Politiški oddelek.
Zjedinjena Slovenija.
Ideja o zjedinjeni Slovenije se je že bila zares mej Slovenci nekoliko pozabila. Nekateri je že morda zares zmatrajo za utopijo. Posebno mej narodom se za to idejo poslednji čas ni dosti delalo. Na političnih shodih se govori le o drugih vprašanjih, najbolje se pre-mleva naš domači prepir. Podobno je, kakor bi se ideali mej narodom zares zgubljali.
Zadnje dni se je pa vendar začelo nekoliko govoriti in pisati o zjedinjeni Sloveniji. Dne 16 avgusta je bil shod krščansko-socijalnih delavcev v Ljubljani, kateri se je tudi izrekel za zjedinjeno Slovenijo. Kakšne vrednosti je ta izjava, bode še le bodočnost pokazala. Vse-kako je pa bilo popolnoma neopravičeno očitanje narodni stranki, da je na zjedinjeno Slovenijo popolnoma pozabila. Narodna stranka se je gotovo vedno toliko zanimala za zjedinjenje Slovencev, kakor katoliška. Izrekla se je pri vsaki priliki za zjedinjenje Slovencev, za vseučilišče, ki naj se osnuje za vse slovenske pokrajine. Katoliška stranka je pa bila na katoliškem shodu zjedinjeno Slovenijo in slovensko vseučilišče popolnoma prezrla. Veselilo bi nas, ako je sedaj zares tako naudušena za zjedinjenje Slovencev in ne uporablja tega samo za sredstvo proti narodni stranki.
Tudi tržaška »Edinost" se je zadnje dni oglasila za zjedinjeno Slovenijo. Očitala je nam celo, da premalo gojimo to idejo mej narodom, da bi torej nas mogel najti odločilni trenotek nepripravljen. Zato pa mislimo, da tudi ne bode napačno, če mi povemo svoje misli.
Zjedinjena Slovenija se ne bode dala doseči kar čez noč. Treba je zanjo pripravljati poti. V tem oziru se je pa nekaj že storilo. Osnovalo se je več društev, ki imajo za svoj delokrog vso Slovenijo.
Nadalje bode pa nam treba delati, da dobimo veliko šolo,  katera naj   bode  namenjena za vse Slovence.
Baš narodna stranka je vedno zagovarjala tako šolo. Naj li bode popolno vseučilišče, ali ne, ali naj se jej pridele tudi tehnični ali kmetijski oddelki, to naj bi se odločilo po potrebi.
Potem pa moramo gledati, da upravno kolikor je mogoče, ločimo slovenske kraje od nemških in italijanskih. Delovati je treba, za razdelitev okrajev po narodnosti, za razdelitev deželnih šolskih svetov, drugačno razdelitev okrožnih sodišč. Delati je treba na to, da se v Ljubljani osnuje višje deželno sodišče ali pa tržaško premesti v Ljubljano, in se temu podrede primorska in kranjska zborna sodišča ter celjsko okrožno sodišče. Kako naj bi se uredile razmere na Koroškem, je treba tudi premisliti. Morda bi bilo tudi umestno, da se za slovenski del dežele osnuje posebno okrožno sodišče.
Tako bi si korak za korakom približali zjedinjeni Sloveniji. Omeniti pa moramo, da je jedenkrat v Avstriji se gojila neka misel, ki bi bila mogla tudi pogladiti pot zjedinjeni Sloveniji. Pri nas na Slovenskem niso imeli pojma za njo. Nekateri Nemci so se nauduševah za to, da se Avstrija po narodnosti razdeli v kantone ali de-partemente. S tem bi se bil naredil konec sedanjim zgodovinskim kronovinam. Nemci so to zaradi tega želeli, da spravijo češko državno pravo s sveta. Temu se je seveda tedaj posebno upiralo zgodovinsko plemstvo. Če bi vsak departement bil dobil precej obširno samoupravo, kakor jo imajo švicarski kantoni, bi se posamične narodnosti bolje razvijale. Posebno bi bilo dobro, če bi se bilo tudi dovolilo, da bi kantoni smeli stopiti v zvezo v osnovo visocih šol ali drugih važnejših naprav. Tako bi gotovo bili slovenski kantoni ali departementi se v več ozirih zvezali in tako bi bila se iz tega razvila zjedinjena Slovenija, kateri naj bi se bil le še imenoval cesarski namestnik ali guverner. Sedaj je ta ideja močno pozabljena in treba bode do nje priti po drugi poti. Stvar je važna in dobro je, če jo premišljujejo naši politični krogi.
Priznati moramo, da je stvar težavna, kajti ne bo-demo zadeli le na upor Nemcev, temveč tudi na upor Čehov.  Naj se zjedinjena Slovenija snuje kakor koli, za-
-----   354    -------
deti se bode treba ob zgodovinski nastale individualnosti. Temu se bodo upirali Čehi, ki stoje na zgodovinskem stališču češkega prava. Če se bode južni del države urejal po narodnosti, gotovo Nemci ne bodo dovolili, da bi se severni ne.
Ker pa pri sedanjih razmerah potrebujemo pomoči Čehov v našem političnem delovanju, moramo biti jako previdni pri svojem delovanju za zjedinjeno Slovenijo. Kak nepreviden korak utegne od nas odtujiti Čehe in zjedinjene Slovenije bi pa le ne pridobili. To je tudi uzrok, da kranjska narodna stranka ne rine povsod na dnevni red zjedinjene Slovenije. Treba je delovati za to idejo sedaj v tem, sedaj v onem oziru in vedno tako, kakor zahtevajo politične razmere v naši državni polovici. Glavna stvar je, da se mej narodom vedno neti narodna zavest, če se bodo Slovenci narodno zavedali, bodo tudi se pognali za njih politično zjedinjenje, kadar pride pravi čas.