TEDNIK PTUJ, 7. AVGUSTA 1969 LETO XXIL, ŠT. 31 CENA 0,50 DIN Vaznik občine Ptuj {gzstava predmetov iz Azije II Afrilce ;f počastitev občinskega paznika 8. avgusta bodo ju- fi odprli razstavo predme- 1)7, ki jih je zbral Dušan [veder med službovanjem v [^iji in Afriki. Razstavo so pripravili pod vodstvom Vi- tomira Bela j a, kustosa v ptujskem muzeju. Dušan Kveder je kot vo- jak zbral veliko orožja. Iz Indije je prinesel največ glasbil. Od orožja je zani- mivo pogledati kopja raznih plemen, ščit iz kože nilske- ga konja, indijsko bojno se- kiro, ki ima v spodnjem de- lu ročaja skrito bodalo, me- če, bodala. Kot rečeno, je prinesel iz Indije največ glasbil. Indi- ja pozna okoli 700 vrst glas- bil. V zbirki Dušana Kvedra, ki je razstavljena, je 30 in- strumentov, ki reprezentira- jo indijska glasbila. Zato je ta zbirka izredno dragocena. Iz Indije je tudi kolekcija plastik. Na razstavi je tu- di slika (platno) iz tibetan- skih templjev. Tam so tudi ploščice iz palmovih listov z indonezijskih otokov. Na njih je zapisana legenda. Razstavljeni so med drugim tudi obroč, ki si ga nadene ženska okoli gležnja za o- kras, prstan za nožni palec, fotografije iz Azije predvsem iz Indije, piščal, s katero fa- kirji izzivajo kače k »plesu«, ženska ogrinjala ... Razstav- ljenih je okofi 380 predme- tov. Na magnetofonski trak je posneta originalna indijska glasba, ki jo bodo vrteli na razstavi. ZR SFIIVA, ki se opira na bika PT&ndi iz Indije V LOVRENCU ZOPET REFERENDUM v krajevni skupnosti Lov- renc na Dravskem polju po- novno teko priprave za re- ferendum, na katerem bi se naj občani te krajevne skup- nosti odločili za samoprispe- vek, s katerim bi uredili najnujnejše probleme. Predsednik krajevne skup- nosti tovariš Dolenc je vedi;! povedati, da so pripravljal- ni sestanki v Apačah in Zu- pečji vasi lepo uspeli, med- tem ko v Lovrencu in P!e-- terju ne najbolje. Program predvideva, da bi vsaka hiša dala 50 dinar- jev, z zbranimi sredstvi pa bi uredili pokopališče, žalno vežo. ograjo, cestno razsvet- ljavo itd. -b Spored proslave ob občinskem prazniku občine Ptuj 1969 8, avgusta 1969 ob 9. uri slavnostna seja občinske skupščine v veliki dvorani Narodnega doma v Ptuju, Jadranska ulica 13 ob 10. uri odkritje doprsnega kipa narodnega heroja Dušana Kvedra-Tomaža v parku ob Dravi ob 10.30 otvoritev razstave izvenevropsUe etnograf- ske zbirke Dušana Kvedra v razstavnem paviljonu ob Dravi Zveznemu izvršnemu svetu Beograd Na današnjem sestanku, zbrani predstavniki občin- ske skupščine, člani občinskih vodstev družbenopo- litičnih organizacij — Zveze komunistov, Sociali.stič- ■e zveze in Zveze sindikatov, zvezni in republiški po- ilanci našega območja ter predstavniki delovnih or- janizacij ogorčeno protestiramo proti nedavni odlo- iiitvi Zveznega izvršnega sveta, ki je po informacijah Tanjuga in tiska izločil iz predloga mednarodni ban- ki za obnovo in razvoj predlog za sofinanciranje cest- nega odseka Hoče—Leveč. Ugotavljamo, da je bil ta sklep sprejet na nesamo- upravni način, brez predhodnega konzultiranja s skup- ščino SRS Slovenije in njenimi organi, ki so že spre- jeli ustrezne zakonite akte za modernizacijo ceste Šentilj—Nova Gorica. Menimo, da so se s tem skle- pom zavrli dolgoletni napori in prizadevanja Sloveni- je za modernizacijo nekaterih cestnih odsekov, ki predstavljajo pomembno ekonomsko korist ne le za Slovenijo, marveč za vso Jugoslavijo. Popolnoma se solidariziramo s protesti slovenske Javnosti in z njenimi zahtevami, da Zvezni izvršni s^et ponovno prouči to vprašanje in sprejme takšne sklepe, ki bodo v prid realizaciji koncepta naše repu- ''like in njenih prizadevanj za modernizacijo ekonom- sko pomembnega objekta — ceste Šentilj—Nova Go- rica. ' i Z obžalovanjem ugotavljamo, da je omenjeni sklepj 'veznega izvršnega sveta močno zrahljal politično za-] "Panje slovenske javnosti v nedavno izvoljeni politič- j "o izvršilni organ najvišjega jugoslovanskega pred-j stavniškega telesa in da moramo z javnimi protesti vplivati na spremembo takih neupravičenih in eko- nomsko škodljivih sklepov. V Ptuju, 30. julija 1969 Predsednik občinske skupščine Ptuj Franjo Rebernak Sekretar y občinske konference ZKS Ptuj Franc Tetičkovič Predsednik občinske konference SZDL Ptuj Zdravko Turnšek Za predsednika občinskega sindikalnega sveta Ptuj Simon Pešec Skupščine občine Ptuj OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKO ZDRUŽENJE BORCEV NOV želijo vsem občanom ptujske občine ob 8. avgustu — občinskem prazniku — prijetno praznovanje ter jih vabijo k novim naporom za nove uspehe! STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK 7. AVGUST/ SZDL danes (IMadaijevEnjej V prepričanju, da je mar- ksistična misel eden izmed najbolj tvornih faktorjev napredka, se Socialistična zveza odločno zavzema za to. da ustanove, ki jih imamo pri nas, še hitreje, še bolj organizirano in načrtno u- sposabljamo za razvijanje te mjsli. Te ustanove bi morale bolj povezati, združiti svoja prizadevanja in delati kot rnanksistični inštituti, ki se lahko nanje oprejo družbe- nopolitične sile. Prav tako je nujno, da v šole vseh stopenj uvajamo sistematično več družbenih ved. da začnemo v šolah, družbenih organizacijah in društvih intenzivneje druž- beno vzgajati mladino, iz- hajajoč iz marksistične zna- nosti in našega družbenopo- litičnega sistema. Zavestni samoupravljalec se ne bo mogel razvijati in uspešno uveljavljati pri delu in v družbi brez knjige, bodisi dobre leposlovne ali strokcv- ne, bodisi knjige s področja družboslovja. Tisk, radio in televizija postajajo čedalje večji in- strumenti samoupravne dru- žbe. Razvijajo se čedalje v pomembnejšo demokratično tribuno za izmenjavo stališč in mnenj o zadevah družbe- nega pomena, razvijajo se v tribuno, ki odpira možnosti za ustvarjalni dialog delov- nih ljudi in njihov vpliv na družl^eno dogajanje, za druž- beno kritiko in tudi organi- ziran boj za socialistične družbene smotre. Samoupravni družbi je po- trebno objektivno, živo in vsestransko obveščanje o do- gajanjih doma in v svetu, še p<^^^'sebej pa o vsem, kar omo- goča delovnemu človeku, da l^ahko učinkovito in dejavno sodeluje v javnem življenju. S:xria]istična zveza se odloč- no zavzema za tak razvoj teh sredstev, torej tudi za ruzvo], v katerem se sred- stva množičnega obveščanja Re bodo odtujila družbi in njenim težnjam po napredku na socialistični poti ter se spreminjala v »tribuno« kon- formizma. senzacionalizma, anarhizma, bjrokratizma ter v monopol posameznikov ali skupin Demokratizacija družbenega življenja in s tem tudi mesta, vpliva in de- lovanja sredstev množičnega obveščanja, je poudarila sa- mostojnost novinarjev in njihove vloge pri obvešča- nju. Toda ta samostojnost mora biti neločljivo poveza- na z družbeno odgovornostjo novinarja za resničnost in- formacije, za tvorno sociali- stično družbeno usmerjenost in za demokratično kulturo tiskane besede v odnosu do bralcev in piscev ter do de- lovnih ]j.udi. Socialistična zveza mora s svojo dejavnostjo uresniče- vati neposredni vpliv delov- nih ljudi na idejno in poli- tično usmerjenost komuni- kacijskih sredstev. Sredstva obveščanja so orodje delov- nega človeka, ko uresničuje svoje socialistične smotre. Kot tem.eljna oblika množič- nega političnega delovanja, kot povezovalec različnih in- teresov, ki se oblikujejo in razrešujejo v družbi, ima SZDL na tem področju po- membno funkcijo. Mora biti pobudnica za nove oblike uspešnejšega uveljavljanja družbenega interesa in vpli- vanja, pri tem pa to ne sme krniti samostojne ustvarjal- nosti delovnih kolektivov, se ne sme spremeniti v novo obliko birokratskega usmer- janja tiska, temveč lahko pomeni le pomoč in oporo tem sredstvom, da bodo čim- bolj kvalitetno opravljala svojo funkcijo. (Dalje prihodnjič) Otrok povzročil nesrečo 4. avgusta je peljal Silvo Ambrož po C. M. drevoredu. Pri stanovamjskem bloku št. 2 je iz hodnika pritekel Lju- bo Gajšek (11 let). Zaradi prekratke razdalje voznik nesreče ni mogel preprečiti. Z lažjimi telesnimi poškod- bami, ki jih je dobil otrok pri padou, so ga odpeljali v bolnišnico. Ustri protesti proti sklepy 2| Udi v piojski dbčifii I o protestnem sestanku predstavnikov ptujske obči- ne, družbenoix)litičnih orga- nizacij, poslancev, odborni- kov ... proti sklepu 'ZIS, ki onemogoča modernizacijo cest v Sloveniji (Šentilj—Nova Gorica), smo na kratko že poročali v prejšnji številki Tednika. Tokrat nekoliko več iz razprave in o stvari. Zvezni izvršni svet je namreč sklenil, da se med- narodni banki za obnovo in razvoj predložijo v odobritev za četrto posojilo le cestni odseki: Beograd—Novi Sad, Sarajevo—Zenica, Peč—Pri- ština—Niš in Bar—Ulcinj, ne pa odseka Hoče—Leveč in Postojna—Razdrto, kljub te- mu da so eksperti mednarod- ne banke za obnovo in raz- voj oba odseka ocenili za ekonomsko utemeljena in sami predlagali podaljšanje gradnje odseka Vrhnika— Postojna do razvejišča vi Razdrtem. Na protestnem se- stanku v Ptuju je dipl. inž. Miloš Polič, ki dela pri ure- sničitvi slovenske hitre ce- ste, govoril o pomenu te ce- ste in med drugim dejal, da je Slovenija začela progra- mirati in načrtovati medna- rodne cestne povezave s srednjo in zahodno Evropo, ker se zaveda, da pomeni s svojo zemljepisno lego vstop- na vrata v jugoslovanski prostor. O pomenu ceste }e bilo ve- liko govora, saj je ekonom- skega, prometnega in turi- stičnega pomena za razvoj Jugoslavije ter povezanost Slovenije z drugimi republi- kami. Omenjena trasa je najbolj naravna povezava Jugoslavije z zahodno Evro- po, saj vstopa in izstopa prek nje in ostalih mejnih prehodov v Slovenijo 97 od- stotkov vozil, 95 odstotkov potnikov in 50 odstotkov to- vora od vseh vstopov oziro- ma izstopov v Jugoslaviji. Pri omenjeni cesti gre za reševanje jugoslovanskega in mednarodnega vozlišča. Se- danja cesta ni usposobljena za zelo velik promet, ki se je od leta 1965 do 1968 po- večal za 65 odstotkov. Žal pa je Slovenija od vseh sred- stev federacije, namenjenih za gradnio cest v Jugoslavi- ji v razdobju 1956—69. pre- jela le 3,4 odstotka. Slove- nija je veliko objektov, tudi cestnih, zgradila s svojimi sredstvi, zato ji ni mogoče očitati, da je kdaj koli ter- jala od federacije investicij- ska sredstva za moderniza- cijo in gradnjo prometnih objektov. Tudi sedaj je Slo- venija pripravljena z lastni- mi sredstvi modernizirati ce- sto Šentilj—Gorica. Za Ju- goslavijo, zahtevajo demo- kratično in javno izdelavo vseh kriterijev, potreb, teh- nične, ekonomske in promet- ne okoliščine, ki narekujejo gradnjo cest. Iz razprave na protestnem sestanku in med ljudmi v ptujski občini je razvidno, da je omenjeni sklep ZIS povzročil vznemirjenje, ogor- čenje, občutke neenakoprav- nosti ter izigravanje ..., kar je čutiti na vsakem koraku. Predvsem je vprašanje, za- kaj je ZIS spremenil svoje prejšnje sklepe in kako je mogel to storiti, ne o tem posvetoval s prjj. republiko Slovenijo, j^' doslej dala veliko za vzdrževanje in strukcijo prometa ne na njenem ozemlju, ^ je hkrati omogočala ; prometa in tranzita na jugoslovanskem ozeml O teh stvareh so razpravljali vsi najvi; rumi v republiki in > stališča. Izvršni svet S?. Protestno zborovanje v Ptuju; v ospredju Fran jo Rd nak, predsednik skupščine občine Ptuj, med razu venije je sklenil, da je t o teh stališčih takoj o stiti ZIS z zahtevo, da (i devi nujno ponovno razp Ija in uvrsti tudi omej odseka pri nas pri mei rodni banki za obnovi razvoj,. I Ndvo brezcsikoholfi' pffača »>BEAT« kref in osvežuje PETOVIA PTUJ VREME za čas do nedelje 17. av- gusta 1969. Mlaj bo v sredo, 13. avgu- sta ob 6.17. NAPOVED: od sobote 9. 8. do ponedeljka 11. 8. bo sonč- no in vroče do 28 stopinj Celzija. V torek 12. 8. in v sredo 13. 8, bo precej oblač- no, vmes nevihte. Od četrt- ka 14. 8. do sobote 16. 8. bo spet sončno in vroče do 27 stopinj Celzija. V soboto 16. H. bodo zvečer nevihte z vi- harjem. V nedeljo 17. avgu- sta in še naslednji dan bo deževno, Alojz Cestnik Tovarna glinice in aluminija BORIS KIDRiČ, KEDRiČEVO Proizvajamo: surovi aluminij v valjarniških formatih in ingotih kalciniramo glinico Al-Os, aluminijske legure, katran in mešanice fenola. Telefon: 79 610 Kidričevo Teleks: Kidričevo 331-16 Pošta Kidričevo, žel. postaja Kidričevo Ob občinskem prazniku — 8. avgustu — želimo vsem občanom ptujske občine prijetno praznovanje! ,f ^ ČETRTEK 7. AVGUSTA 1969 (dajateljski svet o Tednikov! roblematiki dni se je sestal v ured- L Tednika izdajateljski i časopisnega zavoda jjlji tednik. Navzoči so fpredstavniki slovenj ebi- ji^e, ptujske in ormoške jjneter predstavniki ured- ^gga odbora. [razpravi so ugotovili, da Tednik potreben in da je ij njegovo izhajanje na- L podpirati in omogočiti foitev lista tudi na le- lo občino. Glede na no- folilno enoto kaže lenar- občina večje zaninaanje (idelovanje na gospodar- k kulturnem ... področ- fevzeli so se, da bi pri- lagodili Tednik novi regiji. To območje naj ima svoj ča- sopis. Med drugim je bilo reče- no, da slovenjebistriška obči- na pred Tednikom, ki se je tam razširil lani, ni imela svojega lista, druga informa- tivna sredstva pa so o živ- ljenju in delu na njihovem območju poročala le v skopih besedah. Poskrbeli bodo, da se bo Tednik v slovenjebi- striški občini še bolj razširil. Tudi finančno ga bodo pod- prli. V razpravi so povedali, da po mnenju družbenopolitič- nih organizacij iz Ormoža o ukinitvi Tednika ne sme biti govora. Predstavniki ormo- ške občine bodo vedno za- stopali omenjeno stališče. Govorili so tudi o vsebini, predvsem o razmerju sestav- kov iz posameznih občin. Vsebine ni mogoče strogo razdeliti. Občane je treba obveščati o pomembnih stva- reh, ne glede na to, v ka- teri občini se dogodijo. Ce posveča list več pozornosti drugim občinam, mu ne smemo tega pripisovati kot slabost. Vsebino časopisa je mogoče zboljšati z večjimi finančnimi sredstvi, s kate- rimi bi lahko zaposlili več novinarjev in poskrbeli za druge stvari, ki vplivajo na kvaliteto časopisa. Glede na težnje Lenarta in Slovenske Bistrice po ožjem sodelovanju na tem območju so govorili tudi o soustanovi- teljstvu in sofinanciranju Tednika. Soustanoviteljstvo Tednika bi razširili na slo- venjebistriško in lenarško občino. Po predhodnem do- govoru predstavnikov so- ustanoviteljskih občin bi uredili tudi financiranje li- sta. Predlagali so, da bi ptujska občina krila 50 od- stotkov potrebnih dopolnil- nih sredstev, drugo polovico pa druge tri občine. Sred- stva bi zagotovili v občin- skih proračunih. ZR StudeBiicei Most zgrajen v rekordnem času ENOTA KAPETANA VUCl- MCA PREDALA MOST PREBIVALCEM STUDENIC. Ni minilo dobrih štirinajst dni. ko je prišla v Studenice enota kapetana Radenka Vu- činiča z nalogo, da prek Dra- vinje naredi nbv most. V to- rek so ga že predali prome- tu. Most je trideset metrov dolg, vanj pa je bilo v teh nekaj dneh vgrajenega čez trideset kubikov betona in čez šestdeset kubikov lesa. Za izgradnjo mostu pa so v teh nekaj dneh vojaki opra- vili čez 7000 delovnih ur. Svečana otvoritev mostu je bila v torek popoldne ob peti uri. Na mostu so se zbra- li graditelji in prebivalci Studenic in vabljeni gostje, ki jih je bilo precej. Med nji- mi so bili predstavniki naše vojske in podpredsednik skupščine občine Slovenska Bistrica, ki je most tudi sve- čane predal prometu. Naj- prej e pa se je graditeljem v imenu Studeničanov zahva- lil za izgradnjo mostu doma- čin Jože Postek. Po svečanosti na mostu in ko je uradno zapeljalo čezenj prvo vojaško vozilo, so gra- ditelje povabili domačini v njihov kulturni dom. Za svoje požrtvovalno de- lo so nato nekateri od gra- diteljev dobili skromna dari- la in diplome, ki jim jih je v imenu skupščine občine po- delil njen podpredsednik Vdsa Branko. Enota, ki je gradila je dobila v dar tran- zistor, darila in diplonie pa so še dobili: kapetan Raden- ko Vučinič, vodnika Duša^n Rekanovič in Zelimir Brod- nik ter vojaki: Vlado Le- skovec, Andrej Stefan- čič, Dragoljub Mijatovic, Ivan Zamernik, Bogomir Kozoieb in Branislav Petkovič. Dolgoletna želja Studeniča- nov je bila tako z izgradnjo mostu izpolnjena. Razen te- ga pa so dobili most. ki je Podpredsednik SO Slovenska Bistrica je svečano pret^al most njegovemu namenu po konstrukciji mnogo trd- nejši kot pa so si lahko mi- slili. Izgradnja mostu s stra- ni predstavnikov naše voiske pa je bila trikrat cenejša knt je tjila njegova predračuns-^a vrednost. Težja prometna nesreča 27. julija sta na pešpoti V Lancovi vasi na nepregled- nem ovinku trčila mopedista Jakob Vaupotič iz Jurovc 23 in Janez Murko iz Podlehni- ka 3. Vozila sta se po sredi pešpoti. J. Vaupotič se je hu- je telesno poškodoval. Zlomil si je desno nogo in čeljust. J. Murko se je lažje poško- doval. Materialne škode je 600 dinarjev. Iz slovenjebistriške občine: MANJ GOSTOV-TURISTOV Gostinstvo in turizem v siovenjebistriški občini ni- kakor ne more iti v korak z razvojem te panoge-v Slo- veniji. Iz leta v leto se čuti večji zaostanek. Sicer pa so vsi družbeni gostinski objek- ti takšni, da niso več pri- merni za standard današnje- ga turizma. Tako hotel Pla- nina kot letovišče grad Sta- tenberg bi potrebovala pre- cejšnja sredstva za obnovo svojih objektov. Poleg tega manjka gostinskim delavcem tudi več podjetnosti pri pri- vabljanju gostov v njihove lokale. Tako je bilo v prvih petih mesecih letošnjega leta v siovenjebistriški občini 1708 gostov, kar je za 182 manj kot v istem obdobju lanske- ga leta. Vzporedno s tem pa je padlo tudi število preno- čitev za 421 v primerjavi z istim obdobjem lanskega le- ta, -b VLJUDNO PROSIMO PROSIMO NAROČNIKA malega oglasa, ki želi odd.iti opreml.icno sobo s posebnim vhodom, kopal- nico in garažo, ki smo ga obja- vili v prejšnji številki našega li- sta, da se oglasi v naši upravi. DELTA tovarna perila in konfekcije PTUJ Zahtevajte povsod naše kvalitetne Izdelke! Ob 8. avgustu želimo vsem občanom občine Ptuju ve- selo praznovanje občinskega praznikal________ STRAN S Skupščini j Soclcilistične republike \ Slovenije j Izvršnesim svetu ' Socialistične republike Slovenije Odborniki SO in predstavniki družbeno-politič- lih organizacij občine Slov. Bistrica smo na skup- nem zasedanju razpravljali o odločitvi ZIS o iz- ločitvi slovenske avtomobilske ceste iz programa test. ki naj bi se financirale iz kreditnih sredstev mednarodne banke za obnovo in razvoj. S tem v ivezi smo sklenili naslednje: 1. Izražamo globoko ogorčenje nad načinom in metodo, kako je ZIS sprejel odločitev o predlo- žitvi projekta Mednarodni banki za obnovo in raz- voj o najetju kreditov za gradnjo cest v Jugosla- viji, s tem da je iz predloga izločil projekt za grad- ijo slovenske avto ceste Šentilj—Nova • Gorica, ne ^» bi o tem življenjsko važnem vprašanju Slovenije konzultiral odgovorne predstavnike slovenskega na- foda. 2. V celoti podpiramo republiški izvršni svet In fcpubliško skupščino v njenih prizadevanjih za "fcsničitev odloka republiške skupščine o moder- 'izaciji cestnih odsekov Vrhnika—Postojna—Raz- ^fto in Hoče—Leveč. Pričakujemo, da bo republiški IS hitro in ener- fifno reagiral na odločitev ZIS ter trdno vztrajal Jfi svojih odločitvah o gradnji slovenske avtomo- bilske ceste. Razen tega so odborniki skupščini SR Slovenije ^fedlagali, da se skliče izredno zasedanje skupščine. JJcr se naj kritično obravnava odločitev ZIS. Od '«legacije v zboru narodov pa naj zahteva, da v ^'^zni skupščini vztraja na gradnji slovenske hitre ^l^ste. V kolikor se ugotovi, da je bil sklep ZIS spre- jo' neobjektivno, naj postavi na dnevni red vpra- zaupnice zveznemu izvršnemu svetu. V pismu Zveznemu izvršnemu svetu odborniki ?? Slov. Bistrica izražajo ogorčenje nad takšnim r^rim neargumentiranim in nedemokratičnim odlo- ^Jiijem. ki ni v skladu z našo samoupravno prakso, "eninio, da gre za vprašanje, ki je življenjskega "'^•nena za Sloveni.jo in bi brez dvoma moral ZIS "•■fd svojo odločitvijo konzultirati republiški IS Zato zahtevamo, da ZIS jasno in nedvoumno od- sovori. kakšni so bili razlogi za odložitev pro.jekta 5,'^dnje slovenske avtomobilske ceste Seutilj — ^"*va Gorica pri Mednarodni banki za obnovo in ^»«voj. -b STRAN 4 TEDNIK — ČETRTEK 7. AVGUSTa Jubilejna turistično lelo V hotelu Poetovio Več tujih in domačih gostov v jubilejnem turistično- gostinskem letu Ptuja smo zaprosili za razgovor tudi Franja Brodnika, direktorja ptujskega hotela. Med dru- gim je povedal: »V jubilejnem letu mesta Ptuja smo pričakovali več gostov in turistov. Polletni ffOkazatelji poslovanja kaže- jo, da so bila pričakovanja upravičena. Na jubilejno tu- rlstič.no sezono smo se pose- bej pripravili. Podjetje je restavriralo več obratov: »Ribiča«, »Pošto«, »Na gra- du«, v hotelu smo preuredi- li in opremili klubsko sobo. Poleg ptujskega prospekta, ki ga je izdalo turistično dru- štvo, je podjetje »Haloški biser« naročilo 100.000 svojih prospektov. Prospekte smo poslali takorekoč na vse stra- ni sveta, predvsem pa poto- valnim agencijam. Ta rekla- ma se nam že bogato obre- stuje. Strežno osebje smo e- notno uniformirali. Poleg go- stinske šole pr:i;'^ujemo in specializiramo strežno osebje tudi v domači, svoji šoli. Bo- jan Kocjan vzgaja strežno osebje. Marija Kovačec pa kuharsko osebje. Kaže, da je biia ta odločitev upravičena. Storitve so boljše. Zavedamo se, da tudi vin- ska pokušnja v kleteh »Slo- venskih goric« privabi z le- t.=i v leto več turistov. Tudi to obliko turizma pospešujemo. Med sodi v kleti se turisti prijetno počutijo, ob sendvi- ču pa pokušajo dobro vino. Večkrat jim zaigra tudi god- ba. Lahko rečem, da okoli 750/0 turistov, ki pridejo v skupinah, odpeljemo na vin- .=ko pokušnjo. Ob primerjavi lanskega in letošnjega prometa moramo povedati, da je letošnji več- ji. Samo hotel je letos sprejel že nad 300 avtobusov turi- stov, največ iz Avstrije, Ita- lije, Holandije in Zah. Nem- čije Med tranzitnimi turisti, ki se ustavljajo v hotelu, ali v njem prespijo, pa so ljudje skoraj iz celega sveta. Hotei ie v turistični sezoni skoraj •edno popolno zaseden. Tran- zitni promet bi bil tudi v pr- vih treh mesecih večji, lah- ko rečem za 25 odstotkov, če bi pravočasno uredili cesto Maribor—Ptuj. Vsem je že znano, da so glavna hiba še večjega razvoja turizma pri nas slabe c.este. Strežno osebje v prenovljeni klubski sobi: Albinea, Mile- na, Danica, Franjo Brodnik — direktor, Martin, Ivan, Hin- ko in Franci Hotelska menjalnica je tu- di dosegla rekord. Samo le- tos je zamenjala že nad 70 milijonov starih dinarjev. Ob vsem turističnem vrve- žu ne pozabljamo na naše abonente. Tudi letos smo jim pripravili abonentski večer v Narodnem domu. O tem ve- čeru ste že pohvalno pisali v eni izmed prejšnjih številk Tednika. Letos nas čaka še veliko dela. Smo sredi turistične se- zone. Pred nami je še vrsta prireditev v počastitev 1900- letnice Ptuja, med njimi tu- di osrednja proslava. V sep- tembru bomo sodelovali pri kmetijski razstavi, pri dvo- dnevni splavarski prireditvi, modni reviji, vinski trgat- vi... V hotelu so že bile prve skupine tujih lovcev, ki so lovili jerebice. Glede na povpraševanje lahko rečem, da bo tudi lovski turizem uspešnejši. Za Silvestrovo je že tri četrtine hotelskih ka- pacitet rezerviranih. Potoval- na agencija Union z Dunaja je rezervirala 45 penzionov. Vse kaže, da bodo poslovni uspehi v drugem polletju še boljši in da bo letošnje ju- bilejno turistično leto tako, kot smo pričakovali. ZR PADLA Z MOPEDOM 27. julija se \e peljal mo- pedist Anton Gojkošek s so- potnico Štefko Murko, oba iz Trnovca, po cesti iz Pod- lehnika proti Tržcu. Iz dvo- rišča hiše št. 51 v Tržcu je z osebnim avtom pripeljala Proslava Proturič, doma iz Jurovc 20, trenutno je v Av- striji. Mopedist je zadel v prednji del avtomobila in pade! s sopotnico po cestišču. Pri tem F.e je lažje poškodo- val. Parkirni prostor pred hotelom je vedno zaseden; nove sku- pine pravkar izstopajo iz avtobusov. Verjetno gredo na vinsko pokušnjo PTUJSKA TISKARNA, PTU.I Vsakovrstne tiskovine, kartonske izdelke naročajte pri ids in zadovoljni boste. 'Hi občin.skem prazniku želimo vsem občanom prijet- no praznovanje! NOČEMO POETOVIO 69, ŽELIMO DRAVOl Prvo vprašanje, ki si ga lahko postavimo, preden na- pišemo kaj več o nogometu v ptujski občini, je: »Ali bo dovolj denarja, da bosta dve ekipi iz ptujske občine sode- lovali v slovenski nogometni ligi?« 2e ob minulih dogodkih, ko je še Aluminij tekmoval v drugi zvezni nogometni li- gi, je prišlo do razgovorov o fuziji nogometašev Drave in Aluminija, s pripombo, da bi združenemu klubu uspelo obdržati mesto v drugi ligi. Moramo reči, da je bilo že takrat klubaštvo tisto, ki ni pripeljalo do zaželenega ci- lja. Zato je pristaše obeh klubov presenetila vest, da je prišlo do ponovnih razgo- vorov o fuziji obeh klubov, ki trenutno stojita na istih pozicijah. Oba kluba sta namreč člana slovenske no- gometne lige. Čeprav to ni druga liga, bosta rabili obe moštvi precej sredstev, če bosta želeli uspešno tekmo- vati v tej ligi. Znano je, da občinska zveza za telesno kulturo nima sredstev še za potrebnejše naloge, kot pa je želja nekaterih, da v slo- venski ligi tekmujeta dva kluba in trosita za to tek- movanje težke milijone. Prvi sestanek o fuziji obeh klubov je bil zelo uspešen in je bila za končni prista- nek potrebna samo pika na »i«. Do te pa na naslednjem sestanku ni prišlo. Uprizor- jene so bile celo »demonstra- cije« pod geslom — nočemo Poetovio 69 (ali 1900), hoče- mo »Dravo«. In ker so nato na sestanku, predvsem s strani zastopnikov igralcev »Drave«, ki so pokazali polnoma odklonilno stali ponovno izbruhnila stara sprotja, je vsak nadaljnji skus padel v vodo. Predstavnik Aluminija variš Lončarič nam jg j al, da je bila želja Alu, nija po fuziji med obe kluboma, videz pa je, (jj se nekateri manj kvalitj igralci ustrašili, da v ženem moštvu ne bodo pt- do mesta v ekipi in so zj! di tega preprečili tako uspl ne pogovore. Res škoda. Kdo ima prav, kdo nii bo vsekakor težko ugoto, ker bo verjetno vsakdo 5 lil krivdo na drugega. To to ni bistveno. Ponovna; cija za fuzijo obeh" klul je ponovno padla v Drs Vsak od obeh klubov si moral po svojih »virih;< is) ti sredstva. Občinska sn stva, ki so že tako mali kostna, bodo razdeljena. ] kaj? Zaradi prenapetežev ini radi nestrpnosti, zaradi te ker si mnogi še vedno n na jasnem, da bo denai vedno manj, ker tekmovai v slovenski ligi zahteva p cejšnja sredstva. Tu so hi narine, dnevnice, potni st ški ... ] Za zaključek še izjai podpredsednika skupščii občine Ptuj Antona Žagar ki je dejal, da je res ško( da ni prišlo do fuzije oh klubov, ker bi lahko gled! v bodoče kvalitetnejši nOj met v Ptuju, bile pa bi t možnosti, da bi združeni | novno prišli v drugo lig< GOSTINSKO PODJETJE HALOŠKI BISER : Ptuj z obrati: ^ Hotel Poetovio Grajska restavracija ' Pri ribiču Pri Roziki Pri grozdu Pri pošti Pri trgu Okrepčevalnica Evropa Restavracija Kidričevo Turist ' Novi svet Ob 8. avgustu — ntujskem občinskem prazniku ' vsem naše iskrene čestitke! j Z Jokobovega sejma v Ormožu Minuli Jakobov sejem v Ormožu sem prekrižaril po dolgem in počez. Vsakdanja paša za sejemske oči me ni preveč pritegnila, saj sem bil na sejmu le kot opazovalec, brez namena, da bi segel v denarnico in kaj kupil. Dobil sem občutek, in to so mi potrdili tudi nekateri prodajalci, da sejemska pro- daja ta dan ni najbolj cve- tela. Ljudje povečini s po- deželja, so le s pogledi boža- li razstavljeno staro kramo, nove izdelke ter vse kar pač sodi na take in podobne sej- me. Kmečkega možakarja. doma nekje iz okolice "T" maža pri Ormožu sem P" vprašal, kaj namerava ^'j piti. Odgovor je bil dobese« no tak, kot vam ga »Oja, marsikaj bi rabili ? hiši, marsikaj od tega, r vidite tukaj bi morali k^P; ti, pa kaj, če so tisočaki ta poredki prebivalci naših o, narnic« Rade volje sem P'] trdil njegovim besedam ii^. izgubil iz sejemskega ža. Odhajali so tudi m""^ drugi obiskovalci. Kako bi, saj je bil lep sončen in doma jih je čakalo ^ na polju ... J- ' ^j^jlC — ČETRTEK 7. AVGUSTA 1969 STRAN 5 Slovenska hitra cesta c|(5vensko javnost je pred presenetila, še bolj pa jburila vest Tanjuga, da %gramu zveznega izvrš- uj sveta, ki ga bo predlo- %Iednarodni banki za ob- L in razvoj, ni slovenske L ceste od Šentilja do L Gorice. Vest pa ni pre- Ltila samo javnosti, am- Ltudi naše najvišje repu- liške organe. Zanimiva je Ljjva predsednika cestnega [lada Slovenije, Alojza ZO- ^LJA, ki jo je dal po te- viziji: 5e 16. julija smo se v Beo- radu pogovarjali o našem ^jektu za slovensko hitro 5to, že naslednji dan pa ^ je Tanjug presenetil s fojo novico. Pred tremi tedni je v beo- fajski Ekonomski politiki šel obširen članek, ki go- ori o naši republiki. V jem priznani strokovnjaki jotavljajo, da je industrij- ia proizvodnja (gledano v leznem merilu) v Sloveni- na najvišjem nivoju. - (ia v Sloveniji industri- !ustvarja več kot polovico [upnega družbenega proiz- jda v republiki, - da je Slovenija že pre- topila mejo 1000 dolarjev acionalnega dohodka na tebivalca, kar je enkrat več »t v jugoslovanskem meri- - da ta dohodek ustvarja (kaj manj kot pol milijona »vencev, ki so zaposleni v spodarstvu, in okrog 240 soč kmetov na svojih po- Blvih, - da imamo v Sloveniji sjvišjo stopnjo prispevka asocialno zavarovanje, šol- :vo, zdravstvo in da smo v ogledu zdravstvenega var- in kulturnega standar- da daleč pred drugimi repu- ''■kami, presegamo pa že »samezne druge evropske iržave. To so ugotovitve ekonomi- iov izven meja naše sloven- "^e republike. Te ugotovitve 'fej po njihovem še bolj "dkrepljujejo težnje pred- ^nika slovenskega IS Sta- rta Kavčiča, da zahteva ra- *fi razvitosti v Sloveniji '-koliko drugačne postopke " rešitve kot v drugih re- '^iilikah. Slovenija je torej J' takšni stopnji družbeno- ■^snomskega razvoja, ko za- razvijanje zgolj indu- ^'jske proizvodnje ni več plovna skrb. Pač pa smo v j'^'. ko moramo nadaljnji ^^,^oj naše republike posta- }'l na širše osnove in bolj ^^goročno. Ugotovimo nam- lahko, da smo v Slove- N' zelo zaostali v klasičnih ^■arnih dejavnostih v pri- l;,^'"javi z napredkom v osta- ;^ Panogah gospodarstva in uzbenega razvoja. Ves ta J^oj pa je seveda odvisen ^'"^te pogojev, med kate- j -16 v prvi vrsti šteti iz- 5j^^"Jo sodobnejšega cest- J\omrežja, zlasti pa grad- r hitre ceste Šentilj—Nova 2lJ'''ca. Na tem pa tudi ba- ^ naš jutrišnji razvoj. Ve- dno smo mislili, da nam v tem pogledu v zveznih orga- nih ne bodo preprečevali enakopravnosti z ostalimi republikami. Po zadnjem zasedanju ZIS pa se je po- kazalo, da temu ni tako. Akcijo modernizacije slo- venskega prometnega križa je začel že minuli izvršni svet SRS. Sedanji republiški IS pa smatra to investicijo kot trenutno najvažnejšo. Zato je ZIS pravočasno po- sredoval vso potrebno doku- mentacijo. Na osnovi tega je ZIS že leta 1967 uvidel, da je modernizacija nujna za nadaljnji razvoj Slovenije, zlasti pa za razvoj jugoslo- vanskega turizma. V letu 1967 je ta investicija odpadla zaradi modernizacije želez- niške proge Beograd—Bar. Takrat pa je bila dana ob- ljuba, da pride gradnja te ceste v poštev v letu 1968, Kot vemo, iz tega v lanskem letu ni bilo nič. Kljub do- govoru je slovenski IS v lan- skem letu s težavo obnovil obljube iz prejšnjega leta, s tem da dobi slovenska hitra cesta prioritetno mesto v planu investicij za obdobje 1969-70 Dokončna odločitev pa bi naj padla po zahtevi o gradnji cest v ostalih reou- blikah. Medtem si je traso sloven- ske hitre ceste ogledala ko- misija mednarodne banke za obnovo in razvoj in pred- stavniki ZN za turizem, ki so tej cesti dali največji po- udarek v razvoju cestnega omrežja v Jugoslaviji. Tudi na seji 26. marca 1969 je ZIS v zvezi s posojili za iz- gradnjo hitre slovenske ce- ste vztrajal pri prejšnjih stališčih. Zato je tembolj presne- tila našo slovensko javnost odločitev, ki je črtala slo- vensko hitro cesto iz progra- ma kreditiranja s strani Mednarodne banke za obno- vo in razvoj. Zatorej je vzro- kov za ogorčenost slovenske javnosti dovolj, zanimivo bo pa tudi slišati mnenje dru- gih o tem našem novem pro- blemu, -b ŠE NEPREBAVLJEN OCVIREK PRI UREJANJU MESTA Ko sem se te dni vračal po Osojnikovi cesti, to je ob železniški progi proti mestu, se je za menoj pripeljal fič- ko. Nasproti je vozil velik tovornjak. Ko sta pripeljala do mosta prek Grajene, sem začul močno zaviranje obeh vozil. Vozili sta se komaj srečali, prečkali most in se Most s tremi ograjami... ustavili. Voznika in sprem- ljevalci so izstopili. Ne mi- slite, da so pričeli vpiti drug na drugega, kot smo to na- vajeni, ko malo zacvilijo gu- me in že glasno pripovedu- jemo, kako ga drug voznik lomi, vprašujemo, kdo ga je učil voziti, kdo je dal take- mu o ... vozniško dovolje- nje ... Vsemu je bila kriva ograja na mostu. Vsakdo, ki še ni videl tega mosta, bo vprašal, saj mora biti most ograjen, ali ne? Ze res, da ne moremo misliti na most brez ograje, toda ptujski most prek Grajene ima tri ograje. Prav res. Morda ga prometni delavci .hranijo kot značilnost, recimo kot po- ševni stolp v Pisi... Ver- jetno bi bilo najbolje, da si zadevo ogledate, ker je res edinstven primer. Na poto- vanju prečkate številne mo- stove le z dvema ograja- ma ... Zopet bom raje prepustil besedo drugim in nadaljeval tam, kjer sem začel. Ko sem prišel bliže skupini, sem ugotovil, da sta voznika pri- jatelja in da skupaj kritizi- rata vse tiste, ki ne od- stranijo tretje ograje z mo- sta. Ta stoji namreč na ce- stišču. Morda ne boste ver- jeli, a je res. Prisluhnite po- govoru (nekoliko besed sem moral izpustiti, ker jih tudi papir ne bi prenesel): »Prok ... ograja. Skoraj bi bila skupaj.« »V zadnjem trenutku sem jo zagledal. Stoji skoraj sre- di cestišča, a nanjo ne opo- zarja noben znak. Pobarvana je sivo kot cestišče.« »Čudno, da je še ni noben tovornjak odnesel, posebno ponoči, ko ni osvetljena in se je ne opazi.« »Verjetno je res ne bodo prej odstranili in uredili pro- meta, dokler si ne bo nekdo na njej razbil vozila, sebe in sopotnikov.« »V kratkem bo nedaleč vstran dograjena avtobusna postaja. Promet bodo tod preusmerili. To še bo gužva! Ko bi vsaj uredili pločnik.« Posvet v Ljutomeru DELOVNA DOBA NEKDANJIH VINIČARJEV Predstavniki občinskih sin- dikalnih svetov in sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije ptujske, ormoške, ljutomerske in rad- gonske občine so na nedavnem posvetu v LjutQmeru razprav- ljali o vprašanju delovne dobe nekdanjih viničarjev. Na po- svetu so sodelovali tudi pred- stavniki socialnega zavarova- nja in republiški poslanec so- cialno-zdravstvenega zbora. Na posvetu so ugotovili, da so z zakonom bili odpravljeni viničarski odnosi, da pa niso bili rešeni številni nerešeni problemi nekdanjih viničarskih delavcev. Problem je v tem. da je bila prizna.na delovna doba le nosilcem viničarskih oravic, ne pa tudi odraslim članom njihovih družin, ki so oprav- liali enako delo kot vodja dru- žine. Posledica tega le. da živi no še nenoDolnih podatkih o- kros 700 nekdanjih viničarskih delavcev na območju Haloz in Slovenskih goric v težkih so- cialnih razmerah, ker ne iz- polnjujejo pogojev za upoko- jitev, za delo pa so nesposob- ni, ker so se ob vsakodnevnem težkem fizičnem delu popolno- ma izčrpali. Sindikati ptujske, ormoške, ljutomerske in radgonske ob- čine so ugotovili, da je to vprašanje v Sloveniji specifi- čno le za območje Haloz in vinorodnih predelov Sloven- skih goric, za katerega ne bo potrebno iskati rešitev v po- sebnem zakonskem določilu, temveč je možno to vprašanje rešiti le s spremembo sodne prakse. S tem v zvezi bodo sindikati izdelali analizo ne- rešenih vprašanj delovne dobe delavcev-nekdanjih viničarjev in predložili pristojnim repu- bliškim organom konkreten predlog za rešitev tega vpraša- nja. Podoben problem delovne dobe je tudi za številne nek- danje člane kmetijske delovne zadruge v Apaški dolini v ra- dgonski občini, zato bo tudi to vprašanje predloženo v rešitev renubliškim organom. Prizadeti delavci — nekdanji viničarji se naj za rešitev teea vprašanja obrnejo na sindikal- no organizacijo kmetijskega kombinata, ki bo zbirala po- datke za občinski sindil-^lnl svet. F. B. Tovarna avtoopreme Ptuj Ob občinskem prazniku se pridružujemo čestitkam in želimo vsem občanom in delovnim organizacijam obilo uspehov v njihovem delu! Naše proizvode priporočamo vsem lastnikom avtomo- bilov. Proizvajamo: varnostne pasove, tahografe, ogledala, ključavnice, kljuke, sedeže in drobno karoserijsko opremo. Tovarna volnenih izdelkov MAJŠPERK Zahtevajte povsod najkvalitetnejše tkanine, ki priha- jajo iz naše tovarne in zadovoljni boste. Ob 8. avgustu — prazniku naše občine — želimo vsem občanom prijetno praznovanje! STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK 7. A Kreciitnc banko Plu\ PGGOii ZA mmm haloških vmceRADOv so imm Pred nedavnim so izrekli zadnjo besedo, o pogojih za kreditiranje obnove haloških vinogradov. Obrestna mera bo razde- ljena na tri kategorije: 8 "/o za interesente (brez regresa), ki jim kmetijstvo in vino- gradništvo ni osnovni poklic in ki imajo tudi druge vire dohodkov; 5'/o za vinograd- nike, ki obnavljajo 0.20 do 2 ha vinograda in jim je kmetiistvo osnovno sredstvo za preživljanje. V tem pri- meru bo sklad za pospeševa- nje kmetijstva pri občinski skupščini regresira! 3 "/n bo znašala obrestna me- ra za vinogradnike, k' bodo združili onvršine. naim.-inj 2 ha V tem primeru bo obre- stna mera najstimu^ativr.ej- ša in bo regres znaša! 4 odst. Za kreditiranje haloških vinogradov ima ptujska kre- ditna banka 100 milijonov starih dinarjev Predlog o regresiranju so izdelali pred- stavniki občine in izvršnega odbora kreditne banke glede na razpravo seje občinskega zbora in zbora delovnih or- ganizacij. Kreditns banka bo prde- Ijevala kredite brez posredo- valcev Prednost pri naje- manju kreditov bodo infjeli prosilci, ki b.)do manj za- htevali po ha in odplačali kredit v krajšem roku iVlak- simalni rok odplačevanja kredita je 12 let. Manjših površin od 20 arov ne bodo kreditirali. Kreditna banka je pf>skr- bela za strokovno službo, ki bo vodila obnovo. Vinograd- niki bc«do lahko brezplačno dobili vse potrebne nasvete. Po njih se bodo morali rav- nati pri obnovi. Strokovna služba bo tudi zbrala naro- čila za potrebni material in ga priskrbela. Tako ne bo treba vsakemu posebej iska- ti, kar bo potreboval. Skup- no naročilo bo tudi cene.iše. Kreditna banka ne bo da- jala g:^tovine. Plačevala bo le račune. Plačevala bo tu- di delavce po predpisih, ki veljajo. Kreditna banka priporoča interesentom, da si do jeseni pripravijo potrebno. Posojilo bo treba med drugim tudi vkniižiti. Trenutno je že 67 prosilcev kredita: 20 iz Cirkulan, 10 iz Lcskovca. 26 iz P Kllehnika, a iz Zeta! ... Z R. Priprcsve no Pesniške doline Po regulaciji Pesnice je bil storjen velik korak k u- reditvi Pesniške doline v ro- dovitna polja, travnike... V glavnem so preprečili popla- ve. Za ureditev Pesniške do- line bo treba še veliko sto- riti. Kako potekajo razgo- vori in dela pri nadaljnji u- reditvi Pesniške doline, smo se pc^govarjali z Ivanom 2ampo, kmetom iz Levajnc. Pred kratkim je bil sesta- nek Vodne skupnosti Drava- Mura. Udeležili so se ga tu- di Tone Žagar, podpredsed- nik SO Ptuj, dipl- ing. DuJ.Hn Suhadolnik, referent za kme- tijstvo pri SO Ptuj, predstav- niki ptujskega komb:nata Cvetko Doplihar, Milan Ko- ren ... in kmeta Ivan Zam- pa ter Franc Tašner iz Lo- čite. Namen sestanka je bil pripraviti komisi^jo za hidro- melioracijo v Pesniški doli- ni na območju ptujske obči- ne. Janez Zampa nam je pri- povedoval, kaj vse bi bilo tre- ba še storiti, da bi postala zemlja plodna .Treba bi jo bi- lo agromeliorirati. Med sever- nim in južnim obrobnim jar- kom je treba aktivirati ze- meljske površine v travnike in njive. Potrebna je cevna drenaža, odprti kanali. .. Zadnji čas je tudi. da izdela- jo proizvodni načrt in dolo- čijo površine družbenega in zasebnega sektorja in to traj- no. S preganjanjem lastni- kov s parcele na parcelo -moramo končati. Zamenjave parcel naj bodo po sporazu- mu Ta način je tudi cenejši. Lastniki zemljišča se morajo tuai odločiti, kje bodo ime- li travnike in kje njive. Stro- ški ureditve njivskih povr- šin so večji. Cena agromelio- racije je od 200.000 do 400.000 starih dinarjev po hektarju. V ta namen bi dobili kre- dite pri jugoslovanski kme- tijski banki, ki bi jih odpla- čali v 12 letih z 2 Vo obrest- nT mero. Kmetom bi morali ra površinah, ki bi jih ure- jevdli. odpisati davek. Več- jih obremenitev kmetijske površine v sedanji situaciji kakršna je v kmetijstvu, ne zmorejo, še posebej pa ne v Pesniški dolini. Dela pri nadaljn.jem uspo- sabljanju njivskih in trav- niških površin v Pesniški do- lini bi izvajaa Vodna skup- nt>st Drava-Mura. Strokov- njaki bi analizirali tla in iz- delali načrte za posamezna področja. Dela bi izvedli s pomočjo sodobnih strojev, ki lih imajo in z zajarnčeno kvaliteto. V primeru rednih priprav, ugodnih dogovorov in ob zagotovitvi finančnih sredstev bi pričeli z uredit- venimi deli že 1970. leta. Strojne in druge delovne ka- pacitete so 600 ha na leto. V enem letu bi lahko uredili Pesniško dolino. Zaradi po- majkanja sredstev bi delali v etapah. Najpreje bi uredili površine v Levajncih in sp. Velovlaku. Tu je okoli 300 ha ureditve potrebnih povr- šin. Tod je treba več temelji- tih razgovorov s kmeti. Tre- nutno so bolj ogreti za ureje- ne travnike. Za obdelovanje njivskih površin še nimajo u- streznih strojev. Potreben je dolgoročen proizvodni načrt tudi za kmete. Treba je upo- števati naslednje: če se izve- de aglomelioracija za travnik. kar je seveda ceneje, se šina ne more uporabi) njivo, oziroma zelo t«i Vodna skupnost zavzema za ureditev P| doline. Prav bi bilo, dj čiiiska skupščina olajšj čilo davka od površin, h:)do usposabljali za si kmetijstvo. Kmetijski k nat pa naj čim prej ^ lastniški in proizvodni v Pesniški dolini. Do p meseca prihodnjega li morali končati priprj zaprositi za kredit. Prijeli so vlomilco v noči od 28. na 29. je neznanec vlomil : vhodna vrata v stane. Marije Emeršič na Za| cesti 6 a. Iz omare v ^ je ukradel moške ( srajce, perilo in dena ličniki ptujske milice! rilca prijeli že 1. av Zasledili so ga na Turt Storilec Peter Cižič iz H ca (Hrvatska) je imel ob< no ukradeno suknjo. ^■ ukradene stvari je si' bližnji gozd pri farm! je tudi prespal. Nasl« dan je kupil papir, j stvari in jih odpeljaljj ribor, kjer jih je proJ PROJEKTIVNI BIRO PTUJ Izdelujemo projekte za vse vrste gradenj. Predajamo tipske projekte za gradnjo stanovanjsl hiš. Ob piiizniku občine Ptuj vsem občanom naše čestitii KI^ETIJSKI KOMBINAT PTUJ 1 obrati: »Slovenske gorice«. Tehnoservis, Gozdarstvo, Mizarstvo. Farma prašičev, Kmetijstvo, Skupne služ- be, Klavnica, Gradbena e_kipa. obrat za gospodarjenje s stan. hišami, obrat za kooperacijo »Jože Lacko«. Vsem občanom ptujske občine želimo prijetno praz- novanje občinskega praznika! NA ORMOŠKEM OBMOČJU BODO V 10 LETIH OBNOVILI 300 ha ZASEBNIH VIMOORAOOV Na ormoškem območju, ki slovi sirom po svetu po svojih kvalitetnih vinih, so zasebni vinogradniki od leta 1966 dalje obnovili le 38 ha nasadov. Ob- navljali so predvsem male po- vršine, v mnogih primerih manjše od 10 arov. Z malo iz- jeme £0 obnavljali po starem, klasičnem načinu brez upošte- vanja uporabe mehanizacije. Pomembnejših obnov na sodo- bnejši način vzgoje in poznejšo uporabo mehanizacije so se lo- tevali le nekateri naprednejši vinogradniki — premožnejši kmetje. Obnova je potekala v večini primerov brez strokov- nega nadzorstva. Negativen pojav pri tej obnovi je bil tudi ta. da so kmetje znrndi po- manjkanja trsnih ccpljenk na tem območju sadili slab trsni material, ki so ga kupovali »pod roko« pri nekontroliranih »trsničarjih« . . Posebno pereč problem so v tem ča.su povzro- čali tudi prekupčevalci trsja iz Srbije, ki so nudili trsni ma- terial brez jamstva sortne či- stosti, zdravstnega stanja in o avtentičnosti podlag in cepi- čev. Tako je bilo v času obnov veliko primerov, da so kmetje zasadili trsjo ki ni predvideno v podravskem rajonu. To so ugotovili šele v času vegetaci- je. Izhajajoč iz tega je bilo več kot nujno, da je prišlo letos na ormoškem območju do kon- trolirane, intenzivne in kar je v sedanjih pogojih za zasebne vinogradnike še najbolj važno — kreditirane obnove, ki je že v teku. v desetih letih je predvidena obnova 300 ha za- sebnih vinogradov. Lep korak na poti k reševanju vinograd- ništva in kmetijstva na tem območju nasploh. O tej akciji bomo še poročali. J. S. VDOR V AVTO V noči od 27. na 28. julij je neznanec vlomil v osebni av- to, last Mirka Segule iz Ptu- ja — Lackova 1. Avtomobil je stal v domačem hr>dniku. Neznanec je ukrade! nekaj ključev in tranzistor. VLOMIL JE V lV?F.SNICO V noči od 31. julija do 1. avgusta je neznanec vlr>mil v prodajalno mesnice v Miklo- šičevi ulici. V blagajni ni na- šel denarja. Iz predala je od- nesel 88 dinarjev Odnesel je tudi 4 večje in dve manjše salame. Trgovsko podjetje MERKUR PTIi s poslovalnicami: Veleblagovnica, Biserka, Dom, I''" Jasmin, Oprema, Tehnika, Zvezda i priporoča bogato izbiro kvalitetnega blaga v vseh slovalnicah, kjer bodo kupci solidno postreženi. Ob 8. avgustu —prazniku ptujske občine — vsem ^ še iskrene čestitke! ČETRTEK 7. AVGUSTA 1^9 STRAN 7 j,flvsk0 podjetje na veliko in malo j ■■i jam PTUJ vsem občanom ptujske občine, posebno svojim do- ^teljem in odjemalcem, prijetno praznovanje ob- lega praznika! Lfei iz diplomske naloge Tončka Praprotnika, socialne- .jeiavca pri skupščini občine Ormož ^vanje prob^eniatike ostarelih kmetov (to 1948 pomeni 20-letnico godovinsko pomembnega jdka, ko je Organizacija iženih narodov sprejela jracijo o človeških pra- ih, V počastitev tega zgo- ■isko tako važnega jubi- 50 se na štirinajsti med- !dni konferenci za soci- I varstvo v Helsinkih il; predstavniki 63 držav novnim konceptom pre- zrati socialno varstvo iDvekove pravice. ed vrsto drugih obrav- mih tem so bila tudi sanja socialnega varstva, sanja ostarelih ljudi, so- lega dela in socialne po- e v sklopu z vsemi vpra- . ki se nanašajo na te 'ice. tde na to, da je bila na- Iržava med prvimi pod- iki navedene deklaricije, Sede na to, da smo soci- lična družba, družba, v ri smo za vselej opravi- razrednimi odnosi in na- vali odločen boj rev- tbi se morali za načelo iTacije najbolj boriti in lioslednejše uresničevati ^'Ijenje. ^avne meje, ki pomeni- led drugim mostove med 't;mi in revnimi in kot ■ovirajo mednarodno po- Iflitev dobrin, nam nr ¥> biti zgled pri reševa- notranje socialno-var- -5. zdravstvene in dru- Mitike, kar ne bi smelo pa je na žalost v praksi ■^ianji pojav. Neenako- porazdelitev bogastva naše države, čeprav objektivnih vzrokov, f^vzročila diferenciacijo ll^^^at tudi v najosnov- človekovih pravicah. Poglejmo nekaj primerov: Ustavna pravica do šola- nja postaja iz dneva v dan privilegij ekonomsko boljše stoječih državljanov. Pravi- ca zdravstvene pomoči je ekonomizirana po principu »daj, dam«. Socialno var- stvena pravica — varstvo matere in družine, varstvo mladine, varstvo ostarelih, prepuščena ekonomskim mo- žnostim in razumevanju v posameznih občinah. Pravice do primernega življenjskega standarda so nekaterim pre-^ več blizu, drugi pa lahko njih le sanjarijo. Ce pogledamo tabelo o na- rodnem dohodku na prebi- valca v nekaterih slovenskih občinah, vidimo ekstremne pokazovalce poprečnega na- rodnega dohodka na prebi- valca v gospodarsko razvitih in nerazvitih občinah SRS. Pri tem se človeku toliko- krat vsiljuje misel na toliko- krat poudarjeno geslo soci- alistične delitve dohodka: »Vsakemu po njegovem de- lu.« Postavlja se tudi vpraša- nje, kako naj revne kmetij- ske občine s tako nizkim de- ležem narodnega dohodka na prebivalca in temu primer- nimi proračunskimi sredstvi uspešno izpolnjujejo svoje osnovne funkcije? Za reševanje socialne pro- blematike, posebno še pere- čega problema ostarelih kmetov, je potrebno v pro- računu zagotoviti precejšnja sredstva, ki p.a jih lahko re- aliziramo le z večjimi davč- nimi obremenitvami, kar pa destimulativno vpliva na kmetovalce in jih se bolj si- romaši. J. S. (Prihodnjič dalje) NA TURNIŠČU HIŠA BREZ DOHODA IN DOVOZA ŽE PET LET Ko smo si te dni ogledo- vali, kako napredujejo dela pri asfaltiranju Mejne in Draženske ceste na Turnišču, so nas opozorili, da nedaleč v naselju stoji novo zgraje- na hiša, ki slovi po tem, da nima dohoda, kaj šele do- voza. Le poglejte si pri Vin- diševih, so mi dejali. Že peto leto se zaman borijo za do- voz. Tamkajšnji stanovalci velikega naselja, ki je zraslo zadnja leta ob omenjenima cestama, so vpraševali, kako je to mogoče. Drugi so za- trjevali, da je nekdo od pri- zadetih pri »koritu« in po- dobno. Poiskal sem Vindiševo hi- šo. Verjamite, da ni bilo lah- ko. Hoditi sem moral po me- ji, ali po »vratnikih« kot pravimo, po njivi..., ker poti do njihove hiše res ni, vsaj take ne, kot jo imajo vse ostale hiše v naselju, se pravi po načrtu. Na dvorišču sem našel go- spodinjo Francko Vindiševo in otroke. Potrdila mi je, kar so mi povedali stanovalci naselja. Že peto leto hodi družina domov po sosedovih njivah in travniku. Za do- voz morajo prositi. Najdejo jih le tisti, ki jim nosijo ra- čune ali pobirajo denar. Vo- dovoda si ne morejo urediti, ker ne vedo, kje bo cesta. Kljub težavam se je Franc- ka nasmejala šali. da imajo hišo brez številke z dohodom od zgoraj. Ker si sosedje ograjujejo svoje parcele, se je pošalila, jim bo morala občina kupiti helikopter. Na- daljevala je, da naj ne mi- slimo, da so gradili na črno. Vse je šlo po predpisih in zakonih, ki jih je toliko, da lahko pride do take zmeš- njave, da človek po izgrad- nji hiše ne more do nje. Po urbanističnem načrtu je ce- sta, hišo so zgradili tam, kjer jo je zakoličil za to pla- čani delavec ... Da ne bi prišlo do prena- glega obsojanja, sem se obr- nil k referentom za urbani- zem pri občinski skupščini. Tam sem dobil naslednjo po- jasnilo iz mape, ki je zelo debela,, polna najrazličnej..iih popisanih papirjev. Zadeva je šla že s seje na sejo, o njej so se pogovarjali in pi- sali ... verjetno ni več niko- gar od pristojnih, ki še ne bi vedel za ta primer. Skratka, okoli te zadeve je bilo pre- lito že veliko črnila, izgovor- Hiša v naselji! na Turnišču, h kateri je že peto lelo omogočen dohod le od »zgoraj«. Vindiševi in ostali kupci gradbenih parcel zaman čakajo na dovoz jenih besed, družina Vindiš pa še vedno nima dohoda. Po zazidalnem načrtu, ki ga je sprejela skupščina ob- čine Ptuj na seji 1965. leta, je vrisana cesta od Mejne ceste do Vindiševe parcele, in sicer po zemljišču Roza- lije Valentin, ki je tod pro- dala parcele, tudi Vindiše- vim. Načrt je izdelal zavod za urbanizem Maribor 1964. leta. R. Valentin pa o cesti noče nič slišati in ne odstopi zanjo potrebnega zemljišča. F. Vindiš se je že večkrat pritožil, tudi pri upravno pravnem oddelku. Bilo je več obravnav, zaslišali so prizadete stranke, obravna- vali so tudi druge možnosti dovoza. Sosedje nočejo od- stopiti zemljišča za cesto, ker menijo, da je Rozalija Valentin prodala gradbeno parcelo in naj zato zagotovi novo dovozno cesto po svo- jem zemljišču ne pa po tu- jem. Zadevo je obravnaval tudi svet za urbanizem in komu- nalne zadeve skup.ščine ob- čine Ptuj in sklenil, da je treba upoštevati že izdelan zazidalni načrt, ki ga je skupščina občine Ptuj spre- jela. Novo dovozno cesto je treba zgraditi po sprejetem zazidalnem načrtu, in sicer do hiše Franca Vindiša. Sprejeto spremembo je upo- števal tudi zavod za urbani- zem Maribor. Ugotovili so tudi. da je treba staro go- spodarsko poslopje Rozalije Valentin, ki stoji na trasi projektirane stanovanjske ceste, zaradi nove ceste od- kupiti in porušiti. Nova cesta je potrebna tudi drugim, ki nameravajo tod graditi indu- vidualne hiše in je za nje možen dohod in dovoz le po omenjeni trasi. Ob obstoječi urbanistični dokumentaciji in dejanskem stanju ni možna druga rešitev. Tako je ugo- tovil svet za urbanizem :n komunalne zadeve skupščine občine Ptuj 18. marca 1969. Zakaj čakajo? ZR Mladino bo popravijaia ceste Večina cest v siovenjebi- striški občini je potrebnih popravila. Zato so se zbrali mladinci na pobudo občin- skega komiteja ZMS Slov. Bistrica in sklenili, da bodo v drugi polovici meseca av- gusta šli na skupno akcijo — popravilo cest v občini. Tako se bo ob sobotah in ne- deljah zbralo po 300 mladin- cev, ki bodo krpali slovenje- bistriške ceste. Mladi želijo, da bi v prihodnjem letu na- daljevali s takšnimi akcija- mi in da bi lahko v nasled- njem letu organizirali tudi mladinsko brigado v občini v republiškem merilu, pose- bej pa še v primeru, če bi že v prihodnjem letu začeli z deli na cesti proti Oplot- nici. Letošnja akcija pa bo ste- kla na makolskem in oplot- niškem področju, kjer so ce- ste najslabše. -b GRADBENO PODJETJE DRAVA PTUJ Zaupajte nam gradnjo kakršnega koli objekta in pre- pričali se boste o kvaliteti izvedbe! Ob 8. avgustu — prazniku občine Ptuj — želimo vsem občanom prijetno praznovanje! EKARNA VINKO REŠ, PTUJ '^ikvalitctnejši kruh in pecivo kupujte v naših pro- ^ialnah! občanom želimo ob 8. avgustu — občinskem praz- — prijetno praznovanje! STRAN 8 TEDNIK — ČETRTEK 7. AVGUSTA Nekaj iz zgodovine ormoško-ljutomerskih goric v zadnjem času smo v or- moški občini priča številnim prizadevanjem, ki vodijo k že uspelim začetkom* obnove zasebnih vinogradov. Morda bo zamimivo, če ob tej hva- levredni akciji pogledamo tu- di nazaj v zgodovino te žlahtne vinske rože, ki se je udomačila in zaslovela v teh krajih. Zametki vinogradništva na tem področju sežejo po mne,- nju prof. Frainca Kovačiča (glej kroniko »Trg Središče«) v obdobje vladanja rimskega cesarja Avgusta (30 let pred našim štetjem do 14 let pred našim štetjem). V teh virih lahko zasledimo, da so ta- kratne nasade vinske trte v letih 234 in 396 našega štetja v teh krajih uničila plemena Kvadi. Sarmati, Huni in Van- dali. Za poznejšimi Lango- bardi so se v te kraje naselili Avari in Slovani. Avari so bili znani kot gospodovalni narodi in so se prvenstveno u- kvarjali z živinorejo. Do le- ta 1199 ni zanesljivih virov, ali so se Avari in Slovani ukvarjali tudi z gojitvijo vinske trte na tem območju, ali ne. Zgodovinski viri povedo, da je bilo ozemlje med Muro in Dravo, današnje ormoške- Ijutomerske gorice, nekaj časa pod oblastjo Frankov, nato pa pod oblastjo Madža- rov. Zaradi nenehnih nase- litvenih sporov med tedanji- mi narodi je bilo to območje ponovno opustošeno, iz če- sar je sklepati, da tudi vinski trti ni bilo prizaneseno. Ko je Friderik Ptujski leta 1199 s pomočjo vitezov nemške- ga križniškega reda prema- gal Madžare pri Veliki Ne- delji, je le-ta za ponudeno pomoč proti Madžarom da- roval temu viteškemu redu okoli 14.000 oralov zemlje na današnjem ormoško-ljuto- merskem vinogradniškem območju. V tem obdobju si je viteški križniški red na darovanih posestvih zgradil svojo centralno vinsko klet v takozvanem dvorcu »Tem- nar«, ki je danes v upravlja- nju podjetja »Slovenija-vi- no« iz Ljubljane. Kot zgo- dovinski dokument velja o- meniti tudi Urbar iz leta 1486, v katerem zasledimo listino o plačilu trošarine na vino, ki jo je moral plačati proizvajalec ob prodaji ali vinski kupec ob nakupu. Glede življenja skozi sto-, letja do današnjih dni lahko sklepamo v prepričanju, da so naši predniki znali ceniti to plemenito kulturo in so ji dajali tudi prednost pred vse- mi drugimi kulturami, ki so jih v tem času že gojili. Za- radi ugodne klime in talnih razmer je kvaliteta in slava vin, ki so rasla in še rastejo na tem območju, hitro pre- rasla evropske okvire in je danes znana domala po vsem svetu. Napredek znanosti in teh- nike je potegnil za seboj tu- di kmetijstvo. Na pragu 19. stoletja so začeli na tem ob- močju zasejevati žlahtne vin- ske sorte, med katerimi je prevladoval »šipon«. To je skromen in kratek izsek iz zgodovine vinske tr- te na tem območju. Drži dej- stvo, da je ta zgodovina pre- cej burna, drži pa tudi to, da je bil že zares skrajni čas, da smo pričeli z intenzivno obnovo družbenih, kot tudi zasebnih vinogradov. Vemo, da se samo na slavi in lovo- rikah, ki so jih dosegla vina iz tega območja, ne da živeti, če ne bomo segali po njih tudi v bodoče. J. S. * iCOMUHALNO PODJETJE PTUJ Vse veje naše dejavnosti se trudijo zagotoviti mestu Ptuju čim boljšo komunalno službo. Koristite naše sto- ritvene dejavnosti! Ob 8. avgustu — občinskem prazniku — želimo vsem občanom ptujske občine prijetno počutje! | POPRAVEK v sestavek — Za svinjsko kožo novo kosilnico —, ki smo ga objavili v prejšnji številki Tednika, se je vri- nila napaka. Kot vemo, kože odkupuje Koteks in ne Ko- nus. Tudi odkupne bloke je izžrebal Koteks. Prav tako so izžrebanci Koteksovega žrebanja prejeli lepe nagra- de, med njimi tudi motorno kosilnico, ki jo je dobil Ivan Ozmec iz Cvetkovc. Bralce, prosimo, da nenamerni na- paki oprostijo. TRČILA MOPEDISTA 2. avgusta sta trčila mope- dista Peter Strelec iz Mar- kove 8 in Anton Lesjak iz Nove vasi 17 v nepreglednem ovinku v Markovcih pri hiši št. 19. Oba mopedista sta pa- dla in se laže poškodovala. Peljali so ju v ptujsko bol- nišnico. Na vozilih je škode 500 dinarjev. PETROL - PTUJ-ORMOŽ Goriva za motorna vozila, visokokvalitetna maziva za vse vrste motorjev in nriotornih vozil, gorilno olje za peči, pribor za avtomobiliste najugodneje nabavite v naših poslovalnicah. Naše iskrene čestitke ob občinskem prazniku vsem občanom! PROSTOVOLJNA DELOVNA AKCiJA ORMOŠKE MLADINE Pred nedavnim smo poro- čali o novoustanovljenem mladinskem aktivu v Ormo- žu, v katerem so se organi- zacijsko povezali in združili mladi iz Ormoža. Danes, kra- tek čas po ustanovitvi, vam lahko že poročamo o njihovi prvi večji delovni akciji, ki je zajela v svoj delokrog sko- raj vso ormoško mladino. Mladi Ormožani so združili svoje moči in s prostovolj- nim delom urejajo okolje bazena za kopanje. Njihov delovni čas traja od 17. do 20. ure zvečer, dela pa vodijo strokovnjaki stanovanjsko komunalnega podjetja Or- mož. Minuli teden je bila na de- lu prva izmena 30 mladin- cev in mladink, ki so prav udarniško vihteli krampe in lopate, z mislijo da prispeva- jo svoj delež k izgradnji tega pomembnega ormoškega re- kreacijskega centra, v kate- rega so že nekaj let uprte oči kopanja željnih Ormo- žanov. Zaradi nekaterih ob- jektivnih težav bo bazen od- prt šele prihodnjo kopalno sezono. Prvi delovni izmeni bo sledila druga izmena prosto- voljnih mladih delavcev, ki bodo dobili prihodnje leto, seveda bolj moralno, kot materialno priznanje za o- oravlieno delo — enomeseč- Mladinski delovni živžav ob bazenu v Ormožu «fo Hosto« ne brezplačne vstopnice za kopanje. Pred nedavnim jim je ve- likodušno priskočila na po- moč tudi brigada »Dušana Kvedra« iz Ptuja. Njihova enodnevna delovna akcija je dodobra potrdila rek, da je v slogi moč in da mladi pri svojem delu ne poznajo ob- činskih meja. Jasna PAVLOViC, sekre- tarka mladinskega aktiva Ormož, je v razgovoru po- udarila, da je za to prosto- voljno delovno akcijo pri mladini v Ormožu veliko za- nimanje in lep delovni odziv. V akcijo so vključeni dijaki, šolarji, študentje in mladi proizvajalci, skratka počit- niško brezdelje je tokrat za- res postalo pohvale vredna delovna akcija, upajmo, da ne prva in poslednja. J. S. »SIGMA« Ptuj J ob poletju ^ VEČJA PROIZVODNJA' IN PRODAJA Kake poslovne uspehe dosegli v »Sigmi« v pr^ polletju 1969, nam je pove, direktor, dipl. ekon. Mj Krajnik: »Ob polletnem pregledoi nju poslovanja smo ugotj li, da se podjetje razvija postavljenem načrtu zg i tošnje leto. Po planu proj vodnje je predviden naji trejši razvoj obrata gume in mehanske obdelave, lanskem letu je predstavi) ca. 40 odst. vse proizvodn Polletni pokazatelji kaže da postaja vodilni obrat Velik razvoj smo dose tudi v proizvodnji vznu posebno pa v servisni deja nosti. Tudi v drugem polletju n merava podjetje razvijati večjimi investicijami gumj no, mehansko in servisno d javnost. Sklenili so pogod s proizvajalci avtomobil NSU in Skoda za razširit servisne dejavnosti. Podjetje je realiziralo prvem polletju 38,5 odstot večjo proizvodnjo in prodi kot v istem obdobju la Zaposlenih je 320 delavc in nad 60 vajencev. Sklad s povečano proizvodnjo si dosegli večji dohodek. Zaradi nelikvidnosti i spodarstva se je poveč število dolžnikov. Podje je moralo najeti več kratii ročnih kreditov. Večja ovi za doseganje še boljših l zultatov je tudi pomanjkan strokovne in kvalificira delovne sile.« V podjetju planirajo o«^ jiti nove artikle, finalne pt izvode za tržišče. ZR UKRADEL DVA PONTJA V noči od 2. na 4. avguj je neznanec vlomil slfl vhodna vrata v kletne pi store skladišča TP Panon na Rogozniški cesti. Odne ie dve kolesi »Pony«. storilcem poizvedujejo. VISOKA STAROST KRAV IN KOMEMTAR kmeta-odbornika Na zadnjem skupnem danju odbornikov lenarške < činske skupščine in članov J činske konference SZDL ' nart, smo v razpravi o stal kmetijstva v občini slišali t' ugotovitev, da je poprečna ^ rost krav na lenarškem obB čju zelo visoka. Od krn — odbornika občinske skup' ne Lenart, sem v dvogoV slišal zanimiv komentar ugotovitev: »Danes ugotavl mo, da je poprečna starost' šib .roglač' zelo visoka, Kratek, jedrnat in še P"^ resničen komentar, kajne? J. >■ STANOVANJSKO PODJETJE PTUJ Ob občinskem prazniku želimo vsem državljanom pri- jetno praznovanje! ČETRTEK 7. AVGUSTA 1969 STRAN 9 MEDOBČINSKO SODELOVANJE azširiti na nova področja .'J prvi seji predsedstva i]občinskega odbora ob- "jjjh sindikalnih svetov L Cakovec, Koprivnica, Lž, Ptuj, Slovenska Bi- in Varaždin, bila je v Ljvnici, so poudarili, da ^trebno sodelovanje raz- j^j skozi vse leto in ga Liti na nova področja, ležišče aktivnosti pri raz- jjnju nadaljnjega sodelo- Lja bi naj bilo v povezo- jju sorodnih delovnih or- vzacij, občinskih skupščin, libenopolitičnih organiza- šol in društev. Gre za ijljnjo razširitev sodelova- jna vsa tista področja, na ^rih do sedaj ni prišlo do nembnejših skupnih ak- .Predsedstvo je predlaga- naj bi strokovne službe finskih skupščin skupaj z iori strokovnih sindikatov rjčile obstoječe možnosti ;.nterese za sodelovanje na ai tistih področjih, ki za- lavljajo obojestransko ko- t. Že v septembru bo v iprivnici posvetovanje rdsednikov občinskih skup- a in predsednikov občin- 1 konferenc SZDL sode- J5Čih občin. Dogovorili se lo za konkretne nove ob- ! sodelovanja na področ- gospodarstva, družbenih avnosti ter na ostalih ročjih. e v tem letu bodo orga- irana številna posvetova- I zaradi izmenjave izku- ij in dogovarjanja za ipne akcije. Dogovorjeno da bo v Ptuju posvetova- ! o gostinstvu in turizmu, (ielujoče občine menijo, ima Ptuj najbolje orga- Wano in specializirano go- rivo, zato se želijo sezna- l'Stemi izkušnjami in.jih 'faesti v gostinstvo na nji- 'fm območju. V Varaždi- 'bodo pripravili posveto- ije o trgovini, v Kopriv- pa o sodelovanju med '^tijskimi kombinati in 'ilsKo industrijo, za kar je _Posebno močno zaintere- ■sna »Podravka«. Program 'dvideva tudi posvetova- nalogah sindikalnih or- ■iizacij pri spreminjanju ,_"sklajevanju samouprav- r^ktov delovn-h organiza- ..V skladu s XV. amand- j;^^ ustave SFR.J. Orga- ^'or bi naj predvsem bile ;^ne sindikalne organi- sorodnih delovnih or- "■^acij. občinski sindikal-- '-^'«ti in posamezni odbo- ri strokovnih sindikatov pa naj bi predvsem zagotovili strokovno ter materialno po- moč. Predlagali so tudi naj bi vodstva družbenopolitičnih organizacij organizirala po- svetovanja zaradi skupnega preučevanja določenih aktu- alnih vprašanj in problemov. Tako je podan predlog, naj bi predsedstva občinskih konferenc SZDL pripravila posvetovanje o krajevnih skupnostih in o položaju ter sodelovanju zasebnih kme- tijskih proizvajalcev s kme- tijskimi kombinati in zadru- gami. Zelo koristna bi bila posvetovanja in izmenjava izkušenj prosvetnih delav- cev, zdravstvenih delavcev, sodišč, milice ipd. Zavzeli so se tudi za stal- no izmenjavo kulturno-u- metniških skupin in razstav. V letu 1969 je bilo v organi- zaciji občinskega sindikalne- ga sveta Ptuj organiziranih na območju sodelujočih ob- čin nad dvajset kulturnih prireditev in tri razstave, v katerih je sodelovalo 33 kul- turnih skupin s 737 nastopa- jočimi člani kulturno-pro- svetnih društev, prireditve pa so bile množično obiska- ne. V zvezi s tem je pred- sedstvo mnenja, da bi sode- lovanje na področju kulture in umetnosti morali načrtno razvijati občinski sveti kul- turno-prosvetnih organizacij in društva. Konkretne obli- ke sodelovanja pa bi naj razvili tudi muzeji, knjižni- ce, delavske univerze, zgo- dovinski arhivi, glasbene in druge šole. Na področju delavskih športnih iger je potrebno do- seči množičnost, razvijale pa naj bi se skozi vse leto med osnovnimi sindikalnimi or- ganizacijami, ob prvem ma- ju pa bodo finalna tekmova- nja med sindikalnimi ekipa- mi sodelujočih občin. V le- tošnjem letu je bila na pod- ročju delavsko špartnih iger najboljša ptujska občina, ki je v zelo ostri konkurenci osvojila »Pokal 1900-letnice mesta Ptuja« in prehodni »Poka! bratstva in prijatelj- stva sodelujočih olačin«. V obdobju 1969-70 bodo tek- movanja v šahu, kegljanju, namiznem tenisu, rokometu, streljanju na glinaste golobe in v spretnostnih vožnjah avtomobilistov. Predsedstvo je sklenilo, da bo »IX. srečanje bratstva in prijateljstva« v aprilu 1970 v organizaciji občinskega sindikalnega sveta Kopriv- nica in pod pokroviteljstvom »Podravke«. Dogovorili so se tudi, da bo izšla iz tiska re- vija »Prijateljstvo«, da bodo izšle spominske pisemske ovojnice, poštni žig itd. F. B. Gostinsko podjetje BREG, PTUJ Z OBRATI: Restavracija BREG, Bife BREG, • Gostilna Turnišče, Gostilna Hajdoše. Dobra domača kuhinja, haloško vinu, popust za sku- pine, sobe za tujce. Prepričajte se! Naše čestitke ob občinskem prazniku! s TEKMOVANJA MOTORNIH PILOTOV V MDŠKAJNCIH; USPEH PTUJČAMOV M mMRUmk V soboto in nedeljo je bilo ra letališču Aero kluba Ptuj v Moškanjcih četrto izbirno tekmovanje motornih pilotov Slovenije za republiško tekmo- vanje. Obenem pa je enajst tekmovalcev iz šestih sloven- skih klubov: Maribora, Lju- bljane, Postojne, Lesc, Murske Sobote in Ptuja tekmovalo za pokal mesta Ptuja, ki ga je dal pokrovitelj tekmovanja, skupščina občine, ob praznova- nju mesta ob njegovi 1900-let- nici. 2e prvi dan tekmovanja je izločil tri, ki so ostali glavni favoriti tudi drugi dan. Vodil je Oto Vrbančič, brat večkrat- nega državnega prvaka Stanka iz Maribora pred Vaupotičem in Kodermanom iz Ptuja. Vsi so dosegli več kot 2000 točk. Prednost Vrbančiča pred drugo uvrščenim Vaupotičem pa je znašala čez sedemdeset točk. Tudi drugi dan tekmovanja je bil izredno zanimiv. Letala so že v zgodnjih jutranjih u- rah poletela, da bi izvršila na- loge, ki so jih čakale. Okrog desetih se je tekmo- vanje končalo. Takrat pa je glavno besedo prevzela ocenje- valna komisija, ki je morala iz- računati in oceniti dosežke po- sameznih motornih pilotov. iMedtem pa so člani Aero kluba Ptuj in go.';tje za (žal maloštevilno!) občinstvo prire- dili kraiši miting. Najprej se ie dvicnil z motornim letalom Kari Korpar, ki ie član kluba že od vsega začetka. Najprej ie v nizkem letu preletel leta- lišče, kasneje pa je s svojim letalom izvedel nekaj tako iz- vrstnih elementov, da je gle- dalcem zastajala sapa, pred- vsem zaradi tega, ker letalo, s katerim je letel, ni najbolj pripravno za težje akrobacij- ske elemente. Nekoliko pred tem pa sta se iz višine tisoč metrov spustila najboljša pa- dalca kluba Maks Vaupotič in Jože Kodela. Skočila sta z za- držkom, nato pa pristala na ploščadi pred hangarjem. Ne- koliko kasneje je letališče v Moškanjcih večkrat preletela skupina štirih motornih letal. Vse prisotne pa je še posebej navdušil Jože Butolin, učitelj jadralnega letenja z jadralnim letalom »mačka«'. Najprej ga je letalo »kurir« potegnilo na vi- šino tisoč metrov, po odklopu V imenu pokrovitelja SO Ptuj je pokal ob 1900-letnici me- sta Ptuja podelil zmagovalcu Kodermanu predsednik Fra- njo Rebernak pa je Butolin pokazal nekaj vrhunskih elementov, ki spa- dajo v sam vrh dosežkov ja- dralnega letenja. Po mitingu pa je bila razgla- sitev rezultatov. Podpredsed- nik skupščine občine Ptuj in predsednik Aero kluba Anton Žagar je tekmovalcem čestital in se jim zahvalil za sodelova- nje obenem pa izrazil željo, da bi bilo to tekmovanje tra- dicionalno. V imenu pokrovi- telja SO Ptuj pa je njen pred- sednik Franjo Rebernak po- klonil zmagovavcu Kodermanu iz Ptuja pokal za osvojeno prvo mesto. Rezultati: 1. Koderman (Ptuj) 3500 točk. 2. Vrbančič (Mb) 2492 točk. 3. Vaupotič (Pt) 3453 točk, 4. Stular (Lesce) 3442 toč-k itd. -b Prvi štirje tekmovalci so si na nedeljskem tekmovanju priborili pravico nastopa na republiškem tekmovanju. Se- veda pa bo na republiškem te- kmovanju ekipa Ptujčanov okrepljena s Stankom Vrban- čičem (lanskim državnim prva- kom), Karlom Korpar jem in drugimi. -b JE ZABAVAL PiLEfCE Kot smo že poročali, se je proslave v počastitev 70-;et- nice dr. Antona Slodnjaka, ki je bila 22. julija v jubi- lantovi rojstni hiši v Bod- kovcih. udeležil tudi naš znani humorist Arnold To- vornik, popularni »Stef«. pr- vak mariborske drame. K za- bavnemu delu te proslave ie prispeval iz svojega bogate- ga humorističnega reperto- arja bogat delež »vicov«, ti- stih starih iz davnih časov, kot tudi tistih, ki ostro bo- dejo našo vsakdanjost. Če- prav je bil na dan slavja to- rek, smo lahko poslušali ta dan nedeljski mariborski feljton v malem. Ob domači kapljici se mu je tako raz- vezal jezik, da smo se morali včasih tudi do solz nasmejati. Enkrat je zavil po pohorsko, drugič po prleško, tretjič pa smo ga lahko videli prav ta- kega, kot ga poznamo z gle- dališkega odra ali s televi- zijskih el^ranov, kjer je zad- nje čase večkrat ^g )^-t. Skrat- ka vsi, ki smo se tokrat ne- posredno srečali z njim iz oči v oči, smo odnesli s te- ga srečanja globok vtis. da je Arnold Tovornik zares mojster humorja in več kot odličen gledališki igralec. J. S. NASEDEL GOLJUFU 2. 8. 1969 je na postaji ptujske milice prijavil go- ljufijo Mirko Hodnik iz Ži- klave 4 pri Vidmu ob Sčav- nici. Povedal je, da ga je o- goljufal do tedaj še neznani šofer avtomobila z ljubljan- sko registracijo. Neznancu je dal 500 dinarjev, saj mu je obljubil vozniško dovoljenje. Ko sta se pripeljala v Ptuj je voznik izginil z denarjem ne- znano kam. Goljufa so pri- jeli miličniki v Gornji Rad- goni. lUDVIK SdLdŠI ''»tlarstvo, PTUJ ^"sokokvalitelne kotlarske izdelke dobavljam po naj- usodnejših pogojih. ^^em občanom želim prijetno praznovanje občinskega "'»žnika! STRAH 10 TEDNIK — ČETRTEK 7. AVGUSTA i< m ILATE POROKE, - TR3 ZGODBE. KI JIH JE NAPISALO ŽIVLJENJE »... s tem vaju razglašam za zlatoporočenca, vama iz- ročam darilo skupščine ob- čine Ptuj ter želim še mno- go sreče v vajini nadaljnji skupni življenjski poti...,« so bile besede, ki jih je mo- ral Franjo Rebernak, pred- sednik skup.ščine občine Ptuj minulo soboto ponoviti kar trikrat, dvakrat v Lovrencu na Dravskem polju in enkrat v Juršincih. Ce se ne motim, smo v našem listu enkrat že napi- sali, da je bilo leto 1919 leto, v katerem so bile v ptujski občini sklenjene trdne, pred- vsem pa dolgo časa trajajo- če zakonske zveze. To nam potrjuje tudi podatek, da smo imeli letos v naši ob- čini že okrog 15 zlatih po- rok. V soboto sva si s poklic- nim kolegom Bogom »zlate gostije« porazdelila po »teri- torialnem principu«, on je opravil svojo poklicno dolž- nost v Lovrencu, jaz pa sem se odpravil v Juršince, kjer sta ta dan slavila svoj zlati jubilej Katarina in Vinko HORVAT iz Sakušaka, ki jima človek nikakor ne bi prisodil, da je za njima že 50 let dolga skupna življenj- ska pot. Kot ste to lahko zasledili tudi v našem listu, sem bil letos navzoč že na precejšnjem številu zlatih porok, toda tako čilih in mladostno razpoloženih zla- toporočencev še nisem imel priložnosti videti. Po uradnem zlatoporočnem ceremonialu, ki je bil oprav- ljen v pisarni krajevne skupnosti Juršinci, smo se odpravili v sosednjo gostilno Senčar na liter »zlatega«, ti- stega iz rodnih Slovenskih goric, kjer sta bila rojena tudi naša slavljenca, Kata- rina 1895. in Vinko 1901. leta. Ob obujanju mladostnih spominov sta mi povedala, da je bila njuna edina dota, s katero sta pred 50 leti začela skupno življenje, lju- bezen in volja do življenja. Bili so hudi časi in človeka strese groza, če bi se mora- lo vse to, kar sta doživela, še enkrat ponoviti. Kot na- jemnika sta začela skupno Katarina in Vinko Horvat z vnukinjo Darjo, ki od časa do časa z jokom ali smehom napolni njun tihi in prazni dom življenje v tuji hiši in več slovenjegoriških bajt ju je gostilo vse do takrat, ko sta prištedila toliko, da sta si lahko postavila lastno hišo, lastno družinsko gnezdeče. Toda nesreča ... To toplo in prigarano družinsko gnez- deče, ki sta si ga spletla s trdim delom, je postalo leta 1932 žrtev ognjene stihije. Domačija ni bila zavarovana. Začela sta znova in na po- gorišču je zrasla nova do- mačija, 'ki je vzgojila šest otrok, od katerih živijo da- nes še štirje, in zrasla je do- mačija, v kateri sta ostala na stara leta in v jeseni živ- ljenja popolnoma sama ... Otroci so se razkropili po svetu, vračajo se domov, ji- ma pomagajo pri delu, toda dom je tako tih in prazen ... Najstarejši sin Vinko je leta 1944 padel v vojski, le- to za tem pa so domači »skrivači« doma v postelji ustrelili hčerko Treziko. Skozi okno je zarezgetala strojnica in 28 krogel se je zarilo v pohištvo in v ste- ne, tri ročne bombe so na- pravile pravo razdejanje in dobesedno raztrgale njuno hčer... Da, to so spomini njune mladosti, spomini na preho- jeno življenjsko pot, ki je bila v soboto kronana z zla- tim praznikom. Ta dan so ju obiskali njuni otroci, vnu- ki in sorodniki. Sin Tonček, ki se je najbolj veselil nju- nega zlatega jubileja, je mo- ral en dan pred praznikom v bolnišnico zaradi pljučni- ce. In še njuna največja že- lja? »Saj veste, kaj si naj- bolj želiva. Da bi ne ostala vedno tako sama. kot sva se- daj, da bi se vrnil eden iz- med otrok domov, da bi v miru preživela svojo jesen življenja.« Draga zlatoporočenca, tudi mi vama iz srca želimo, da bi se vama ta želja kaj kma- lu izpolnila. J. Slodnjak Otroci so najino veselje Sobota je bila za Lovren- čane res prazničen dan. V enem dnevu kar dve zlati poroki. Drugi par, ki sta po- novno po petdesetih letih stopila pred matičarja, sta bila Marija in Franc Dre- venšek. 1916. leta je moral Franc Drevenšek v vojsko. Bil je na soški fronti, kjer so tekli hudi boji. Mnogo naših fan- tov je takrat padlo. No, Francu je uspelo, da se je pretolkel in po končani vojni prišel domov. Toda doma je našel bolnega očeta in ni minil teden, ko je umrl. Ni mu ostalo drugega, kot da se poroči. Marija in Franc Drevenšek Tako sta se spoznala z Ma- rijo in kmalu je bila skle- njena zakonska zveza, ki traja sedaj že dobrih petde- set let. Težko sta se prebijala sko- zi življenje, toda šlo je. Itu^ la sta sedem otrok, od ^ terih sta štiri izgubila v u nji vojni. Dva v partizai in dva v nemški vojski, \ mor sta prišla po prisj mobilizaciji. Mati Marija najteže prebolela IzgD hčerke, ki so jo Nemci prj^ usmrtitvijo strahovito mi čili. Bila je učiteljica in » radi nje so morali spreme. niti tudi priimek. Drevej, šek je namreč njeno deklij. ko ime. Zgodilo pa se je b takrat, ko sta poslala hčert; šolat v Ljubljano. Takrat?! jim zagrozili: ali spremeni; priimek ali pa se hčerka n; bo mogla šolati. Seveda so bili poleg težkih trenutkov tudi veseli. Oba sta bila vesela, kako so jimi rastli otroci. Sreča pa je bi- la polna takrat, ko so od- rasli in so začeli pomagati v trdi borbi za vsakdanji kruli Seveda pa kmetovanje ni bilo Fraincovo edino delo. 2« po prvi svetovni vojni je bil v vasi vojni referent. Kot«' vedne Slovence jih je naj- bolj prizadelo po drugi voj- ni, ko so jih zaprli zaradi očitka, češ, da je bil njih"' sin med belogardisti. Ker končno le zmaga resnica i" ker so bili zlobni jeziki, ^ so širili takšne govorice pr^' kratki, da bi dokazali takšno laž, je bila stvar urejena. I" še to. Izkazalo se je, da j^ bil njihov sin že dve 1^'! mrtev in da je padel vaei partizani na Pohorju. Sedaj živita še vedno svoji kmetiji, čeprav že krep- ko v letih, še samo delni kmetujeta. Vendar je seda) mnogo lažje, saj jima porna' gajo odrasli otroci. Po zlati poroki v poroči' dvorani v Lovrencu sta oW para s svojimi svati odšl^ na povabilo krajevne skup' nosti na kosilo. Beseda ] stekla o njihovem življenjih izrečena je bila marsikateri šala, tako da je bil vide«; da ne slavijo zlate, tcm^*^ pravo poroko. Štiri dni smo rajali Petdeset let je minilo, kar sta Marija in Vincenc Ster- bak prvič stopila pred ma- tičarja. Minulo soboto ju je predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak poro- čil ponovno in ju razglasil za zlatoporočenca. Vsega je bilo dosti, slabe- ga in hudega, sta mi dejala oba zlatoporočenca iz Lov- renca na Dravskem polju, ko smo se pogovarjali o njunem skupnem dolgoletnem življe- nju. Spoznala sva se že pred prvo svetovno vojno. Tako bi se verjetno poročila že prej. Ker pa so Vinka pokli- cali 1917. v vojsko, sta poro- ko morala odložiti in sta se poročila šele dve leti kasne- je. Težko je bilo njuno živ- ljenje, zdaj se živi precej drugače. V zakonu sta imela šest otrok, štirje so še živi. Imela sta veliko kmetijo. Dela je bilo vedno dovolj, zato je bilo prostega časa bolj malo. Najtežji časi so prišli, ko je nemški okupa- tor zavzel našo zemljo. Sina so prisilno mobilizirali in žena pa je odšla v Švico. Ta- ko je na kmetiji ostal nekaj časa sam. No, pa tudi to je minilo. (Konec na 11. str.) Marija in Vincenc Sterbak ^PIIK — ČETRTEK 7. AVGUSTA 1969 STRAN 11 LES lesno industrijsko in trgovsko podjetje P T U J Les in izdelke iz lesa vseh vrst in dimenzij, les za kur- javo, premog, kupite pri nas najugodneje. Oglejte si naše zaloge! Ob 8. avgustu — občinskem prazniku — naše čestitke vsem občanom! Plesna pora iz Ptuja na turnirju tfOtočcu Sobotnega mednarodnega plesnega turnirja, ki je bil v novi restavraciji hotela Grad v Otočcu pri Novem mestu — na njem so se po- merili češkoslovaški in slo- venski plesni pari — sta se udeležila tudi dva plesna pa- ra plesne sekcije DPD Svo- boda Ptuj: Milena Krušič in Rudi Menhard ter Milena Vidovič in Maks Fridl. Ta plesni turnir je pome- ci! povratno srečanje, ki ga je pripravila plesna zveza Slovenije in študentski ples- ni klub iz Ljubljane s ple- salci-amaterji iz Pšibrama iz CSSR, s katerimi so se slovenski plesalci srečali le- tos maja na Češkem. Slovenski plesalci so tokrat prepričljivo zmagali, k temu pa sta prispevala tudi svoj delež naša plesna para iz Ptuja. 'Iz razgovora z mladim in perspektivnim parom Vido- vič-Fridl, je sklepati, da je bilo sobotno srečanje naših in češkoslovaških plesalcev zares prisrčno, kar potrjuje- jo tudi izmenjana darila med predstavniki dveh narodno- sti, ki sta si še posebej po okupaciji Češkoslovaške bli- žji na vseh področjih med- narodnega sodelrranja in človekoljubne solidarnosti. J. S. (Nadaljevanje z 10. str.) Vincenc Sterbak je eden najstarejših gasilcev v Lov- rencu, za seboj ima petinpet- ileset let aktivnega gasilske- ga dela. Sosedje vedo o njem povedati, da je bil res stra- sten gasilec. Tako se spomi- liajo. kako je leta 1926 pri velikem požaru v Apačah fes teden po-magal gasit in ia je komaj našel kak tre- "'Jtek, da je zatisnil oči in !e odpočil od napornega de- la- Seveda je bilo takšnih požarov še več in povsod je •^il med prvimi in najhrab- rejšimi. Janez Predikaka. nevestin 'irat in njena priča že na Pfvi in sedaj na zlati poroki. rad spominja tiste prve. Nali so tri dni in noči. ^'Hlci so morali toliko igra- da četrti dan. kolikor je 5^'Stija trajala, svojih trobil liso mogli več pristaviti k "stom, ker so jim bila vsa "^fiila od neprestanega igra- "ia. Takšno je bilo v nekaj be- ^fdah njuno življenje Dosti pdega. bili pa so tudi lepi '■■(^nutki. ki se jih oba z ve- '^Ijem spominjata Čeprav pa rojena v prejšnjem sto- ^*-Ju. sta še vedno čila in 'Orava ter še vedno delata. ?^^^a bolj po malem na Jfftetiji. Pa kaj čemo. sta Jiala, saj drugega ne zna- ^»•.. -b Ribe prf|eiiici|0 na posictričev trnek Pred nedavnim sem sli- šal v Ormožu zanimivo po- slansko-ribiško anekdoto, ki se nanaša na Vlada OZBOL- TA, predsednika občinske konference SZDL Ormož in letos izvoljenega poslanca kulturno prosvetnega zbora zvezne skupščine. Širša jav- nost pozna Vlada Ožbolta kot prizadevnega družbeno- političnega delavca, šolnika in v zadnjem času tudi po- slanca, le redki pa ga pozna- te tudi kot strastnega ribiča, ki takrat, ko mu to čas do- pušča, potrpežljivo stoji ob Dravi ali Pesnici ter lovi ri- be. Njegovi ribiški kolegi pravijo, da ima Vlado v »ri- bičiji« izredno srečo in se- veda tudi znanje in izkušnje. Ko njegovi prijatelji brez- uspešno »namakajo« svoje trnke, se Vlado zadovoljno smehlja ob s-^ojem bogatem lovu. Eden izmed njegovih ri- biških kolegov mi je pred nedavnim dejal: »Ne vem. če imia Vlado poleg običajne vabe privezane na trnek tu- di svoje poslanske izkazni- ce!« No ja, to verjetno ne bo držalo, dejstvo pa je. da se ribe njegovega trnka ne izogibajo. Menim, da nam poslanec Vlado Ožbolt te anekdote ne bo zameril, saj mu sočasno želimo, da bi tako uspešno kot v Dravi in Pesnici riba- ril tudi v »nemirnih vodah« zvezne skupščine. J. S. OOBOJKARJI DESTERMIKA IN BREGA V NAJŠPERECU Prijateljsko srečanje v od- bojki med ekipami iz De- sternika, Brega in Majšper- ka se nadaljuje. Preteklo ne- deljo je bilo srečanje ekip v Majšperku. V pohvale vrednem športnem vzdušju so odigrali vse tekme. Prvo mesto je osvojila ekipa Bre- ga, drugo Majšperka, tretji so bili odbojkarji Desternika. Po tekmah so se tekmovalci razveselili na prijetni zaku- ski. ki so jo pripravili Maj- šperčani. Ponovno so pouda- rili, da je treba lani začeto sodelovanje in tekmovanje nadaljevati. Desterničani so povabili ekipi iz Majšperka in Brega v Desternik. Vabila so se razveselili vsi, posebno še Brežani, ki so lani v De- sterniku po tekmi preživeli čudovito nedeljo. ZR Odbojkarji iz Majšperka, Brega in Desternika po res šport- nem sreea»ju y Majšperku Znamenita šolska obletnica na Slovenskem (Nadaljevanje) Tedanji šolski zakon je šo- lam pi'edpisal njihovo orga- nizacijo in sistem pouka. Po- leg prejšnjih so bili uvedeni novi učni predmeti: zemlje- pis in zgodovina, prirodopis, telovadba, petje in risanje, ženska ročna dela in gospo- dinjstvo. Zaradi nizke ravni pedagoške zaianosti je bil po- uk sicer še zastarel, bilo je mnogo učenja na pamet, slov- ničarjenja brez haska, tudi telesne kazni niso izostale, medtem ko so bile zakonsko predpi.sane celo telovadnice z.a vsako šolo. In koliko šol je še danes — brez telovad- nic! Učiteljem je zakon p: Iz- povedal cerkovniško delo in iskanje plačila med ljudmi. Naložil jim je odgovorno šol- sko delo z učenci in starši, pojavile so se tudi šolske knjižnice in skrb za revnej- še učence. Kratek razvoj slovenske os- novne šole po letu 1900 Razumljivo nam je, da se cerkev in starei med leti 1870 do 1880 niso mogli takoj spri- jazniti z zahtevami novega šolskega zakona. Cerkvi se je zdela nova šola premalo vereka, sfcuiršem pa več let ni bila všeč podaljšana šol- ska obveznoist otrok in pav2d- videne kazni za kršilce pred- pisov. Nekaj časa so učitelji še spregledovali slabši šolski obisk starejšim učencem, da se ne bi preveč zamerili kmetskim staršem; pozneje pa so itak nastopile določene olajšave za obisk šole v po- letnih m.esecih na kmetih za starejše otroke. Postop^no je bilo zgrajenih tudi več no- vih šolskih poslopij, v kate- rih se še danes poučuje, ni- so pa več primerne za današ- nje moK:leibejše šolanje Po 1. 1900 se je šolsko delo učiteljev izboljševa.lo tudi v pedagoškem pogledu, vedno več je bilo slovenskih učbe- nikov in boljših čitank pa tudi učil za pouk. Tudi stro- kovno izobraževanje učiteljev na učiteljiščih, mariborsko je bilo do leta 1918 nemško, le slovenski učiteljiščniki so imeli pravico do posebnih ur slovenščine, se je postopno izboljševalo. Za reformo uč- nega dela so pred prvo sve- tovno vojno mnogo storili slovenski profesorji učiteljišč kot na priimer Hinko Schrei- ner, Viktor Bežek, Janko Ee- zjak, France Ilubad, Luka Lavtar in dnjgi, ki so peda- gogiko in metodiko dalje raz- vijali ter sestavljali učne knjige in priročnike za uči- telje. Mnogo zaslug si je pridobil zlasti ljutomerski rojak H. Schreiner, (1850-1920) kot i^uvnatelj maritx>rskega učiteljišča in kot ustanovi- telj in dcsjnrtni predsednik Slovenske šoJske matice. Na rojstni hiši so mu vzidali spo- minsko ploščo, v Mariboru pa postavili lep spomenik. Slovenska ljudska šola v av.strijskih časih je sicer po- časi napredovala, iz nje so pa izšli pomembni slovenski pi- satelji in ' kulturni delavci. Do 1. 1918 je bilo pri na.s pre- več nižje organiziiianih šol z oddelčnim poukom, ki so težko tekmovale z nemškimi više organiziranimi v mestih in trgih. V narodnostno ogro- ženih krajih pa je zaslužna Ciril-Metodova družba u-^ta- navljala slovenske ljudske šole s pravico javnosti in jih tudi sama vzdrževala. V predvojni Jugaslaviji so odpadle številne prejšnje o- vire za iczvoj prave sloven- ske šole Mai'.sikaj .se je zbolj- šalo v metodah pouka in vzgoje, napredovale so tudi pedagoške m psihološke zna- nosti. Učitelji so postali dr- /.avni nameščenci s točno do- ločenimi prejemki. V večji meri se je v teh letih 174^0- polnila nižja in srednja stop- nja, medtem ko višja osnov- na šola ni imela dovolj jas- nega učnega programa, ker so prehajali v razne srednje šole p^ovečini najlKvljši učen- ci. Med važnejšimi pedago- škimi delavci so se med obe- ma vojnama odlikovali s svo- jimi spisi in knjigami sredi- ški rojak dr. Karel OzvaJd kot univ. profesor, Gustav Šilih na področju šolske in družinske vzgoje, Matija Sen- kovič (roj. v Godenincih pri Središču) pa kot odličen me- todik že pred prvo svetov- no vojno in tudi pozneje. Najbolj prodoren in radika- len pedagiOg pia je postal dr. Fran Zgcč (doma iz Dor- nave in tam tudi pokopan), ki se je med dnjgim potego- val zlasti za reformo učite*lj- ske izobrazbe. Žgečev vpliv na učitelje in nji.hovo deJo v šoli in izven nje je bil pre- cejšen, in to predvsem v boju za aktivno šolo in aa študij otrokovih domačih razmer. Po dnjgi svetovni vojni, ki je slovensko osnovno šoJo po- rušila do temeljev, je bilo treba začeti vse znova. In šele v današnji osnovni šoli se je do knaja uveljavila o- semletna šolska obveznoist, močno se je razširila mre- ža teh in drugih šol, od- pravljene so bile mnoge nižje organizirane šole in ustvar- jene večje matične šole z razrednim in predmetnim po- ukom. Izoblikovala se je vsaj po zakonu enotna osnovna šola za otroke do 15. leta z namenom dvigniti izobraže- vanje do obsega pi^jjšnje niž- je gimnazije. Seveda so to precejšnje zahteve do vseh otrok, ki niso enako nadar- jeni in ne žive v enakih družinskih razmerah. Največ- ji problem današnje šole je pretirano osipanje učencev med šolanjem zlasti zaradi matematike, tujega jezj'ka in tudi — slovenščine. V tem pogledu bo tr^eba še marsikaj storiti, razbremeniti učne programe in uvesti uspešnej- še oblike pouka, da bi vsaj 80 "/o otrok prišlo brez težaiv v 8 letih do zaključnega razi-eda v vsakem kraju. Stoletni razvoj sloven.ske osnovne šole ni bil vselej glta»- dek in lahek, bil x>a je viden in vztrajen iz desetletja V desetletje. Največji vzpon pa je dosegel ta rlazvoj šele po drugi svetovni vojni, in to ne mmo v številčnem, temveč tudi v idej no vzgojnem in v.sebinsko izobraževalnem po- gledu. Brez dobre osnovne šole kot podlage za izobra- ževanje si ni mogoče misliti uspešnega nadaljnjega šolar nja naše mladine! Albert ZerJ»T STRArjl2 TEDNIK — Četrtek 7. avgust^ Kdaj začeti s tujimi jeziki? Se nikoli niso bile meje tako odprte, kot so danes — Več jezikov znaš, več veljaš, kar pa ne pomeni omalova- ževati materinščino. Mnogim je znano, kakšne težave imarr«© z učenjem tu- jega jezika v naših šolah, predvsem v podeželskih kra- jih. Vzrokov za ta pojav je precej in so nam jasni od učenčevih domačih in šolskih razmer, metod pouka, do u- čenčevih nagibov za učenje. Nekoliko kvalitetnejši pouk tujega jezika je v srednjih šolah, vendar tudi tam ne moremo biti zadovoljni z u- spehi. Redki so maturanti, ki so se do tedaj naučili relativ- no sproščeno govoriti in pi- sati v jeziku, ki so se ga uči- li osem let poprečno po tri ure tedensko. Zato je razumljivo, da so začeli strokovnjaki za tuje jezike iskati drugačne in boljše poti za učenje teh je- zikov v šolah. Učinkovitejše metode za odrasle so že od- krili in jih uspešno uporab- ljajo v posebnih tečajih za te ljudi, ki so že v poklicih. Pred petnajstimi leti so za- čeli razmišljati tudi šolski ljudje o problemih pouka tu- jega jezika v obveznih šolah in so prišli na misel, da bi bilo treba začeti s takim učenjem že od prvega razreda dalje, da celo v predšolski dobi, ko hodi otrok v otroški vrtec. Pred tem je dolgo časa vla- dalo prepričanje, da se mo- ra otrok najprej izuriti v svo- jem materinem jeziku, to je vsaj do desetega, enajstega življenjskega leta, in šele po- tem bo misliti na učenje tu- jega jezika. To naziranje je vladalo celih sto let in v skla- du z njim so oblasti uvelja- vile tudi take učne načrte. Današnji razvoj znanosti o otroku pa je dokazal, da je že predšolski otrok do neke mere sposoben učiti se hkra- ti dveh različnih jezikov, to je materinega in tujega, se- veda pod določenimi pogoji in z uspešnim vodstvom. Med temi pogoji navajamo neka- tere: ugodno telesno zdravje in otrokovo duševno, zlasti jezikovno nadarjenost, pra- vilno vzgojo v družini in o- troški ustanovi, rastoči uspe- hi in pod. V naših mestih so že nekatere specializirane u- stanove, ki sprejemajo pred- šolske otroke, da jih v sku- pinah na igralni način uva- jajo v tujo govorico brez znanja pisanja, branja in slovnice. Seveda mora biti to slušno, izrekovalno, govorno in pomensko dojemanje tu- jega jezika v izredno sposob- nih pedagoških rokah, tako da se taki otroci kar naju- godneje počutijo pri takem delu. In kar je zelo važno: traja naj več let brez kakr- šnih daljših prekinitev! Ce pa bi opazili trdnejši otrokov odpor do takega učenja, ga seveda ne smemo siliti k te- mu, sicer se v njem pojavijo razne motnje vedenja, ki lahko otroka tudi iztirijo. V večjih družinah, v katerih so vključeni tudi bližnji so- rodniki, ki dobro obvladajo tuj jezik, je možno otroka tudi doma učiti tujega jezika v otroški konzervacijski obli- ki. Taka oseba se potem mo- ra z otrokom pogovarjati sa- mo v tem jeziku, in to do- sledno in načrtno, če želimo doseči uspehe. Na nekaterih mestnih šo- lah v državi so že pred leti uvedli preizkusno poučeva- nje tujega jezika v prvem razredu, letos pa to namera- vajo storiti na neki osnovni šoli tudi v Mariboru in ver- jetno še kje drugje. Le s ta- kimi primerjavami pouka bo mogoče, recimo v šestih ali o- smih letih, ugotoviti uspeš- nost poučevanja tujega jezi- ka že na nižji učni stopnji s tisto, ki jo je dosegel pouk štiri leta pozneje, to je od pe- tega razreda dalje. Že doslej so rezultati zgodnjega pouka v tujem jeziku, seveda na iz- branem vzorcu otrok poka- zali, da se predšolski otrok laže prilagodi novemu jezi- kovnemu okolju, če se seve- da z otrokom pravilno rav- na, kot pa s poznejšim pou- kom. Otrokova duševnost v prvih šestih letih starosti je namreč izredno plastična (prožna in gnetljiva) za spre- jemanje vtisov jezikovnega sveta, če so le-ti primerno dozirani iz leta v leto. Tako privajanje otroka na novo jezikovno izražanje, ne da bi pri tem kakorkoli zanemar- jali materinščino, pa mora biti ustrezno otrokovemu razvoju, čustvovanju in miš- ljenju v tej dobi. Ce tako na- vajamo otroka na tuj jezik, ne sme tega otrok čutiti kot zapovedano breme, še manj pa kot nasilje nad njim. V nekaterih drugih drža- vah, kjer je razširjena več- jezičnost (Švica, Belgija), so ugotovili, da zaradi vzpored- nega učenja tujega jezika ni- so bili otroci bistveno pri- krajšani pri materinščini ob vstopu v šolo, seveda če je bila jezikovna vzgoja otrok v pravilnih rokah, sicer pa so bili opazni manjši odsto- pi od rezultatov učenja samo v materinem jeziku. Prouče- vanje te problematike v tu- jini in pri nas je precej ži- vahno in bo vsekakor kori- stilo razvoju šolske prakse. Pri nas imajo v nekaterih večjih mestih že tudi tako diferenciacijo v učnem jezi- ku na gimnazijah, da se uče jezikovno nadarjeni dijaki nekaterih učnih predmetovv tujem jeziku, recimo v an- gleščini, francoščini ali nem- ščini. Tako stališče se nam zdi upravičeno glede na da- našnje potrebe temeljite j še- ga obvladanja nekaterih tu- jih jezikov, kajti bodoči stro- kovnjaki, med katere šteje- mo tudi visoko kvalificirane delavce, morajo nujno znati vsaj en, če že ne dva tuja jezika. Sodoben strokovnjak se ne more več zadovoljiti samo s prevodi tujejezične literature, razen tega pa je treba tudi hoditi na prakso v tujino in tam govoriti, vpra- ševati, odgovarjati... Pri učenju tujih jezikov pa se naj vsakdo zaveda: zna- nje tujih jezikov v govoru in pismu pa ne sme škodo- vati ljubezni do materinega jezika in pripadnosti ljudi h krvi svojih prednikov. -alže- KINO goriSnica 10. avgusta: ameriški film PADEC RIMSKEGA CE- SARSTVA; kidričevo 7. avgusta ameriški film REVOLVERJI IMAJO BE- SEDO; 9. in 10. avgusta a- meriški film KLIC TROBEN- TE; 13. avgusta francoski film. JOJO; ptuj 7. avgusta, ameriški film TOBRUK; 8. in 9. avgusta, japonski film MORILSKA STEKLE- NICA; 10. avgusta, italijansko-a- meriški film PET MAŠČE- VALCEV; 12. in 13. avgusta, italijan- ski film AMERTKA OB- LJUBLJENA DEŽELA; slovenska bistrica: 6. in 7. avgusta, francoski film SVETNIK PRIPRAV- LJA ZANKO; 8., 9. in 10. av- gusta, ameriški film LIKVI- DATOR; TOMAZ PRI ORMOŽU 10. avgusta, japonski film PIRAT; ZAVRC 10. avgusta, švedski film SEDMI PECAT. Trgovsko podjetje PANONIJA PTUJ V naših poslovalnicah: Plastika, Leskovec, Podlehtia Zeleznina, Kovina, Lovrenc n. Dr. polju, Steklo-p(j! celan, Videm, Dornava, Bukovci, Markovci, Mureti« ci, Stojnci, Gorišnica I, Gorišnica II, Moškanjci. minci, Zetale, Cirkovce, Medribnik, Cirkulane, Elegaji Ptujska gora, Majšperk-Lešje, NAMA, Koloniale, p. pirnica-galanterija, Slavica, Preskrba Kidričevo, ZjJ ja-t., Majšperk, Zarja-š. Majšperk, Trafika, Kemikaii je, Dolena, Stoperce, Trnovska vas. Grajena, Podvij ci, Desternik, Vitomarci, Oblačila Ptuj, boste solidu postreženi z najkvalitetnejšim blagom po solidnih cf nah. Ob občinskem prazniku naše iskrene čestitke vse« občanom! Ali lahko človek res tako hitro pozabi materin jezik? Smo sredi vročega poletja, sredi letnih dopustov, ko dr- vi po naših cestah skoraj ne- pretrgana kolona domačih in tujih turistov. Vračajo se tudi naši delavci, ki so na delu v tujini. Dolgotrajna in tiha želja, ki so jo skozi vse leto trdega dela gojili v srcih, se jim je izpolnila. Po dolgem času so se zopet po- zdravili s svojci, s prijate- lji in znanci, in po dolgem času so zopet domd v krogu svojih najdražjih. Da, vese- lje in radost, ki pa jo sprem- ljajo tudi temne sence: Pred nedavnim sem preži- vel prijetno nedeljsko po- poldne v eni izmed zasebnih gostiln v okolici Ptuja. V senci pod brajdami je bilo veselo, godci so igrali po- skočne melodije, mladina pa je zaplesala na betonski ploščadi. K sosednji mizi je prisedia skupina treh mla- dih fantov, ki so na delu v Nemčiji. Enega izmed njih sem poznal, bil je moj nek- danji sošolec. Končal je šest razredov osnovne šole. Na veselico se je pripeljal v bleščečem »kadetu« z dekle- tom iz sosednje vasi. Ko sva se srečala s pogledi, je pri- stopil k meni in mi dejal: »O Jože, guten tag ...« Po- stalo mi je neprijetno. Kot, da sem preslišal njegovo po- lomljeno nemščino, sem mu odzdravil: »O, dober den, Franček.« Opazil je mojo ost, ki sem jo nameril na- sproti njegovi pozabljivosti glede na materin jezik. Ob- lila ga je rdečica. Začel je govoriti po domače, tako, kot naju je učila mati, ko sva bila še kratkohlačnika v šol- skih klopeh. ,Vrnil se je k svoji družbi. Izpili so nekaj »flaš bira« in od njihove mi- ze je bilo slišati le redke slovenske besede. Ko sem zapustil veselični prostor, so mi v ušesih še vedno zvenele besede: »O, Jože, guten tag!« Premišljal sem, ali lahko človek, ki la nekaj mesecev v tu- zares pozabi domači pozi ki ga je v svoji mlad prav gotovo nekaj tisoči izrekel ali pa slišal v svjj rojstnem kraju? j' V Ormožu se je zopet zataknilo v Ormožu je pravzapi že tradicija, da se od časa časa kaj zatakne, včasih^ včasih manj. Včasih prj časno zataknjeno »odhal mo«, še večkrat pa nosi sledice tega ves gospoda' potencial občine. No, tokrat se je zataki pri rušenju seda.nje gost! »Grozd«, ki še vedno čvil stoji ob novem hotelu. I mestu sedanje gostllnil stavbe je predviden parli ni prostor. Maja letos je bil medla nikom »Grozda« TP Zal iz Ormoža, stanovanjsko-1 munalnim podjetjem, skfl ščino občine in podjetji Slovenija vino iz LjubljJ — obratom Jeruzalem " mož — dosežen dogovor i roma kompromis: »Trgovj podjetje Zarja bo pod sedanjo gostilno Grozd ? pogojem, da dobi v zam' stavbo na Mestnem irf- kateri so sedaj ormoške* žbenopolitične organizao ter v najem trgovska ^^}^ pri Tomažu in v Središč'''- Toda, kot že omenjeno- je pri realizaciji tega dal vora zataknilo. TP Zarja« če rušiti gostilne Grozd' to, ker mu obrat Jeruzaj Ormož zožuje pravice do. govskega lokala v Sred- in mu nudi dejansko nf'^ površino prostora, kot j^'' dogovorjeno maja le-tos. ^ j a se striktno drži dog^l, in vztraja pri svojem, Jeruzalem zopet pri svo! Torej, zataknilo se je. Ormoški hotel je tik P dograditvijo, njegov P'^ hodnik »Grozd« pa čaka- si bodo v Ormožu kon podali roke in skupaj, w; stite, brez osebnih sii^P^ ali nesimpatij, skrbel'- ekonomsko krepitev že ^ revnega obdravskega Obrtno gradbeno podjetje GRADNJE, PTUJ Novogradnje in rekonstrukcije poverite našemu pod- jetju, potrudili se bomo jih izvršiti v vaše zadovoljstvo! OB 8. AVGUSTU — OBČINSKEM PRAZNIKU — VSEM OBČANOM PTUJSKE OBCiNE NASE ČESTITKE! ^ ČETRTEK 7. AVGUSTA 1969 STRAN 13 p^jLSKI KOMBINAT HTES I^RIBOR, Meljska cesta pedno zadovoljen bo vaš gost in vaša družina, če bo- skrbno pripravili kvalitetne testenine naše reno- lirane tovarne. lobite jih v vsaki trgovini. L prazniku občine Ptuj vsem naše iskrene čestitke! tETJE»IHJE60¥¥PL!V NAŠE NAif.SLAJŠE )sestavi poletne hrame za vančka moramo pred- li vedeti, da nekateri jpisi za kuhanje, ki bi otroku v prid v zimskih kih, nikakor niso pripo- ijivi v poletnih, vročih \. Zlasti moramo vedeti, gosta, kašasta hrana ni nerna za poletje in so še bolj razredčene mleč- mešanice. Nadalje, zlasti ti, no smemo sladiti čez 3. ker sladkor za zali- ;ka ni le sladilo, ampak livo. Gospodinjski slad- '.ahko že sam po sebi po- )ča nevšečne črevesne mje, zlasti driske, če ga ik dobiva preveč. Sadnih ;v mora biti dovolj, to- ne preveč. Prav tako ne nočne kostne juhe ali lastne prežganke. Tudi "elike količine zelenjave tli smeli dajati zalivanč- ali pitančku. Ni pa mo- f navajati, koliko enega, ^0 drugega. Vsak otrok la.mreč glede hrane, zla- Poleti, svet zase. Zato je f6bno, da hodi mati zla- } zalivančkom, vsaj v *tku in na višku poletja ^ibližjo otroško posveto- ''Co na posvet k zdrav- \ ali izkušeni sestri, ki vedela slehernemu '•^u določiti pravilno se- '"5 in količino hrane. No- ^ mati naj ne poskuša, ^bi s poletno prehrano "^lila svojega malčka, o vseh mladičih na r znano, da poleti raste- jo se, kot medvedki, na * zdebelijo. Bodimo za- *'ini, če otrok zmerno f«duje v teži, da dobro ^.^:n se polagoma, toda '"lo razvija in da pri Ostane zdrav, •^'i smo, da moramo v '''vročini tudi pravilno ^.ti z živežem, ki ga po- naš najmlajši. Naj- '^^še je pravilno ravna- fttlekom. V mestu smo j^^fii na mleko, kakršno 1^0 iz mlekarn. Imamo Pasterizirano mleko, s ■ im .se ponaša že skoraj ° niesto. Pot od krave do zalivančka je pri pred- nostnem mleku najkrajša, najbolj neoporečna in sodob- na. To mleko v zaprtih ste- klenicah ima mnogo pred- nosti pred še vedno po kri- vici čislanim mlekom »od kmeta«, »od ene krave« ali »iz enega hleva«. Vendar pa se moramo še samo prepri- čati, ali je vse ravnanje z mlekom, preden pride do otroka, res primerno in tako, da otroku ne preti nobena okužba ali prebavna okvara. Ko dobimo mleko, ga mo- ramo takoj prevreti vsaj tri minute nad malim plame- nom. Dobro je, če kipi, se pravi, če ga večkrat prista- vimo k ognju in odstavimo, tako da nam ravno skuša uiti, pa ga še ujamemo. Ven- dar ne delamo tega več kot pet minut. Nato mleko ohla- dimo. Ce imamo ledenico ali hradilnik ga damo na led ali v hlad. Najboljši je seveda hladilnik. Tudi vse zelenjave morajo biti presne, ne sparjene, ove- nele in nagnite, če hočemo, da ne bodo škodljive. Se bolj velja to za sadje in za sadne sokove, ki tudi ne smejo biti nikdar pregreti in postani. Da mora mati poleg vsega tega, ko otroka neguje in hrani, vestno paziti na svo- jo osebno čistočo, zlasti na čistočo rok, je samo ob sebi umljivo. Iz vsega rečenega je tudi razumljivo, da mora mati opustiti vse škodljive razvade: da ne bo slinila dude. da ne bo poskušala hrane ali celo mešala otro- kove hrane s svojo slino, da ne bo za pomiritev dajala otroku v usta prsta ali pa starodavnih cucljev in krpe, v katerih je sladkor. Poleg tega moramo našega malčka poleti obvarovati mušje nadlege. Muhe mu lahko škodujejo naravnost, da le- zejo po njegovih ustih, po rokah, ki si jih daje v usta in drugam. Na tisoče škod- ljivih klic prenašajo muhe z gnojišč, stranišč, zakotkov in ostankov razpadajoče hra- ne na našega malčka ter ga izpostavljajo nevarnosti oku- žbe. Da bi otroka zavarovali pred muhami, mu košek ali posteljico pregrnimo z mre- žasto tkanino. Tudi živila obvarujemo muh z mrežasti- mi povezniki. Ce kljub vsemu temu, kar smo storili za našega malčka poleti, da bi ga obvarovali posrednih ali neposrednih kvarnih posledic vročine, naš mailček vendarle zboli in dobi drisko in začne bru- hati, se vprašujemo, kaj naj storimo? Predvsem moramo takoj prenehati z vso dotedanjo hrano — z mlekom, moko, zelenjavo, maščobami, me- som, jajci, sadjem in takoj pričeti z dodajanjem teko- čine, npr. dajanjem ruskega ali drugega čaja brez slad- korja, le z malo saharina. Vsekakor moramo čimprej dobiti strokoven zdravniški nasvet. Juha, da ali ne? To je odvisno od tega, ka- ko jo pripravimo. Zlasti sta- rejše gospodinje vedo, da nekoč brez juhe skoraj ni bilo kosila. Juho so priprav- ljali iz kosti ali z dodatkom mesa, dandanes pa pogosto uporabljamo jušne kocke. Toda te juhe imajo le ma- lo kalorij — kakih 150 do 200, na dan pa potrebujemo 2500 do 3500 kalorij in to- rej tudi majhno hranilno vrednost, saj poln želodec še ni tudi sit želodec. Hranilno vrednost imajo samo goste juhe s krepko vsebino, se pravi z dodatki: opečenim kruhom, cmoki, krompirjem, jajci, rezanci in zelenjavo. Take nasitljive, krepke juhe pa so lahko tu- di poglavitna jed. Poleg te- ga pridejo v poštev kot di- etna hrana za bolnike. Ker se pri kuhanju uniči precej vitaminov, je prav, da ji, preden jo postavimo na mi- zo, dodamo sesekljanega pe- teršilja ali drobnjaka. Čeprav to pri nas še ni v navadi, so nekatere juhe zjutraj prav koristne. To so juhe, ki jih napravimo s pšeničnim in koruznim zdro- bom ali moko, ovsenimi ko- smiči, kašo, in ki ne le na- sitijo, temveč vsebujejo tu- di važne hranljive snovi. Ce bi take juhe ponudili zju- traj namesto kave in kruha, bi to koristilo zlasti otrokom in ljudem, ki opravljajo te- žaško delo. Nesreča ne počiva 31. julija sta v križišču Pa- nonske in Volkmerjeve ulice trčila mopedist Drago Plajn- šek iz naselja ,»Reš« in voz- nik osebnega avtomobila Da- niel Dvoršak iz Korene 24. Pri trčeju se je mopedist lažje poškodoval. 31. julija ob 18.45 uri je na nezavarovanem železniškem prelazu v Kidričevem (pri hiši št. 46) vlak zadel mope- dista Mirka Slana iz Maribo- ra. Peljal je iz Kidričevega proti Zupečji vasi. Med vož- njo se ni prepričal, če je že- lezniški prehod prost. V tre- nutku, ko ga je prečkal, je pripeljal iz Pragerskega mo- torni vlak. Motorista je za- del in ga zbil na travnik. Zlomil si je nogo. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. Motorno kolo je uničeno. Vo- zil je z izposojenim vozilom brez izpita . Ženska v meni Kakor je velik in včasih neprijeten mejnik v člove- kovem življenju puberteta, doba, ko se razvije organi- zem iz otroškega v spolno dozorelo žensko ali moškega, prav tako je važen mejnik v življenju mena, ko usihajo in usahnejo spolne funkcije in ko je organizem prekora- čil svojo zmogljivost ploje- nja. Spolna funkcija v tem pogledu sicer usahne, to pa za žensko nikakor ne pome- ni konec spolnega življenja. Važno je, da se tega zaveda vsaka ženska, ker bo mirnej- ša pri reševanju problemov, ki se tedaj pojavljajo. Mena ne nastopi nenado- ma. Cesto traja mesece in leta, ki so za žensko sila ne- prijetna. V tem času ženska večkrat izgubi za mesec ali dva mesečno perilo, ki se končno popolnoma ustavi. Spolni organi se prično manjšati in krčiti. Takrat ženska tudi cesto dobi belo perilo, se zredi, večkrat ji udari kri v glavo, kar posta- ne posebno neprijetno, ko mesečno perilo popolnoma preneha. Koža postane ohlap- na, posebno koža na obrazu, vratu in trebuhu. Na njej nastanejo gube. Mnogokrat poženo ženskam tudi brki in brada. Vse te spremembe po- vzroča pomanjkanje spolnih hormonov, snovi, ki jih pro- izvajajo jajčniki čedalje manj, ker usihajo. Zaradi motenega ravnotežja s hor- moni drugih žlez, ki še ved- no normalno delujejo, nasta- nejo živčne težave, in pogo- sto tudi duševne m.otnje. Ženske so cesto že tik pred meno zelo vzdražljive in živčne, vedno so prepriča- ne, da so resno bolne in res se tudi zelo slabo počutijo. Mena nastopi poprečno med petinštiridesetim letom in petdesetim. Vendar se je v zadnjih desetletjih pomakni- la ta meja nekoliko navzgor, kar smemo gotovo pripisova- ti ženinemu spremenjenemu načinu življenja (šport, mo- da, želja, ostati dolgo mlada itd.). Da ženska v meni res ostari, nikakor ni potrebno. Sama lahko takrat mnogo pripomore, da bo ostala, če ne več mlada, vsaj mladost- na, in — kar je poglavitno — da se bo dobro počutila. Prvo in najvažnejše pravilo je: naj ne misli na meno, naj ne misli, da je z meno že konec njenega življenja. Ce jo kje zaboli, naj ne raz- glablja o bolečini, in naj si ne domišlja takoj, da je ne- varno bolna. Nevarno bole- zen lahko pomeni samo po- novno krvavenje iz nožnice, če se je za nekaj let že usta- vilo. Svoje živce naj drži v ob- lasti. Ce je kdaj sitna ali vzki- pljiva, naj se raje umakne in odide na sprehod ali se za- topi v kako delo, pri kate- rem se bo gibala. Gibanje v tem času je prav posebno važno in to gi- banje na svežem zraku. Ce je gojila kak šport, naj ga nikar ne opusti, vendar naj pazi, da se pri njem ne pre- napenja. Nikakor ne sme npr. plavati, smučati, se dr- sati, kolesariti itd., kakor je to delala v mladih letih. Pre- velik telesni napor ji takrat ni škodil, kvečjemu bolje je spala naslednjo noč, sedaj pa se ji napor lahko mašču- Ženska se v meni oziroma pred njo začne rediti. Tehta naj se redno in nikdar naj ne dopusti, da bi se ji teža povečala. Navadi naj se, da použije zvečer le kako ma- lenkost, enkrat tedensko pa sploh ničesar. Pazi naj, da bo prebava v redu. V polet- nih mesecih oziroma kdaj v jeseni naj si določi mesec dni, ko bo živela samo ob sadju. Zjutraj, opoldne in zvečer naj uživa samo sadje in le malo drugega. Sicer bo nekoliko shujšala, a to ji bo dobro delo, počutila se bo lahko In svežo. S spolnim življenjem naj ne preneha. Kot smo že po- vedali, za žensko v meni tu- di v tem pogledu ni ome- jitve. Zelo škodljivo pa je pono- čevanje. Vsaka prečuta noč bo komaj vidne gubice spre- menila v vidne gube. Poseb- no ji bo škodilo bivanje v zakajenih, slabo prezračenih prostorih. Živi naj umirjeno, redno; privošči naj si spa- nja, a tudi gibanja in veliko, veliko svežega zraka. Slabih posledic čezmernega uživa- nja alkohola, nikotina in čr- ne kave ne bo mogla nikoli popraviti. Uživanje zdravil iz posu- šenih živalskih jajčnikov in uživanje preparatov spolnih hormonov ji bo delno nado- mestilo in nadoknadilo po- manjkanje spolnih hormo- nov. Vendar naj se vsaka ženska posvetuje o tem s svojim zdravnikom. Nekaj spolnih hormonov vsebuje tudi jajčni rumenjak, zato naj si žena privošči kdaj pa kdaj jajce za večerjo. STR A i 14 TEDNIK — ČETRTEK 7. AVGUSTA TUDI OKIVIOŽANI V CASU PRISTANKA PRVEGA ČLOVEKA NA LUNI NISO BILI »ZA HJNOa smo spremljali vsi v zadnji številki naiega lista ste lahko prebiaU nekaj misli in izjdv nekaterih Ptujčanov o pristanku prvega človeka na Luni. Njihove misli in ocena tega fantastičnega dosežka so si bile enotne v tem, da je postala utopija resničnost, da je človeštvo na pragu, ko bo začelo spoznavati tudi zakoni- tosti vesolja in njegovega še nepo/.nanega prostranstva. Da, to je uspeh, fantastičen uspeh, ki se ga nismo nadejali! To so mi v razgovoru potrdili tudi nekateri Ormožani, ki sem jim zastavil nekaj »vesoljskih« vprašanj: Franc MIKSA, hišnik v os- novni šoli Ormož: »Na tihem sem upal na uspeh Američa- nov, nisem pa mislil, da se bo končalo vse tako v naprej iz- računano — skoraj do sekunde natančno po predvidenem ,voz- nem redu'. Brez dvoma, bili smo priče zgodovinskemu do- godku, ko je prva človekova noga stopila na Luno, ki je že iz davnih časov simbol in sko- raj zasebna lastnina zaljub- ljencev.« Silvo BEDRAC, analitik: »Ta zgodovinski trenutek sem spremljal po televiziji, radiu, časopisju in v vsakodnevnih komentarjih z občani. V tem času sem se naučil o Luni več, kot kdaj koli poprej v šoli. 2e po naravi sem optimist, skoraj prepričan sem bil, da bo to fantastično potovanje uspelo. To je šele prvi korak. V krat- kem bomo priče novim dosež- kom znanosti in tehnike. Bor- ba za vsemirski prestiž Ame- rikancev in Rusov bo zdrava le do takrat, dokler bo osva- janje vesolja izključno miro- ljubnega značaja. Za Luno je na vrsti Mars. znanost in teh- nika ne mirujeta. In prav je tako Ameriški vesoljci so he- roji v pravem pomenu besede. Vesoljska trojka, ki je »osvo- jila« Luno, ne predstavlja Am.erikancev, temveč vse člo- veštvo . ,.« Bojan OBERCKAL, učitelj: »Tiste zgodovinske noči sploh nisem zatisnil očesa. Sedel sem pred televizorjem, čakal, gle- dal in razmišljal. Sanje so po- stale resnica. Sem za napre- dek na vseh področjih člove- ške ustvarjalnosti, vendar pa se mi ob podatkih, koliko sta- nejo vsemirski poleti, vsiljuje misel, zakaj je na Zemlji še vedno toliko revščine, bede in umiranja od gladu? Zakaj pre- hitevamo čas in osvajamo no- ve planete, če pa niti na svo- jem planetu, na naši Zemlji nismo uspeli zagotoviti vsemu človeštvu najosnovnejših živ- ljenjskih pogojev? Preseneča me fantastičen uspeh pristan- ka na Luni, presenečajo pa me tudi ugotovitve, ki sem jih povedal v prejšnjem stavku.« Vlado OZBOLT, predsednik občinske konference SZDL Or- mož: »Pri nas doma je bila tisto noč .dežurna' ob televi- zorju cela družina. Posledica neprespane noči je bila ta, da sem zjutraj po dolgem času zamudil nek sestanek za celih 45 minut. Takozvana .akadem- ska četrt' 10 bila zaradi o.sva- janja vesolja tokrat za pol ure daljša, kot po navadi. Morda se niti ne zavedamo, kaj po- meni takšen podvig za člove- štvo. To ni samo izreden do- .sežek, to je tisto, s čemer si je človeštvo zagotovilo nesmrt- nost To je odskočna deska za nadaljnje raziskave planetar- nega sistema in odskočna de- ska k novim uspehom; upaj- mo, da k miru in dobrobiti vsega človeškega rodu.« Na senčnem vrtu gostilne Havlas v Ormožu, sem s svo- jimi »vsemirskimi vprašanji« presenetil tudi dve kmečki že- nici, ki sta mi iz previdnosti zaupali samo to, da imata na- ročen naš list in da sta doma iz Svetinj v Ormožu. »Odkrito poveva, da smo na podeželju slabo seznanjeni s tem, kaj se je dogajalo tiste noči na Me- secu. To je bilo v času, ko smo bili podnevi pod vročim son- cem sklonjeni na naših nji- vah. Bilo je v času žetve in nismo imeli časa, da bi se ukvai-jali še z Mesecem. Tele- vizorjev nimamo, za posluša- nje rndia in branje časopisov pa ni bilo časa. Kaj hočemo, tako je življenje na podeželju, saj verjetno še umreti ne bo- mo imeli časa, kaj šele, da bi odšli na Luno.« To so bile be- sede 67-letne babice, ki ver- jetno takrat, ko je še kot mla- do dekle v večernih urah opa- zovala Luno — to potujoče po- nočno fantovsko sonce —, še sanjala ni, da bo stopila nanjo človeška noga. Z njima je bila tudi 15-letna MILENA iz MARIBORA, ki je na počitnicah v Svetinju. Dejala mi je, da bi se takoj odločila za vsemirsko popoto- vanje. Korajža pa taka, kajne? Njeni odločitvi se ne smemo čuditi, saj je že skoraj na pragu, ko jo bo začelo zanimati Luna tudi z drugačne, s tiste dekli- ške — ljubezenske strani. Ali ni tudi to zakonitost narave? Tako, vidite, v času pristan- ka prvega človeka na Luni tudi Ormožani niso bili »za Luno«. Kot vse človeštvo, so tudi na tem območju ljudje z zanimanjem spremljali fanta- stično potovanje in korak člo- veka, ki je s tem stopil v novo območje in novim uspehom nasproti. Luna. ponočna potnica, ki jo opevajo številne pesmi, je takorekoč osvojena. Njena sre- brna mesečina in ponočni čar nista več tako skrivnostna, kot sta bila takrat, ko smo mislili, da je Luna rezervirani prostor samo za zaljubljena srca. Ve- solje postaja sestavni del naše vsakdanjosti in človekovih prizadevanj, da odkrije nje- gove tajnosti in še neraziskane skrivnosti. Neizmerna želja miroljubnega sveta je v tem, da bi tudi na novo osvojene planete poletel golob miru in da vesoljska tekma ne bi po- menila uničenje človeštva in naše dobre matere Zemlje. Naš strah je opravičen. Človek je postal tehnika in tehnika je postala človek. Bojimo se sami sebe in bojimo se tehnike — tiste oboroževalne in uniču- joče. J. Slodnjak PLESKAR, PTUJ Slikarska, pleskarska in antikorozijska dela, metalizu, cija, polaganje vseh vrst podov, polaganje in dolaganj^ keramičnih ploščic, prevoz s tovornimi avtomobili. Pq_ služite se naših storitev! Ob 8. avgustu — občinskem prazniku občine Ptuj ^ vsem naše iskrene čestitke! Dopustniško mrtvilo tudi pri ormoških godbenikih in pevcih Ko sva se minuli teden srečala v Ormožu z Alojzom KRAJNCANOM, ravnate- ljem nižje glasbene šole, pe- vovodjem in dirigentom or- moške godbe na pihala, ni- sva mogla rnimo kratkega klepeta, kako je z ormoškimi pevci in muzikanti. Pevski zbor in godba na pihala zaradi odhoda večje- ga števila članov na letne dopuste do septembra ne bo- sta imela rednih vaj. Tistim, ki so ostali doma, je, kot pra- vi Lojze Krajnčan, že pre- cej dolg čas in vprašujejo, kdaj bodo pričeli z vajami. V tem počitniškem klepetu sem zvedel, da je letos za or- moškimi godbeniki in pevci zelo uspešna sezona, verjet- no ena najbolj plodnih v zadnjih nekaj letih. Nave- zali so zelo tesne stike s Svobodo iz Kidričevega. Imeli so nekaj zelo uspelih skupnih nastopov in gosto- vanj. Tradicijo tega sodelo- vanja nameravajo krepiti tudi v bodoče. Mešani pevski zbor namj ravajo okrepiti v jesej predvsem z moškimi glasoi prav tako pa bodo z deset mi novimi, predvsem mladi mi godbeniki okrepili tu godbo na pihala. Naraščaji to pomladitev so si v Orms žu vzgojili sami, in sicer nižji glasbeni šoli. Kot nam je dejal Loji Krajnčan, je njihov dosedi nji in tudi planirani usp« pripisati predvsem že oms njenemu sodelovanju z drn gimi društvi, predvsem p raznolikosti programa, v ki terem so se predstavili peif. ci, godbeniki in folklor« skupina. Poslušalci si želijj predvsem pestrosti progrj ma, s katerim se predstaviji tega pa lahko nudijo le v! tri omenjene zvrsti — glai ba, petje in folklora. Torej po počitniškem i dopustniškcm »lenarjenjK jim želimo zopet uspešen » četek nove sezone in ubra« petje ter muziciranje. J. S. jpfJiK — ČETRTEK 7. AVGUSTA 1969 STRAN 15 iali oglas bdaljevanje) Moram temu predvidene- . uvodu dodati detajle, na JJjjjjer težo, obseg prsnega barvo las in oči. Pri- vam bom te podatke, iL pa prosim, da to storite 'ko. Saj so v glavnem Lrabnd samo za prodajo [liuseta. Sicer pa ni niko- b ki bi ga moral pozabiti. Lmec ne postaneš, ampak ftaneš...« Luise je hitro prebrala .f^ec pisma in pomanjkanje hčnejših podatkov je ni ovi- .jio. da bi si ne ustvarila Ivojega mnenja: to življenje ,senci, ta resignaciia, skrat- ka, težnja, videti sivo barvo, tessivo, ji je bila prvič pre- dobro znana. Sicer ni jnela spontane simpatije do Kga, njej sami tako podob- lega tujca. Ni nujno, da po- jibne stvari vedno gredo iliupaj. Na sploh pa je Luise pstala radovedna, zato je še [jkrat prebrala pismo, in a^otovila. da črke »g« sekajo fapir. Mehanično je registri- [ala, da je stroj potrebno iregledati. Potem se je vr- lila domov in potem ko sta »večerjala, se je pripravila la pisanje osnutka, za šti- »Kaj pa počneš?« je vpra- • strani dolgo pismo, si brat, ki je prav takrat stopil in v nenadnem mi- ilnem obratu dcKial: »Lah- D bi šla enkrat k frizerju.« iova pričeska ti ne bi ško- Dvala.« »Bom videla,« je zamom- ala, odločena, da pusti Ijudnost ob strani, ker je »di Robert pozabil na takt. 1 iiitro je nadaljevala: »In iiaj se boš odločil prodati liste grozne kitajske vaze?« »Saj že mislim na to, dra- i sestra,« je de.ial R(;bert I odšel brez pozdrava sko- S vrata v svojo sobo. Luise je vzdihnila in njen lisernski partner je takoj ifidobjl od male, jezne vzroj- vVosti — tisti drugi usluž- *nec je dokazoval vsaj oli- ^» in čustva. Spet se je za- ^la v svoj odgovor. Konč- po mnogih spremembah, ^biia s svojim osnutkom za- l^voljna. 'Spoštovani gospod, nikar razlagajte vašega obna- ■3ija! Prav gotovo nama je ^■"ijkalo srečanja ljubezni, j''-civsem pa lastna želja in '"gnjenost k ljubezni. Da- ni važno vedeti, zakaj {"'o postaji ali ostali samci, *pak zakaj več nočemo bi- :'V pomanjkanju spontanih ^tvenih izbruhov cenim '^la nagnjenja . . .« V tem ■■lu je Luisa napolnila dve pani, ki jih je naslednje ;Jitro v svoji pisarni napisa- li f^a stroj. In tako je ravna- t)o želji svojega pisemske- Partnerja. Potem ko je J^^ala pismo in čakala sa- j;''štiri dni. je odšla v oglas- _ oddelek. Saj vendar vljud- Zahteva, da nikogar ne jj^timo čakati. Niti vrstice Ij bilo od Edmanda. Name- j) .'^ ji je dala dve pismi, ° je bilo od nekega vdov- ca, drugo pa od nekega lo- čenca. Obe je nestrpno raz- trgala. Ni sodila v kategori- jo žensk, ki se zapletajo kar v več pustolovščin hkrati. Po preteku naslednjih dveh dni spet ni bilo odgovora. Pet- krat je morala ponoviti pot, ko je končno v svojem pre- dalčku našla nevtralni ovi- tek, ki ji je pričaral nasmeh. »G« pri gospodični je sekal. Hitro je brala: »Oprostite mojo namerno zamudo. Hotel sem izbirati med mojimi tremi partner- kami. Samo vi ste sedaj ...« Luise se je sijoče nasmeh- nila. Nameščenka pa je do- volj glasno pripomnila, da so slišali še ostali: »Vidite, naše stranke najdejo vedno kaj dobrega.« Toda že je prišla Luise, ko je brala odstavek za odstavkom, do sledečega: »Vedno je govor o demo- nu opoldne, zakaj ne bi go- vorili o angelu opoldne? Mor- da pripadava tistim, katerih življenje se pričenja s štiri- desetim letom. Midva . .. « »Midva« — nova beseda. Ko je Luise prišla mimo frizerskega salona v svoji u- lici, si je za naslednji dan re- zervirala prostor in uro. Sest mesecev. To pisanje pisem, ki se je kmalu razpr- šilo na dvakrat tedensko in kljub temu ostalo anonimno, se je nadaljevalo šest mese- cev. Petdeset pisem je polni- lo Luisin predal. Pisma, ki niso bila ljubezenska, vendar jih je za taka imela. Neizrekljiva povezanost iz daljave je nast.^Ja med nji- ma. Nekega dne se je seka- joča tipka spremenila. Prišla sta do moje zaupljivosti, to- da še vedno se nista poznala. »Možno je,« je priznal Ed- mond, »da vas bom razočaral, ko se nekega dne srečava.« In prav tega se je bala tu- di Luise. Toda skozi strah se je spremenila. Luise se je vedno bolj stapljala v Glori- jo. Seveda, ni se odpoveda- la svojim navadam in svo- jim nagnjenjem, toda možno je, ne da bi spremenila svoj značaj, spremeniti bistvo. Vsak človek ima mnogo o- brazov. Odpuščanje in srč- nost, doslej neznanki pri njej, sta ji postali dosegljivi. Posvetila se je svoji ^rardero- bi. Od brezbrižnosti do mod- nega okusa je dolga pot. ki je Luise nikdar ne bi pre- magala tako pa ji je vendar- le uspelo, da se je okusno ob- lačila. (Nadaljevanje prihodnjič) PTOJSKE TOPLICE Zadnje vesti o raz'skova- nju globine slabo kažejo. Vrtino so obnovili do okoli 750 m globine. O topli vodi, ki naj bi bila tod po pred- hodnih analizah, ni duha ne sluha. Ko smo se pred ne- davni.m mudili pri vrtini, so nam delavci pokazali stekle- nico vode, ki naj bi bila iz globine pod 700 m. V neko- liko motni vodi se je ob stre- sanju steklenice dvignilo proti vrhu nekaj mehurčkov. Analiza bo pokazala, kaj vsebuje voda. Predstavniki ptujske obči- ne menijo, da se bo treba temeljito posvetovati in od- govoriti, ali bedo vrtino še poglobili, ali naj raziskova- nje opustijo. ZR REZERVIRANO ZA LIliZEKA Dober den drogi Prleki no fsa žlobta z mojega rezervi- ranega kola! Zodie cajte se mi resen hujdo godi. neke me zdrovje zapušča pa tiidi drgačik tak v privatnen živleji man nekšne božje montre na pii- kli.' No ja, ne bojte se, saj še glih nesen na zodji najgi pa tiidi pregovor provi. ke kopriva ne pozebe tak hi- tro. Zaj v počitnicah, gdo deca v šolo ne hodijo, mo se vena do kraja doj zjeza s totimi fačoki. Mon tak eni mali kindergartn. saj vete kak to gre fsoko leto enega zapo- redoma, ke se ne bi fabrika ohladila. Pjebi, okoli domoče mize je toki dreng, gdo pa je treba našo »šeko« na pašo gnati, pa se porazgibijo kak zofci po detelci. Zodje cajte ugotovlan, ke mo mogli v naši familiji samouprovlaje fpelati no si izvoliti orgone uprovlaja. drgačik nemo meli več nebenega delovnega, efekta. Samo, jebal vrag. gdo mo te začeli delati, če mo meli fsoko iitro pred šihton sejo enega izmed orgonof uprovlaja. Ta vejkša nevola pa je še v ten, ke bi naša ta štora po rada ta glovno funkcijo mela. Nemren ji ali dopovedati, ke sen jas od kuče gazda no da man jas oblečene moške hlače, ki si jih ona lasti že od tistega cajta, gdo sen moga že tretji večer po najini ponesrečeni poroki v sosidoven listjaki »hektora« za kvantir prositi. Ja vete, to bla moja usodna napoka. gdo enkrat baba ro- gle dobi, te je fse fertik. Prišla sma že tak daleč, ke mama nojni družinski štam- pet tak en dober meter na- razno razpotegjeni no da mama s krajdo zarisano črto, ki loči nojne teritorialne pra- vice no zračni prostor No ja. včosik gdo sma malo boj dobre vole. mama tak eno pul vure mirovna pogpj:ija no sen še te jas od cajta do cajta jen drogi Lujzek no una moja haba Mlca. Saj ali ven, ke vas moje privatne fežove ne zanimlejo, pa zaj mi je fčasik malo lajži, ke sen se van malo potoža. ZAJ PA NAS LUNA NEOE VEC TRKALA Jas sen sploh tak malo boj odvzodi. pa mo te tudi še kumer gnes malo teto fse- mirko potovaje no pristonok prvega človeka na Mesci ob- delali. Skoro sen ali ne moga vervati, ke so si Am.erikanci tsk dugo lojtro naredili, ke so lehko na mesec splezali. Jas sen se že od negi negda veselija, ke mo med ta pr- vimi zemloni. ki do na me- sec splezali, zaj pa vidin ke so me šajbo vrgli. Vena vas je tudi med vami dosti to- kih, ke ste razočorani nad našin zemeljskin montrajon, no bi s: radi pogledali, kak ke na Mesci no na Marši živijo. Vejka nevola pa je zaj v ten. ke je začelo člo- veštvo Luno trkati no. da de zaj še vena dosti več kak pret tistih, ki do za Luno živeli. Naj bo tak ali drga- čik, število tistih, ki jih Luna trka. se zavolo toga na zem- li nede čista nič zmanjšalo. Saj rečen toti mesec nan dela zemlonon vejke križe no težove. Mesec na nebi no mesec na zemli. Pa kaj reče- te, skoz kerega je boj žmelno preplezati? Ja, toti naši ze- meljski mesci so boj viin z vraga, saj majo celih trijesti ali pa enanotrijesti dni »ple- zaja«. ke do mesečne ploče pridemo, keri pa se s totin našin zaforanin zasebnin kmetijstvon ukvorjamo. pa smo že tak dugo na mesci, drgačik bi si vena kcki dragi kšeft poiskali. VEČERNI TEATER ZA PTUJCANE Ptuj, storo mesto, v keren se prelivlejo prleška. halo- .ška, liikarska no ne ven kokšna krf še fse, je že od negi negda poznono. ke se ob dobri vinski kaplici radi malo po gobci fčesnemo. Ne- kak smo zodje cajte že re- sen malo boj intelegentni grotali. no so toki gostilniški pretepi boj poredka zadeva. Fseeno pa še momo na Ptu- ju eno tako klasično »prete- pačnicot, saj vete tan v tisti gostilni poleg Delte, kak je Grajena po vogli poslujena. Tu ali nega mira. skoro fso- ko večer je koki mali bok- sarski turnir, če ne v go- stilniških prostorih, pa viini na gasi. Bilo je to eno večer v prejšjen tjedni. Gren ti ga jas tan mimo gor od ptuj- skega špilola. pa sen že od dak'č zagleda na cesti fse (Konec na 16. str.) STRAN 16 TEDNIK — ČETRTEK 7. AVGUS^j^ MALI O&LASI UGODNO PRODAM zidni šte- dilnik z dvema grelnima ploščama. Vprašajte Na Tra- tah 10 v Ptuju. OPOZARJAM vsakogar, da ne kupuje ničesar od mojega moža Vilija MarčiCa, ker sem solastni- ca. V nasprotnem primeru bom sodno ukrepala. Jožica Mareič, Muzejski trg 2a. DVE RABLJENI trodelni okni s kaseto za roleto prodam. Ivan Modric, Ljutomerska 22, Ptuj. PRODAM staUilni diesel motor. Mihael Novak, PorCič, GradišCe v Slovenskih goricah. PRODAM parcelo blizu Ptuja. Naslov v upravi. PRODAM HiSO z vrtom po u- godni ceni. Gizela Kolarič, Na- selje bratov Reš 12. PRODAM košnjo otave 50—60 a- rov po ugodni ceni. Anton Vin- ter, Nova vas 89, Ptuj. PRODAM betonsko železo, 550 kg Fi 8 mm. Vprašajte v Prešer- novi 24. ZAMENJAM enosobno stanova- nje Z vodovodom in vrtom v Ptuju za dvosobno. Vprašajte v Volkmerjevi 2b. UGODNO PRODAM hišo z go- spodarskim poslopjem, 4 km od Ptuja ter 2,5 ha zemlje. Naslov v upravi. UGODNO PRODAM sobno kre- denco, divan in otroško posteljo. Naslov v upravi. KUPIM v Ptuju eno9tanovaxijsko hišo z malim vrtom. Ponudbe na naslov Martin Klemenčič, Ra- belčja vas, Ptuj. SOBICO NUDIM dijakinji s 1. septembrom. Ostalo po dogovo- ru. Jesih, Budina G, Ptuj. PRODAM 1 ha koSenine otave, dam tudi v najem, prodam tudi parcelo v izmeri 60 arov njive, ki je puščena v travnik. Vrabl Ciril, Mestni vrh 17, Ptuj. PRODAM ročno stiskalnico, roč- ni voziček in otroško posteljo. Naslov v upravi. DVA KOVAŠKA vajenca sprej- mem. Jože Erhatič, Mariborska 19, Ptuj. PROD.AM montažni objekt, ugo- den za vikend hišico, stanovanje z garažo, delavnico, gostilno ipd. Prekrit je s salonitnimi plošča- mi. Velikost 25X12X4. Elementi so obloženi z azbestno pločevino, zvočno in toplotno izolirani. Prodam tudi več garaž po 1000 din. Ogled vsak dan od 7. do 20. ure. IndžiC Sajan, Lackova 8, Ptuj. Streljci>nje na glinaste golobe Pred nedavnim so se ptuj- ski strelci na glinaste golobe udeležili državnega prven- stva v Splitu. Ekipno so do- segli drugo mesto. Rudi Ra- kuša iz Ptuja je dosegel če- trto mesto. Prvi je bil lan- skoletni zmagovalec Trifu- novič. ZR ... ZA LUJZEKA (Nadalevanje s 15. str.) puno lidi. Najpret sen si mi- sla — prometna nesreča. Kdo sen priša malo bliže, sen meja ke viditi. Dvo mloda, precik okajena vročekrvneža sta se kak dvo bikiča zale- tovala eden v ovega prek no prek po cesti. Tak v krogi kak v koki areni za biko- borbe pa je stola skoro cela izmena delavk iz Delte, ki so šle ob desetih večer z nočnega šihta. Pje, to ba ti teater, samo še korte bi mo- ga neše odovati. MILKO VESENJAK ZOPET PRVI Naš znani motokrosist Mil- ko VESENJAK iz Ptuja, član AMD Orehova vas. je v ne- deljo v Šentvidu pri Stični ponovno dokazal, da je eden naših najboljših tekmoval- cev v tej drzni športni di- sciplini. S precejšnjim na- skokom števila točk je pre- pričljivo osvojil pokal Šent- vida. Tekmovanja se je ude- ležilo 19 tekmovalcev iz Slo- venije in Hrvatske. J. S. DOLGOPRSTNEŽ NA DELU HO. in 31. julija je bila pre- kinjena telefonska zveza z Vidmom, farmo bekonov, klavnico . .. Nadzornik za ptt službo je ugotovil, da je nez- nanec presekal kabel pri že- lezniškem mostu prek Stu- denčnice in sicer v dolžini ca. 25 m. S tem je povzročil škode okoli 2000 dinarjev. Miličniki ptujske milice so storilca odkrili in prijeli že naslednji dan. Ugotovili so, da je s sekiro presekal ka- bel. Z ognjem je odstranil izolacijo, žico pa prodal ptujskemu obrtniku. KK Rluj, obrat klavnico z mesnicami, sprejme 2 vajenca za mesarsko stroko. Prošnje pošljite na naslov KK Ptuj, obrat klavnica z mesnicami, Kidričevo. OSNOVNA SOLA IVANA SPOLENJAKA, PTUJ razpisuje delovno mesto razrednega učitelja. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Gostinsko podjetje GRAD BORL, PTUJ z obrati BELI KRIŽ v Ptuju, Letovišče grad BORL, gostilne Muretinci, Gorišnica, Pri mostu, Zavrč, Cirkulane, Majsperk ter mesnica Most želiv- vsem občanom občine Ptuj prijetno praznovanje občinskega praznika! OPEKARNA ŽABJEK PRI PTUJU Opekarniške izdelke najboljše kvalitete si zagotovite s pravočasnim naročilom v našem podjetju! Prijetno praznovanje občinskega praznika želimo vsem občanom! ZDRAVSTVENI DOM PTUJ Vsem občanom občine Ptuj želimo prijetno praznova- nje občinskega praznika! AGROTRANSPORT, PTUJ Buldožerska zemeljska dela, transport blaga itd. p/,j rite nam in potrudili se bomo vas zadovoljiti. Ob občinskem prazniku vsem naše čestitke! Tednik izdaja časopisni zavod Ptujski tednik. Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbon Anton Bauman (glavni in odgovorni urednik) J" Hmelina, Jože Slodnjak in Inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. TekočI račun pr! SDK Ptuj, §t. 624-3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski" Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ae vračamo. Montažno podjetje ELEKTROKOVINAR PTUJ Montiramo termoenergetske naprave, izdelujemo i montiramo jeklene konstrukcije in rezervoarje, voj vodne instalacije in centralne kurjave; elektroinstaig cije jakega in šibkega toka, klimatske in ventilacijs^ naprave, proizvajamo elektromotorje. OB OBČINSKEM PRAZNIKU ŽELIMO PRIJETNI PRAZNOVANJE VSEM OBCANOM PTUJSKE OBČINE! DIMNIKARSKO PODJETJE, PTUJ Ob 8. avgustu — prazniku občine Ptuj — vsem nai iskrene čestitke! Splošna vodna skupnost DRAVA - MURA, PTUJ Ob ptujskem občinskem prazniku želimo vsem ob nom prijetno praznovanje! ^ j ''J ZAVOD OLGE MEGLICEVE, PTUJ Zahtevajte naše izdelke in storitve, ki jim zagotavlja mo kvaliteto. Ob občinskem prazniku želimo vsem prijetno prazno- vanje! S I G M A podjetje za izdelovanje gumijastih in kovinskih izde> kov ter servisi motornih vozil, PTUJ Ob 8. avgustu — prazniku občine Ptuj — želimo vsen prijetno praznovanje! K OBČINSKEMU PRAZNIKU ČESTITA Mesokombinat »»PERUTNilA« PTUJ s svojimi delovnimi enotami: farma kokoši-nesnic; farma brojlerjev s perutnin^ klavnico; obrat »Meso« z maloprodajo; mešalnica 1^ mil; servisne službe; obrat »Kooperacija«. Proizvaja in prodaja: valilna in konzumna jajca, dan stare piščance, broj' lerje, močna krmila, meso in mesne izdelke. Odkupuje: divjačino, živino in kmetijske pridelke. Izvaža: perutnino, jajca, divjačino in živino. . IZREDNA KVALITETA, UGODNE CENE, BOGA' ASORTIMAN — to so prednosti proizvodov »PP«- I