamast jo potreben raditegn, kar ia druitvana blagajna prasas. Nn ta aklap ia poaabpo opozarjam one JMane, ki aa niao udeteftUi zadnja rad na aeja. — Drsitveal naoamant pobi mm od aedaj naprej te nn aeji In vaškega 23. ia 24. v meaeeu na domu. — člani, udelaftlta aa polaoltevilno prihodnje redar Mja KI. julija v nnvsd nih ftborovalnih proatorih, kar imamo nn daevaem radu val salo vainik točk za rdi ti. — J. PrsMsakln, tajalk. • —— 4 Barbertou, O. — Druitvu "Triglav" it. 4N HNPJ priredi vallho vrtno vaae Hali", 1314 Ave. — Pričetek aaja toč a o ob raaati nn dopoldaa. — Prsak Petrlck, tajnik Oilbart, Mlnn. — Člani druitva «o v enaki rudar" 0. }S2 HNPJ naj aa u d«4e£ijo polnoitevilao prihodnje rada« ■teaečaa aaja IS. julija, kar imamo >t dnevaem redu vai. zalo vainih toik sa" r eliti in poleg taga ao tudi volitve od boraikov na izpraznjena meata v gl. odbpru HNPJ. — Na Dri hod nji seji bom uredil tudi ilanaki imenik, da bo sleherni član redno dobival druitirfao laailo. — Kdor aa ne udeleii ta saje, kaznovaa po pravilih. —- Tnmk | — £edaa masai U ubil razložilo lipo. Žvenketanje uteaeeu Ispsldsn v "Ljudski dvorani godi nekaj izrednega. Ployd Worat, sin deputija, ji prvi planil a samokresom v roki {na ulico in oddal strel na baudi | te. Benditje ao takoj odgovorili t puškami. Htreljali ao aekaj časa ypjcar ho vstopili v avtomobil in ga'pognali v dir. Iz njega ao š< vedno oddajali aalve, tako da ae ni nihče upal za njimi, ker ao bili banditje oboroženi a polkami. Kc ho banditje odrinili iz me8ta, ao proijušli ,da je farmar John Hahn ustreljen v obe nogi. Trgovcs Jo seph Vincents je zadela krogla v prsi, groceriata Harry Baylissa pa v pleča. * Iz Chicaga ao ae takoj odpeljali detektivi na avtomobilih, da zasedejo pot roparskim morilcem, kajti poročila ao ae glasila, da ao banditje zavili proti Chicagu. Plainfleld ae nahaja pet in št}ri-deaet milj od Chicaga. Po izjavi bančnih uradnikov ao banditje odnesli trinajst.tiaoč dolarjev. bo kaznovan po prav Matjaslek, tajnik. — BANDITJE 80 MORILI NE8LI BOGAT IU nr OD PLIM. ^ l ČTf Plainfleld, IU. ~ Pred d no banko ae je uatavil velik ern avtomobil in iz njega so stopili štirje banditje, ki ao a hitrimi koraki odšli v bančne proatore.^ Po običajnem banditakem pozdravu ao prisilili bančne uradnike s «aa mokresi, da ao odšli v le let. Peti liandit je ostal a puško na *ti$4i pri avtomobilu. Ko so banditje zaklicali rokv kviško, so bančni uradniki ubo' gali in ae jim niao poeta vili* V }ran, ko ao jih gnali v klet« Zdaj je bilo polj? prosto za ban tajti pred vratmi, ki ao vodile klet, jc stal bandit k nabito p ' na atraži. Banditje so iakgli denar po vaeh predalih in vzeli vae s eabo, kar. ji m je prišlo pod roke. Ko so bili banditje zama)* ji je ni v svoje delo, je prišel na banko Orvllle Johnson, farmar iz okolice. Komaj je vatopib ga je tmnditaki stražar pri vratih udaril a tako silo po glavi, da ae je nezavesten zgrudil na tla. Banditje ao zdaj pričeli prih*? jati a plenom. Trije b*&ditje ao >il| zunaj in v hitrici ao zaloputnili vrata in zaprli evojega četrtega malopridnega tovarša v bančne prostore. Bandit je spoznal nevarnost, v kateri ae nahaja, pa Na|večia slovenska zlnlarskn trgovino. FRANK ČERNE, S033 ST. CLAIR AVE, CLEVELAND, O. Zves, broška, zapestnice, diamantne prstana in lavalirje, verižice Ltd. Zveš, krožke, zapestnice, diamantne prstane in lavalirje, varillee Ltd. POPRAVLJAMO: ure in drugo alatnin^po nisU eenL PODRUŽNICA COLUMBIA GRAMOFONOV In gramofonskih plsftč. Blovenakih in dragih. Prodajamo na lahka aa-sečna odplačila. Pfttta po cenik, kateri ae Vam polije brezplačno, ali pa ošabne vpralajte aa cene p redno drugod kupite. ipaJMjla blago. Najmlija —m. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je NARODNA TISKARNA Ohieaf©, m. — Kadar ae govo-ri o farmarjih, da ao izkoriščani kqt delavci ne veljajo te beaede za tiste "farmarje," ki laatnjejo po več tiaoč gkrov sveta, ampak nanašajo se na farmarje, ki laatu-jejo od deaet do ato šestdeset a-krov aveta, ali ki imajo farme v najemu. Farmarji Imajo avoje organizacije, ki ao zopet združene v centrali, poznani pod imenom 'Far-marski narodni avet.' Ta centrala farmarekih organizacij je zbrala Statistični materijal, ki pokazuje, da ao lani farmarji Izgubili miljo-ne. Po odbitku vaeh troikov in izdatkov za uspešno obdelovanje farme, je farmar povprečno zaslužil tiaoč dolarjev kot mezdo na leto. S146-4S-S0 BIim laland Ar*., Chicago, IUImU. Ml llakamo v slovenskem, hrrslksm, slovalkkm, češkem, poljskem, kakor tudi v anglslkem in nemškem jezika. Naša popabneet ao tlako-vine sa društvo ia trgovce.—"PROSVETA" aa tiska v naši tiskarni. katero priredi' lieo dne IS. julija t. I — Olati doh« deh ta vaaallea ja nasiaNjan sa dru It veno Manjšo. — Vatopslas ss mo Ike flOr, laaaka vatopalse proste. — Z« uajboljio vaakovratso poatrelho v vaakvm osim bo sajbolje praakrkljr-so. - Najsijudneje* ao tkblJaaT vllf rojaki v taj SaaaNiTsl, kakor tedi v Mil sji uludiri, da aa udalale te vesalira v polnem Itevllu. — Vaaell#si prealor bo objavlfes pravočasno sa lepakih. — La vrane Praak. tajnik — Olaai druitva Kami l.iabhseakt" It 110 HNPJ aaj udrlelijo polnoMevllso prihodnji; redna druitvesa aaja IZ. julija t. I., hrr Imamo sa dsevsa« redu vse aelo vsi sik aadev in pole« tags tudi isrmlap volitve odbornikov ns Tspmssjaas in a ats v gl. odboru HNPJ. Kdor aa aa adr 1*11 ta aaja, bo kaaaovaa po prsvilik. Izvzeti aa aamo bolalki is osi. ki ima jo kako iiredso vaino opravilo la od daljesi 'lani. — Pr. Slan. Jollev m. — eisal druitva 'Jollet a aavadaoat" M. U« HNPJ aaj »« udalailja pnhioitavilno pHkedaja rad sa saje dna \A julija t. L, kar imam., sa d sevam radu vai salo valalh aa-dav aa milil te tudi volitve odbor«. kov aa iaprisajena meata v ft odboru HNPJ Haja prtiaa to^aa ob davet. aH •lopoMae. Ta aeje udelailtl aa ja d«di noat ■Irharsags Alana, kar iaM vsakdo volila« pravlao.* Hleharsl aai ^aeuj«* •vajWi aajbolilam praprilaaja. da bn patam kakega _a»petrabatu premkaaja. — Jaka D. Oaimbmak. Pa. - Mi* 'Šopek moli' M. aa «47 Društvo "Zvesti Bratje" žtev. 80, «. S. P. Z. v Soboto *ie 81. jtdija 1030, v dvorani dr. ; Bratstvo It. * v 8ygan, Pa. Priietek veaellee ob $ ari ivajf^M trnja jdo;18 ure opolnoči. Vatop nina sa molke oaeb ja 11.00^ lea»J»^ate vstopnine. Igrala bode isvratna godba li sawarpolago .fepde mnogo vaakovrat-ao tabave. naaalbini ,kot tudi udalale ta nala vaaeli-drulbl, klt«e v'. ODBOR. Uljudao vabimo vaa rojaka in rojakinje v ti rlruge Is blilnja okolie«, da fe^^Mgoitavtlao u( Pndte vil tu M ssbsvajte 1 Tiftni v veseli dni je danes eno glavnih vprašanj pri > nakupu moške oprave. Nafia prodajalna je znana, da si lahko kupite lepe obleke, spodnjega perila, praznižkih in delovnih Irajc, kravat ter sploh vseh moških potrebščin po primerno nizkih cenah m s prepričanjem, da boste s kakovostjo popolnoma zadovoljni. Imamo veliko zalogo otročjih pralnih oblek v vseh velikostih in barvah. . Izdelujemo obleke po najnovejšem kroju in >B«f II zadovoljivih cena! Bejaj & Mocnffc 8205 St Clair Ave., ClovoUnd, Ohio. Tele/on urada: Court 3159. Telefon na domu: Neotlle 1870-R. F. A. BOG A DE K, * • *odvetnik /zr/emt/ notar, - • 103 BAKKWKM. BLDG. . P1TTSBURGH, PA. na vogalu Graat In Diamond Sta. Irdelulčm' sa tu in stari kraj pooblastila, kupne in daravno pogodbe, oporoke, obveznice, prolnje sa potne liste osebam, katere telijo priti v Ameriko in razne druge *proinJn ter sodnijske dol LUinente. "siL ■■ v ^Isdelujem tudi prevode na žnglelkl Jezik in obratno. -Vse to izdelujem brzo In točno ootom dopiaovanja, po polti ali v mojem uradu nasproti Court hlle. > ^ M M + + Nuža-i one aeja druitva HNPJ aa vi*ija od aednj aapmj v po alopja k. *e, t. eaain v Okirabroak Pa vanka tretjo nadolia v SMase« — — ^lasi aaj vpn*tevaja ta, da ae >n put»m kakafa aelbibaga naaparai hlabemi elsa tags dmMva *a ndalaii prihoda)* hja, ker Uaame na aala v%|«|| mik National laboo a roav. S. 8s. ut rrpmvo. Popravljam tudi puško ia aamokraaa. Za podatke se ae mej naalov. Se priporočam edini Slovenec v tej strold. DR. J. E. DWYERf ZOBOZDRAVNIK, 268 — lat Avo., Milwaukee, Wia. e Trataftavam pMlopia. Umdno am aai 0 da te fd 7 da 9 avaior. ia vao maja dote jamMm 12 te od I da i