NOVEMBER-DECEMBER 2000 GLASILO ZA SALEZIJANSKi DV0MESECN1K LETNiK 73 STEV. 6 (508) UVODNA BESEDA M m Slovenski salezijanci 100-letnemu jubileju naproti Praznujemo sveto leto odrešenja, ki je v marsičem že doseglo svoj vrhunec in se počasi izteka. Prineslo nam je obilje shodov, romanj in praznovanj tako doma kot po svetu. Gotovo je bil eden vrhuncev jubilejnega leta prav avgustovsko srečanje mladih s papežem v Rimu. Udeležilo se ga je tudi na tisoče mladih iz salezijanskih župnij in ustanov z vsega sveta. Lepo je bilo doživljati to valovanje mladosti in gledati pisano množico barv in obrazov. Med temi smo lahko na vsakem koraku opazili podobo in nasmeh don Boska. Mnogi mladi z vseh petih kontinentov so na sebi nosili njegovo podobo in s tem izražali, da je srečanje z don Boskom odločilno zaznamovalo njihovo mladost in nadaljnje življenje. Tako se je znova pokazalo, da salezijanci skupaj s Hčerami Marije Pomočnice izpolnjujejo veliko don Boskovo željo, da naj vedno in povsod živijo - za mlade, zlasti za najbolj uboge, - v občestvu z vesoljno Cerkvijo in - v zvestobi Petrovemu nasledniku. To je hkrati tudi zanesljiva in vama pot v čase tretjega tisočletja: LETO SPOMINOV veliko delo, kije bilo narejeno v dobro slovenskega naroda, zlasti mladine. Salezijanski vestnik nas bo sproti seznanjal s programom praznovanj, ki se bodo vrstila skozi celo leto. V praznovanje bodo vključeni tako mladi kot odrasli, člani salezijanske družine pa tudi vsi drugi prijatelji don Boska in sa-lezijanskega dela za mladino. V jubilejnem letu želimo tudi v pisani besedi in sliki predstaviti obsežno delo slovenskih salezijancev nekoč in danes. LETO NOVIH ZAČETKOV Stoletni jubilej pa nas hkrati vabi, da obrnemo svoj pogled v prihodnost. Zavedamo se namreč, da bomo le toliko vredni prihodnosti, kolikor si bomo prizadevali za visoko kvaliteto svojega - zlasti duhovnega - življenja, ki mora izžarevati iz življenja posameznikov in skupnosti. Letošnji 19. inšpektorialnizbor, na katerem bomo slovenski salezijanci govorili o kvaliteti Prav v času, ko vesoljna Cerkev sklepa svoje svetoletno praznovanje, pa se slovenski salezijanci pripravljamo na obhajan je 100-letni-ce prihoda salezijancev na Slovensko. 23. novembra 2001 bo minilo natanko 100 let, odkar so prišli prvi štirje salezijanci na Kranjsko in se naselili v gradu Rakovnik v Ljubljani. Leto 2001 bo zato za salezijance in za celotno salezijansko družino leto spominov in praznovanja, pa tudi leto hvaležnosti Bogu za Rakovniški grad v obnovi, kamor so leta 1901 prišli prvi salezijanci. 6 « 2000 november - december svojega življenja v skupnostih, bo odlična priložnost za temeljito preverbo in za novo usmeritev v prihodnost. Ob vsem drugem pa se zavedamo, da moramo svojo skrb in svoje prizadevanje usmeriti zlasti kzavzetejšemu delu za nove duhovne poklice v svojih vrstah. Potrebujemo nove, mlade moči, ki bodo nosilci don Boskovega delaza mladino na naših tleh v času, ki prihaja. Ko se spominjamo prihoda prvih salezijan-cevna Slovensko, se hkrati zavedamo, da se to ne bi zgodilo, če si ne bi za to posebej prizadevali nekateri zavzeti slovenski kristjani, še zlasti salezijanski sotrudniki. Zato vstopamo v jubilejno leto z veliko željo, da bi med nami še močneje zaživela salezijanska družina, ki jo navdihuje življenje in delo sv. Janeza Boska. Naša velika želja je, da bi v tem jubilejnem letu dokončno uredili in blagoslovili nekatere naše hiše in ustanove: povečan Dominikov dom na Pohorju, dom za starejše sobrate na Trsteniku, obnovljen grad Rakovnik ter mladinski dom (Marianum) na Opčinah pri Trstu. Prav tako si želimo, da bi v tem letu začeli z obnovo salezijanskega zavoda v Veržeju (Marijan išče), poskrbeli vse potrebno za naše prihodnje delo v Celju ter - če se bo »ledeno« ozračje v Mariboru končno otoplilo - nadaljevali s pripravami za gradnjo don Boskove cerkve in pastoralnega centra. LETO MILOSTI Ko se oziramo na stoletno prehojeno pot in na opravljeno delo, se tudi v nas budijo občutja, ki so napolnjevala don Boska ob koncu njegovega življenja: Vse je naredila Marija. Vse je Božje delo, je ponavljal. Povabljeni smo, da bi to jubilejno leto obhajali v veselju in hvaležnosti. Povabljeni pa smo tudi, da bi ga obhajali »na kolenih«, v molitvi in prošnji za obilen Božji blagoslov salezi-janskemu delu v prihodnosti. Če kdaj, potem danes mladi v Sloveniji potrebujejo don Boska, prijatelja in očeta, njegovo ljubezen in vzgojo. Velikih Božjih darov bomo deležni toliko, kolikor si jih bomo izprosili. Leto jubileja naj bo zato predvsem leto novih milosti. Lojze Dobravec inšpektor s. Damjana 15. SVETOVNI DAN MLADIH 4 'Nataša - FORUM 2000 8 Miran Sajovic TUKAJ SEM 10 Sv. Janez Bosko REŠITI DUŠO 12 Franc Levstek in Stane Okorn ZLATOM AŠNIKA 14 Lmc OSAMLJENOST MLADIH 18 Družina Skok TEŽKA SO POTA GOSPODOVA 20 Salezijanska mučenca - misijonarja NAJVEČJE DAROVANJE 22 s. Anica Žagar NJENA SLIKA 26 Naslov: SALEZIJANSKI VESTNIK RAKOVNIŠKA 6 p.p.2404 1001 Ljubljana telefon: 01/427 30 28 dvomesečnik 6/2000, letnik 73 (štev. 508) Glasilo za salezijansko družino Izdaja Salezijanski inšpektorat v Ljubljani Ureja uredniški odbor Glavni urednik: Janez Potočnik Grafična priprava in založba: Založba Salve, Ljubljana Lektoriranje: Jerneja Kovšca Tisk: Tiskarna Ljubljana, d.d. ISSN 0353-0477 DAROVE za vzdrževanje Salezijansk. vestnika lahko nakažete na žiro račun: Sal. inšpektorat, Rakovniška 6,1000 Ljubljana, št. Ž.R.: 51800-620-336 05 1200119-15059, pripis: "SV" Na podlagi 25. člena Zakona o DDV se za tisk revij obračunava in plačuje DDV po stopnji 8%. 6 « 2000 november - december Tako je dejal papež dvema milijonoma mladih v Rimu. To sveto mesto je letošnje poletje v srcu velikega jubileja leta 2000 gostilo 15. svetovni dan mladih. Njegova vodilna misel je bila vzeta iz Janezovega evangelija: »In Beseda je meso postala in se naselila med nami« (Jn 1,14). Tega srečanja mladih vsega sveta se je udeležilo tudi več kot tisoč mladih iz Slovenije. Med romarskimi avtobusi je bil tudi salezijanski. Doživeli smo izredno gostoljubje! Najprej v kraju Termoli ob Jadranski obali, kjer smo spoznavali kraj, ljudi, versko življenje ter stanovali pri družinah. Veselje in navdušenje se je stopnjevalo, ko smo po štirih dneh prispeli v Rim. Vključili smo se v veliko dogajanje svetovnega srečanja mladih. Več kot 2 milijona mladih je prisluhnilo papežu Janezu Pavlu II, ki je govoril o Jezusu in jim izročil Evangelij, da ga ponesejo v novo tisočletje. KO SANJATE O SREČI, JEJEZUSTISTI, KI GA IŠČETE Biti kristjan danes ni lahka naloga, vendar jo je mogoče izvršiti z Božjo pomočjo in v medsebojni solidarnosti. Izkušnja občestva, doživetje izpovedi iste vere v Jezusa s tisoči mladih iz vsega sveta, izredno gostoljubje italijanskih prijateljev in organLaLu.jcv — to so stvari, ki se ne pozabijo! Mladi sami zatrjujejo: »'15. svetovni dan mladih je bil nepozabno doživetje. Kdor se ga je udeležil, zares vzel tamkajšnje dogajanje in se odprl Jezusu, živi Besedi, se domov ni mogel vrniti tak, kakršen je odšel, zato vsi nestrpno čakamo naslednje svetovno srečanje mladih, ki bo leta 2002 v Torontu.« pripravila s.Damjana Dragi mladi... prav Jezus je tisti, ki ga iščete, ko sanjate o sreči; On je tisti, ki vas čaka, kadar vas ne zadovolji nič od tega, kar najdete; On je lepota, ki vas tako privlači; On je tisti, ki povzroča žejo po radikalnosti, ki vam ne dovoljuje sklepanja kompromisov; On je tisti, ki vas sili, da odložite maske, ki ponarejajo življenje; On je tisti, ki vam v srcu bere najbolj resnične odločitve, ki bi jih drugi hoteli zadušiti. Jezus je tisti, ki v vas vzbuja željo, da bi v vašem življenju naredili nekaj velikega, voljo, da bi sledili idealom, zavračanje možnosti, da bi vas pogoltnila povprečnost, pogum, da bi si prizadevali za ponižnost in vztrajnost pri izboljšanju vas samih in družbe, da bi jo naredili bolj človeško in bratsko. Papež Janez Pavel II. mladim na Tor Vergati 6 « 2000 november - december AKOV POSVETITEV NOVIH ZVONOV Za letošnji jesenski romarski shod in obletnico posvetitve ra-kovniškega svetišča je bilo na Rakovniku nadvse slovesno. V čudovitem septembrskem popoldnevu je beograjski nadškof koadjutor msgr. Stanislav Hočevar ob številnih duhovnikih in množici vernikov posvetil dva nova zvonova, ki ju je izdelala nemška livarna Perner iz Passaua. Manjši zvon (Zvon slovenskih mučencev, 1160 kg), ki je dar članov masne zveze, se je pridružil štirim starim zvonovom v desnem zvoniku. Na njem je zapisana misel: »Slovenski mu čenči, ljubezni pričevalci, nam spravo sprosite, k Očetu vodite!« Večji zvon (Sveto let ni zvon SREČANJE KATOLIŠKIH VRTCEV rakovniških župljanov za sveto leto odrešenja, na njem pa je napis: »V svetišču Marije Pomočnice slavim presveto Trojico, naznanjam prazničen dan, va- Devet katoliških vrtcev, posejanih od Prekmurja do Gorenjske, Notranjske in Dolenjske,, se srečuje in povezuje na raznih ravneh. Enkrat letno se srečajo med seboj tudi otroci. Tokrat je njihovo srečanje organiziral župnijski vrtec LAVRA iz Murske Sobote, ki ga vodimo sestre HMP. V četrtek 28. septembra se je na Rakovniku zbralo nad 300 otrok in vzgojiteljev iz vseh devetih vrtcev. Najprej nas je spre- leto Božjega usmiljenja!« Ob koncu slavja smo že lahko slišali lepo zvonjenje velikega zvona, ki se oglaša iz doslej praznega levega zvonika. O otroci in jih je sešila pridna mamica iz Murske Sobote, smo nič kolikokrat pomahali Jezusu in prijateljem. Lepo ozračje, ki se je ustvarilo ob evharističnem Jezusu, se je nadaljevalo pri kosilu, ki so ga pripravile sestre iz salezijanske skupnosti. Veselje in razigranost se je še okrepilo ob napetem spremljanju rokohi-trških spretnosti čarodeja Toni-ja z Bleda. s. HMP Vse rdeče lučke so nam že gorele, kar je kazalo, da bomo pregoreli, potem pa je prišel tisti zadnji teden v avgustu, ko smo se oddahnili. Oratoriji 2000 so končani, še zadnji se je odigral, odpremišljeval, odpel, ... Tudi v Mladinskem cehu, kjer smo letos skrbeli za pomoč pri majicah, barvah, čopičih, pirografih in še čem, smo lahko začeli z inventuro in pripravo na zaključno srečanje z animatorji. "Pravzaprav nič posebnega," bi lahko rekli. Pospravili smo še eno uspešno prireditev in lahko se pohvalimo z velikimi številkami, ki so v letošnjem letu še narasle, vendar se je zgodilo veliko več kot samo to. Za vsako od teh številk stoji animator, ki je žrtvoval svoj čas in sebe, da bi otrokom v tistih oratorijskih dneh dal to, kar je don Bosko pričakoval od mladih od svojih asistentov, da si pridobi ljubezen, ne le da jo daje, pač pa daje ljubezen tudi čutiti tako, da jo mladi razumejo. Večina animatorjev je delala prav to. Otrokom ni žrtvovala samo svojega časa, pač so z njimi delili vse, od kruha do dežja. Delitev vsega je prednost, ki jo kot don Boskovi učenci lahko dajemo eden drugemu. Saj počitnice organizirajo tudi drugi, tudi drugi imajo zelo kvalitetne programe, tudi drugje izvajajo delavnice, se igrajo. Naša naloga pa je, da k vsemu temu dodajamo še nekaj zelo pomembnega - to je, da svoje otroke ljubimo z Božjo ljubeznijo, da jim prinašamo veselo sporočilo, da so njihova imena zapisana v nebesih. Kot animatorji pa si kličemo v spomin vsaj za tistih nekaj dni v letu, da bomo počivali v nebesih, kjer nas čaka prostor ob don Bosku in njegovih razgrajačih. Ob Lavrini zgodbi smo se trudili razmišljati o resnih življenjskih vprašanjih, kot so zakon, prijateljstvo, spoštovanje, zapovedi in tudi o vprašanju smrti. V počitnicah početi kaj takega sploh ni lahko, vendar brez kateheze in resnega dela pravega oratorija ne bi bilo. Ob pesmih, ki jih je zborček zapekel na CD, smo prepevali o molitvi, svetosti, pa tudi o veselju, rajanju in ploskanju. V igrah pa smo se v največji vročini polivali z .j vodo pri vodnih igrah, iskali razne v zaklade. Trudilo se je 961 animatorjev s 3679-imi otroki v 47-ih oratorijih, ki so nam poslali poročila s podatki. Po naših 1 ocenah pa preko 1000 animatorjev in nekaj preko 6000 otrok v 64 oratorijih, ki so običajno trajali cel teden. RAZIGRANI NA VELIKEM GABRU In sicer od 7. do 12. avgusta. Vsak dan se je zbralo okoli 70 otrok in animatorjev. Ob zgodbi bi. Lavre smo razmišljali o vztrajnosti, odpuščanju, pogumu, darovanju in Samarijanih današnejga časa, potem pa smo ustvarjali v devetih delavnicah ... v eni izmed njih so »mladi novinarji« naše delo dokumentirali z reportažo v sliki in besedi. Tudi popoldnevi so bili pravo doživetje: igre brez meja, vodne igre, pokaži kaj znaš ... Najbolj pa se nam je vtisnil v spomin dan, ko smo šli kar za cel dan na izlet na Veliki vrh v okolici Brezovice, kjer smo se igrali na prav domiselno izdelanih igra-lih, streljali z loki, zavezanih oči našli pot skozi gozd in sploh uživali v otroški razigranosti ...Celotedensko druženje smo zaključili v soboto s slovesno mašo in predstavitvijo našega dela staršem ... Andreja K. LAVRINA PESEM V MURSKI SOBOTI Že deveto leto je prvo jutro oratorija zaznamovalo žgoče sonce ... Pred župniščem seje 3. julija zbralo sedemdeset otrok, dve sestri iz skupnosti Hčera Marije Pomočnice in dvajset animatorjev. Oratorijancem smo skušali pripraviti čimbolj zabaven program ... V torek smo se odpravili v konjeniški klub Raki-čan, kjer smo imeli priložnosti jahati ... V sredo smo z dvema avtobusoma šli v ljubljanski živalski vrt, obiskali smo tudi frančiškansko cerkev in stolnico ... V četrtek nas je obiskal čarodej Toni z Bleda, popoldne pa je po pripravljeni maši sledilo fotografiranje vseh udeležencev oratorija ... Petka smo se veselili zaradi vodnih iger in karaok ... sobote pa še bolj zaradi pik- 6 « 2000 november - december BLAGOSLOVLJENA PRENOVLJENA CERKEV NA VESELI GORI V prelepi mirenski dolini se takoj na ravnini med Mirno proti Sentrupertu naglo dvigne vzpetina Vesele gore, od koder je razgled na vse strani. Na vzpetini je dvignjena božjepotna cerkev z dvema ogromnima zvonikoma, ob njej pa stoji stara slovenska lipa. V nedeljo, 27. avgusta 2000 je bil ob 1 0. uri dopoldne svečan blagoslov ob zaključke del te prenovljene cerkve, ki ima za zavetnika Sv. Frančiška Ksaverija. Sv. mašo in blagoslov je vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode v spremstvu duhovnikove trebanjske dekanije, stiške-ga opata Nadraha ter duhovnikov in redovnic, ki izhajajo iz župnije Šentrupert. Poleg dva-tisočglave množice vernikov iz domače in širše okolice sta bila navzoča tudi zunanji minister Lojze Peterle in donator Jože Anderlič, naš rojak. Obnovitvena dela je že v letih 1992/93 pričel tedanji župnik Janez Vidic (prekritje strehe enega od zvonikov), leta 1999 je sledilo prekritje drugega zvonika in kupole, da ne bi prišlo do uničenja fresk. Hkrati je bila obnovljena vsa fasada cerkve. Opravljena je bila še elektrifikacija, zunanja osvetlitev, avtomatsko zvonjenje in vsa notranjost z vso opremo. Omeniti velja tudi, da tukaj počivajo tri žrtve revolucionarnega nasilja 2. svetovne vojne: župnik Franc Nahtigal, kaplan Franc Cvar in bogoslovec Janez Hočevar. Čudovito obnovljena zunanjost cerkve, izredna lega in bogastvo notranjosti cerkve (posli-kave Tuška, Postla, Metzinger-ja in Berganta) kar silijo človeka, da bi se ustavil, si jo ogledal in v njej molil. Povzeto po zapisu Marije Tratar PRVIČ NA BUČKI Na Bučki na Dolenjskem smo imeli letos prvič oratorij, in sicer od 23. do 26. avgusta. Zbralo se je kar 40 otrok (skoraj vsi!) in 14 animatorjev, ki so poskrbeli za celotno organizacijo oratori-ja. Na začetku smo vsak dan dvignili zastavo in zapeli himno: Lavra, naša si kraljica ... potem pa molitev, zgodba o bi. Lavri, pogovori v skupinah, ustvarjanje v delavnicah, kosilo, športne igre in spuščanje zastave ter odhod domov. Vsobotosmonaredili razstavo del, ki so jih naredili otroci. Imeli smo mladinsko sveto mašo, ki je bila nekaj čisto posebnega. Pri njej smo se tudi poslovili od kaplana Janka in župnika Franca, ki sta bila premeščena na drugo delovno mesto. Bog naj ju vodi in usmerja na poti kot doslej. Gospodu Jožetu Peter-linu in vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali pri oratori-ju, pa se iskreno zahvaljujemo. animatorji razveseljuje kot sončni žarek; očara kot dobra zgodba; navdihuje kot pogumen voditelj; povezuje kot zlata veriga; vodi kot nebeški privid ... Tina in Staša nika in družabne prireditve, ki so se je udeležili tudi starši ... Poslovili smo se v upanju, da bomo ohranili prijateljske vezi in jih utrdili v naslednjem poletnem oratoriju, saj prijateljstvo 6 « 2000 november - december POMAGAJMO DRUG DRUGEMU DA POSTANEMO TO, SALEZIJANSKA DRUŽINA Mladi iz 76 držav, iz petih edin, smo prišli na Colle don Bosco na FORUM 2000. Govorili smo različne jezike, pripadali smo različnim kulturam, imeli smo različno preteklost, tradicijo, družila pa nas je: želja po življenju v vseh njegovih odtenkih pravilo je bila Gospodova beseda sanjali smo o sreči za vse mlade, posebno za revne in živelisalezijansko mladinsko duhovnost Z VSEGA SVETA Čutili smo in želimo biti voditelji in Božje priče tretjega tisočletja. Po vsem svetu se morajo mladi soočiti z izzivom osebnih, socialnih, ekonomskih, političnih in verskih razlik. Mi pa smo poklicani, da jim pomagamo odkriti prisotnost Kristusa v izkušnji vsakdana. Na FORUMU je bilo izraženo tudi povabilo k tesnejšemu sodelovanju različnih vej salezijan-ske družine. Poskušali smo pogledati današnjo situacijo z očmi sv. Janeza Boska in sv. Marije Maz-zarello. V srcih moramo nositi hiši, kjer sta odraščala don Bosko in Marija Mazzarello, oratorij v Val-doccu in delovne sobe v Morne-seju. Duh, ki veje iz teh krajev, nam pomaga v vsakodnevnem življenju, navdaja nas s pogumom za premagovanje naporov, daje nam moč za dobro, za odkritosrčnost, za prostovoljno delo. Pomaga nam tudi, da se medsebojno spoštujemo, zaupamo. Podarja nam tišino, v kateri se srečamo z Jezusom in poslušamo Boga. ZNAMENJI BOŽJE LJUBEZNI Sveti Janez Bosko in sv. Marija Mazzarllo sta za nas mlade znak Božje ljubezni: • Božje ljubezni, ki nam omogoča, da sanjamo, in ki je vir upanja, razširi naš horizont, da odkrijemo nove poti za srečevanje mladih, posebno revnih, • Božje ljubezni, ki se predstavlja kot Božji duh, ki opogumi naša srca in nam pomaga v trenutkih dvoma in prekriža naše življenje z veseljem in upanjem, • Božje ljubezni, ki nam omogoča odkriti veličino kontemplativnih razsežnosti v našem vsakdanu, • Božje ljubezni, ki skozi moč Svetega Duha postane naš Stvarnik; vsi naši jeziki, vsa naša doživetja, aktivnosti so le zato, da naredijo Gospodovo ljubezen realno za mlade, posebno najrevnejše; ista ljubezen nas tudi druži v boju za pravico in mir, za spoštovanje vsakogar. Obiskali smo igrišče v Valdoccu, se sprehodili po ulicah Morneseja kot mnogi mladi pred nami. Začutili smo materinsko zaščito Marije Pomočnice kristjanov, skupaj z don Boskom in Marijo Mazzarello in drugimi svetniki salezijanske družine, srečali Boga v molitvi, zakramentih, evharističnem bogoslužju in premišljevanju. V tem tednu smo prišli do ugotovitev, da je nujno poučevanje, človekoljubne akcije in globoko zavedanje, da smo združeni z Jezusom, ki nas vodi na vsakem našem koraku. Naša pot pa bo imela največji uspeh, če bomo delali skupaj mladi in odrasli, posvečeni in laiki. 6 « 2000 november - december ' ■^ - .. . ■■ OSAMLJENI Skočimo za hip v kožo Jana, Nove in Ines. Vživimo se v njihovo življenjsko situacijo. Podoživi mg z njihovim srcem vse, kar se jih je dotikalo v trenutkih, ko so ostajali sami s seboj. Prezir, ponižanje, nemoč. Utrujenost, zvenenje v glavi, praznina, nesmisel. Zapuščenost, od-večnost, nezainteresiranost. Da, trenutki, ko je človek sam s seboj. Taki trenutki se dotaknejo vsakega, tudi mladih. Danes pogosto mešamo in težko ločimo samoto od osamljenosti. Se več, velja celo misel, da je samota isto kot osamljenost. Toda v resnici gre za dve povsem različni resničnosti. Samota je navadno poln, nabit čas, ki globoko oblikuje identiteto človeka. Zanjo se mora človek odločiti. Samota je čas intenzivnega srečevanja s samim seboj, z resničnimi vprašanji, ki jih nosi v sebi. Osamljenost je, nasprotno, »prazen« čas, »votel čas«; čas, v katerem življenjski naboj miruje, čas brez preteklosti in brez prihodnosti. Je čas brez odnosov, brez vpetosti, brez bližine soljudi. Čas, v katerem je človek resnično - sam. Sam v najglobljem in najširšem pomenu besede. Sodobni časjepoln notranjih nasprotij in tudi na tem področju mladim ne prizanaša. Mladi imajo na voljo ogromno možnosti za komunikacijo, srečevanje in izmenjavo. Internet, e-pošta, WAP, da se seveda o potovanjih, vsakdanjih pijačah in srečanjih sploh ne pogovarjamo. Poleg tega imajo v šoli na voljo psihologe in socialne delavce, ki so jim načeloma vedno na razpolago. Tudi sošolcev in kolegov ne manjka - na vsakem koraku srečaš kakšnega. Toda vsa ta zunanjost ne more zapolniti lakote srca po oseb- nem odnosu in po tem, da bi bil človek poslušan in razumljen v globino srca. Več dejstev govori posredno tudi o tem, da smo ljudje - ne samo odrasli, tudi mladi - v sodobnem svetu konec koncev zelo osamljeni: število samomorov, število alkoholikov in drugih zasvojencev, nesrečnežev in nezadovoljnežev. Kaj pomagajo vsi ljudje, če pa ni v trenutku stiske ob tebi človeka!? Mladi pogosto povedo, kako nimajo nikogar, s komer bi se pogovorili. Včasih je to težko razumeti, toda če toliki pravijo, potem bo že držalo: na svetu je malo ljudi, ki so vredni zaupanjamladih, malo takšnih, ob katerih mladi začutijo, da bodo razumljeni. Ob mladih in njihovi osamljenosti prihaja do izraza stara resnica, da kvantiteta odnosov, dogodkov in možnosti v bistvu ne pomeni nič. Na poti zorenja je pomembna kakovost ti stih odnosov, ki nam pomagajo pri rasti, ki utrjujejo moč našega srca in naše duše. Ne razumimo se napak: prav je, da imajo mladi možnost izobraževanja in komuniciranja preko interneta, toda v trenutku stiske je bližinaosebe, človeka, nenadomestljiva. Lmc Razmišljanja za vzgojitelja • biti pozorni na stisko mladih: mladi izražajo svojo osamljenost na veliko načinov, s pasivnostjo, agresijo, grobostjo, brezvoljnostjo ... mladi so kljub odbijajočemu videzu ali obnašanju v resnici krhki in negotovi: zunanja pojavnost mladih naj ne »paralizira« našega vzgojenega delovanja. Za vsako, še tako drugačno zunanjostjo, se skriva človek, oseba s svojimi sanjami, strahovi, upanji, načrti. Oseba, ki želi biti ljubljena in sprejeta, in ki želi tudi dajati ljubezen. Oseba, ki sanja. • mladi dajo veliko na »feeling« in čutijo, kdo je vreden zaupanja: mladi imajo občutek za resnico. Več jim pomeni iskrenost kot pravila. Vzgojitelj naj ne pozabi, da mora v odnosu do mladih izpostaviti predvsem sebe in svojo krhkost. Živimo tako, da bomo soljudem sporočali: »Nisi sam!« 6 « 2000 november - december PREIZKUŠANE DRUŽINE Skokovi prihajajo iz Loke pri Mengšu. Tik pred rojstvom tretjega otroka se jima je zgodila huda prometna nesreča. Ona ni utrpela niti praske, moža pa so komaj ohranili pri življenju. Po 21-ih dnevih kome in devetih mesecih bolnišnice se je izvlekel in danes je kljub priklenjenosti na invalidski voziček zadovoljen med svojimi in poln idej ... načrtuje celo knjigo o teh najtežjih in velikih trenutkih svojega življenja. BOG JE ŽE VEDEL, ZAKAJ Bitje pod mojim srcem se je že skoraj popolnoma umirilo, saj je kmalu zatem prišel najin čas, čas, ko je tretji otrok v družini Skok prijokal na svet. Toda to veselo pričakovanje je preprečil en sam trenutek nepazljivosti drugih udeležencev v prometu. Bil je lep sončni dan, 2. september 1992. leta. Z možem sva se odpravila po nakupih, da bi dokončala urejanje kuhinje, še preden prideva z novorojenčkom domov iz porodnišnice. Ponavadi sva s seboj vedno vzela tudi oba sinova, tokrat pa sva ju pustila doma pri moževih starših. Bog je že vedel, zakaj! Zgodila se nama je huda prometna nesreča, zaradi katere je mož ostal na vozičku. Tudi sama sem bila tisti hip navzoča ob nesreči, pa nisem utrpela niti ene praske. Življenje se nam je v hipu postavilo na glavo. Mlada družina brez glavne delovne in moralne sile in podpore. Takrat, moram reči, o tem niti nismo razmišljali. Molili in prosili smo, da bi Toni preživel, saj je imel tako hude poškodbe, da so segale po njegovem življenju. K sreči smo imeli ob sebi dobre sorodnike in prijatelje, ki so MOLITEV Pred Njim, ki misel mu je razodeta, molitev moja sveta je dajatev, ki v venec rož besede vere spletam. Besede srca Duhu so trgatev. Anton Skok MED STRAHOM IN UPANJEM Ure in ure sva presedela za mizo, se pogovarjala in molčala, tolažila in jokala. Težko se je bilo po devetih mesecih zdravljenja svetu pokazati čisto v drugačnem stanju, kakor je bil prej. Hotel je iti v dom ostarelih občanov v Mursko Soboto, čim dlje od svojega doma. Ni imel moči in korajže pokazati se v domačem kraju takšen, kot je. Hvala Bogu, da sem imela jaz v tistih trenutkih dovolj moči in prave ljubezni, saj sem edi- nam pomagali nositi ta križ. Po enaindvajsetih dneh »spanja v komi« se je »ponovno rodil«. Vsakega njegovega napredka smo se razveselili vsi. Bil je tako oslabel, da niti rezanca v juhi ni mogel pregrizniti in z rokami odpreti časopisa. Pričele so se razne terapije. Napredek je bil na začetku zelo majhen. Celo mala Katarinca, ki se je rodila 14 dni po nesreči (na dan povišanja sv. križa), je hitreje napredovala kot on. Ko je nekako »fizično« prišel k sebi, se je začel vpraševati, kaj bo sedaj takšen počel v svetu in kaj mu bo sploh še koristil. no s tem uspela dokazati, da je tudi tak pomemben in potreben družini in svetu. Težka so pota Gospodova. Molitev in vztrajnost sta rodila obilne sadove. Počasi se je začel privajati na invalidski voziček. Prve izlete smo delali daleč od doma. Tudi k maši nismo hodili v Mengeš. Takrat smo začeli hoditi k maši v Klinični center, kamor še danes radi zahajamo. Zdi se nam, da nam je kapelica KC prav na kožo pisana. Vključil se je v veliko gospodinjskih del in postal odličen kuhar. Sama sem morala po končani porodniški zopet v službo. Čeprav je bilo zelo mučno doma pustiti tri majhne otroke in moža na vozičku, je bil tudi to en velik plus. Toni je postal krasen vzgojitelj. Veliko časa je imel za otroke in tako so postali ne-razdružljivi. Otroci so ga potegnili v igro, pogovor, v branje pravljic ... Včasih se mi je zdelo, da mene sploh ne potrebujejo, tako dober oče je postal. PRI NJEM JE NAJBOLJŠI ODGOVOR Rada sem ga odpeljala na kakšne kulturne prireditve, saj je tam srečal veliko ljudi, ki so mu vedno izkazali pozornost. To sem tudi sama ugotovila, da ljudje, kot je on, ne potrebujejo pomilovanja in objokovanja, pač pa samo dokaz, da so še pomembni in potrebni svetu. Čeprav se je treba pri takem načinu življenja marsičemu odpovedati, se da živeti lepo, bogato življenje. Avto ima predelan na ročno upravljanje, tako da veliko voženj otrok opravi sam. Naj bo v šolo ali iz nje, k verouku, v glasbeno šolo ali pa na treninge. Če pa gre v trgovino ali na črpalko, ga trgovke že tudi tako poznajo, da samo potrobi in mu k avtu prinesejo vse, kar prosi. Postal je dejaven v domačem kraju in drugje. Zelo ceni družino in domačijo, iz katere izhaja. Čeprav mu je včasih hudo, ko ne more postoriti vsega, kar bi sicer lahko, pa se hitro obrne in zamoti s kakšnim drugim delom. Je namreč tudi strasten ljubitelj stare kmetijske tehnike in tudi prek tega je spoznal velik krog ljudi. Življenje si je tako organiziral, da ima dan včasih kar premalo ur. Hvala Bogu. Seveda pa pridejo tudi težki trenutki; še posebej pa tisti, ko se vprašuješ: »Zakaj ravno jaz?« Takrat pa je najboljša pot iti sam vase in pred Gospoda. Čeprav samo molči, pri njem najdeš najlepši in najboljši odgovor. Družina Skok Skokovi otroci v družbi s svojim stricem misijonarjem Ludvikom Zabre-tom (na fotografiji še misijonarja Kešpret in rajni Bernik) ŽELITE PODPRETI SALEZIJANSKO POSLANSTVO IN USTANOVE? Nekateri nas v svoji velikodušnosti in skrbi vprašujete, kako bi mogli podpreti Don Boskovo poslanstvo in njegove ustanove danes pri nas. Hvaležno vas obveščamo o nekaterih možnih oblikah: • nakažete denarna sredstva na naš žiro račun: 51800-620-336 05 1200119-15059 o nakazilu in namenu nas obvestite na naslov: Salezijanski inšpektorat Rakovniška 6, p.p. 2404 1001 Ljubljana • odstopite svoj certifikat ali delnice • zapustite s pravnoveljavno oporoko svoje nepremičnine in premičnine (oporoka - napisana lastnoročno ali overjena pri notarju) Svoje darove lahko namenite: • za pomoč dijakom na naših šolah • za novince in bogoslovce • za misijone (Kerečev sklad) • za maše (navadne in gregorijanske) • za Salezijanski vestnik • za izvedbe posameznih projektov • za vzdrževanje salezijanskih ustanov • in za novogradnje 0 vsem se lahko dogovorite z Blažem Cudermanom, inšpektorialnim ekonomom, tel. 01/427-41-50. Hvaležni smo vam za vsak dar, vsak dan molimo za dobrotnike in vsaj enkrat mesečno obhajamo evharistično daritev po namenih dobrotnikov. Don Boskovi salezijanci 6 « 2000 november - december /. oktobra je papež Janez Pavel II. razglasil 120 kitajskih mučencev za svetnike. Med njimi sta tudi dva salezijanska sóbrala (ki sta darovala življenje med zadnjimi, leta 1930), in sicer škof Alojzij Versiglia in duhovnik Kalist Ca ra vario. Kot nalašč: ob 125-letnici odhoda prvih salezijancev v misijone. Ko je bil Alojzij star kakih deset let, je recitiral don Rosku za praznik in tedaj mu je don Bosko hotel nekaj reči; mnogi so prepričani, da mu je hotel spregovoriti o dveh kelihih, ki naj bi napolnili BILA STA PRIPRAVLJENA Na to darovanje sta se pripravila. Bog izbira svoje priče mnogo prej in jih postopoma pripravi. Lojze Versiglia je bil kot mlad pravi upornik. Niti najmanjšega namena ni imel iti po poti duhovništva. Prišel je k don Bosku v Valdoko šele, ko so mu zagotovili, da tam ne študirajo samo za duhovnike. Večkrat je vse pospravil in hotel oditi. Spoznaval je don Boska v njegovem zadnjem letu življenja in po njegovi smrti se je udeležil slovesnosti ob odhodu misijonarjev v Argentino. Tedaj se mu je porodila misel na misijone. Biti misijonar pomeni pustiti se voditi za roko. Bog vodi. To pa ni lahko. Leta 1 903, ko je bil že ravnatelj v Genzanu, mu je don Boskov nasled- SALEZIJANSKA MISIJONARJA sta se pridružila dolgi listi mučencev 20. stoletja. Stari viri opisujejo mučence kot ljudi, ki niso iskali nevarnosti, ki so se ji izogibali, kolikor so le mogli in uporabili vse poti, da bi se izognili nečastni smrti. Tudi naša misijonarja sta se skušala na razne načine ogniti smrti, ponudila sta celo denar za rešitev mladih deklet: »Gospodje, koliko hočete?« je vprašal Kalist Caravario napadalce, preden so ju ti odpeljali v gozd in ustrelili, »midva sva katoliška misijonarja in želiva, da pustite naše učenke pri miru. Če bi radi denar, bom pisal v Shiu-chow in ga boste dobili, kolikor želite.« Odgovor na ponudbo pa je bil kup divjih udarcev s kopiti in brc. Misijonarja pa se nista umaknila, ampak zaščitila dekleta. Ko so jih dekleta prosila za življenje, so ju na znak zvlekli v bambusov gozd. Tedaj so vsi vedeli, da ju bodo ubili. n i k don Rua predlagal, da bi šel v misijone. Versiglia m naštel vse svoje težave in nič se ni zgodilo. Dve leti kasnej je bil znova predlagan kot voditelj prve misijonske sku v Macao. Tokrat je sprejel. Prva štiri leta, ko je bil ravn škofijskega zavetišča za otroke, je bilo zelo težko. M je bil kriv tudi sam, ker je bil kar preveč ognjevit in ne p več zadovoljen s portugalsko zakonodajo, ki je veljala koloniji Macao. Leta 1910 so morali zapustiti kolonijo zaradi republikanske revolucije. Lojze je bil na tihem kar vesel, da je zapustil tisto »luknjo«, kjer ni videl nobenih načrtov za prihodnost. Po dveh letih raznih pripetljajev se je spet vrnil v misijone. Sanjal je lepo misijonsko področje Guangdong, ne pa toliko revni in gorati severni del. Doletel ga je prav ta. Največje veselje je napravil, ko je letaj 91 7 oznanil, da se don Boskove sanje uresničujejo. Še zdaleč pa si ni mislil, da bo postal prvi apostolski vikar. Hotel je biti le misijonar in konec. In to je bil: peš, na konju, v čolnu, v nosilnici, na motorju ... Delal je, gradil, pomagal ubo gim, vzgajal osebje ... Ni manjkalo težav in nesporazumov: s kakšnim misijonarjem je imel pravo vojno; z inšpektorjem, s katerim je bil soodgovoren za svoje sobrate; s predstojniki v Turinu, ki niso razumeli, da Kitajska ni Patagonija. Vse to ga je napravilo dozorelega. Razumel je, da se mora prepustiti Božji roki. »Kakršnekoli so želje predstojnikov, dam besedo, da bom ubogljiv v vsem, samo da bo misijon cvetel in da se bodo duše zveličale,« je pisal don Rinaldiju 25. septembra 1 929. Mučeniška smrt je prišla nenadoma. Notranja pripravljenost pa je potekala postopoma. PREPROST, A JUNAŠKI IDEAL Kalist je rasel v okolju turinskih oratorijev. Nič posebnega v njegovem poklicu, bi lahko rekli. Vse se je rojevalo normalno, v okolju in ozračju, kjer je živel. Leta 1922 je srečal msgr. Versi-glio in ga je prosil, če bi lahko šel z njim na Kitajsko. Njegov sen se je uresničil dve leti kasneje. Precej ga je stalo, ko je zapustil družino, toda prepričal je mamo, da gre za večje in višje vrednote. Vedno je živel salezijanski ideal vzgajati z evangelijem in evangelizirati z vzgojo, najprej v zavetišču v Šanghaju, nato na Timorju in nazadnje v Shiu-chovu. Bil je zaljubljen v deželo, kjer so mu mladi in ljudje zaupali. »Srečen sem, da postajam Kitajec«, je pisal mami leta 1925. Iz Šanghaja so ga predstojniki poslali na Timor, od koder je spet odšel, ko so začenjali zoreti prvi sadovi njegovega dela. Kalist je vedno ostal miren: »Naj se zgodi Božja volja!« S temi dogodki se je pripravil na duhovniš-tvo, ki ga mu je podelil msgr. Versiglia v Shiu-chovu maja leta 1929. Duhovnost, ki je v njem dozorela v času priprave, mu je služila, da se je soočil s svojim delom v nekaj mesecih, ki so mu še ostali: ljubiti ljudi, razdajati se, biti vedno pripravljen in veder pred težavami in žrtvami. Dve tako različni življenji je Gospod spremljal z očetovsko ljubeznijo in ju pripeljal do najvišjega darovanja. Mučeniška kri ni nikoli prelita zastonj. Pripravil Marko S. MALO JE MANJKALO, PA BI IMELI SVETNIKA SLOVENCI »Ceder se je ob prihodu v Hongkong decembra 1929 zadržal pri rojaku Jožefu Kerecu... Kmalu poGederjevem prihodu je škof Versiglia telegramsko sporočil, naj se podviza k njemu, da ga pospremi v nov misijon v Tumpi. Inšpektor Canazei je Gederja poslal v jaw Jou, toda zaradi razbite železniške proge in drugih neugodnih razmer v pokrajini jeGeder prispel v law Jou šelenasvečnicoleta 1930 ... »Da si le prišel,« je bil prvi nagovor svet-n i škega škofa novemu m i.si jonarju. »Pričakoval sem te že prej, da bi me spremljal na misijonsko potovanje v Lian |ou, sedaj pa sem se že dogovoril s Kalistom.« Nekaj nepozabnih dni je še preživel Ceder s škofom Versigliem, dovolj, da je spoznal njegovega duha, njegovo apostolsko gorečnost, osebno po-božnost... »Neštetokratmi jeCe-dergovoril o škofu Versigliu ...najbolj pogosto pa, da bi bil moral on z njim napotnamestoCaravaria; za lasdamu je ušel mučeniški venec. Bilo bi presenetljivo sedaj tudi za Cerkev v |loveniji, kd;bi V Gederju dobili prvega svetnika.« lože Zadrayec, Zasledovana smer, sir. 73-74 6 « 2000 november - december 6 • 2000 november - december | DESET ZAPOVEDI MISIJONARJEM j 1. Združuj z življenjem besede apostola Pavla: oznanjajte Jezusa Kristusa, j 2. Ljubi Cerkev in vabi ljudi, da se vanjo vključijo. Vendar ne oznanjaj svoje Cerkve, temveč Jezusa Kristusa. 3. Prinašaj odrešujoče oznanilo. Vedi, da je človekova najgloblja potreba srečanje z Bogom in uči, da je Jezus Kristus pravi odgovor na to potrebo. 4. Trudi se za osvoboditev svoje osebnosti od greha, lakote in preziranj, pa tudi od blagostanja, ki nas oddaljuje od Boga in dela neobčutljive za uboge. | 5. Potrebno je pravo odrešenje. Zavedaj se, kako pomembno je oznanjevanje vesele novice o Božji i ljubezni, ki revnim znova pomaga najti i dostojanstvo. j 6. Živi evangeljsko univerzalnost. Vzpodbujaj in sodeluj pri vsem, kar obnavlja odnose z drugimi cerkvami in narodi. Sovraži nezanimanje. j 7. Poskrbi za osebe, ki so ob tebi. Kot starši poskrbijo za svoje otroke, tako skrbi misijonar za svoje j i vernike. j j "< i 8. Skrbi za zadnje, kjerkoli že so: v družbi, v družini, i v narodu, pri delu ... | | 9. Vir življenjske moči išči pri Jezusu, ki ti more dati j 1 počitka in miru. i ! 10. Ne govori o sebi, ampak o Jezusu. Na uredništvu SV lahko dobite naslednje knjige, ki govorijo o slovenskih misijonarjih na Kitajskem: > JožeZadravec Zasledovana smer (poleg omenjenih dveh svetnikih jegovoratudi o naših misijonarjih Gederju, Majcnu in Kerecu) > ToneCiglar-FrancHalas JožefKerec, slovenski misijonar na Kita jskem ToneCiglar Andrej Majcen-vietnamski don Bosko V Burundiju se je rodil prvi Ribničan; kaj to pomeni - začel sem izdelovati ribniške kuhal-nice in žlice, suho robo. Danilo Lisjak mi je iz Italije poslal ribniški stroj. Po eni strani sem se ga veselil, po drugi strani pa me je bilo nekoliko strah, če ga bom znal uporabiti, ker je to zame čisto nova obrt. Končno sem le uspel, samemu sebi nisem mogel verjeti. Tako sem naredil čisto ta pravo ribniško kuhalnico, ki jo lahko pošljem na svetovni trg ... Tudi jaz sem pod okriljem Marije Pomočnice. Delam opremo za njeno cerkev. Oltar je lepo uspel, tudi tabernakelj z baldahinom je že narejen. Vse skupaj gre počasi naprej, zlasti ker imam veliko drugih naročil: za novo šolo in še in še ... Vilko Poljanšek, iz Burundija POJDITE PO VSEM SVETU RIBNICAN V AFRIKI VSAK DRUGI MESEC DONBOSKO PRI TEBI DOMA! Salezijanski vestnik podarjamo tistim, ki ga želijo. Leta 1877 gaje ustanovil sv.Janez Bosko, v slovenskem jeziku izhaja od leta 1904. Po don Boskovi zamisli je SV dar vsem (torej zastonj), ki s simpatijo spremljajo salezijansko delo med mladimi in v misijonih. Hvaležni pa smo za vsak dar, ki nam pomaga pri kritju stroškov. Ponudite ga svojim sorodnikom in prijateljem. Takoj nam sporočite spremembo naslova. Naslov: SALEZIJANSKI VESTNIK Rakovniška 6, p.p. 2404 1001 LJUBLJANA tel.: 01/427-3028 faks: 01/427-3040 e-mail: vestnik@salve.si POT Misijonska pot, ki se je začela v baziliki Marije Pomočnice pred 125-imi leti, še ni izčrpala svoje mladostne bujne rasti Pot postaja križ. KRIŽ Objema ves svet in je znamenje blagovesti, ki jo sleherni salezijanski misijonar skuša oznanjati po salezijanski karizmi. STOPINJE Misijonarji so pustili svoj pečat vere, ljubezni domladine,zlasti najbolj revne, zvestobe vzgojnemu načinu, ki ima za cilj oblikovati »poštene državljane in dobre kristjane«. SVET Don Boskove sanje so prešinile svet: salezijanci si vedno znova prizadevajo osvojiti dežele, kjer je klic nevernih ljudstev, zlasti mladih rodov, najmočnejši. 6 « 2000 november - december . GLEJ, ODSLEJ ME BODO BLAGROVALI VSI RODOVI NJENA NJENA DRAGOCENA PODOBA Najdražja slika je slika matere. Naj bo iz mladosti ali starosti, veseli trenutki ali boleča izguba, vedno je to drag spomin na njo, na katero je vezanih toliko doživetij. Posebno čustvo se v srcu prebudi, ko gre za podobo Božje in naše matere Marije. Kip, slika ali freska odseva njeno devištvo in materinstvo, lepoto in dobroto, skrb in bolečino, toplino in vabi k posnemanju. Nešteto njenih slik je na najrazličnejših podobicah, na oltarjih cerkva, na tronih vaških kapelic. Vsak umetnik je po svoje želel poudariti to, kar ga je pri Mariji najbolj privlačilo in osrečevalo. Na svoj način je ustvaril podobo tiste, ki nas varuje in blagoslavlja, tolaži in uči, spremlja naše korake in vodi v nebesa. Podoba tvoja pred očmi mi vedno miijena stoji,"se glasi odpev znane Marijine ljudske pesmi. Iz otroških let mi je v spominu porcelanast kip lurške Marije, ki smo ga imeli v družinskem kotu. Pred njim je pogosto stal, z rožnim vencem v roki, stari oče, 80-letni starček. Takrat so mu oči na poseben način žarele. Otroci smo se tiho priplazili k njemu in gledali, kako premika ustnice ter se pogovarja z Njo. Večkrat nam je dejal: Pazite, da ga ne boste v svoji na-gajivosti razbili. To je dragoce- na podoba Nje, ki mi veliko pomeni in mi je v življenju vedno pomagala. LITANIJE MATERE BOŽJE Kadar smo se v svoji razposajenosti sprli, sem iz maminega predala izvlekla zgibanko z litanijami Matere Božje. Vsak vzklik je imel svojo podobo. Ko so ostali opazili, kaj imam v rokah, so se mi takoj pridružili. Njene podobe so v hipu pomirile našo užaljenost. V vaški kapeli je, v skoraj naravni velikosti, ogrnjena z modrim plaščem, ljubeče gledala na vsakogar, ki se je ustavil pred Njo. Otroci smo ji prinašali cvetja, dekleta in žene so se ji poklonile, ko so odhajale na polje. Možje in fantje so zaustavili konje in sneli klobuke z glave. Se zločinska roka tistega časa, ki je razbila vse križe v okolici, ji je prizanesla, da je kot zmagovalka stala sredi vasi in še danes, po 50-ih letih, varuje domači kraj. V župnijski cerkvi so mlade neveste polagale poročne šopke pred njen kip, prosile za svojo bodočo družino in opogumljeno stopale novemu življenju naproti. Kdor je bil v stiski, je rad po-romal na Goro, kjer je z glavnega oltarja, prebodena s sedmimi meči in z mrtvim sinom v naročju, lajšala bolečine neštetim žalostnim in trpečim. V spominu nosim podobo Brezmadežne, pred katero so ubrano molile redovnice in takrat je tudi mene tiho vabila. Nepozabno je veličastno doživetje, ko na Rakovniku v procesiji spremljamo njen kip in ji množica navdušeno prepeva. Pred kratkim sem podarila svetinjico Marije Pomočnice osemletni deklici in njeni babici. Od veselja so se jima zaiskri-le oči. Približa se dekličin oče, približno 40 let star mož, in pravi: "Ali bo še zame kaj?" V očeh se mu zasveti kakor prej deklici in pravi: "To je zame največja dragocenost. Njena podoba me spremlja povsod." Dokler bo na Slovenskem Njena podoba, Njeno ime še kaj pomenilo, bomo stali na trdnih tleh. Znali in zmogli bomo premagovati zunanje in notranje težave. Daj Bog, da bi za vsakega veljalo, kar pravi drugi odpev pesmi: Ko bodo mi moči pošle, o nate bodem misli[ še. s. Anica Žagar 6 « 2000 november - december MOLITVENA SREČANJA SALEZIJANSKE DRUŽINE molivcev za duhovne poklice, sotrudnikov, združenja Marije Pomočnice • Vsako zadnjo nedeljo ob 15. uri. • Vsako soboto ob 7.00-maša po namenih masne zveze Maše ob delavnikih: 7.00, (10.00-sobota), 18.30 Maše ob nedeljah: 7.00,8.00,9.15,10.30,18.30 Priložnost za spoved: vedno pred in med mašami. Teden pred božičem in za veliki teden: 9.00-12.00,15.00-19.00 Vsako 3. soboto v mesecu z začetkom ob 9. uri; v zimskih mesecih (november - februar) na Rakovniku ob 9. uri. Vsako zadnjo nedeljo v mesecu z začetkom ob 14. uri. Vsako drugo nedeljo z začetkom ob 15. uri (Salezijanski dom v Gaberju na Kidričevi 3) V letošnjem avgustu so se žup-Ijani Veržeja in okoličani Bun-čan ter Banovec poslovili od župnika Franca Kavaša in ravnatelja salezijanskega zavoda mag. Franca Maršiča. V času njunega bivanja in dela v Ver-žeju je zavod ali nekdanje Ma-rijanišče nehal delovati kot prevzgojni dom in dom za begunce. Zaradi navdušenja in slalnih vzpodbud g. Martina Maroša, ki je bil nekoč sam salezijanski gojenec v Marijaniš-ču in je sedaj že več kot dvajset let v dušnem pastirstvu v Ver-žeju, ter dela mag. Franca Maršiča je zavod pričel zopet pridobivati na vzgojnem pomenu. V Veržeju sedaj delujemo novi trije sobratje, in sicer župnik mag. Peter Stumpf, delegat za salezijansko družino Ivan Turk in ekonom zavoda janež Krnc. Med nami ostaja g. Martin Maroša. Želja vseh salezijancev in članov salezijanske družine je, da salezijanski zavod v Veržeju postane srce salezijanskega dela v vzhodni Sloveniji, molitveno in izobraževalno središče za mlade iz Pomurja in dejavna ustanova z močno tradicijo in prvotno vlogo. S tem namenom nadaljujemo z vso prizadevnostjo pripravljati načrte in že tudi konkretno obnavljati stavbo. V bivanjskih prostorih za mlade mojstri brusijo parket in pripravljajo nove sanitarije. Vse, kar delamo, delamo za naše mlade, ki jim želimo zagotoviti možnost lepega krščanskega življenja. Seveda pa ob vsem tem prihaja do velikih finančnih obremenitev. Zahvaljujemo se Vam za vaše prijateljstvo ter Vam na pri-prošnjo Marije Pomočnice in sv. janeža Boska želimo obilje Božjega blagoslova. Salezijanci v Veržeju Dragi dobrotniki! Pri našem delu lahko pomagate tudi Vi z vašo molitvijo in konkretnimi darovi. S tem namenom smo ustanovili sklad: PRIJATELJI MARIJANIŠČA Vsi vaši darovi bodo namenjeni za obnovo zavodske stavbe in za kvalitetno izvajanje programov za mlade. Denarne prispevke lahko pošljete na žiro račun: 51900- 620- 203 05 1355112 - 62197, s pripisom: PRIJATELJI MARIJANIŠČA Lahko pa se osebno obrnete na ekonoma: Janez Krnc, Ul. bratstva in enotnosti 1, 9241 Veržej, tel. 041/357 640 ali 02/5871 - 871 NASI RAJNI i S. AGATA BRUNEC * 22.5.1908 + 29.7.2000 Le teden dni ¡"" nas je ločil od 5. avgusta, ko bi proslavili 70. obletnico njenih redovnih zaobljub. S. Agata se je rodila 22. maja 1908 na Me-lincih zakoncema Martinu in Tereziji (roj. Kovač) kot četrti otrok, njej pa so sledili še drugi štirje otroci. Radi so zahajali v Veržej k salezijancem, ki so v tistih rosnih letih močno navdihovali ideale v srcu mlade Agate. Tri leta mlajši brat Miško se je hitro odzval Gospodovemu klicu in vstopil v salezijanske vrste, Agica pa je že v osnovni šoli razmišljala o tem, kako lepo bi bilo, če bi obstajale sestre, ki bi podobno kot sale-zijanci, delale z mladimi. Navduševalo jo je predvsem njihovo veselje, domačnost s fanti in dobrota do vseh ljudi. Ker je številna družina kmalu izgubila očeta, je po končani osnovni šoli Agica ostala doma in pomagala mami pri delu in vzgoji otrok. Vedno jo je spremljala misel na redovni poklic, a ne bi šla kamor koli. Nekoč je spovedniku zaupala svojo željo. In ko je slišala za Hčere Marije Pomočnice, se ji je rodilo novo upanje. V tistem času so otroci že odrasli, mama je umrla leta 1925 in Agica se je leta 1927 pridružila skupini osmih deklet, ki so se odpravljale v Italijo, da bi postale redovnice. Na don Boskov praznik 31. januarja leta 1928 je vstopila v postulat v Nizzi Monfer-rato v Italiji in prav tam 5. avgusta istega leta začela noviciat. Po dveh letih je i, 1930 naredila prve zaobljube, a njeno srečo je za hip zameglila bolezen - tifus. Ko je ozdravela, se je začela intenzivno pripravljati na poslanstvo z mladimi. Predstojnice, katere je vse življenje zelo cenila in jih smatrala za svoje matere, so odkrile njeno nadarjenost, preprostost, nagnjenost za delo z mlajšimi ter so jo zato poslale na študij. V kraju Casale Monferrato je bila zelo uspešna študentka in hitro je prišla do dveh diplom: za delo v otroškem vrtcu in za poučevanje verouka. V letih 1933 - 1970 je delala z malimi v različnih italijanskih krajih in, kot je sama rekla, je bilo njeno največje veselje v tem, »da je lahko pripravljala otroke na lepo krščansko življenje«. Razumela je moč celostne vzgoje, ki jo otrok potrebuje že v ranih letih, zato se je z vsemi svojimi močmi predala temu poslanstvu. Ko je slišala, dase odpirajo nove možnosti za delovanje redovnic tudi v domovini, seje leta 1970 vrnila domov z željo, da bi pomagala sestram, ki se ukvarjajo z mladino. V letih 1970 -1 975 je bila predstojnica v skupnostih na Rijeki in naTrsteniku, potem pa je bila po nekaj let v pomoč v raznih skupnostih; nazadnje na Bledu kot starejša sestra, kjer je vse bogatila s svojo modrostjo in nenavadno svežino salezijanskega duha. Od nje smo se poslovili zadnjega julija, na spominski dan sv. Janeza Boska, katerega je s. Agata vse življenje tako močno občudovala in posnemala. Toliko praktičnih vzpodbud nam je znala dati s. Agata za delo z mladimi. Pred kakšnim mesecem je priporočila zlasti mlajšim sestram: »Naj mladim šepnejo na uho kakšno dobro besedo. To mladim ostane v spominu.« Ljubila je življenje v vseh njegovih oblikah. Pogovori z njo niso bili kramljanje o vremenu in delu, pač pa odkrivanje Božje veličine in dobrote, nenehna zahvala za njegovo Previdnost in vzpodbuda za dobro. Beseda zahvale je bila vedno na njenih ustnicah in beseda Marija je bila vedno v njeni molitvi, pesmi, pripovedi. Maks MLINARIC * 12.10.1914 t 10.09.2000 Rodil se je tistega usodnega leta, ko je Evropa zakr-vavela kot še nikoli v svoji zgodovini, in sicer v kraju Skedenj pri Trstu, na skrajnem zahodnem robu tedanje Avstoorgrske. Oče Ivan je bil doma iz Buč na Kozjanskem, mati Ivana pa iz Pivke; bila globoko verna žena. Pozneje je družina kupila hišo v Senovem, kjer je pokojni Maks preživel večino svojega otroštva, oče Ivan (tesar) pa je bil zaposlen v rudniku Senovo. Maks je bil veder in razigran otrok, čeprav ga je vse življenje spremljala hiba na desni nogi in ga zlasti na starost vedno bolj ovirala pri hoji. Poleg Maksa se je staršema rodil tudi sin Ivan, ki je študiral gradbeništvo, a je že mlad umrl. Po končani osnovni šoli (Brestanica, Senovo) se je začel v Senovem učiti krojaške obrti, leta 1930 pa ga je njegov katehet Zidanšek poslal v Salezijanski zavod na Rakovnik. Tu se je še naprej izpopolnjeval v krojaškem poklicu, hkrati pa se je v njem budila želja, da bi študiral in postal salezija- nec in duhovnik. Leta 1933 so ga salezijanski predstojniki poslali v Veržej in mu omogočili pridobivanje srednješolske izobrazbe. 1. avgusta 1936 je vstopil v noviciat na Radni in naslednje leto izpovedal prve redovne zaobljube. Leta 1 940 je na Ptuju uspešno opravil klasično maturo, 31. avgusta istega leta pa je v Veržeju naredil večne zaobljube. V letih 1939-1940 in 1949/41 je kot asistent opravljal službo vzgojitelja med gojenci salezijanskega zavoda v Veržeju. Imel je poseben čut za urejenost in disciplino. Kljubtemu, daje imel težave z nogo, se je rad zadrževal med gojenci in se z njimi igral. V odmorih jih je znal vedno zaposliti in razvedriti. Kot ljubitelj in učitelj risanja, občasno tudi biologije in matematike, je bil zelo nazoren in jasen. Na njegovo pobudo so v zavodu uredili tudi imeniten herba-rij. Rad se je ukvarjal tudi z glasbo, bil je poznan kot dober violinist v zavodskem orkestru. Skupaj z drugimi sobrati je tudi sam doživljal usodo veržejskega zavoda, nad katerega so se zgrnili težki oblaki druge svetovne vojne. Po prihodu Nemcev so morali zapustiti zavod najprej gojenci, sčasoma pa še vsi drugi. Maks je odšel na Selo pri Ljubljani, potem pa v Italijo, kjer je nadaljeval s pripravami na duhovništvo. V duhovnika je bil posvečen 1. julija 1945. Novomašnik Maks se je neizmerno veselil, da je dosegel svoj veliki življenjski cilj, a svojega veselja ob novi maši ni mogel deliti s svojimi starši. Ko se je leta 1968 lahko vrnil v Slovenijo, je bila njegova mati že pokojna. Pričakal ga je le njegov oče, a je tudi on kmalu potem umrl. Po novi maši je rajni sobrat Maks opravljal razne službe po raznih krajih, najprej v Italiji, potem v Sloveniji. Njegova nemirna narava mu ni omogočala, da bi ostal za dolgo v istem kraju - bil je spovednik, duhovni pomočnik, knjižničar (tudi v Želimljem je uredil knjižnico) in učitelj. Kljub rahlemu zdravju in težavam z nogo, je rajni sobrat dočakal visoko število let. Sredi letošnjega junija se mu je zdravje močno poslabšalo, rana na nogi se ni hotela več zaceliti in moral je v bolnišnico na Jesenice. Po nekaj tednih se je znova vrnil nazaj med sobrate na Trstenik, kjer je bil deležen bratske pozornosti in nege sobratov in gospe Martine. Ko se je v nedeljo zvečer v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku, v katero je rajni Maks tako rad zahajal, prvič oglasil novoposvečeni svetolet-ni zvon, se je sobratu Maksu začel iztekati čas zemeljskega bivanja. Spravljen z Bogom in brati, okrepčan s svetimi zakramenti, je ves miren in vdan ugasnil temu življenju ter vstopil v sre- čo nebes. Ob številnih sobratih je pogreb vodil inšpektor Lojze Dobravec, počiva pa med sobrati na trsteniškem pokopališču. Sobrat Maks nam prinaša svojevrstno sporočilo - ljubezni do Boga, do Don Boska ter do dela in žrtve. Bil je človek molitve, kolikokrat je sam klečal na stolu pred tabernakljem. Bil je srečen, da je bil lahko don Boskov salezijanec, pogosto je prebiral njegov obsežen življenjepis in rad pripovedoval drobce iz njegovega življenja. Bil je človek skritih del: v spovednici, v knjižnici, v svoji sobi. Opravljal jih je z ljubeznijo In z neverjetno natančnostjo, kar se kaže v njegovih stenčasih in delu v knjižnici. Bil je tudi človek trpljenja in potrpljenja ter vdanega prenašanja križev. Nikoli ni tožil; vse je znal spreminjati v molitev in daritev, kar se je še /lasti pokazalo v zadnjih tednih njegovega odhajanja. Povzelo po nagovoru inšpektorja l.ojseta Dobravca POGOVOR Z BRALCI t K Bogu so odšli po plačilo naročniki Salezijanskega vestnika, člani Masne zveze in molivci za duhovne poklice Babic Nežka, Ljutomer Benda Ivan, Komenda oče je/, duh. in sestre HMP Bernik Pavel, Indija salez. duh. in misijonar Ceierin Marija, Železniki Cesar Ivanka, Metlika Golob tli/abetd, Sv. I ovrenc I letel Viktorij,), Maribor Hočevar Marija, I jubljana Kadunc Terezija, Bled Kam.enšek Nežka; Škoti.; toka KoSmrlj Marija, Sodražk a Kovačič Kristina, Videm-Dobrepo.lje Krese Stanislav, Šentjanž Kunej f rane, Spodnji Duplek Mlinaric Maks, Trstenik salez. duh. Rigler Lojze, Ljubljana Kobic Rezka, Bled Roječ Katarina, Metlika Rojnik Zofija, Šempeter v Sav. dolini Slapnik Marija, Prevalje župnijska gospodinja Sodja Vinko, Švica Šepec Marija^Grahovo Smid Lucija, Železniki Stihec. Ro/alija, Lendava Šturm Andrej. Železniki Šturm Rezka, Metlika Thaler Marija, Lenart v Slov. goricah Zabukovec Ivanka, Grahovo Žvan Albina, Žirovnica V ZELIMLJEM Moram vam povedati, da sem bila pred dvema letoma v Želimljem na srečanju družin in mi je bilo zelo všeč in hkrati hudo, ker ni bilo takšnih šol takrat, ko so odraščali naši otroci. Zdaj sem že babica in si močno želim, da bosta mogoče moja dva vnuka kdaj prišla v Želimlje na šolanje, zdaj sta še osnovnošolca. Sem pa vaša simpatizerka že dolgo, kar sem najbrž podedovala po moji mami, ki je vedno oboževala to družbo in njeno vzgojno delo, ki ga opravljate. Ne boste verjeli, da hranim doma še knjigo janeža Boska lunak s pristave pisatelja dr. Kranja Knifica iz leta 1929. Res se ji že poznajo leta, .1 spet postaja vse bolj aktualna ... Silva SPOMIN NA DR. CAJNKARJA Sem najmlajša in edina še živeča iz Cajnkarjeve družine i/ Savec, kjer se je rodilo enajst otrok. Naša hiša stoji na sredi vasi Savci. le preprosta hišica, nekdaj s slamo krita .. ima spominsko ploščo in je pod spomeniškim varstvom. 25. aprila smo obhajali 100. obletnico rojstva mojega brata Stanka, ki je bil prvorojenec, teolog, pisatelj, dekan teološke fakultete, urednik Mohorjeve družbe itd. To je bil za nas velik praznik. Škof dr. Franc Kramberger je daroval sv. mašo v navzočnosti mnogih duhovnikov. Na njegovem in mojem rojstnem domu smo se razveselili in počastili njegov spomin. Brat Stanko je daroval novo mašo prav nasvoj rojstni dan leta 1926, pa tudi svojo zlato mašo je daroval na svoj rojstni dan leta 1976, januarja 1977 pa ga je zadela srčna kap. Tedaj je vodil pogrebne obrede pri Sv. Tomažti sedanji beograj- ski nadškof dr. Franc Perko. Meni se izteka že 84 let, že dobro leto sem vdova. Moj mož Ciril je bil brat pokojnega salezijanskega duhovnika Ivana Pučka, ki je bil tudi na Rakovniku, umrl pa je v Kaliforniji. Če bi pa želeli kaj več vedeti, pa berite povest Križnarjevi, kjer brat Stanko opisuje svojo vas, šolanje, domačo družino, novomašno slovesnost, bolezni in siromaštvo ... Lizika BLAGOSLOV VERSKIH ČASOPISOV Če bi ne bilo teh časopisov (Vest-nik, Ognjišče, Družina), kaj bi potem sploh brali. Nobena revija ni tako lepa za branje kot omenjene. Je res zelo zanimivo branje. Komaj čakam, da mi jih poštar prinese. Imam čas za molitev pa tudi ža branje teh lepih revij. Kajti te revije te sprostijo in dajo nekakšno moč, da kar vzdržiš. Še z dvema prijateljicama se velikokrat zberemo skupaj in se pogovarjamo, nato pa zmolimo na čast rakovniški in tudi brezjanski Mariji Pomočnici. Pa vam povem, da se potem veliko laže prenaša vse hudo. Danes je res treba ve-likomoliti inprositi... tudi zadobredu-hovnike in za starše. N.N. VESTNIK KAR ZASTONJ? Prejela sem 5. številko Vestnika. I ansko leto sem že nehala nakazovati prispevek, ker sem tudi pismeno poslala, da ne morem več, ker sem v domu starejših občanov. Zelo čudno se mi zdi, da mi še lahko pošiljate. Meni je kar hudo, ker nimam sredstev, da bi vam kaj poslala. Saj zelo rada berem to vaše glasilo, ker je zelo lepo in me bogati in dviga, kadar sem na tleh. Bog plačaj za vse, kar delate in kar dobrega za nas storite. Veste, jaz ga preberem in dam tudi drugim in so zelo veseli ... Ivanka Pojasnilo - vabilo uredništva SV • Prosimo, da nam sporočite spremembo naslova, zlasti šc, če sle v vašem kraju uvedli ulični sistem. • Vestnik jeZASTON|,zato vam ga ni treba odpovedovati, čc trenutno zanj ne morete prispevati prostovoljnih darov. • Vsem pa, ki za Vestnik prispevate PROSTOVOLINE darove, se iskreno zahvaljujemo. Darove lahko pošljete po poštni nakaznici, na žiro račun (glejte str. 3 spodaj) ali pa pustite osebno na Rakovniku. • Vabimo vas, da ponudite SV tistim, ki bi ga želeli, da iščete nove naročnike SV ... bodimo resnično apostoli dobrega tiska. FilT * *l«'»WJiil»ftliigBl DUHOVNE VAJE ZELIMLJE 24.-26.11. Za tante in dekleta 4.-6. razreda 1.-3.12. Za fante in dekleta 7.-8. razreda 15.-17.12. Za srednješolce Informacije in prijave: Peter Pole, tel. 01/4702-115. N.C. 01/4702-100 PROGRAM! PRI SESTRAH HMP BLED 17.-19.11. Za dekleta 6.-8. razreda: Srečanje za najstnice. 24.-26.11. Za mlade od 16-22 let: Zmorem, če hočem. 1 -3.12. Za mlade: Gospodinjski tečaj 8.-10.12. Za dekleta 7.-8. razreda: Priprava na Božič 8.-10.12. Za dekleta: Priprava na Božič 30.12.-1.1. Za mlade: Duhovne vaje Informacije in prijave: s. Ivanka Berčan, 04/5741-075 DUHOVNE VAJE KOPRIVNIK 1 -3.12. Za študente in mlade v poklicih Informacije in prijave: Janez Potočnik, tel. 01/4273-028 SILVESTROVANJE VERŽEJ 30.12.-2.(3 )1. Za srednješolce in študente. Informacije in prijave: RafoPinosa. 01/4277-140 DUHOVNE VAJE Za salezijanske sotrudnike/ce: od 24 do 26 novembra na Kureščku. Začetek v petek ob 18.00, sklep v nedeljo s kosilom. Prijave: Ivan Turk, Veržej, tel. 02/5871-871 LJUBLJANA RAKOVNIK ZAČETEK SLAVIJ OB STOTI OBLETNICI PRIHODA SALEZIJANCEV NA SLOVENSKO Rakovnik, 26. november 2000 ob 15.00, na nedeljo Kristusa Kralja. Vabimo vas, da se udeležite praznovanja ob začetku obhajanja stote obletnice prihoda salezijancev na Rakovnik. Slavje bo vodil višji predstojnik slovenskih salezijancev Lojze Dobravec. Člani salezijanske družine, častilci Marije Pomočnice in prijatelji sv. Janeza Boska -prisrčno vabljeni. V letu 2000 vabljeni k ADORACIJI vsak četrtek od I7.30do 18.30 v svetišču Marije Pomočnice na SREČANJA IN MLADINSKA MASA ZA ŠTUDENTE, ANIMATORJE, MLADE V POKLICIH NA RAKOVNIKU Vsak prvi (oz. drugi) četrtek v mesecu od oktobra do junija 17.30 adoracija v cerkvi (možnost za spoved, pogovor) 18.30 maša v cerkvi z nagovorom na temo leta 19.30 SREČANJE: molitev, razmišljanje na temo Salezijanske mladinske duhovnosti, pogovor (v prostorih Salezijanske mladinske pastorale) 7. december 11. januar 1. februar Salezijanska mladinska pastorala Rakovniku. Salezijanci www.sdb.salve.si Pripravili smo novo in obširnejšo predstavitev salezijanske družbe na spletnih straneh. Dandanes se ta: korekoč vsi predstavljajo na internetnih straneh in ponujajo raznovrstne dobre, pa tudi slabe stvari. Zato je: prav, da na ta »informacijski« trg stopimo tudi sami in ponudimo kaj dobrega. Spletna stran www.sdb.salve.si ponuja kratko pred- j stavitev Salezijanske družbe in družine, kratko zgodovi-; no slovenske inšpektorije, naše skupnosti, nekatere de-■ javnosti, ki presegajo lokalne okvire. Predstavljena je tudij salezijanska duhovnost in ljudje, ki so jo svetniško živeli, j Vsekakor pa smo vključili vse povezave na ostale slo-: venske salezijanske strani (Saive, Skala, SMC-ji...) in na j nekatere svetovne salezijanske strani, ki so zanimive za j obisk. Redno dodajamo informacije in dogodke. Prav tako je prenovljena stran, kjer se predstavlja Salezijanski vestnik. Lahko se pohvalimo, da smo v družbi ok. dvajsetih Salezijanskih vestnikov v svetu, ki se predstavljajo na internetu. Upamo, da bomo te strani vsebinsko še razširili. Drugi korak je narejen (prvi je bil manjši in poskusen). Če nam boste podali roko, bomo lahko skupaj potovali v »virtualno« prihodnost, ne da bi postali neosebni in tujci drug drugemu. f L fijfitiillg Zaupaj MAJHEN MAJHEN KOS Janez je imel strastno rad ptiče. Iz gnezda je pobral majhnega, majcenega kosa in ga vzredil. V kletki iz vrbja je kos rasel, Janez pa ga je učil žvižgati. Ptič se je naučil. Kadar je zagledal Janeza, gaje pozdravil z ubranim žvižgom, veselo je poskakoval in ga gledal s svetlimi očki. Zelo prikupen kos. Nekega dne pa kos ni več zažvižgal. Maček je vdrl v kletko in ga požrl. Ostal je samo šop okrvavljenega perja. Janez je zajokal. Mati gaje skušala pomiriti, rekoč, daje kosov po gnezdih še na pretek. Janez pa ni nehal hlipati. Za druge kose mu ni bilo mar. Za tegale tam mu je bilo hudo, za njegovega malega prijateljčka, ki je bil umorjen in ki ga ne bo nikoli več videl. Kar nekaj dni ga je mučila žalost, nihče ga ni mogel spraviti v dobro voljo. Končno je začel premišljevati o ničevosti tega sveta in je naredil sklep, ki je presegal njegovo starost: sklenil je, da ne bo nikoli več navezoval svojega srca na zemeljsko stvar. Isto je ponovil nekaj let pozneje ob smrti svojega najboljšega prijatelja in še velikokrat. Z veseljem ugotavljamo, da se Janez Bosko tega sklepa ni zmogel držati. Kakor mi je imel meseno srce, ki mora ljubiti velike in majhne stvari. S strtim srcem je objokoval smrt duhovnika Calossa, prijatelja Comolla, jokal je ob pogledu na fanta za rešetkami v ječi. Njegovi fantje so pričali o njem s skoraj dolgočasnim ponavljanjem: »Rad me je imel.« Besedilo: T. Bosco, Don Bosko, Ljubljana, 1988. Risbe: Tina Špendal Gospoda 1* , s vetftf*' OTROCI SE PRIPRAVLJAJO NA BOŽIČ Da bo adventni čas duhovno bogat in zanimiv, otroci spremljajo pričakovanje Mesija z razmišljanjem o Božji besedi in konkretnimi nalogami za vsak dan. Cena knjige: 500 SIT. PRILIKA O SEJALCU ZAHEJ IZGUBLJENI SIN USMILJENI SAMARIJAN V preprosti, vsakdanji govorici slike in besede Jezus vabi otroke k resnosti, dobroti, usmiljenju in hoji po ozki poti v življenje. Cena posamezne knjige: 500 SIT. ROJEN V BETLEHEMU V Betlehemu začetek in v Jeruzalemu dovršltev: to sta dva izvira, ki potešita žejne duhovnosti tudi danes. Cena bogato ilustrirane knjige: 800 SIT. Jazs DEČEK Z .DRUGE STfiWi POTOKA Z DRUGE STRANI POTOKA Ilustrirana zgodba o izpolnjevanju Jezusove prošnje: »Tujec sem bil in ste me sprejeli.« Cena knjige: 600 SIT. ¡p.p. 2404 • 1001 Ljubljana • tel.: 01 427 73 10 KAKO NAJ BEREM SVETO PISMO Kratek priročnik za vse, ki bi radi pobliže spoznali govorico Stare in Nove zaveze. Cena knjižice: 300 SIT. -MSUSSJ*0 salve založba, trgovina, priprava za tisk, video